147. stevilka. Ljubljana, v ćetrtek 28. jnnija. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. l*haia vsak dan *ve*er, izimši nedelie in praznike, ter velja po pošti prejemiui za avutro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Cetrt leta 4 gld., za ieden tnesec 1 gld 40 kr. — Za Lj ubijano brez pogiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Cetrt leta X gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom raCuna ae 1 po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tnje dežele toliko već, kakor poštnina zna§a Za omaniU plaCnje se od četimtopne pttit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkiat tiska, po 6 kr., te se dvakrat, iti po 4 kr., će se trikrat ah veftkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav ništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. U p v a v n i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutrmjega praznika iziđe prihodnji list v soboto dne 30. jnnija 1888. Vabilo na naročito. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na uovo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSK! ilAROD" velja m Ljubljanske naročnike brez pošiiianja na lom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta ... 6 „ 50 „ , tetvt leta. 3 „ 30 „ „ jeden mesee.......I „ 10 , Za pošiljanje na dom hr računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za ćetrt leta. S počiljan.iein po pošti velja: Za vse leto ... ... 15 gld. kr. , pol leta........8 „ — „ „ Četrt leta...... . 4 „ — ,, „ jeden mesec...... I „ 40 „ ^Stff" Naročuje se lahko z vsakiin dnevom, a h kratu bp mora poslati tuđi narocnina, drugače se ne ozi-ramo na dotično naroćilo. UpmrfniMvo ..Sf.oit. Na,roilo tuđi obema državama le v korist. Lahko bi si razdelili svoj upliv na jugu. Sedanje stanje tuđi nam ni ugodno. V tem, ko se Avstrija na Balkanu potegu je za angle-ške koristi, pa angleški in francoaki trgovci odri-vajo avstrijske izdelke z balkanskih trgovišc. Nemćija pa tuđi lahko Itusiji mnogo koristi na jugu, te se sporu/umi z Avstrijo, k^r ima velik upliv v Carigradu. Tur čija bi pa s svojim uplivom kmalu lahko zasukala bolgarsko politiko v drugi tir. \'A povedauega je razvidna, da se zmijo v evropske politi&ne razmere precej plemeniti. Italija in Francija se utegneta prihližati, morda se jima pridruži tud! Anglija i»li pu Spanija. Po aisliti treba. da odnožaji mej Berlinom in Londonom neso nifi prav jnijateljski. Preatolni govor ni uić omenjal Anglij«1, ć<; tuili tesne rudbinske zveze vežejo nem-i^ko iu uugleško vladarsko rodbitio injo kraljica bila nedavno v Đerolinu. Gotovu ne je to marsikomu zelo ćuduo zila Hartina kaca ... V jutro, ko so šlj ljudje na trav-nik, opazili so me pii nio^ilu klečečega Kazaki in Kazaćke čudili so se temu ... cesarja Frana Josipa I. sporoča po meni slavnemu mestn^mu zboru svoje uasvete. Vodilna misel odsekova. pri posvetovanji o načinu praznovanja štiridesetletuica bila je: uravnati svoje sklepe tako, da bodo soglasni z željo prejas nega vladarja sarae^a, kateri mcsto brupnih ovaeij in bleSčečih rilavnostij želi dobrotvornih ali obćeko ristu.h naprav, ki bi še poznemu potomstvu pričale o čutih zvestobe in udanosti uaše, — poleg tega pa vender ne opustiti vsega, kat1 bi stanovništvu našega glavnega raesta dalo priliko, da pokaže primeruim načinom, kako ljubi in časti presvetlega cesarja. Glede na to predluga Vam odsek: Slavni inestni zbor naj sklene, da se ima Sti-ridesetletoica slavuega vladanja Njegovega Veličastva cesarja Frana Josipa I proslaviti v inestu Ljubljani rakole: 4 dan oktobra t. I. bodi praznik za mladino vseh meatnin šol. Ta dan ob osmib bero naj se v zato odloćeuih cerkvah sv. maše, pri katerih naj bode navzoča vsa šolska mladina v šolskih dvoranah, kjer naj jej šolska ravnateljstva s prJmorniiui govori pojasnijo ponien praznika in kjer naj učenci in učenke deklainujejo domoljubne pesni. Konečuo naj se mej vse učence in učenke ruzdeli spoininski spis, spisan v slovenskem jeziku. Ta spis nakupi se na inestiie troske in zaračuni v ekstraordinariji pod naslovom „razni izdatki". 2. dan decembra t. I. udeleži se mestni zastop polnošteviluo zahvalne sv. maso v stoluej cerkvi. Istega dne ob jednajstih dopoludne bodi v primerno ozaljšanej mestnej dvorani slavnostna seja, h katerej se povabijo vsa načelstva oblastev. Gospod Župan pozove h posebnim oklicem tnestno prebivalstvo, da v ta dan ob Šestih zvečer razsvetli svoja stanovanja. Ustanovi se: a) 12 ustanov za mestne uboge in sicer 10 po gld. 20,— in 20 po gld. 25.— ter b) 5 ustauov za obiskovalce lesnoobrtne sole in sole za umetuo vezenje in čipkarstvo. Te ustanove imenovalo se bodo — ako se zato zadobi Najvišje privoljenje — „cesar Fran-Josipove jubilej ne ustanove" in bode prve oddajal vsako leto v dan 2. decembra inestni žuj)an takini mestiiim revežem, ki ue dobivajo iz mestne ubožue zaklade redne podpore; druge pa mestni zastop o začetku šolskega, leta po lastnem preudarku mej učence in učenke obeli imenovanih obrtnih i5ol» pri čemer se mu bodu v prvej vrsti ozirati na pro-silce iu prosilke v Ljubljanu pristojne. V kolodvorskom delu mesta ustanovi se drugo uiestuo otroiije zabavišče s slovenskim poučnim jezikom. To zubavišče odpreti se ima po mogočuosti dne 2. decembra t. 1. StroSki za uatunovitev izpo-sodijo se pri mestnej loterijskej zakladi proti 5% obrestovauju ter vruejo iz tckočih mestnih dohodkov 1. 1889. Sedanji lesetii mesarski motit zameui so z zidanim ali železaim, kateri se bode — ako se zadobi Najvišje privoljenje — iinenoval potem „most cesarja Frana Josipa. Na primernem krnji mostu napravi se napis: „V spo min slavnega štiridesetletuega vladanja cesarja FHANA JOSIPA I. postavilo mesto 1888." Nacrt za ta most izdelaj in mestnemu odboru v odobrenje predloži najkasneje do novega leta 1889 mestni stavbeni urad, delo pa se po mogoSnosti sačni spomladi leta 1889. Gospodu županu se naroča: a) da naznani raestneinu šolsk<*mu svetu prvi sklep ter ga naprosi za izvršitev istega, b) da skrbi za izvedbo ostalih štirih sklepov. Politični razgled. i\otraiij<* cležele. V Ljubljani 28. juuija. ]>ržaviil zltor snide se baje še le 20. ok tobra. Po tem takem bude težko rešil budget do novega leta, će tuđi delegaciji sedaj zborujeta. Treba bodo najbrž provizorija za nekaj raesesev. V septembru bodo zborovali deželni zbori. 24. in 25. dne t. m. bila so v Pešti vojušku poNvi'tovuiija., katerim je predsedoval cesar. Udeležili so se jih nadvojvoda Albreht, državni vojui mimster Bauer, minister deželne br.unbe grof Wel-sersbeimb in honvedski minister baron Fejervarv. Vimiijc države. 24. t. m. je Mrbtoki kralj pri banketu na čast ministerstvu napil ministerskemu predseduiku Kri stiću. Ta napitnica je zaradi njenega političnoga pomena presenetila vse politične kroge. Kralj je v svoji napitnici najprej pojasnit razvoj ustavnega življenja v Srbiji posledujih dvajset let. Da je od-pustil zadnje ministerstvo, ki se je opiralo na ve-čino narodnega zastopstva, temu je krivo nezdravo stanje v Srbiji. To stanje je posledica zmot, ki so se pripetile po^lednjih 70 let, pokazalo se je v treh velic h prevratih in v umoru najblažjega vseb srb skih vladarjev. Tako nezdravo stanje je pa bilo že tuđi poprej v Srbiji ter je bilo tuđi uzrok propada srbskega carstva. Srbija, ki je bila nekdaj jez bi zantizmu proti papeštvu, je dandanes ineja mej zapadno in vzbodno kulturo. Da je ne zrinejo s svet-nega pozorišča liki v srednjem veku, biti mora Srbija nositeljica zapadne kulture v orijent. Ta namen se pa ne da drugače doseči, da se uatavijo stran-karske strasti in da se država opre na pravico in red. Zaradi tega poklical je kralj na državnu kr-milo bivšega svetovalca kneza Mihajla, možu, ki je utelovljeoa zakonitost. Z druzimi marljivimi možmi bode Kristić izvršil svojo misijo. Iz te napitnice se vidi, da kralj zmat.ra za glavno nalogu Srbije, nejših rodbin, a menda niti jeden ne onih otrok, katerim je v prvi vrsti zabavišče nameujeno. Zakaj neV Morda sta tega kriva nekoliko malomarnosl ali nerazum, zvečine pa gotovo to, da roditelji ne morejo piačevati dasi pičlegsi mesečnega prispevka za zabavišče. l);i se temu vsaj nekoliko opomore in da se vdaj nekaterih najubožnejših rodbin otroci vsprej-mejo v zabavišiV, i»vohi1 je bolski'okrajni nadzornik mestno st^rešinstvo, naj nakloni mesto v ta namen zjibavišču malo mesečno pomoć. Tej prošnji se je povoljno ustreglo, a za las bi se bila odbila, le z dvoma glasovoma većine bila je vsprejeta. Da se ne usliši, govorila sta dva odbornika, vsak s svojega stališča. Ker sta ta dva odbornika po vseh svojih raz-merah mej najodličnejšimi možmi našega mesta in bi utegnil kdo vsled tega njijune (iotične nazore slepo odobravati in nanje prisezati, moramo te nazore nekoliko osvetliti. Menimo, da nam gospoda tega ne zamerita, saj sta javno in za javnost svoje glasovanje utemeljevala. No pa saj naš odpadnik in ntMnški pesuik Zusuer (Cuznar) pravi: nWer ueln Hhus baut auf die Stvuasen — Mush dio Lttuffi redo.n laaaon." Odbornik gosp. Ivan Murnik rekel je. da on ne privoli zabavišcu uiti krajcarja, ker ta zavod stoji na brezverski podlagi iu ž njim o glaso- jttft; Dalje v prilopi. J^W( aIn temu ?" posegel sem Kazaku v beaedo sam polu strmeuja. Pri tem zavišel je po ubogej sobici strašen krohot. Strastno izgovoril je Garazim, kar mi je zelo obupni njegov krohot takoj pojasnil: „batko, jjomiluj me! Garazim ni klečal takrat vso noč pri juogili svoje bele rože, svoje golobice, svoje Hartine . . . Garazim je klečal pri mogili mlade — vdove. Povedal mi je to ob zahodu solnea Višnovski rabelj, da llartina ni mogla dočakati Garazimovega povrata in da je bila tri mesece ,molodycal (mlada žena) jeduega mojih — svatov." „Gnjusna ta Kuzačka,0 dodal sem naglo. „KaČa!u zakričal je Garazim zopet z glasom poliiiin grenkobe in trpkosti. A za hip rekel je zopet: „Glej, ,batko' kako se imajo sedaj zaporoški Kazaci . . .tako se ondaj nišo imeli, ko so se rodili v* SiCi — žen nišo ljubili, a pri tem so se do ore imeli Kace nišo poznali, živenja si nišo trovali. Mej tem zazvonil je na hišici št. 320 signal. Bližili se je vlak iz Suru. Garazim se je oddahnil in ne rekši niri besede šel je ven na progo. V tro notku mignil je vlak. Pogledal sem nehote ven pri malem okenci. Zvunaj je baš najsilovitejše vihar razsajal. Silen dež se je valil iz neba in vihar je tulil. V tej nevihti stal je jni „košieb" (kočici) sam in sam Garazim. Salutoval je. Vlak je zginil tako naglo, kakor se je prikazal. Garazim pa je plunil in se vrnil zopet v kočieo. BTo je nevihta, kaj ?" nagovori! sem Garaži ma povrnivšegn se, hotefi razgovor obruiti na drugo stran. „E!" odgovoril je Garazim rjtvuodu.no, „takrut bil je vihar tisočkmt bolj nećlov»!Šk . . ." Za trenotek legel je na slamo in naglo zaspiil. Dremajoče njegovu obličje imelo je na sebi mno«.> pokoja, u malo sreće. To noč prespal sem v koći, a ker mi spanec na trdem stolu nikakor ni služil, imel sem dosti časa premišljevati o Garazimu. Mislil sem v duši : „Nič ne maraj, starćnk. — mi nisiiKt Kazaci, a to i na nas včusih rako doleti!" 0 Kolnčnem vzlmdu [loslovil sem se z Gara-zimoip, StorivŠi skoro vrsto potu, ozrl sem se še jedenkrat na ubožno, zapuščeno kočieo njegovo. Stala je čisto osamela kakor jedino drevo na obširnej stepi. Vetrovi gnaii so so od vseh stranij v kočo. Ne blizu ne daleč ni bilo videti ne vaši, ne žive duše. Le po obeh .struneh proginih imel ie Gora-žira soseda: čuvaja hišic železnićnih stražnikov šte-vilka 319 in H21. A ni živel v prijateljstvu in miru ž ujimti. On je bil „cbachol", maloruske krvi, a ona „kacsibakega" rnilu, krvi velikoruske. Ti pa se redko poljubljajo, ako so skupaj. Tako je torej živel moj Garazim v tužnej šamoti brez potešenja in radosti, kakor da bi bil sam samcat na .svetu. Niliče se ui brigal zauj, a tuđi on se ni menil za nikogar — razven, ko je ljut vihar prignal putnike pod ubogo streho njegovo, kakor mene. A to se le redkokdaj pripeti Oj, Garazim, tužuo življenje imaš. Ali je to vredno, da dihašV ttes! Boljše so se imeli tvoji zaporožki predniki za ograjo utvrjene Siči — tara, kjir se slobodni Kozaci nišo dajali belim golobicem zapeljavati in svirati' Priloga „Slovenskemu Narodu'4 št. 147 28. junija 1888. ?ali v tem zmislu še štirje ali pet odbornikov. Ne moremo se dovolj čuditi, da. je on, ki je razumen moz, izrek'-l javno l>uđo a isto tako nepre-mišljeno in neut.iin *li^n > so lb ). Tedaj, kakor on sodi, ao okrajni šolski nadzornik, vrtarica in vsi roditelji, ki pošiljajo svoje otrotiče v to zabavišče, strašni brezvcuci. To je vender preveč! To žali in vznemiruje občin9tvo in podira vidno korišten zavod brez najmanjšega opravičenego razloga. Odbornik gosp. Močuik je njegovo trditev takoj zavrnil, a vse premalo, vse preralilo. Rekli smo, da je njegova godba neutemeljena in kdor pozna zabavišče in huče resnico viditi in slišati, nara bo pritrdil, ker je vse jasno kot beli dan. Še letos je na tem mestu nekdo naše zabavišće uatanko in lepo popisul, mi dodamo iz svojega osobnega prepričunja še to: otroci za-Čenjajo vsak dan svojo Solo ali poučno zabavo — v Bogu in končujejo z Bogom, namreč z molitvijo, vmes pojejo pobožne in otroške pesnice, se uče moliti, plesti in vesti in igrajo otroške igrice, a vse to vzgledno vodi in nadzor uje vrtnrica s tolikim pedagogiškim razumom, strpijivostjo in ljubeznijo, da bi bilo malokateri materi možuo tako. Ko bi bila ceikev sama osnovala to zabavišče, ne moglo bi biti drugače. Kje je tu brezverstvo, kakovo Daj bode zabavišće, da bode gosp. Murniku in njegovim BomišJjenikom ugajalo? Si želi morda, da bi mesto vrtarice vodil zabavišče duhovnik? No to pa kratko in malo ne gre in ni nikjer na vsem svetu, kaj ti otrofcičem, ki še v Soli k.....treba je ljubeče matere ali — rahlo čuteče ženske. Želimo, da se g. Murnik umiri in ne vidi vse le — crno. Na drugem stališči stoji odbornik g dr. Ant. Binter. Kekel je, da on ne dovoli zabavišču ni-fcesar, ker je slovensko; ko bi mu kaj do-volil, bil bi nedosledeu in njegovi neinški rojaki bi mislili, da je odpadnik. Znano je, da Bta njegova nemška narodna zavednost in odločnost uprav vzgledni — želeti je, da imajo vsi naši rojaki slovensko narodno v isti meri, kajti nikdar ne bil bi prišel on v Kamniški inestni zbor — a vender smo neznano strmeli, ko smo čuli to ukrepljenje njego vega glasovanja, kaj takega nesmo pričakovali. Za Kamniške razmere je ta njegova motivacija brezpri-merno drzna, buršikozna, njegovo BtaliŠče nečuveno in ponienljivo. Mi ljubimo odkrito, jasno besedo, a naravnost povemo, mi, ko bi bili kje na Nemškem V obratnem položaji, take motivacije nu bi mogli niti sanjati, kamoli je javno izreci. Nam je ž njo zelo ustregel, morda tuđi sebi ; trdno se nadejamo, da po novih volitvah v mestni zbor revež ne priđe veČ tako grozuo kolizijo, kakeršna je bilo napo minano glasovanje. No par besed pa moramo vender še tej stvari privoščiti. Gosp. dr. Binter si živo želi, da bi v Avstriji gospodarilo vselej in povsod le nemštvo in glede njegovih želj za nemštvo Vilharjev epigram Anastaziju GrUnu „Europa ist zu klein, Đeutschland muss grosser Bein -- mimogrede bodi rečeno, grozno dolgočasno bi bilo, ko ves svet bil bi nemšk — lahko velja tuđi njemu, a vender kot človek, muž izobražen, ki mora želeti, da se omika širi povsod mej člove-stvom, mora priznati, da slovenskim negodnim otrokom — nemških v zabavišči nj — usiljevati tujstvo, ne vodi k omiki ampak je golo janičaretvo. No, vemo, za taka načela se on ne zmeni, da le ugaja nemštvu, ostalo mu je vse ničevo. Dobro, a je li on poza bil svoje dolžnosti do volilcev svojih, se li ne spomina več, da so ga izvalili v mestno Btarešinntvo Slovenci, mej njimi najodličnejši narod-njaki v Kauiniku, in da so njemu odborniku njihovi nazori iu želje v narodnih vprašanjih meroilajni? Brez dvojbe bo na to vprašanje odgovorili Vse to dobro vem in se spominam, a jaz sem danes to in nič dl užega, kar sem bil tak rat, ko so me volili, takiat se ni od mene ničesar zahtevalo in juz se nesein zatajil in tuđi ne za nič zaveza!. Nam ta odgovor vse pove, je li všeč — njegovim volilcem? Iz Šofttai^ja 2G. junija. [Izv. dopis] Dne 24. t. m. imeli Btno v Velenji veselico povodom izleta Celjske in ŠaleŠke čitalnice, veselico dostojno, kaketšne še ▼ tem kraj i ni bilo in koja bode gotovo vsacemu udeležencu v dobrera spominu ostala. Pri tej veselici videli smo zopet, da je Šaleška dolina vredna vratnica narodni Savinski dolini in da ae uieno prebivalstvo popolnoma 7aveda svoje narodnosti. Nisi li čital na obrazih našega oraturja radost, koja je tuđi izrazil s krepkimi „živiou-klici pozdravljaju došle odlične goste v lepih \ozeh? Trg bil je prenupolnjen z ljudstvom, koje je iz celega okraja prihitelo pozdravljat došle goste, poslušat prelepo slovensko petje in okrepčat narodni čut proti naših nasprotnikov valovom. Dočim si videl pri prejšnjem izletu iz Celja v naš) dolino zastopana le dva stanova, trgovski in uradniški, bili so danes tukaj zastopani večiuoma vsi. Mislim torej, da so bile besede Celjskega proroka g. itukuža pri zadnjem izletu turnarjev v Šo-štanji nekako nepremišljene in prerano govorjeue, kajti zadnja veselica v Velenji je živ dokaz, da naš kraj v treh letih še ne bode nemšk, da bode mar več tekla poprej Paka iz Šoštanja v Velenje, nego da bi še dolgo čez tri leta kopita nemčurskih kljus teptal krasno Šaleško dolino. Po prihodu in pozdravu došlih gostov sli smo vsi v goatilno gosp. Raka, s koje hiše sta vihrali cesarska in slovenska zastava. Tamkaj smo se malo okrepčali in potem šli na prosto ogledat prijazni trg Velenje, ogledat krasno okolico. Proti osmi uri začela se je večerna veselica. Po sviranji vrle Šmarijske godbe in petji jedne pesni stopi predsednik ŠaleŠke čitalnice gosp. Ivan Vošnjak na oder ter pozdravi vse došle goste, se ob jeduem zahvali na mnogobrojnem pohodu Celjski čitalnici, gostom iz Žalca, Mozirja, Sloveujega gradca, Št. Jurja na južni železnici, Vojnika in vsem ostalim, ee potem spominja presvetlega cesarja Frana Josipa I. štiridesetletnega vladanja in v znak hva-ležnosti naroda slovenskega z vzemi navzočnimi za-kliče trikrat gromoviti „živio", na kar je godba zaigrala cesarsko pesen, katero je vse občinstvo stoje pelo. Za tem stopi na Oder vrla gospodičina Svitoslava Brataničeva iz Šent Uja, vse došle goste v imenu Velenjskih Slovenk srčno pozdravlja ter jim konečno zakliče „dobro došli !u — Odzdravil je predaednik Celjske čitalnice velecenjeni gospod dr. Sernec v jedrnatem govoru naslikavši razliko mej zadnjim izletom turnarjev in našim današnjim izletom. Splošna radost je nastala, ko je rekel: oni so na dan sv. rešnjega telesa napravili svojo procesijo v Šoštanj ču štit svojega novega boga — Bis-marcka — kojega sfdaj na urnih verižicah nosijo, mi pa smo danes pohodili Vas kot pravi avstrijski rodoljubi. Poudarjal je poleg tega, da ni razlike mej Slovenci. Bodi si gospod ali kmet, naj si bode stanu kakeršnega koli hoče, vsi smo jednaki, vsi Slovenci, jedna kri, jedno telo. Konečno se zahvali vsem, kateri so pripomogli, da je današnja veselica tako izborna narodu slovenskemu v prid in slavo, nasprotnikom v trepet in strah. — Vspored, aeBtav-Ijen iz vsem mičnih pesnij, vršil se je dobro, da, z ozirom na teške skladbe izborno. Zategadel — bvala in slava — vrlim pevcem, le tako naprej in dosegli bodemo zaželjeni smoter prej ali slej. — čveterospeva „Nisem Nemec dekle lepoa (peli pevci Šaleške čitalnice gg. Ilemic, Gostinčar, Kramar ini. Vošnjak), in „Podoknico" (peli so pevci Celjske čitalnice gg. Jerman, Zidar, Hu dovernik in Georg) — morala sta se na občno željo ponavljati, isto tako zbor „Sokolska". Sredi vsporeda deklamovula je gospodičina Minka Voš-njakova Gregorčičevo pesen „Narodni dom". — Dolgo trajajoče ploskanje od strani občinstva pokazalo je, da je ona resila svojo nalogo vrlo Častno Sedaj prečital je g. Kramar došle brzojave, koji vsi so se z naudušenimi „živiou-klici vsprejeli. Po besedi začel je v dvorani pod vodstvom g. J e r-mana ples, koji je trajal do ranega jutra, dočim so v drugih sobah mej nepleBalci donele domače narodne pesni in se slišali lep» govori. Nereda ni bilo ne najmanjšega, povsod opazilo se je največje veselje in zadovoljnog. Zato, da so nasprotniki na-rejeni slavolok čez noč podrli, se še zmenili nismo, kajti oni so nam prihranili delo, namreČ to, da ga nam podirati ni treba. Pokazali so ob jednern svojo pobalinsko, ostudno surovost, kojo vedno nam pred-bncivajo. Bog jim daj pamet, mi jim radi odpuščamo, kajti oni ne vedo, kaj delajo. Druzega ni treba, kakor držati se zlatib besed: „Svoji k svojim", kajti s tem bodemo od nas živeče nasprotnike prisilili, naše kraje ostaviti ali pa se spreobrniti. Na-predek pri nas se kaže. Da se vse umetuo, nenaravno, kakeršnib srtdstev se oni poslužujejo, ne more držati, je davno dokazano. Delujmo torej vsak po svoji moči, vztrajno, značajno, in zagotavljam Vas, bodočnost je naša. Iz mestnega zbora Ljubljanskoga. V Ljubljani dne 27. junija, Navzočnih 26 mestnih odbornikov, predseduje župan Gr as se Hi, katori overovateljema zapisnika imenuje odbornika Gogalo inžagarja ter potem naznanja deželnega predsedstva vabilo na crno maso za pokojnim cesarjem Ferdinandom I. Nadalje na-učnega ministerstva naznanilo, da bode strokovna šola za lesno obrt že bodočo jesen otvorjena. Dvorni svetnik Exner in sekcijski načelnik Lind sta ogledala soli določene prostore, oddala svoj „pa-rere" in v kratkem je pričakovati, da se prostori odobre. Naposled notranjega ministerstva dopis z dne 20. t. m., po katerem je naložena prememba pravil za mestno hraniloicu Ljubljansko odobrena in se deželni vladi kranjski oaroča, da potrdi pravila, kakor hitro bode uložen poroštveni fond. Zaradi predloženja pravil, kakor ludi zaradi poroštvenega fonda je potrebno ukrenjeno, torej se smemo toli zaželjene mestne hrani 1-nice Ljubljanske prav v kratkem nade jati. Odbornik Hribar poročal je potem v imenu odseka za praznovanje 40lefnice, kakor je razvidno na drugem mestu. Odbornik Železnikar se popolnoma strinja b predlogi odsekovimi, a ker bi bilo umestno, da se izredna slavoost štiridesetletnice vrSi po vzgledu drugih mest, n. pr. Gorice, katera je novo sezidani topničarski vojašnici dala ime „Ceaar Fran Josipova vojašnica", predlaga, da se novo sezidani veliki vojašnici, ki se bode letos otvorila, da, se ve da z Najvišjim dovoljenjem, ime: „ Vojašnica cesarja Frana Josipa". Predlogi odsekovi, kakor tuđi pred log glede vojašnice vsprejmd se jednoglasno z dobro-klici. V finančnega odseka imenu poroča odbornik dr. Tavčar o Ljubljanskega mesta doneaku za gradnjo novega deželnega gledališča in o pripravi stavbinskega prostora. Finančni odsek uvaževal je potrebo in važnoBt deželnega gledališča za naše glavno mesto, se ve da gledališča, v katerem bi ložni posestniki ne imeli več predpravic, sedanjim razmeram ni kakor ne ugajajočih. V imenu odseka predlaga torej: 1. Mestna občina Ljubljanska pri-pomore k stavbi novega gledališča z 10% vseh troškov, „maximum" njenega doneska pa je dol oče n na 3 0.0 0 0 gld. 2. Ko bi se gledali šće stavilo na mestnem zemljišči, dalo bode mesto zemljišče brezplačno, po vrbu pa še 15.00 0 gld. 3. Ddželnemu odboru se dajo na izber za gle-dališče na«topni prostori: &) travnik mej Latterma-novim drevoredom in kolizejem, b) prostor, kjer je sedaj mestna drevesnica pri Froblichovem vrtu; c) Jalenovo posestvo na Ilosljevi cesti. Ti predlogi vsprejmo se z veliko većino po kratki debati, katere se udeležujejo odborniki: dr. vitez Bleiweis, Benedikt, dr. Vošnjak, Hribar, Pakič in poročevalec dr. Tavčar. Odbornik Fr. R a v n i k a r poroča v finančnega odseka imenu o prošnjah mestnih ljudskih šol sa povišanje dotacij za šolske potrebščine in nasvetuje: I. mestni ljudski soli poviša se dotacija s 50 gld. na 90 gld.; II. mestni ljudski soli s 70 na 90, inestni dekliški Soli s 50 na 60 gld. Vsprejeto. Prošnji za donesek za šolsko zastavo II. meBtni ljudski soli (poročevalec I. Hribar) se uatreže i u na predlog župnika odbornika Rozmana dovoli v ta namen 50 gld. (Konec prih.) Domače stvari, — (Requiem) po pokojnem cesarji Ferdinandu I. služil je dnnes v stolni cerkvi knezoškof dr. Misija, ob navzočnosti stolnega kapiteljna, deželnega predsednika barona Winklerja, župana Gras-sellija, ces. svetnika Murnika, generala pl. Schil-havskega, mnogo uradnikov, plofesorjev, učiteljev, častnikov in odličnega občinstva. — („Narodnega doma") izvanredni občni zber se ima tedaj vršiti v soboto 30. dne t. m. ob 7. uri na več^r v pevski sobi narodne fiitalnice Ljubljanske, na kar čast. p. t. društvenike še je-denkrat prijazno opozorimo. — (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 27. junija svojo XIX. sejo. Navzočni: Prvomestnik Tomo Župan. Odborniki: Ivan Hribar, Matej Močnik, Luka Sve-tec, dr. J. Vošnjak, Anton Žlogar. Vsled službenih zadržkov opravičena: Dr. vitez Blehveis, Andrej Žumer. — Blagajnik poroča o denarnem stanji Većina podružnic je poslala svoje done&ke. Nekaj de-nurja naložilo se je v koruško posojilnico, ki se je /glasila; jednako se posije i drugim, ako žele. — Tajnik poroča o tekočih zadevah ter o izvršitvi Mktnpov od /adnjo »«»j«. — Sklonilo h» jn prti/tui tutl -t(> Irtfniro n'Hitrjrvo v 4lrii2l>(*mh /uvodili, kitkor tinli Muk dim iIiuMmmiiIi /uvrtmkov hv ('inlii iti MotmU. * Voli kn nkujiftMuii Inuht v idi tok dno I U. j u I i | n nn IM ti j i. Uljudno hm |m>-r.ivl|u]o vhji |mhIiu>iii«nii iiurHinAtvn, du priivoriiMiio, kullknr fto nt'Mn, tlopo-Ujojo |>oinriln o ntanji purini?. ni«' /u f?tnvtti i/kti/ lor iumm?iij<> hvojo /iiHlnpmki', o/liuiiiu pooblnAtVnro /n MUtipAt ino Vn'- |iml|nir ♦ itiMnirji, kti|iKiih in ućildi jo /.it^iitovljriiih dolu"-nlm juoHilrnn !*«• tj. hl i/«topijo Iiot»rtm ^K- orihortnki: Pr .ton Vottnpik. Mnt«'| Moftuk, Andrrj /utuor, Ivnu Muiink (Stofii v iii'NVi'M.) haiios /julni) pri nfopil jo k«)H1' "• Kim v l''loi i|iuihUi (orUvi k ;.Uar|U im lovi ntmnl nmAtVvut. Ko jo h(o|o1 n:\ Npuritijc »lopniro niolll „inhoitun" pnp«»1p> m» Imtonjit tukuj-ftnjih t(ipni«Niir|ov 'IVflki kitnom in viu-ori protro-MAjit v o/kih uhitili \m< lu:V ni (tuli v IMorijtuiMko oorkov ro^uI i«' d'K« |n»(r«'s:v upliv. Amn'lj od iniivca udkiliml HO n» i- vrh« n (:u|tt. iti p:il vs:i| «i nmtiov vt*«>k mi.o mi s(lm"il kolih u ptitrtio. Pa io ^nHp. duhovnik s(.»l Ao srodi ultiuju, bi tfii ImI okolu '.U) 1uti(»>v (c£ki kip t\tu',ol)^lii l/.vt'fttno ill>il. — t'l'n ( v i iwt ^ V »evkvi nit Kn>niku /.uputili no iliincu, dn io piiAmt . :i milodari* i/.^milii. Velik«* ni l»il<» v ni'M. »mudu /u kuk pdriiuiu' dro lu?« Tnt dal no io nnjhrfto iV* tioi" v »tukov /n proti in n» io h plenum ditiu's vjtitriij popilttil, ko ho pri iVlt pnlmjad MMitiki. vStvola> io uilni'iln viVrnj popohidno v KnpiVvn lnSo na l>«'.n. Vi io poi;ori'l:i. /iiv:irovann H» btln s?:» liVO i;ld r»»?aiii:i luMinbn l,)ul>l)iuiskti otlpolmU so jo hitro na po»;ori$iV ni oiuojiIji pi>/,jir StroU poiUU mv "a l!!\n*ki ci'sh nun^o br.ojavmh ilro^ov in u'ihio dri'vo \' mostu tri^ilo jo mi par nioptti. n«1 tla l>t so lulo u>i;aIo. vl? l,oi;ati-fi 1 Hno'.M t ni viJtlji so jo \olitov pivdoodutkn krrtjtuMim Ai>lskonin svotu v lio-vri\u*in l.o^atn. l«voljou jo lul i; Krtiol Tuppis, ^vuosduk v iVtkovstkt \jis\ v. vdouu jilasovi proti -- ^V Kmniuki^ Nnio »ino 'J luiini konoort t ¥(iiplu**h* l'oCilo so bodo ,lH»k-pivo4, postrvi, mkt in i*5luxiiA joihl:\ bi>vio «a i:\rpoiHkii\nio. — VI s Mokvouo^A'i -IMio ;4 t ni urno »Vt it^tjf^ sv|xM dcJivoli doka?, d* fuk.-»iAmo dru Mrrno 5niiomo io ni sx<(vilo ,it\\iNnu klub", k.v lvrt»«>\i »o *o pmitJili 4 j;o*p^vil)o » KrJkojr*. lU*tn*o is Sc>vnnv to .*v.>c>nirork* in dobrv^ isvoJIvmu ivu'i, r*s»ojn^\>o\*U *»> ^svi Vvsijtvoni ,c\v*pivi* K. 1 o i ti a tuk* 4iv-o ^N\wtv^ n\ sv^iv u ^nv.co tor .'uJt'm-^vtk*.. d* »o do ix\$no u no no*o m*\ *o i^4iUtiih. *U *>o \9 tJtko ii*'-*«v vn^.t * j-o tn,Mj«mo jvnsd^niti j: tlrh»\or i*, ki mm s XTfrlik>iu to»ouo«i jfo.iN>«o k»M»«do ijvrscn^ sosi**!'* ;« 9» 9 vonii>tvoiw r.j^soj;* pod^«tv* ki;;lxvikA tiu.v. Sim* mu'* - v S a rn o m o r > N * ^ r«,i b * n o t o ni »cta,... vVhurn *;v lUvut^ ftUiJhn.'o^.i j-vAMir M ha ^r;b*r *♦ jfo v jE\\7dn o-1*omI Nomon ost omi n V T:>:.. iki yc f*+AvS>VA: »io.*\tv T,mu5 iv »locol hr froioj r. *v t*k\\ »^* n*r. *r t sk vr«t o.irrrsl Telegrami „Slovenskemu Narodu": ct>s*r \ i\tow »^. oosAr Tra.« .1 osip se Jiir«k*>A s,p\vvno i"vft sv sA;r)»yc\ d* ho4o «?o*Ar Viljcm ji.k)* x K^.njK* \n Sr.r>*^fi; tvv^-"" Nk'oi* w«; so n* 2> SO «n^>^T>**x Vr^r. \"2.0»*^ *jwđ\i lav« *.tr»>hc. Z«- Trst -^ ratrjik W ?tir{čilih, i: VtrpjtV-* tfOt* fi*v hr^vOji ir^Aj^CJi snAti^tf tamis^ $ kA*yf<«^P^ VvC-ii; wi^r ^>jV* 7>:.tt- tr*.i■: mcš^an ubit. Vrliko ranjonih. ('lani komisije no sr komiij rvšili. Za pusrstniko , katcrini v prvi vrsti pn-ti iicvurnost , se jr potnlmo iikiriiilo. Pctcrbur^ *JH juni ja. Vrliki Uticz VI ii«I i ni i i' ndpntoval nad/oi t%... ... rit 1 ■ ri s-u__—rJ ■».Ci....-Tt-J IP« 37. junijii: l*ri Nlomi: KtMtnhorjrcr r. Vr;»i»Uilffa. — SrhnoidiT, Knni^obot.•,'>>!•, Sd'itibivk. /. iMinniti. — l'')8ctcr i?, l'uljft. — .1 «>nko i/. Ko.'ovj:» (i tUUCoiit ia Veliko K:ini>.<>. Pri MhIIM: Knapt'l n Ko!oA:>. Kiifrlcr, l'lauor iz (irmlrii. - \VmiiM* /, PuiiHiH l'lrit'h pl. \Vittonliov*t iz l'lOUMHT t'ri Jiiknoiit Uoloilvoru: KIoiihmuM«1, Mnriui iz Trsiti. ,li>li»iNiMk \r. Lifiic. Sntulor iz liortv. l'ri Vimulii: .Tiv^lu"1 u. l\\\ -- J»iki>b Doroani iz /^ u > t'ui Iv i k ;i. IHirli so t IJiil>Uii£litiH'\ o botcznijo. V'S. lumin: .1:1110* iMt^kNM-, poi>0!*tuikov sin. 'JI? lot, Kolif-ojsko uhoo Jt, .", IV/110 cciic t lliaiii dno 2~i. junijiv t. I ci lr r- ii r*t>nu'A. hkil . . ."■" ^ Sjh h fvvoion. k»TT. . — t>ti KoJ. T . ■* '-i Surovo m.i»li\ , . — £0 .l(Vu-.<>w, , . . :5 74 .lst>"t\ >nino :...— '. lUo-*. , ... 'i vj M'.oko,'Utor . . . . — :• A-ii a, T . . SA- viomvo iue-*vi. kyr. ."^ r ^1». , . * *? iv;^;* , , — .v Ki>rujj»s , ... .*• -^^ 5>vi:-.;jkko , T —6. Kr\->;v.pir. , . I ST K^Jtr.movo , t — ;* 1i«uv..... — >•'■ ^r*h. , . . . 1.^ lix>iob...... — ^ K-.io". , . . 1".— JH>iH\ U«0 ki.o . . . 1^ M>*\\ k|CT. 1 - SUin*, , , ... 2 14 M*->t. , — T> IVu ini*. 4 Cxetr f ^ >v% :■. trik-". T —*.;* . u-thkv 4 t 4 U> Meteorolo^ično poroci Io. := 7. zjiitrnj ; T.'J.'J-K mm. I IHii^C isl. svz obi. r-i.7 _-3 a. popol. j 7:51 9 mm. 2,J «' C bI. bvz. rl.jas. ' ,. ^. zvefter, 7112 1 m.«. 17 0° O I brezv. obi. de*ja. SrodnJH temperatura 2O'B°, zn l*9° nad normalom. XD-o_na-jsl2:a, borza dnć 28 junija t. I. (Izviruo telcgi-afično poručilo.) vfieraj — danes rupiinii ronta..... gld. 80-35 — gld. 80-75 Srebrna ronta..... „ 8140 — „ 81 60 Zlata ronta...... „ 111-75 — „ 111-riO 5",„ marena ronta .... , 95-75 — B 96-10 Akcijo narodne banke. . . „ 866-— — „ 8G4"— Kreditne akcije..... n 80150 — , 3043( »--ondon........ B 12f)-65 — , 12530 Svcbro........ ^ —-— __, n —.•__ Napol......... „ 9-94'/i — , 994 C. kr. cekini...... 9 591 — B f>-go NcraRke marke..... „ fii 60 — „ 61-4.r> 4 / državno si*eAke iz 1. 1854 2.M) gld. 134 gld. — kr. Državne srećke iz 1. 18 f>\\, Štajerske zemljiSS. odvez. oblig. , . 105 ", 30 Punavn rep. srećko 5°/0 . . 1(H) gld. 120 '„ KO ,. Zoinlj. obi', avstr. 'l(/i0/0 z^ati z»st- listi . 127 „ 40 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — " __ Prior, oblip. Ferdinandove sev. železnice 93 , 70 Kreditne srećke.....i u gld. 183 ]] — ', Rtidolfove srećko..... 10 ., 21 „ __ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 110 „ 75 Trnmmway-drufit. velj. 170 gld. a. v. ; 230 „ 25 Potrtoga srca naznarijamo vsem sorodnikom, prijntoljoin in znHtireni prctuzno vest, da ae je lUijrii vHi'tuoguctuMiiu zflzdelo ua5o preljubljeno ličor iti sestro, gospndicino HELENO RABIĆ, dancs 27. junija ob polu 11. uri dopoludne, v -•J. lotu dobe svojo, k sebi v boljSe življenje po-k iciiti. " * I Pogreb ncpozabljive pokojne bode v perek I iJi*. junija ob \. uri popoludne iz rojstne hiSe St. 3i^ na pokopaliSče pri Sv. Križu v kađovljici. Svctt* n).nSe z.«ip, Anton Koiuinr, -:-:^ -,.K/.i.:»r-i. I ^1»rija l.ipovc. oro..>i. K»bir. §i?r:.r STRU:SCH & BONER) struji za pranje in ovijanje, valjavnice za perilo (monge) I\Lž« ml i) li l niče. "**;.•:■: : k::r. ir. to.:a. dA";e tAXi, x. -.-. ; . : ; -r z ... •.... rtk7.illlic*e Z» krmi* piusi. -wr.^r5c.: irieri. milini za debelo inoko in iltUtliiicik /a !&ai11e. finske »liskalnice -.:■. *»ii!>»kaliiice za o»oć!ii. mrežo 7»i obi a nje sio/did. ro/iliiikt /a repo. >i>.iliu m 11» i proti oniLju in ulomu >arne tila^ajuico FRANU DETTER-JL v Ljubljar -^ S^i'e"* t^c- * s. i:ei * -=s.prct. žeieznemu mostu. : Svarilo I v>i '■**** i'tr.'; Kt :i- *•*••-*-.'£ j° ***«? ^ p* *&»&*}& 5rf*';i.r. i vV^^NA'-VVV ~»>,...-v.v -«>t.j...rv-v -»■> -r,AV -^v, rvv -^.'."V-V -»S.-v-. > Trgovsk pomoćnik, '20 let star. imrji'u v trjroMiu Api'ivnjuki'tca in lusimHaktur-nesjii hhi^ii, t*i r;i«l takoj v iik-juti uvjrustu svoji' mosto prt-menil^nairiijt' kum na tfoivnjeiko stnui. — l\>niuH»o nuj se pošljaio upnu iiištvu „Slov. Nnrotl.i" (HM—li) Kit luiiim šo iifkoliku knjiy, ki jih je spisnl profesor Znkrn|Mt'k it-» katcro jt* ynlni;l raujki moj aopro£, bi jili radu prodala p() «nl*»Mi **«Mii. in sicer: „Lira in Cvetje" p:. :«> ur. >«-ewh. Pesni V. Gregoriča p» a» kr. n-eicu. Knjigo pošljem franko na timu. — Prodam tuđi: ZgoUoUuo ■ir»iii«it€* „VttU"HB«r". okolu «0 zvezkov novih. — Pripmonuu s»» ■» spoStovsi-.tjoiu Katarina vdova Dolinar, (437—3) Trst, ulioa Forriera *t. 14. V „NARODNI TISKARNI" v I 4Jitl>lJM.ni »o izSle iu ae dohivujo i>o /.ni^atii <-«-nl s1eW<\ — N. Mocbiavelli, spisnl r/r. /?##. — Pisma iz Rusije, spissil {/a-, Celesfiti. - Trštvo z grozdjem na Ruske m, »pisal : ■/. lo.v^ViA1, — Cegava bode, tiovolir.il, spisul •/. <)yrinec Vclju .... l.'» kr. V. zvezek, ki obst'£a Meta Holdeilis, rotnan, t'r:iu ■ coski apisal KiA-^oi- t'herbuliez, poshivenil Davoriti Ifostnik- Velja.................25 ki- /n oba zveikii naj su priloži še 10 kr. poStnine, xa p.»;i mezni: /vivike pa f> kr. \5 i^iaja Svafrtat nci n-ic-occ na O •Jlld ce-fi pofi. ,,eJ{mdtoocttcc" prina^a ♦'-■•^ sSj 3-fte in 3xt4gc čfan^e, go>po3a«- 52 3$ ^^ tiooicc- te^ 3a^c Kiatoc-ni-ftotit ^ ?S ivoi-itn 3c6te aospo^a^o^e svete. «S •i t* 00 \/ ,,J{»ik fcvafcc" stoji ria fcto 2 ^^3., SjK yit i-a cjg. učile (\c iu -f^njiinicc ^ic ^ fj ti^fciPv icf pa fe 1 g^« ®^-a" © © točniji, iri u^tcpijo n\ed tetom, © y& dobć vic i2»iSfe M'cviffic tišega j3§(^ H 4ctnifta. (103-10, vg I |(METOyRLEC. I ^ je t'iit .- '(.vj^banti. h *. ptt>taSa «^ w elani;;. .,^ttviat" itltaja :va- xj/ JZ U:ot «a iu;:.:;. ,tsViU\^t\aie cc'cž §; ^ na -vntiti „Minctevaica"zaston). ^ I ! Rogaška kislina! j | vedno sveže napolnjena, na i 1 debelo in drobno, | ih>lv se po ni.'ki i-rn ^IOM tih | I v Krakovem št. 27. | Foixxo6 ** poou:4 pn »oh botosnili. /lnstti onih, ki i/vinij.i iz *pridtif kru, n:>»iiii_i<- pn sulici, ž.ni'nili Imlivrnili. u-d'^mh boltv iKili. pliii siili tu /i'loiliuih lutlc/.uih. Đ&dahi. s'.ab s!i. protimi. Irsunji in pri vneh Xt hitra in »i^uriui, pospe4u.it* se / oiiliOtiim in NktiAotiiiu nn^Utvnui Ol»-širua porooi! i p>>i!i»*jo imj su /. luiilovimi: (.'IU1 7 -2=:3-g-ieo.-Offilcin.'- r>rcclau II. diji'. solskini prnlslojiiikoiii i in ni ilrljtMu | l"J-."i t7 ^i'iporih'ti | ANDREJA DRUSK07ICA ! tvgoviua z žtitaiuu in iiriifljKin I im > 1 *-.-^1 ii <*m li-i^ii «-t . 14> | vsa vrtnarska urnilja, U.ikoi nuli oroilja i za sadjarnju in ulultiluvunjit Siuloili iirovos, tn Mivi: ilrovosiKi stniul|;i, Akarjo m \|o ' sunteti, ročna lopatica, ilrnvnnu.i /aya, I satlnt tri|aiV ilrovosno ^knrjo, i;o|iiluik, 1 cepilnik za inhuti^n, cupilni no/, srtnar ] ski nož in flruvosna O |Hi|l|l'Sli lllll ll*HI>lll JiloAl'l . ti i c | i' u ;i iu i •' |i i a v u i /K i r v u i ^^^^^^^^H^ Na|vlša o(lllkovnn]n na prvih sv|otsklh liloibnh od ||. 18»7 ^^^^^W*jffl ^H Noka Mo v»/dn l/rifno /aliilovtts i,u,i,i««* »kHimki ..u ^M ^^^H -w-v v 1 niOHO tlllltl tomu, tlu Mi- ^^^H ^H JJ r U Z t) 6 n.lintvli nmfto pniouliol|inipi i /in in<< I % I t ljiel»ifif-0Yft ^^>^. i l* WLmM~^-S WWJBl^^L Vll kraj l»v«Mn«liH< u.l»l»- .] a »i ^^^^9 n»n\\ i iintlitivu ni vollku Tv ^■^ ^1 - ^ itrlšItMlnJii u U11 *^ j 111 m (vii. 4;.^ q- a • ■ uvnihn> okrii'pljiijin'o nnn|- " *" si mesni izvadak »i™ ™ h1......■ i>"i""tii° v-i I ^ f"^--^ »Bi^B*^^ Htvnin utulii, liku otikotn »TftV«»n» f/ _^^. jP~ I " |f Jtr XSC \^O- li.ii.Mrtn nosi iirtil.nliuii pmlpin u JJ^C^Z^LM^V^^* I \ \'S -^-^-^-^^g^-^-^-^^-^-^-^— ino«lr«>| lioji, ^ ^3 I p. MH Contralii«. rtklntllAlo lilrlM^ovo ,lio /;n Aiisl in-H^uinkii i HHH ^H Dragutin Berok, c. kr. aust. dvorski dobnvljn^*, Bof-, l.,Wollzollo 9. ^H ^^H Dolllvn ho u HTlh voćlli ItrovIiiu mirodiju, ih-llkiilt'Hii .lion^ci IJuli, t IJokainuh. Hgl J ■bbbbbbIbbbbbbbb^ ^^^^^^^^^^JC^^bI ^^^H^^^^H Najviša odlikovanja nn prvih nv|ntNkll> l/loihnh ml (| t(l(i7 bbbbbbhBRbbbH Eadgonska kisla voda ( UulIuTS^iirtfcr S:uHk.rhriin?i) Štefanije stućlenec. W$P N jčistejši alkalični kislec. ""flBflj Kmsiimmm .1. i > i : i ^ i, i : i t-jjd v ica nuo \ i. (ilavna Aai()i;a in protlajalnica /,a Ki-anjsko i/,i-r.iia je jfMJino l< ai^riHurni iu komisijski lru;u\ini 3S.l2:xi.slz3- cesta. žito-T". 3 -z- X-i5-u.*tol5cxriI, l■-. ».jrlcu«. k!hl't•: i^ifli:;'/ v:»r--fli Uu£» priporof'a. k* r ti-;i nsijki«»l(jš«- \iuu h\tn ih-j,\ v prjj<:t.vj, Jjuljk'* n* -I •'!■:•* > |m;^'# To «wt iz r5i jhi ^o>ft»ni ntrodni vestavi vi>d** WL«^JuniJ«* Mt iifl«fu<*M, , ■-: Ui.nk^ kuhna r;vvtra;;z:ra, t'j i>- 'i', i. H •-. ^'ik-j;j'r:.. liiijorjiiriji ';itr»jn>ii/ii nit r-umu. .M',iu /.tu f/ua ;«- voda ^9t«(*inlJ«; wti*'i*tficji« prav itanipaiijcu pf^li/tni^. \'«("'i .", /*. i:r..t,'/.\-,t- ittljatii in ii:> .il J(»HJ|I ! j LFRAN DEZMAN, Š Imjigovoz v Ljubljani, 3v. Patra coota st. C .j DoIkt fr^ovsk pomoćnik Hl pošteno prodajaiiiično ciekle t. itittiiinii pnpui'm'-ili sjit iii vuli) se \ spiv ini (ii /,;i tikovi ju /. IIICH.'UIIIU UlI^UMI (•i;»t» \\ .los L .Iriscliko v Trbovljiili. MaliDovec i/, pravih gorskih inalin, ukuhan s shidkoi jein, izlmriK'izu ukusa, |io|n»l- ihiiiii iT|.iHt, dobiva <-<; kil4» |M» 3C» kr. v c kr. lekurni pri JOSIP VVARTO v Idriji. ,,;,... Zahvala in pri)M)ročilo. u r r.i.ipi^aiu Mklnnl|ii|(wn sr ttoHiulitnjim <*uititiin p u. ^<>yioiu in slitvurtuii X ■ o I mv u i s (\ u /;i miHti,rolniijtti oliink v ^ostilni pri ^o.Hjnij ^litriji 1'rlHiN in iin 'vj I /11:111(11111 iib ii'iliiriii, il:i selu svi>|n ^ostiliMi pr«'Ht'IH li ^oH|irnt''!tiu si' il«isi'(l;iii piti, k:il;m tuili no'.'ir ^iiIuid, /,;t;ri>t()v I ja je lili, O hf (I ( luntrm p(Mtll'):i'l V>-lll!() .'. tloltl-illl \illOI|| Ih piviHII III Iv.VrHltlO lili- %t Kitili)«*. l'uili M«»l>(> 7.n |»r«-n«n'«-\ im j«> i ni tin t>n iii/|)ol:i^^nic. Vd/iiJU, fj kmniiir kilu i /. - uli. uski'lii sr ,'i'iui jft rl \' tJ ti i r n.n' i" l^ifiatri, iliir 1'.'. jiniij;1. 1HHS. J^| ti i i.-* ■■ Daniel Predović. y | Za čas stavbe |i I ANDREJA DRUŠKOVIČA | f^ Mestni trg u. 10 trgOVlIld Z ŽeleZlllllO Mestni trg št, 10 § ^\ v vt'HItom i/.lM»rii in |><» #.»»lo ni/,Ui «'«>iii in rvcki', siunoknlnir«*, v«v.i /a /iilovj«1, travrr/.o iu ^) ^- slaiT /.«'l«v.ni.ško šino /u olutkr. /.nano uajltoljšt Kam- ^^ t/ ni^lvi I'ot'lhinti in Kniuan c/ /^ l»ai>|M') >•• asfalt /a tlak. kakor ludi Ifpo in morilo ^>C ^C uaivjtMia štodilna o.n'iijisoa in njih iiosninr/iu* *\o\o >^ (^ Pri sttivbah. kjt'r m vo»iY bli/u, liculilioduo pntrolnn1 o^ tf>- voilnj.ikc za /abijati v /vinljo, s kaloriiui j*1 mosore v <> f/ malo urali iu /. majliniuii stro^ki im pravnu mcsiu do ^) ^ vinlr priti: rnvno tako s«1 huli dobiv;ijo vsi dt»h /.a sko ^>^ ^^ panr vodi^ak«': /.t'lo/.iu* ct»vi in /olt'/oliti gornji stojali, ">/. XT kakov tuđi /a Irsrni1 «iiivi nu'sin^astf iroinln4 in voutil<* ^\ ^C. ni /i'hv.nr okovr -2-1 \ —1~ ^>> £< mr Za poljedeljstvo: -^S >J ^ Vsaktf vrste orodja, kakur. lepo in močno narejeni plugi in Kj X^ pliižne. želecno in losene brane in zobuvje žanje, motike, lo- yč \^ pate. rovnice. krampe i t d Tiuli se .i.'bnu /.-.Lirom svezi %/ tt. Dovski mavtfc vl.iMmruti^.dor tJvps) /si jzin»ion:o iH'lp ^j | DOMAĆIH ZDRAVIL, i ^ kakor jih rabi slovenski narod. J£ "f *** -|- S poljudnim opisom človeškega telesa. ^ "^"* Izdal in zalo/.il Dragotin Hribar. H £• "J- Odobril br. Edvard Beuedićič, nadzdravnik usmiljenih bratov ^ ^C v St. Vitlu na Koro^kcm. H ^ £ Ta slovcnskcmu narodu zelo koristna knjižica dobiti jt- v ^ "j: „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, r.ospodske ulice st. 12. — (fr ■jr Stani- 4O kr., po posti 45 kr. Čgt- ^l_______ ■___ & T& S. KESSLER v BENU, F4kidiPDaiHi> >*" ulice št. 1 su.. Vx>''.iliii1a proti poSMiemii pov/a-rju : <13«»— l«>! ^Sff* doiu pi&*veljem. ■:.-. \ «AkoTCStU\> Š«TT**V*Uje ti*- "" -* diplome r- s________•» i I Na novo vrejena | m\ >JfABOPKA TISRAKTTA< | j: y t ■ 11 • ■ i Hi- v Ljubljani gi*1 3r3;-:ie^3 utica $tev. 12. j ^^ CT-i>k.i klljiirt1 . l»i'osn-^r-"' riro. rasojMoi'. letliu purovila, prospekt*4, vstuji-nicf. tb>kivti>. pbikaii>. \a-bila. vozno list«'. mvtva*kt' liste, vizitiiit-o. nii->li>viiire. j t*enik»i. imenik*1, kuvorto s | linuo. poliotnitt«, pravila, j taWb> za iir;» r. J o » ;. Vožsii k. L*stnina :n risk „N.i-n.iu-* Tiskanie*