m k/uju NOVOLETNA PONUDBA V VSEH ZADRUŽNIH YKliOVINAH m -! Zadruga mozirje 18-delna garnitura posode s termostatom - kuhanje brez vode in maščob - trojno dno ZA TAKOJŠNJE PLAČILO 36.273 NA 6 OBROKOV 39.900 - OBROK SAMO 6.650 12-delna garnitura posode - nerjaveča INOX 18/10, pozlačeni ročaji, stekleni pokrovi ZA TAKOJŠNJE PLAČILO 14.990 NA 5 OBROKOV 16.490 - 8-delm kuhinjski seti 5.800 6-delni komplet nožev SOLINGEN 5.900 84-delni jedilni servis v kovčku 18.900 JAJ i«) Äiü/Ä 'Mia-u M iiüiJ mažujBjai /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje NOVOSTI NA EKRANIH BANČNIH AVTOMATOV Uporabniki bančnih avtomatov ste pri opravljanju katere od storitev na BA gotovo opazili določene spremembe začetnega menija oziroma ekranske slike, ki se po vstavitvi kartice in vnosu osebne številke prikaže na BA. Želja banke je, da bi ta sodobna oblika samopostrežnega poslovanja omogočala uporabnikom čimvečjo izbiro raznih storitev, zato prihaja pri dopolnjevanju programske opreme tudi do nujnih sprememb že utečenih postopkov in procesov. Za lažje razumevanje in pravilno izbiro ene od storitev vam v nadaljevanju posredujemo nekaj osnovnih napotkov: * hitri dvig - pri tej storitvi se na ekranu pojavijo definirani zneski, ki smo jih uporabljali tudi doslej brez možnosti izdaje potrdila o dvigu, * znesek po izbiri - pri tej opciji se pred izbiro zneska odločite, ali želite potrdilo o opravljeni storitvi. Po izbiri ene od možnosti (da ali ne) vtipkajte znesek, ki ga želite dvigniti, pri čemer morate biti pozorni na to, da je znesek zaokrožen na 1000, da ni nižji od 1000 SIT in ne višji od 15000 SIT, oziroma neporabljenega dela dnevnega limita, če dvigujete večkrat na dan, * depozit - BA z depozitno enoto omogočajo polog gotovine na TR oziroma plačilo položnic, postopki teh storitev pa potekajo enako kot dosedaj, * informacija o stanju - komitentom LB Splošne banke Velenje d.d. ta storitev zaenkrat še ni dostopna. In še nasvet: "pozorno prebiranje sporočil na ekranu BA je garant za hitro in kvalitetno opravljeno storitev." Če pa se kljub temu pojavljajo morebitne nejasnosti, nas obiščite v eni naših enot, kjer vam bomo z veseljem pomagali. Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R5 CAMPUS 5V 4/91 59.300 734.549,00 R5' CAMPUS 5V 12/90 41.000 725.249,00 R5 'CAMPUS 5V 6/91 41.000 718.760,00 R5 CAMPUS 3V 4/89 69.000 584.436,00 R5 FIVE 3V 4/94 30.000 951.625,00 CLIO RN 1,2 5V 8/93 44.000 1.278.904,00 CLIO RT 1,4 5V 7/93 47.000 1.467.326,00 R 19 TS 5V 3/89 97.000 915.058,00 R 19 RT 1,4 5V 10/94 67.000 1.605.212,00 ŠKODA FAVORIT 136 L 3/90 40.000 583.794,00 CITROEN AX TRE 6/88 136.000 556.920,00 DAIHATSU CHARADE TS 6/91 82.000 735.420,00 OPEL KADET 1,5 TD 12/90 60.100 1.310.074,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI. rasu d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 831-020 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 RENAULT \tmm \ fWMlZft ! *w !fr§ II II f 14 N*sloVni@» Mali skovik foto: Ante Blaževič j-\ S Rezultati /i - L, referenduma - o volilne stemu (0s) Priznanja TZS za Luče, o) Robanov kot, Mozirje in GD Nazarje j «D 120 let /4 kulturnega delovanja v Mozirju Aa Sedemdesetletnica A Turističnega društva i AJ? Luče ob Savinji rt) Jubileja gasilca Bogomirja Supina J » iz Luč Mladi bobenček: / />n< Ali je strip res manjvredna literatura? prednikova beseda Kako lepo je bilo minulo soboto biti Zgornjesavinjčan v Slovenskih Konjicah! Se danes me navdaja občutek ponosa ob besedah pohvale, ki so jih izrekli najvišji slovenski turistični funkcionarji ob podelitvi priznanj nacionalne turistične zveze. Kajti biti v druščini najboljših, najlepših krajev v državi ni mogoče kar tako, zgolj na podlagi enkratne ocene, ampak gre za celoletna, gledano na daljši rok seveda večletna prizadevanja. Luče - 1. mesto, Robanov kot - 1. mesto, Mozirje - 3. mesto v svojih kategorijah, za nameček pa še prvo mesto nazarskih gasilcev oziroma njihovega gasilskega doma. Rezultat, ki ga bo težko ponoviti, saj je konkurenca vedno hujša, vedno več slovenskih krajev da nekaj na svoj izgled, saj so ugotovili, da se izplača. Nedvomno je tako tudi v Zgornji Savinjski dolini in to je edina prava pot. Mislim, da je to sedaj jasno tudi največjim skeptikom. Naša dolina je torej na pragu nove turistične renesanse, le sedanjega zaleta ne bi smeli izgubiti. Kakorkoli po polžje, zadeve na infrastrukturnem področju se vendarle premikajo, tudi na ostalih področjih je tako, celo skupina zasebnih gostincev je trdno odločena, da krepkeje in bolj organizirano za-orje v ledino. Morda ledina res ni čisto pravi izraz, toda po poplavah leta 1990 in ob vseh ostalih okoliščinah, ki so pred leti vplivale na zastoj turizma, je bilo treba vendarle vložiti ogromne napore, da so se nekdaj utečeni tokovi začeli znova odvijati, da so se začeli vračati "stari" turisti, domači in tuji popotniki... Vsi turistični zanesenjaki, ki so kakorkoli pripomogli, da so priznanja prišla v roke omenjenih dobitnikov, si zaslužijo iskreno zahvalo. Občinski sveti medtem že zaključujejo svoje delo za letošnje leto. Na sporedu so zadnje seje, na katerih so običajno pod "razno" tudi družabna srečanja pred dejanskim iztekom leta 1996. Kljub temu se aktivnosti v vseh občinah odvijajo s polnim tempom naprej. Se posebej na Ljubnem je živahno zaradi razpisanega referenduma o uvedbi občinskega samoprispevka za nadgradnjo šole in vrtca. Le-ta bo potekal čez teden dni in bo v precejšnji meri pogojeval nadaljnji razvoj šolstva v tej občini. Gotovo bo rezultat ljubenskega referenduma v marsičem vplival tudi na tovrstne odločitve v mozirski in nazarski občini, ki sta prav tako tik pred velikimi "šolskimi" investicijami. No, prestali smo tudi referendum o volilnem sistemu, katerega rezultate si lahko ogledate na naslednji strani. Po udeležbi smo bili v 6. volilnem okraju 5. volilne enote nad slovenskim povprečjem in tudi opredelitev za enega od treh predlogov je bila prepričljiva. Zadnjič letos se vidimo oziroma beremo dan pred Božičem. Do takrat bodite lepo pozdravljeni in ne hudujte se preveč nad mrazom, ki že kar krepko pritiska! IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem, Vida Skok, Benjamin Kanjir, Uroš Kotnik, Alenka Klemše, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, dr. Maja Natek, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Igor Solar, Metod Rose, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove OE Nazarje. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306, e-pošta: savinjske.noviceDsiol.net. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Referendum o volilnem sistemu Podpora večinskemu sistemu V nedeljo je po vsej Sloveniji potekal predhodni zakonodajni referendum o volilnem sistemu. Osnovna značilnost referenduma je bila sorazmerno slaba udeležba volivcev, saj se jih je po doslej znanih podatkih odzvalo le 37,7 odstotka. V 6. volilnem okraju 5. volilne enote je bilo v volilni imenik vpisanih 12.813 volivk in volivcev. Referenduma se jih je udeležilo 5.245 oziroma 40,93 odstotka, kar je precej več od republiškega povprečja. Veljavnih glasovnic je bilo 4.824, neveljavnih pa 421. Proti vsem trem variantam volilnega sistema se je opredelilo 157 volilk in volivcev, torej je ostalo še 4.667 veljavnih glasovnic. Prvo referendumsko vprašanje, ki ga je postavil Državni svet Republike Slovenije in predlagal kombinirani volilni sistem, je dobilo podporo 457 volivcev (8,7 odstotka), proti njemu je bilo 2.354 volivcev. Za drugo referendumsko vprašanje, ki ga je predlagala skupina več kot 40 tisoč volivcev in je vsebovalo predlog za večinski volilni sistem, se je opredelilo 3.268 volivcev (62,3 odstotka), proti jih je bilo 818. Tretje vprašanje, ki je na zahtevo 30 poslank in poslancev vsebovalo predlog za proporcionalni volilni sistem, je dobilo podporo 912 volivk in volivcev (17,4 odstotka), proti jih je bilo 2.159. Iz navedenih podatkov je mogoče razbrati, da je predlog o uvedbi večinskega volilnega sistema v 6. volilnem okraju 5. volilne enote dobil izrazito podporo večine volilk in volilcev, ki so se udeležili glasovanja. Na državnem nivoju pa je bila slika nekoliko drugačna. Največjo podporo je prav tako kot v Zgornji Savinjski dolini dobil predlog za večinski volilni sistem - 44,4 odstotka, predlog proporcionalnega sistema je dobil podporo 26,3 odstotka volivcev, predlog kombiniranega sistema pa 14,4 odstotka. Nekaj manj kot 10 odstotkov glasovnic je bilo neveljavnih, proti vsem predlogom pa je glasovalo okrog 4 odstotkov volilk in volivcev. Vsi navedeni podatki so v času zaključka naše redakcije še neuradni, uradni naj bi bili znani danes. Ne glede na to je jasno, da nobeden izmed treh predlogov ni dobil zadostne (več kot 50-odstotne) podpore. Državni zbor bo tako lahko nadaljeval že lani začeti postopek za spremembo obstoječega volilnega zakona. Lahko pa se odloči tudi za nov, drugačen zakon. Franci Kotnik NAGRAJENCI novembrske akcije za nove naročnike 1. Franc Vajda, Luče 105 2. Majda Remic, Bočna 63 3. Ana Velam, Šentjanž 35 Vsak od nagrajencev prejme bon v vrednosti 5.000 SIT za nakup v novem prodajnem centru 1ZOLES v Mazaijab. Čestitamo! Savinjskih novic: Telekom Slovenije PE Celje 70 tisoč telefonskih naročnikov Leto 1996 celjska enota Telekoma zaključuje z lepim uspehom. Na omrežje so priključili že 70-tisočega telefonskega naročnika, poleg tega pa so v Celju odprli še drugo Teletrgovino, sicer tretjo v regiji, v kateri lahko kupci dobijo vse informacije v zvezi s telefonijo. V Teietrgovinah je mogoče kupiti tudi atestirane terminalne naprave, kot so telefonski aparati in telefaksi, rezervne dele in pribor ter telekartice za javne telefonske govorilnice. Trgovine imajo na zalogi pestro ponudbo proizvodov, ne samo za prodajo, ampak tudi za svetovanje pri nakupu. Tudi Telekom Slovenije gre v korak s časom in v zadnjem času pospešeno uvaja nekatere storitve in nova omrežja. Digitalne telefonske centrale omogočajo vrsto dodatnih storitev, ki pri analognih niso možne. Zanimive so predvsem storitve, kot so skrajšano izbiranje, klic brez izbiranja, vmesni klic, preusmeritev dohodnih klicev, ne moti, konferenčna zveza in izpis odhodnih klicev. Lani je začel Telekom Slovenije uvajati tudi storitve v integriranem omrežju digitalnih storitev ISDN, ki združuje vsa doslej znana telekomunikacijska omrežja in omogoča prenos govora, besedil, slik, podatkov in videa. Letos pa je uvedel novo interaktivno omrežje Slovenija Online, ki poleg videoteksta in teleoken omogoča tudi dostop do Interneta. Pomočnik generalnega direktorja Telekoma Slovenije in prvi človek PE Celje, Jože Palčnik, je na novinarski konferenci povedal, da je celjsko območje, z izjemo mesta Celje, kljub novim priključkom še vedno med slabše razvitimi v Sloveniji, zato bodo prizadevanja v tej smeri nadaljevali. Leta 1997 naj bi izginile še zadnje "bele lise", kjer do sedaj ni bilo mogoče dobiti telefonskega priključka, med temi sta tudi Solčava in Šmartno ob Dreti z okolico. S sedanjih 28 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev naj bi se povprečje na celjskem dvignilo na 31, medtem ko naj bi se na državnem nivoju povzpelo s 33 na 35. Trenutno je v celjski enoti Telekoma vključenih 145 ISDN priključkov, katerih število naj bi se v prihodnjem letu podvojilo. Zaenkrat je možnost tovrstnega priključka samo v Celju, v kratkem bo mogoča še v Velenju in prihodnje leto v ostalih večjih središčih v regiji. Telekom je pred nedavnim podpisal pogodbo z Ministrstvom za šolstvo in šport, na podlagi katere bo v dveh do treh letih vsaki osnovni in srednji šoli v Sloveniji zagotovil ISDN priključek. Telekom Celje bo tudi v prihodnje nadaljeval z zamenjavami analognih telefonskih central z digitalnimi. V Celju bodo kmalu vsi priključki digitalni, mozirski centrali pa se to obeta v letu 1998. Nekako v tem času naj bi bila ukinjena čakalna lista za telefonske priključke, na kateri je trenutno še osem tisoč kandidatov. Leta 1999 pa naj bi že sprotno pokrivali vse potrebe po novih telefonskih priključkih. Franci Kotnik Banka Celje Pripojitev Banke Noricum Banka Celje je že leta 1994, takrat še kot LB Splošna banka Celje, sprejela plan razvoja banke za obdobje 1994-1998 in med temeljne cilje zapisala povečanje tržnega deleža s 3,8 na 5,7 odstotka, kar naj bi dosegla z lastnim poslovanjem. Upoštevajoč kapitalske povezave s podjetji in bankami pa naj bi se tržni delež povečal na 7 do 8 odstotkov. Glede na vedno večjo konkurenco je zadane cilje možno realizirati ne zgolj na širšem celjskem območju, ampak le v celotnem slovenskem prostoru. Banka Celje je v svoji poslovni politiki za leto 1996 opredelila, da si mora zagotoviti svojo prisotnost v Ljubljani, saj je že z dosedanjim poslovanjem vezana na tamkajšnje komitente, vendar je zaradi tega, ker nima lastne enote v Ljubljani, omejena, še posebej v poslih s prebivalstvom. Realizacija ustanovitve enote v Ljubljani je sovpadala s ponudbo večinskih delničarjev za prodajo Banke Noricum. Banka Celje je 4. julija letos kupila večinski delež Banke Noricum in zanj plačala 1.830.869 tisoč tolarjev. Nakup Banki Celje omogoča, da z nadaljnjim postopkom pripojitve takoj poveča tržni delež banke za 0,4 odstotka in pridobi sedanje komitente Banke Noricum, pridobi zelo kvalitetne poslovne prostore v vrednosti 11,1 milijona DEM na dobri lokaciji v Ljubljani, pridobi strokovno kvalitetne kadre za prodor na vseslovenski trg in ob 2-odstotni obrestni marži ter 100-odstotnein povečanju poslovanja sedanje Banke Noricum v štirih letih pokrije razliko med tržno in knjigovodsko vrednostjo nakupa delnic Banke Noricum. Skladno z zakonom o gospodarskih družbah je pogodbo o pripojitvi pregledala revizijska hiša Coopers Lybrand d.d. iz Ljubljane, ki je 25. oktobra izdala poročilo o določitvi menjalnega razmerja, in sicer 1 : 2,68. To pomeni, da vsakemu manjšinskemu delničarju Banke Noricum pripada za eno delnico Banke Noricum 2,68 delnice Banke Celje. Banka Noricum bo po pripojitvi k Banki Celje organizirana kot glavna podružnica Ljubljana s samostojnimi službami. Imela bo kreditni odbor in likvidnostno komisijo z omejenimi pristojnostmi po sklepu generalnega direktorja Banke Celje. Franci Kotnik NAJ BO PETEK 13. Na trgu 36, Možine SREČEN DAN VSE KUPCE, KI BODO IVA DAM TRETJE OBLETNICE KUPOVALI MAŠI V PRODAJALNI, ČAKA POSEBNO DARILO. NUDIMO VAM PESTRO IZBIRO OBLAČIL ZA VSO DRUŽINO, HKRATI PA SE VSEM KUPCEM ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE IN VAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1997. Podjetniški kotiček December je že prispel do sredine in kar nenadoma ga bo~~~~^4/ konec. Ste že postorili vse za miren prehod v novo leto? Pred nami so inventure, pa tudi temeljiti pregledi poslovanja. Morda je za naš rezultat še možno kaj narediti?! Do konca meseca januarja boste morali sporočiti davčni službi tudi podatke o prejemkih, ki ste jih fizičnim osebam izplačevali v letu 1996. Ste bili pozorni na vsa izplačila? Morda lahko zamujeno še nadoknadite. Poglejmo pobliže nekatera izplačila, ki morda niso vsakdanja, so pa prav tako predmet obdavčitve po zakonu o dohodnini. Gre predvsem za dve vrsti prejemkov in sicer za: a) Prejemke iz delovnega razmerja, na podlagi kolektivnih pogodb, individualnih pogodb, sklepov podjetja ipd., pa niso plača ali regres za letni dopust. To so razni dodatki za garderobo, urejenost, odškodnine za neizkoriščen letni dopust (po sklepu Računskega sodišča se lahko izplačuje le izjemoma, ko dopusta res ni mogoče izkoristiti -npr. ob prehodu v pokoj), odpravnine pri zapustitvi podjetja (pa to niso odpravnine v primerih presežnih delavcev), prejemki ob jubilejih podjetja ipd. To so prejemki, ki so obdavčeni po povprečni stopnji obdavčitve dosedanjih prejemkov posameznega delavca. b) Prejemke, ki predstavljajo stimulacije in bonitete in se ugotavljajo v razmerju z zaposlenimi, pa tudi zunanji sodelavci - Plačila delavcem za neobvezna zavarovanja (dodatno IPZ, življenjska, menedžerska zavarovanja v primeru, da ima koristi zavarovana oseba). Če ima koristi zavarovalec, se plačilo zavarovalnih premij ne šteje za boniteto. Boniteta se bo pojavila ob izplačilu odškodnine fizični osebi. - Plačila delodajalca za izobraževanje, ki ni vezano na delovno mesto zaposlenega, pri čemer pridobitev uradne šolske izobrazbe ni boniteta. - Posojila zaposlenim pod ugodnejšimi pogoji. Pri tem šteje za boniteto razlika med dogovorjeno obrestno mero, ki je nižja od rasti cen na drobno in rastjo cen na drobno. Bonitete ni, če je v posojilni pogodbi določena devizna klavzula. - Darila zaposlenim. Obdavčena so darila, ki presegajo 5% povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije v predpreteklem mesecu. - Popusti, ki jih podjetje daje svojim delavcem in le-ti niso namenjeni tudi drugim. - Uporaba službenega avtomobila za osebne namene, o čemer smo več govorili že v eni predhodnih številk Savinjskih novic. V kolikor službeni avto rabimo izključno za službene namene, za prevoz na delo in iz dela, to ni boniteta. Odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade ipd. so obdavčene, v kolikor presegajo zneske, določene z Uredbo Vlade Republike Slovenije. Odpravnine, ki jih nekdo dobi ob odhodu iz podjetja in ne gre v pokoj ali postane brezposeln, so v celoti obdavčljive in smo jih omenili v eni izmed alinej tega sestavka. Solidarnostna pomoč ni obdavčena, če je izplačana zaposlenim delavcem. Izplačila solidarnostnih pomoči drugim so obdavčena. Neobdavčeno je samo izplačilo solidarnostne pomoči nezapogjigtim v primeru, ko ,le-to izplačamo svojcem umrlega delavca. '8* Pri izplačilih prejemkov fizičnim osebam, zunanjim izvajalcem, če ti nimajo registrirane samostojne dejavnosti, se poslužujemo izplačil po pogodbi o delu ali avtorskem delu, pri čemer se vsi prejemki, ki jih posameznik dobi, vštevajo v znesek pogodbenega dela, od katerega obračunamo potrebne davščine. Normirani stroški so pri pogodbenem delu upoštevani v višini 10%, pri avtorskem honorarju pa v višini 40%. Sejnine so obdavčene v višini 25% od 90% osnove sejnin, na bruto znesek sejnine se obračuna še 5% prometni davek. Prostovoljno opravljeno delo na področju kulture, izobraževanja, športa, kjer izvajalec dobi izključno povrnjene stroške, ni obdavčeno. Darila poslovnim partnerjem, družinskim članom in otrokom zaposlenih so obdavčena kot osebni prejemki, po stopnji 25%. Akontacije dohodnine izplačevalcu ni potrebno plačati, če davek ne presega 2% povprečne plače predpreteklega meseca, kar pa ne pomeni, da takih prihodkov zavezancu za dohodnino v dohodninski napovedi ni potrebno napovedati. Vida Skok Ultra d.o.o. Nazarje Večja prodajalna v Nazarjah Podjetje Ultra, ki ima svoje prodajalne v Mozirju, Nazarjah in Varpolju, je pred desetimi dnevi odprlo povečano Trgovino Bohač v Nazarjah. Pri tem so uporabili že preverjen recept: del skladiščnih prostorov so preuredili v prodajne. Na ta način so ne samo povečali pestrost ponudbe ampak so precej pripomogli tudi k udobju kupcev. Slednji pa dandanes to vedno bolj cenijo. Povečanje Bohačeve trgovine je bistveno, kar za okoli 70 odstotkov so prodajne površine večje kot prej, ponudbo pa so obogatili predvsem z galanterijo, rožami in igračami. Razširili so tudi ponudbo tekstila, kar pomeni, da lahko sedaj zadovoljijo tudi nekoliko zahtevnejšega kupca. V predprazničnih dneh so trgovino primerno okrasili in pripravili ugodne cene proizvodov, za katerimi kupci v tem času še posebej pogosto sprašujejo. Direktor podjetja Ultra, Janez Vrtačič, je ob otvoritvi pohvalil vse zaposlene, ki so z marljivom delom pripomogli, da je bil lokal prenovljen v najkrajšem možnem času. Uspešno poslovanje je firmi Ultra zaželel tudi nazarski župan Ivan Pur-nat. Franci Kotnik Lokalni center za pospeševanje malega gospodarstva Predstavitev za podjetnike in obrtnike Že nekajkrat smo pisali, da je med 48 lokalnimi centri za pospeševanje malega gospodarstva v Sloveniji tudi "zgornjesavinjski" center, katerega soustanovitelj so vse tukajšnje občine in ki bo imel sedež v zgradbi Zgornje- savinjske obrtno podjetniške Aktivnosti glede ustanovitve centra potekajo po načrtu. Po programu izobraževanja in usposabljanja je predvideno, da nap bi še v decembru pripravili konkretno organizacijsko obliko in način delovanja centra. Posebna pozornost je namenjena t.i. podpornemu okolju oziroma katere institucije in svetovalce vključiti v delo centra, da bo le-ta dosegel svoj osnovni namen: nuditi podjetniku vse storitve na enem mestu. Pri dosedanjem izobraževanju je bila še posebna pozornost posvečena izdelavi dokumentacije za prijavo posameznih projektov na razpise Evropske skupnosti, kjer so na razpolago zelo velika sredstva, res zbornice v Mozirju. pa je tudi prijav ogromno. Prav zato je potrebno kriterije v razpisih v celoti zadovoljiti. Še letos naj bi bila formalno podpisana pogodba o ustanovitvi centra, sicer pa je država prvi del obljubljenih sredstev v višini en milijon tolarjev že nakazala. Zaradi širše seznanitve z lokalnim centrom za pospeševanje malega gospodarstva, delovati naj bi začel v prvih mesecih prihodnjega leta, bo Zgornje-savinjs ka obrtno podjetniška zbornica pripravila predstavitev za predstavnike zgornje-savinjskih občin, ki bo v ponedeljek, 16. decembra, na sedežu zbornice v Mozirju. Franci Kotnik 26. št. Savinjskih novic izide 24. decembra! Županove čestitke ob povečanju trgovine Bohač (foto: F. Kotnik) Delov zlati list v Terme Zreče V hotelu Dobrava v Termah Zreče je bilo 26. novembra zaključno dejanje akcije dnevnika Delo, Turistična porota bralcev Dela. Največ glasov je dobilo podjetje Unior Turizem, ki je upravnik zreških Term in Rekreacijskega centra Rogla. Akcija Turistična porota bralcev Dela je potekala letos petič. Zmagovalki akcije sta bili v prvih štirih letih Atomske in Čatežke toplice, vsaka po dvakrat. V letošnjem letu pa so si prestižni naslov najlepšega in najboljšega turističnega kraja v Sloveniji prislužile Zreče. Svoj slovesni zaključek je akcija doživela v prelepem, snežno obarvanem ambientu tega turističnega kraja pod Pohorjem. Maks Brečko, direktor Unior Turizma, se je zahvalil za zveneče priznanje, ki ga je podelil odgovorni urednik Dela, Mitja Meršol, in obljubil prizadevno delo na tem področju tudi v prihodnje. To jim bo v Unior Turizmu prav gotovo uspelo. Letno ustvarijo okoli 180000 nočitev. V investicije so letos vložili 300 milijonov tolarjev, kar bodo obiskovalci Term in Rogle prav gotovo opazili. Med drugim so v letošnjem letu uredili umetno zasneževanje nekaterih smučarskih prog, uvedli so avtomatsko kontrolo kart, dodatno zavarovali smučišča, postavili nove telefonske govorilnice... V naslednjih letih planirajo razširitev svojih dejavnosti predvsem v razvoj kmečkega turizma, vodnih in spalnih kapacitet. Turistična porota bralcev Dela je podelila tudi tri Zelene delove liste. Prislužili so si jih Bohinj, Kranjska gora in Atomske toplice. Poleg krajev so letos prvič izbirali tudi najturistične delavce v letu 1996. Ta naslov si je prislužila Darinka Bobnar, direktorica hotela Šmarješke toplice. Krepko zasluženo priznanje so delavci Unior Turizma sprejeli brez strahu. Zavedajo se, da kvalitete, ki so jo dosegli, ne izpustijo več iz svojih pridnih rok. Največja nagrada jim je gost, ki ob slovesu iskreno obljubi, da se kmalu vrne. Benjamin Kanjir Mitja Meršol izroča priznanje Maksu Brečku (foto: Ciril Sem) POSLOVNE INFORMACIJE 1. Davčna reforma je s prejemom dveh temeljnih zakonov v letošnjem letu dosegla svoj višek in se prevesila v zaključno fazo. Spremembe, ki jih reforma prinaša so precejšnje, zdi pa se, da se jim okolje le počasi prilagaja. Da bi bilo nejasnosti - s tem pa tudi napak - čim manj vabimo vse zainteresirane na enodnevni seminar z naslovom NOVA DAVČNA UREDITEV V SLOVENIJI IN PRIPRAVA NA SESTAVLJANJE ZAKLJUČNEGA RAČUNA V DAVČNEM LETU 1996, ki bo v petek, 20. decembra 1996 ob 8. uri v sejni sobi št. 51, IV. nadstropje, stavba SODIŠČA Velenje. Prijave sprejemamo do 16. decembra 1996 na faksu št. 855-645 ali na naslov: GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, Trg mladosti 2, 3320 VELENJE, kjer so na voljo tudi vse dodatne informacije. 2. GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje organizira v TOREK, 17. decembra 1996 ob 10. uri v stavbi SODIŠČA Velenje, sejna soba št. 51, IV. nadstropje, seminar na temo ZAKON O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU. Dnevni red: 1. Zakon o prevozih v cestnem prometu. 2. Pravilniki o pogojih za pridobitev licenc za prevoze v cestnem prometu, načinu in postopku njihove pridobitve ter načinu vodenja evidenco o izdanih licencah, o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta vzdrževanja vozil, o programu preizkuša strokovne preizkusa usposobljenosti ter o postopku in načinu opravljanjapreizkusa za pridobitev licenc. 3. EKO točke. Seminar bo vodil g. Viktor Trstenjak, sekretar združenja za promet in zveze pri GZS. Kotizacije ni. Prijavite se lahko na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, tel. 063 856-920 ali na faks št. 063 855-645, kjer so na voljo vse dodatne informacije. servisno trgovsko podjetje d.o.o. Mariborska 112, 3000 Celje, tel.: 063/32-481, 411-665, faks: 063/411-664 ARO terensko vozilo s 4 x 4 pogon z RENAULT 1,9 DIESEL motorjem CENA: Od 21.499 DEM VOZILA DACIA Ugoden nakup za obrtnike in kmetovalce. Izvedba PICK UP z dvema ali petimi sedeži že Od: 12.400 DEM Turistična ponudba Alpskih cest V soboto, 30. novembra, je Turistično regijska skupnost "Alpski svet Karavank Kamniško Savinjskih Alp pripravila podrobnejšo predstavitev turistične ponudbe Alpskih cest. Med vožnjo po naši dolini so se maloštevilni udeleženci lahko seznanili s kulturno zgodovinskimi znamenitostmi Gornjega Gradu, ogledali so si grad Vrbovec ter kmečki in športni turizem na Ljubnem in Lučah. Turistično regijsko skupnost so pred dvema letoma ustanovile občine Kamnik, Kranj, Tržič, Domžale in Mozirje z namenom, da združijo turistično ponudbo in izdelajo turistične programe za ciljne skupine turistov. Z novo lokalno organiziranostjo so se v projekt vključile še občine Jesenice, Naklo, Preddvor, Šenčur, Vodice, Mengeš, Lukovica, Moravče, Gornji Grad, Nazarje, Luče, Ljubno, Žalec, Črna, Ravne, Mežica in Prevalje. Turistična skupnost ima zaščitni znak in storitveno blagovno znamko Alpske ceste, ki združujejo turistično ponudbo 680 turističnih partnerjev s preko 980 različnimi turističnimi izdelki in storitvami. Alpsko turistično ponudbo sestavljajo naravne znamenitosti, kulturno zgodovinske posebnosti z gradovi, muzeji, cerkvami in znamenji, etnološke in kulinarične posebnosti alpskega sveta s planšarstvom, bajtarstvom, kmečkim turizmom in krajinskimi značilnostmi ter športno rekreacijsko in zabavno ponudbo. Poglavitne turistične zanimivosti Alpskih cest so planinska pohodniška, ogled-niška, kolesarska, lovska, rečno jezerska, gorsko kolesarska in avto transverzala ter ekološko turistični program izletov in ogledov preko devetdeset" naravnih znamenitosti Alp. Udeležence karavane je po krajih Zgornje Savinjske doline spremljala Boža Robnik, turistična vodička iz Luč. Po njenem mnenju, izkušnje in potrebno znanje je pridobila v sosednji Avstriji, je strateškega pomena turistična povezava Slovenije, precejšnjo vlogo naj bi odigrali mediji z lansiranjem turistične ponudbe na vse bolj zahteven trg tozadevnega povpraševanja. Edi Mavrič Ob prihodu v Gornji Grad (foto: Ciril Sem) e - pošta: savinjske.novice@sioi.net MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING TURIZEM Turistična zveza Slovenije Priznanja za Luče, Robanov kot, Mozirje in GD Nazarje Minulo soboto je bila ob zaključku največjega turistično ekološkega projekta ‘Moja dežela - lepa, urejena in čista" v športni dvorani v Slovenskih Konjicah slavnostna podelitev priznanj udeležencem, ki so v letu 1996 dosegli najboljše rezultate. Med dobitniki so bili tudi štirje iz Zgornje Savinjske doline. Ker smo rezultate ocenjevanja objavili že v prejšnji številki, si tokrat poglejmo obrazložitve za visoke uvrstitve naših predstavnikov. V kategoriji drugih krajev so prvo mesto osvojile Luče. "Lučani se lahko pohvalijo z aktivnim turističnim društvom, ki je v zadnjih letih močno popestrilo aktivnosti krajanov. Na okoliških kmetijah se ukvarjajo tudi s turizmom in svojim gostom ponujajo savinjske posebnosti. Postavili so panoramski pano, na katerem lahko spoznamo okoliš, na turističnem ekranskem informatorju pa se poučimo tudi o drugih zanimivostih. V spomin domačina, skladatelja Blaža Arniča, v Lučah prirejajo Arničev zimski pohod na Raduho. Vsi krajani se zelo trudijo, da je njihov kraj vedno lep in urejen, večkrat pa ga popestrijo tudi s kulturnimi prireditvami." Priznanje je sprejel župan Občine Luče Mirko Zamernik, ki je po tem dejal: "Zelo sem vesel tega prvega mesta, saj veliko potujem po Sloveniji in vem, da so tudi drugod lepi kraji. Zato je to priznanje še toliko večja vzpodbuda. Vesel sem tudi zato, ker je način življenja v Lučah tak kot je, da so urejenost, cvetje na oknih in balkonih del vsakdana, kajti če bi se pripravljali samo za ocenjevanje, gotovo ne bi dosegli takšnega rezultata. Ponosen sem, da sem župan takšnega kraja. In ker vem, da berejo Savinjske novice tudi izven doline, bi vse tiste, ki še niso bili v Lučah, prisrčno povabil, da si pridejo sami ogledat ta način življenja. Da sta kar dva kraja iz občine Luče prejela najvišje priznanje v svojih kategorijah, je pohvala za nazaj in velika vzpodbuda za naprej." V kategoriji hribovskih krajev Zadovoljstvo luckega župana Mirka Zamernika je bilo razumljivo (foto: KF) Edi Ikovic: "Zahvala gre predvsem prebivalcem Robanovega kota" (foto: KF) (nad 600 metrov nadmorske višine) je zmagal Robanov kot. "Robanov kot je prav gotovo ena naših najlepših in najbolj naravnih alpskih dolin, ki so kljub civilizaciji ostale take, kot so bile. Res v dolino ne pelje asfaltirana cesta, s svetom jo povezuje le slaba makadamska pot, vendar to ni ovira , da se vanjo ne bi podajalo precej lepot željnih turistov. V Kotu stojijo prijazne domačije, ki popotniku postrežejo z okusnimi domačimi jedmi, kot so ajdovi žganci s kislim mlekom in savinjski želodec z domačim kruhom. Na koncu doline popotnika pričaka Robanova planšarija z domačo sirarno." Priznanje za Robanov kot je sprejel predsednik Turističnega društva Solčava Edi Ikovic: "Zahvala, da je Robanov kot prejel to priznanje, gre predvsem ljudem, ki tam živijo. To so kmetije Roban, Govc in Pečovnik. Kar je narava naredila, so znali obdržati. Veliko truda so vložili v to, da so dolino očuvali takrat, ko so hoteli vanjo vdreti ljudje z avtomobili. Uspelo jim je obdržati Robanov kot neokrnjen. V Turističnem društvu Solčava smo zaradi tega priznanja zelo veseli, saj vemo, da je plod dolgoletnega in vztrajnega dela." V kategoriji izletniških krajev je tretjo mesto pripadlo Mozirju. "Že od nekdaj so znane lepote Savinjske doline in prav tam, kjer prehaja ravnina v sotesko, je pred mnogimi leti zraslo lepo mesto Mozirje. Lepo urejena glavna ulica z gostišči in trgovinami je na voljo pešcem in le krajevnemu prometu. Glavni promet v Logarsko dolino poteka mimo kraja. Najpomembnejši je mozirski Zeleni gaj, v katerem domačini vrtnarijo in razstavljajo na stotine vrst najrazličnejšega cvetja, iz katerega oblikujejo neverjetne ikebane. Poleg ogleda cvetnih razstav si turisttu lahko privošči tudi spust z raftin-gom po Savinji, v zimskem času pa je na smučišču Golte nad Mozirjem še dovolj rekreacije." Priznanje je sprejela nrfaHcfarinira Tnrictirn*»cra Hm. Po besedah Mojce Finkšt želi Mozirje še više (foto: KF) štva Mozirje Mojca Finkšt in ga takole komentirala: "Največ zaslug za to visoko uvrstitev, ki se je veselimo, je doprinesel Savinjski gaj, saj se je med drugim ocenjevalo tudi število obiskovalcev, delno tudi RTC Golte. Komisija je ocenjevala tudi avtobusne postaje, pokopališča, šole, urejenost balkonov... Vse to je moralo biti na nivoju in pri tem smo dosegli veliko točk. Na žalost smo najmanj točk dosegli na področju komunalne urejenosti Mozirja. Slabe cestne označbe po trgu, kontejnerji... Upam, da bomo prihodnje leto še na višji stop nički." V panožnih tekmovanjih so se med drugimi pomerila tudi gasilska društva s svojimi gasilskimi domovi. V kategoriji gasilskih domov, zgra- Nazarski gasilci imajo najlepši gasilski dom v Sloveniji, zgrajen po letu 1970 (foto: F Kotnik) mesto osvojilo Prostovoljno gasilsko društvo Nazarje. Priznanje je sprejel predsednik društva Roman Krajner: "Visoko priznanje, ki smo ga prejeli, je nagrada za dolgoletno prizadevno delo članov našega društva. Vse od zgraditve doma zanj skrbimo po najboljših močeh. Sprotno vzdrževanje in urejanje notranjosti ter okolice je naša vsakdanja naloga, pri kateri pa se še posebej angažirata naša hišnika, Franc in Katka Grudnik. Trudili se bomo, da bo naš skupni dom tudi v prihodnje tako lepo urejen, kot je bil doslej, in bo kot tak v ponos tako našemu društvu kot tudi kraju in občini Nazarje." Občinski svet Mozirje Slavnostni govornik na podelitvi priznanj je bil predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, ki je svoj govor zaključil z naslednjimi besedami: "Želimo, da bo Slovenija še lepša, prijazna, čista in gostoljubna. Zato bomo tekmovali tudi v naslednjih letih. Prepričani smo, da ne bo kraja, družine ali prebivalca, ki ne bi sodeloval pri urejanju okolja in razvoju turizma. Posebej bomo urejali kulturne objekte in spomenike, saj je leto 1997 leto kulture v turizmu. Vsem, ki prejmete priznanja, prisrčne čestitke z željo, da nadaljujete s to plemenito dejav nostjo!" Franci Kotnik Župan poslej neprofesionalno Petnajsta redna seja mozirskega občinskega sveta bo ostala zapisana v arhivih predvsem zaradi dveh pomembnih sklepov. Svetniki so sprejeli odlok o občinskem grbu in zastavi ter ugodili vlogi župana Jakoba Presečnika, da zaradi izvolitve v državni zbor poslej svojo funkcijo opravlja neprofesionalno. Po potrditvi mandata socialdemokratu Jožetu Kramerju, ki je v občinskem svetu nadomestil svetnico Romano Markelj (ta je odstopila), so svetniki prisluhnili Aleksandru Videčniku, ki je razložil predloga za grb in zastavo občine Mozirje. Dokaj obsežna razprava se je razvnela glede (ne)pravilnega izobešanja zastave, na koncu pa so se dileme vendarle razbistrile in svet je odlok o grbu in zastavi z manjšimi korekcijami sprejel. To je bilo še posebej pomembno zato, ker sta slavnostna predstavitev grba in razvitje zastave predvideni v soboto, 14. decembra. V nadaljevanju je svet obravnaval predlog odloka o zagotavljanju sredstev za kreditiranje zasebne stanovanjske gradnje v občini Mozirje in predlog pravilnika, ki bo podrobno urejal to področje. Glede na to, da je šlo za prvo obravnavo, je bilo tokrat slišati predvsem načelne pripombe, razen s strani statutarne komisije, ki je predlagala povsem konkretne spremembe nekaterih členov omen- jenih aktov. Nedvomno pa je za občane zelo pomembno, da se je občina tega področja lotila sistematično. Svetniki so nato spregovorili o preoblikovanju javnih zavodov WZ Mozirje, Lekarna Mozirje, OŠ Mozirje in Zavoda za kulturo. O preoblikovanju vrtca in osnovne šole so člani občinskega sveta razpravljali "v paketu". Vrtec naj bi imel po novem tri enote: Mozirje, Nazarje in Rečica, ostale (razen gornjegrajske, ki je to že storila) naj bi se odcepile in spadale neposredno pod tamkajšnje osnovne šole. Osnovna šola Mozirje naj bi združevala poleg matične šole še podružnične šole na Rečici, v Šmihelu, v Lepi njivi in v Nazarjah ter oddelek s prilagojenim programom v Mozirju. Svet je predloga obeh odlokov sprejel z upoštevanjem podanih pripomb, iz razprave na to temo pa velja izpostaviti zaskrbljenost svetnikov zaradi domnevnega neizpolnjevanja obveznosti ostalih občin pri sofinanciranju skupnih zadev. Kot najočitnejši primer sta bila 2 navedena vzgojnovarstveni f zavod in reševalni avtomobil. f V zvezi s preoblikovanjem 2 Lekarne Mozirje, ki je speci- s fičen primer predvsem zaradi F dejavnosti prodaje proizvodov v brez recepta, je dejanske j razmere predstavila direktorica ( zavoda, Helena Gogala. Opo- \ zorila je na neposredno odvis- v nost lekarne od zavoda za r zdravstveno zavarovanje, zato c naj bi bila skrb nekaterih o 2 raz porejanju dobička lekarne F odveč. Lahko se namreč tudi f zgodi, da lekarna spričo ok- r oliščin posluje negativno. Na " vprašanje glede dežurstva v 2 lekarni je Gogala odgovorila, Š da ga zavarovalnica ne plača, c torej bi bila edina varianta, da r ga plačajo zgornjesavinjske t občine, v kolikor ga želijo t imeti. Trend v Sloveniji pa gre r ravno v nasprotno smer. s Zelo pestra razprava je stekla f tudi pri obravnavi predloga o S preoblikovanju zavoda za kul- j, turo. V odloku je navedeno c kar 18 različnih dejavnosti, s c katerimi naj bi se zavod r ukvarjal, in mag. Ivo Glušič se t je vprašal, ali bo zavod sub- s jekt s pridobitno ali neprido- r bitno dejavnostjo. Sekretar J občinskega sveta Rudi Hramec \ je odgovoril, da je mogoče s p pridobitnimi dejavnostmi 2 ustvarjati lastne prihodke in c tako razbremeniti proračun. a Karel Kopušar je opozoril, da t morajo biti v tem primeru (: "pravila igre" zelo jasna, pred- r sednik KS Mozirje Jure Re- c penšek pa je znova izrazil ii pomisleke glede vključitve c kabelske televizije v omenjeni š zavod. Svet je nato predlog r odloka sprejel v prvi obravnavi Občinski svet Nazarje z- upoštevanjem posredovanih prjpomb. Najbolj polemične tone je bilo zaslediti v razpravi o neprofe sionalnem županovanju Jakoba Presečnika. Mag. Ivo Glušič je v imenu SKD z ozirom na dejstvo, da sta možni dve rešitvi (prva: neprofesionalni župan in volitve podžupana in druga: volitve novega župana) izrazil mnenje, da bi se bilo lažje odločati v primeru, če bi bilo znano, kakšne so predvidene kadrovske rešitve za podžupana. Andrej Presečnik (SLS) je menil, da obravnava takšnega "paketa" ne bi bila logična in zato ne pride v poštev. Franc Šon (SDS) je izrazil potrebo, da se pomladne stranke o rešitvi iz sedanje situacije temeljito pogovorijo. Kot je bilo razbrati iz razprave, je nekakšen sestanek predstavnikov strank že bil, na seji pa sta imeli stranki SKD in SDS kljub prvotnemu strinjanju resne pomisleke. Po dogovoru, da bodo pri oblikovanju kadrovskih rešitev na mozirski občini sodelovale politične stranke in obe krajevni skupnosti, je bil sklep o neprofesionalnem županovanju Jakoba Presečnika sprejet. V zaključnem delu seje je svet potrdil predlagano kategorizacijo gasilskih društev v občini, med številnimi pobudami svetnikov pa je obravnaval tudi predlog Jožeta Kramerja (SDS), da je potrebno k reševanju zagate, v kateri je odbojkarski klub Zgornja Savinjska, pritegniti tudi ostale občine. Kmalu bo jasno, če je še komu v dolini vsaj malo mar, da klub ne bi razpadel. Franci Kotnik O rebalansu proračuna Minulo sredo so se na 19. redni seji, ki je bila hkrati tudi zadnja v letu 1996, sestali svetniki občine Nazarje. Med točkami na dnevnem redu velja izpostaviti predvsem rebalans letošnjega občinskega proračuna, ki se je s 151 povečal na 181 milijonov tolarjev. Člani občinskega sveta so se v prvi obravnavi lotili tudi odlokov o komunalnih taksah ter o krajevni turistični taksi, nakar so zadnji del seje namenili družabnemu srečanju pred zaključkom leta. Več o vsebini seje v prihodnji številki. KF Regionalizacija Slovenije Zgornjesavinjsko-šaleška regija? Kot je znano, se Slovenija po uvedbi novih občin pripravlja na drugi korak pri razvoju lokalne samouprave. To bodo regije. V ta namen vladne službe pripravljajo potrebno zakonodajo, svoj pogled na regionalizacijo države pa skušajo predstaviti tudi druge organizacije. Na pravkar zaključenih Statističnih dnevih, ki jih je organiziral Statistični urad Slovenije, je bil predstavljen sistem regij v državah Evropske skupnosti in predlog za Slovenijo, svoje videnje oblikovanja regij pa je predstavila tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Njen predlog predvideva 13 regij, med katerimi bi bila tudi “zgornjesavinjsko-šaleška" oziroma regija, ki bi pokrivala območje sedanjih upravnih enot Mozirje in Velenje. To je območje, ki predstavlja tri odstotke slovenskega prebivalstva, 1,8 odstotka gospodarskih družb, 3,9 odstotka zaposlenih in 3,6 odstotka vseh prihodkov. Močan argument za oblikovanje takšne regije je To pomeni, da bo omenjeno ministrstvo zagotovilo polovico potrebnih sredstev za oba projekta, ostaja pa še odprto vprašanje, kako zagotoviti preostalo polovico denarja. S tem problemom se bo morala spoprijeti mozirska občina, ki je analiza migracijskih tokov, ki kaže na veliko poveza-nost obeh dolin po številnih kriterijih. Regionalizacija ni predvidena zgolj kot risanje mej, ampak bo zaradi prenosa nekaterih funkcij (in proračunskega denarja) z državnega na regijski nivo pomenila vsebinsko spremembo. Prav tako je regionalizacija pomembna z vidika sodelovanja z Evropsko skupnostjo, kjer večina projektov pomoči poteka prav na nivoju regij. Koncept Gospodarske zbornice Slovenije bo županom zgornjesavinjskih občin na naslednjem kolegiju predstavil direktor Območne gospodarske zbornice Velenje, Božo Lednik. Franci Kotnik medtem že odkupila vsa potrebna zemljišča. Objavljen je bil tudi javni razpis za izdelovalca gradbene dokumentacije, torej ostane . še zahtevna naloga sestaviti finančno konstrukcijo. KF Župan Toni Rifelj je mnenja, da vsem prizadevanjem navkljub problem letos še ne bo razvozlan. Očitno je delitvena bilanca po bivši občini Mozirje hudo zapletena zadeva. V Gornjem Gradu pričakujejo od mozirske Komunale ponudbo, po kateri naj bi rešili vprašanje odvoza smeti za celotno področje Zgornje Savinjske doline. "Ponudbo bo obravnaval in se do nje opredelil občinski svet. V kolikor za naše razmere ne bo sprejemljiva, se bomo morali pogovarjati drugače”, meni gornjegrajski župan Toni Rifelj. V Gornjem Gradu so se za ta korak odločili tudi zato, ker so postali lastniki odlagališča Pod-hom in glede na slabe izkušnje upravljanja v preteklosti želijo stanje preseči z lastno izvajalsko organiziranostjo. Polno odgovornost in angažiranost zahteva tudi projekt daljinskega ogrevanja, kjer se bodo vrtela precejšnja nepovratna sredstva družbe in mednarodnih inštitucij ter krajanov lokalne skupnosti, kar pomeni, da ima pro- jekt in poznejše upravljanje širši lokalni javni značaj. Vedno bolj so zopet aktualni problemi s preskrbo pitne vode, tudi upravljanje z vodovodom naj bi zopet prevzeli v svoje roke, nenazadanje je pred Gornjegrajci tudi projekt čistilne naprave, verjetno bo čas pokazal enako potrebo tudi za krajevni skupnosti Nova Štifta in Bočna. Novoustanovljeno podjetje bo vodila skupščina za upravljanje, katero tvorijo svetniki in župan, kar pomeni, da bo zadnja beseda pred sprejemanjem strateških odločitev v rokah svetnikov. Po dveh letih dogovarjanj in pregovarjanj so v Gornjem Gradu storili konkreten korak. Imenovan je bil tudi v. d. direktorja Niko Purnat, dosedanji sekretar sveta, ki bo Javno komunalno podjetje Gornji Grad vodil eno leto. V tem času pa se morajo, tako so prepričani v Gornjem Gradu, odprta vprašanja do Komunale Mozirje in še koga skristalizi-rati. Edi Mavrič Bo jez rešila nova povodenj? Veliko in preveč ran je ostalo nezaceljenih po poplavah, ki so dolino tako usodno zaznamovale pred nekaj leti. Precej je bilo postorjenega, tega dejstva pač ne more in tudi ne želi nihče zanikati, res pa je, da so ostale številne odprte rane, ki kličejo po sanaciji. Ena takšnih je brez dvoma tudi jez na Kropi, ki skupaj s podpornim zidom čaka temeljite obnove, v kolikor ga prej v celoti ne spodkopljejo vode nepredvidljive Drete. Pristojni na gornjegrajski občini Mozirje in Rečica Kako do sredstev za lastno udeležbo Največji investiciji, na kateri se pripravljajo v občini Mozirje, sta gradnja popolne osnovne šole na Rečici in športne dvorane pri mozirski osnovni šoli. Po neuradnih informacijah sta obe investiciji že uvrščeni na seznam Ministrstva za šolstvo in šport. So na številne pobude svetnika Danija Trbovška iz Bočne urgirali na Nivo, očitno brez uspeha. Zakaj tako, odgovor je nepoznan tudi tajniku občine Francu Pozniču, bi pa kazalo stvar urediti, še preden bo to postorila voda. Razen če ne bo potem enostavneje, ceneje in sploh vsem bolj prikladno. Edi Mavrič VDC Mozirje Nosilec investicije bo država Pred časom smo poročali, da je občina Mozirje za potrebe varstveno delovnega centra odkupila stanovanjsko hišo v Mozirju. V zvezi s tem je pred dnevi iz Ljubljane prišla razveseljiva vest, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve upoštevalo predlog mozirske občine in prevzelo vlogo nosilca omenjene investicije. Na podlagi tega sklepa je glede izvedbe. Istočasno naj bi se s predstavniki ministrstva pogovorili tudi o gradnji nujno potrebnega doma za ostarele v Zgornji Savinjski dolini in o novih prostorih centra za socialno delo. Zanj so bila sredstva pred časom že odobrena, vendar takrat v Mozirju ni bilo mogoče najti ustrezne druge lokacije. Franci Kotnik občina Mozirje na ministrstvo že naslovila uradno vlogo za povračilo sredstev, ki jih je odštela za nakup objekta, ministrstvo pa naj bi za naslednje leto odobrilo dodatna sredstva za rekonstrukcijo objekta. V ta namen na občini v kratkem pričakujejo obisk predstavnikov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki si bodo objekt ogledali in se nato odločili Občinski svet Gornji Grad Gornji Grad z lastnim komunalnim podjetjem Člani občinskega sveta Gornji Grad so na zadnji seji po dolgotrajni, na trenutke že kar pregreti debati potrdili odlok o ustanovitvi Komunalnega podjetja Gornji Grad, s katerim želijo urediti komunalno dejavnost v občini. Ob tem še vedno ni rešeno vprašanje Javnega podjetja Komunala Mozirje. Ljubno ob Savinji Odločanje o prihodnosti Na Ljubnem ob Savinji v teh dneh potekajo še zadnje priprave na referendum, na katerem se bodo občani Ljubnega odločali o nadgradnji tamkajšnje osnovne šole. Kot smo že pisali, so sedanje razmere za učence in učitelje pa tudi za malčke v vrtcu vse prej kot primerne. Na referendumu bodo torej starejši odločali o usodi mlajših prebivalcev ijubenske občine, tistih, ki bodo čez nekaj let stopili na mesto starejših in po svojih močeh "vlekli občinski voz" naprej. Na kakšen način se bodo prebijali do potrebnega znanja, je odvisno od odločitve volivcev. Da je ta trenutek za kraj in občino Ljubno velikega pomena, se zavedata tudi občinski svet in županja Anka Rakun. Le-ta je na občane naslovila vljuden poziv, v katerem jih v nedeljo, 22. decembra, vabi na referendum in obljublja, da bo telefonski priključki, s katerimi se Ljubno približuje slovenskemu povprečju na tem področju, gradnja mostu "pri apnenci", kjer se dela kljub slabim vremenskim razmeram intenzivno nadaljujejo, in postavitev nove ograje na Petkovem klancu. Omenjena ograja je bila že nekaj časa zelo nevarna, saj so majavi stebrički celo izpadali, nova ograja, ki je že gotova, pa poleg estetskega učinka pomeni tudi varnost za udeležence v prometu. Zimsko pluženje klanca bo poslej lažje, pločnik za pešce pa pomeni m-—X Začetek gradnje nove ograje na Petkovem klancu oktobra letos (foto: ToP) v primem, če se bodo odločili dodatno zaščito zanje. za samoprispevek, z zaupanimi sredstvi ravnala varčno, gospodarno in strogo namensko. "Tako širokosrčno razumevanje občanov zagotovo terja veliko mero resnosti in poštenosti ter preudarnost tudi z moje strani in verjemite, da mi tolikšno in takšno zaupanje predstavlja poseben ponos in zagon." Citiranim županjinim besedam v podporo je mogoče našteti celo kopico aktivnosti, večjih in manjših realiziranih investicij v lanskem in letošnjem letu, kar nedvomno potrjuje, da znajo Ljubenci z lastno občino učinkovito upravljati. Zadnji, ne pa tudi edini dokazi tega so novi Po dveh letih delovanja nove občine Ljubno so občanke in občani več kot nazorno dokazali, da tvorijo homogeno celoto. Tega ne morejo zanikati niti takšne ali drugačne politične zdrahe. Nasprotno. Lepo potrdilo navedenega je bil letošnji Flosarski bal, novo potrdilo pa bosta prihod Božička in silvestrovanje na praznično okrašenem Placu. Silvestrovanje bo na sporedu letos prvič, glavno vlogo pri skrbi za veselo razpoloženje bodo imeli ljudski godci, višek pa bo polnočna zdravica županje Anke Rakun. Franci Kotnik Gornji Grad Pripravljeni za sanacijo odlagališča Podhom Precejšen zalogaj nedorečenosti glede osrednjega odlagališča odpadkov v Podhomu se očitno umika z dnevnega reda vsakokratnih pogovorov predstavnikov petih zgornjesavin-jskih občin. Lastnica odlagališča, občina Gornji Grad, je pripravila dogovor o sanaciji in prepotrebni širitvi odlagališča, katerega so podpisali županja in župani vseh petih občin. V Gornjem Gradu so prepričani, da so s podpisom stvari postavili na pravo mesto, odlagališče je namreč polno in kot tako potrebno takojšnjih del. Sanacija odlagališča in razši- jem tega dela obveznosti ne ritev naj bi bili končani v prihodnjem letu, predhodno bo potrebno do konca leta odkupiti zemljišča in zagotoviti pogoje za nadaljnje delo. Investicija prve faze bo stala 24 milijonov, za odkup zemljišča pa potrebujejo še nadaljnih 16 milijonov tolarjev. V podpisani pogodbi so finančne obveznosti občin precizno opredeljene, zato so v Gornjem Gradu prepričani, da s pokrit- bo problemov. Dejstvo je, da je sanacija potrebna ne glede na nadaljnjo usodo deponije, zadovoljiti bo potrebno ekološke kriterije in odpraviti storjene grehe v preteklosti. Deponija se je namreč ves čas uporabljala brez uporabnega dovoljenja, brez tega pa ni mogoče računati na pomoč iz republiške blagajne. Edi Mavrič Ljubno ob Savinji Tudi s samoprispevkom do šole Pred dnevi sta občino Ljubno in tamkajšnjo osnovno šolo obiskala dva visoka gosta, ki sta prišla, da bi videla, kako napredujejo priprave za nadgradnjo osnovne šole in adaptacijo vrtca. Ljubenci so gostili šefa sektorja in investicije pri Ministrstvu za šol stvo in šport Nika Žibreta in glavnega arhitekta Županja Anka Rakun in ravnatelj šole Rajko Pintar sta jima poleg ostalega predstavila prizadevanja za uspeh referenduma za uvedbo samoprispevka, s katerim bi zbrali del sredstev za obnovo in povečanje šole ter vrtca. Niko Žibret je v pogovoru povedal, da se vedno več slovenskih občin odloča za uvedbo samoprispevka za razvoj šolstva. Ljudje so ugotovili, da na ta način lahko mnogo laže zagotovijo svoj delež, toliko prej pa prispeva svoj delež tudi država, saj ima zanesljivo zagotovilo, da bo svoj delež prispevala tudi občina. Pa še nekaj je zelo pomembno! Povsod, kjer so se odločili za uvedbo samoprispevka za šolo, se je pokazalo, da tudi ostali programi v občini niso ogroženi ali pa osiromašeni (asfaltiranje cest, obnova vodovodov, kanalizacije Milivoja Lapuha. itd.) Za Ljubence je bilo zelo pomembno zagotovilo Nika Žibreta, da letošnja investicija (prehod na ogrevanje s tekočim gorivom, za katerega je občina prispevala 6 milijonov tolarjev) vsekakor sodi v okvir obnove šole in bodo za ta del investicije prispevali polovico denarja. Tako sedaj lahko že zanesljivo rečemo, da se je obnova šole že pričela. Kar lep korak je že storjen. Učenci so sedaj v bistveno toplejših prostorih. Glavna naloga pa vsekakor še čaka. To pa je, da bodo ljubenski otroci hodili v šolo samo dopoldne, da bodo pripravljeni pričakali devetletno šolanje, da bodo imeli knjižnico, računalnico, da bodo večkrat prišli v telovadnico in da bodo imeli bolj spodobne razmere v vrtcu. Rajko Pintar 120 let kulturnega delovanja v Mozirju 120 let je dolga doba. Toliko let je od takrat, ko se je začelo v Mozirju organizirano kulturno delovanje. Na ta pomemben dogodek se bodo v Mozirju spomnili s tednom kulturnih prireditev, ki bo obsegal akademijo, koncerte, razstavo in še marsikaj drugega. Gonyi Grad Ljudje želijo ostati v kraju Dvanajst od devetnajstih parcel za individualno gradnjo v stanovanjski coni Tičjek smo že uspeli prodati, ugotavlja gornjegrajski župan Toni Rifelj. V Gornjem Gradu so se kar nekaj let soočali s problemom odhajanja mladih ljudi iz kraja, ker za gradnjo pač ni bilo razpoložljive zemlje. Mozirje slavi častitljiv jubilej -120 let kulturnega delovanja v kraju. Ob tej priliki je pripravljalni odbor pripravil celo vrsto prireditev, na katerih se bodo predstavili člani sekcij, združenih pod okriljem Prosvetnega društva iz Mozirja. Teden kulture se bo pričel jutri s svečano akademijo. Ob tej priliki bodo v prvem delu razvili občinsko zastavo in predstavili nov občinski grb. Drugi del prireditve bo dramski. V originalu bo predstavljena Velika beseda, kakor je potekala pred več kot sto leti. V nedeljo ob 15. uri bo koncert mešanega pevskega zbora iz Mozirja in Godbe na pihala Mozirje. V ponedeljek ob 18. uri bo v galeriji otvoritev razstave, ki bo prikazala 120 let trga Mozirje. Predstavljena bo tudi nova knjiga Aleksandra Videčnika - Velika Beseda. Knjigo je ob jubileju izdalo Prosvetno društvo Mozirje in je nekakšen kronološki pregled kulturnega delovanja v Mozirju. Nastopil bo tudi oktet Rožmarin. V torek ob 16. uri bo kviz učencev zgornjesavinjskih osnovnih šol na temo 120 let kulturnega delovanja. Kviz bodo dodatno obogatile lepe nagrade. V četrtek ob 17. uri bo samostojna prireditev mozirskih osnovnošolcev z naslovom Le predi, dekle, predi. Nastopilo bo okoli 80 učencev. V petek ob 18. uri bo literarni večer s predstavitvijo pesnika in publicista Žige Laykaufa. Sodelovali bosta družini Brinovšek iz Gneča in Oblak iz Lepe Njive. V soboto, 21. decembra, bo na vrsti poslastica za vse ljubitelje amaterskih odrov. Člani dramske sekcije iz Mozirja bodo pripravili igro V Ljubljano jo dajmo. Kulturne prireditve ob jubileju bo zaključil koncert pevskih zborov iz Mozirja. Predstavili se bodo upokojenski, moški in mešani zbor. Mozirje je eno redkih trgov v slovenskem delu Štajerske, ki je že leta 1847 uvedlo slovensko poslovanje na trški občini. V času najhujših nemških potu-jčevalnih ukrepov je veljalo kot narodni trg in med drugim že leta 1882 ustanovilo društvo Savinjski sokol, ki je bilo prvo sokolsko društvo na Štajerskem. Tako osveščen je bil trg vedno na braniku slovenske biti in kulture. Prireditve bo pričakala tudi obnovljena dvorana kulturnega doma. Novi stoli, podi in odrske zavese bodo še polepšali občutke ob spremljanju prireditev. Z udeležbo na pripravljenih prireditvah bomo pokazali, da nismo gluhi ob besedi kultura. Prepustimo se njenim vplivom, ki bodo obogatili turobne zimske večere in dvignili nivo naše omike. Benjamin Kanjir Z ustanovitvijo občine so se zavedli tudi tega, za kraj lahko usodnega problema in zastavili precej naporov za rešitev stanovanjske problematike. Brez problemov ni šlo, vendar so uspeli poleg potrebnih papirjev odkupiti tudi zemljišče, ki ga sedaj komunalno urejajo. Dela ovira slabo vreme, vendar bodo, kot zagotavljajo, elektrika, vodo- vod, telefonski in priključek za kabelsko televizijo, kanalizacija, vključno z asfaltirano cesto zagotovljeni pravočasno. Že spomladi lahko torej pričakujemo, da bo Gornji Grad ponovno postal gradbišče zasebnih hiš, kar je za razvoj in življenje kraja še kako pomembno. Edi Mavrič Komunalno urejanje cone Tičjek (foto: Ciril Sem) Pesem s hribov naj doni Pesem spremlja preprostega kmečkega človeka ob vsaki priliki: ob delu, počitku, ob veselih in malo manj veselih trenutkih. Pesem druži ljudi in zbližuje hotenja po miru in prijateljstvu. Ob njej človek pozabi na križe in težave vsakdana. Šmihel je vasica, raztresena na pobočjih Mozirske planine. Že od nekdaj živijo tod delovni in veseli ljudje. Od ranega jutra pa do pozne noči delajo v gozdovih, na polju in v hlevih, od koder se smehlja živina. Delo pa spremlja pesem, domača, takšna, ki pride iz srca. Ob večerih se ti domači pevci srečajo in skupaj izpojejo svoje težave, ki so v družbi videti veliko manjše. Če pa imajo v svoji sredi tudi sposobnega pevovodjo, nastanejo ubrane viže, ob katerih se orosi oko. In Šmihel ima takšnega človeka. Anton Acman starejši živi za pesem, ki boža njegova občutljiva ušesa. Vse življenje se predaja slovenski besedi, ki v njegovih rokah oživi in se v grlih pevcev zliva nad poslušalce. Šmihelski pevci so priredili koncert, na katerem so svojim sovaščanom pokazali svoje delo in znanje, ki jim ga Anton Acman nesebično deli. Koncert je bil v nedeljo, 1. decembra 1996 popoldne. Poleg domačega mešanega pevskega zbora so se poslušalcem predstavili tudi pevci moškega pevskega zbora iz Mozirja. Mozirski zbor praznuje 30-letnico obstoja, vsa ta leta pa ga prav tako vodi Anton Acman. Združena zbora sta ob koncu prireditve skupno zapela, njuno pesem pa je hladen jesenski veter ponesel na svojih krilih v dolino in še dlje. Benjamin Kanjir U SLAŠČIČARNA (pri cerkvi v Mozirju) f VABI NA SLADKO IN ] JOŽICA MAROLT 1 Savinjska c. 2 PRIJETNO TER VAM J Mozirje ŽELI PRIJETNE PRAZNIKE IN SREČO \W V LETU 1997!!! Miklavž na obisku Na večer pred Miklavžem so se v številnih krajih zbrali otroci v spremstvu staršev in pričakali svojega najljubšega svetnika, svetega Miklavža. Miklavževanje je v zadnjih letih doseglo velik razmah tudi v Zgornji Savinjski dolini. V Nazarjah se je pod obzidjem Gradu Vrbovec zbrala množica otrok. Z veselimi srci so pričakali Miklavža, njegove nauke in darila, ki jim jih je namenil. Pravljičnega vzdušja ni mogel pokvariti niti mraz, ki je pokazal svoje ostre zobe. Otroški pevski zbor pod vodstvom Mance Hudales je s pesmijo oznanil pričetek dogajanja. Zadonele so fanfare... in pripeljal se je Miklavž v spremstvu angelčkov. Otrokom je povedal, da jih je budno spremljal skozi vse leto in dal nekaj vzgojnih naukov njim in staršem. Razdelil je težko pričakovana darila in se nato za eno leto poslovil od zbrane množice. Velike oči in še večje srce so imeli otroci, ki so se zbrali v Mozirju za občinsko stavbo. V pričakovanju je minil ves dan, z rahlo bojaznijo pa je končno prišel večer, ki je oznanil prihod svetega Miklavža. Med otroke, med njimi so bili prvič tudi otroci iz Šmihela, je sveti Miklavž prišel s kočijo, saj snežne razmere niso dovoljevale sani. Spremljali so ga angelčki in mraz, ki je že kar tradicionalen ob tej prireditvi. Kulturno društvo Jurij iz Mozirja, ki je miklavževanje organiziralo, je pripravilo tudi krajši kulturni program. Nastopil je nadebudni Andrej Rak iz Šmihela, s svojo zvesto frajtonarico, sestri Šuster z violinama in čarovnik iz Šmihela, Urban Acman. Otroci so bili obdarjeni z darili, ki so jih prispevali sponzorji. Posebne bone so otroci dobili brezplačno na dom. Ponekod starši kupujejo bone, da lahko otroci z njimi prejmejo darila. Takšno početje se po besedah Jureta Repenška, glavnega organizatorja, spreobrača v navadno trgovino. To pa gotovo ni namen tega praznika. Zadovoljni otroci so odšli domov polni veselja in upanja, da se njihov dobrotnik vrne tudi naslednje leto. Lepo Miklavževanje so pripravili tudi na Rečici ob Savinji ter še posebej v Gornjem Gradu, kjer so ob tej priložnosti odlično uprizorili igrico z naslovom Oh, ti darovi. Slavica Slapnik in Beno Kanjir Društvo upokojencev Nazarje vabi na NOVOLETNO SREČANJE Z RAZVITJEM NOVEGA DRUŠTVENEGA PRAPORA, ki bo v soboto, 21. decembra 1996, ob 14. uri v prostorih Glin Gostinstvo (družbena prehrana) v Nazarjah. Po uradnem delu bo sledila skromna pogostitev. Svojce ostarelih prosimo, da jim omogočijo udeležbo. Brezplačni prevoz na srečanje in nazaj domov bodo opravili nazarski gasilci z avtobusnih postajališč. VABLJENI! TURISTIČNO DRUŠTVO, DRUŠTVO PRIJATELJEV MUDME, OBČIN» MOZIRJE IN MOZIRJANI DOBRE VOUE VABIJO NA PRIHOD BOŽIČKA V MOZIRJE ČAKALI GA BOMO MA TRGU V MOZIRJU 23.12.1996 ŽE 0015,00 DALJE, KO SE BO ZVRSTILA MNOŽICA ZANIMIVIH D0G00K0V, ob-15,00 otroške Igre brez meja (sladka dežela) ob-16,00 karaoke, glasbeni nastop mladine Ob-17,00 prihod BOŽIČKA in SNEŽINK ob-18,00 zabavni večer vseh Hudi dobre volje IGRA ANSAMBEL "SMRKCI" IZ KAMNIKA OD 15,00 DALJE SE 0000 PREDSTAVILI KAŠI OBRTNIK! IN PODJETNIM S SVOJIMI IZDELKI, KI Sl JIH ŽELITE SKOZI VSE LETO. HA VESELO SVIDENJE! ..- , %/, »5* n Turistično društvo Luče ob Savinji Zaokroženih 70 let turističnega delovanja Sedemdesetletna zgodovina nekega organiziranega delovanja je gotovo priložnost in obveza za tehtanje postorjenega ter vzpodbuda za odkrivanje novih priložnosti. To dolžnost so Lučani izkoristili in dali priznanje zaslužnikom za dobro opravljeno delo, možnost je bila povedati drugim o svojem kraju, ki od nekdaj sodi med najlepše urejene v Sloveniji, sproščeno veselje ob dejstvu, da so združili moči za dobro kraja, ki rojevajo otipljive sadove. Vse to je bilo poudarjeno na slovesnosti ob 70-letnici Turističnega društva Luče. Še to so upravičeno ponosno izpostavili, da ni bilo nič naključno, nič se ni premaknilo samo od sebe, brez močne volje in brez močnih ljudi. Še enega dejstva ne gre spregledati ob prireditvi, ki je bila namenjena visokemu turističnemu jubileju. Na slavju so sodelovali predstavniki malodane vseh društev v kraju, kar gotovo pove, da je v kraju skupno delo odraz povezanosti, brez katere kljub občasnim razlikam v tako majhnih krajih enostavno ne gre. Zato tudi čudovit program, povsem lučki in edinstven, ne more biti presenečenje, prej izpolnitev pričakovanj poznavalcev lučkih izvirnosti. Za ugledne goste je bilo videno gotovo doživetje, ki proti pričakovanjem napolni dušo. Ob tem so si obiskovalci lahko ogledali različne razstave, na ogled so bile Luče skozi prehojeno turistično pot, seveda ni manjkalo dobrot, ki so jih za to priložnost pripravile turistične kmetije Sp. Jerovčnik, Ogradnik, Zg. Jezernik, Pogorevc, Zg. Zavratnik in Sto-glej. Ob teh bi bilo krivično spregledati Penzion Raduha in Gostišče Kmet. Za 70 let turističnega delovanja je društvo z zlatim znakom nagradila tudi Turistična zveza Slovenije, priznanje z bronastim znakom pa so prejeli Erika Breznik, Bine Moličnik, Angela Moličnik, Jožica Bezovnik, Marica Pavlič in Valči Robnik, srebrni znak je dobila Ela Veninšek, častno jubilejno društveno priznanje pa so podelili dolgoletni predsednici društva Olgi Šiljar. Poleg teh so podelili tudi več društvenih priznanj krajanom in društvom, ki so s svojim delom doprinesli k rasti turističnega društva. Popoldne, ki se je prehitro prevesilo v večer, je izzvenelo ob vedrih zvokih citer in pesmi, ki je značilna samo za Luče. Za vse so se Lučani gostoljubno pripravili, tudi za avtobus Alpskih cest, ki je v Luče pripeljal samo devet gostov. Nekoliko grenak priokus za vse, ki so pripravili predstavitev. Resnično žal pa je lahko samo tistim, ki jih ni bilo na slavju Turističnega društva Luče ob Savinji. Rekli so: Jožica Bezovnik, predsednica Turističnega društva: "V vseh teh desetletjih je društvo preživelo lepe in tudi slabe čase. Predvsem v zadnjem obdobju se moramo za preživetje zahvaliti samo občini Luče. V društvo se vračajo mladi ljudje, kar je lep obet za naprej." Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije: "Številna društva praznujejo jubileje, kar kaže, da so korenine turizma pognale na delu turističnih društev. Tega se morajo zavedati tudi kolektivi, ki danes ustvarjajo visoko profesionalen turizem. Velike stvari v svetu smo uveljavili tudi preko turizma, zato je potrebno turistična društva vzpodbujati in ustvarjati še bolj gostoljubne ljudi kot doslej." Janko Deželak, podpredsednik vlade RS in minister za ekonomske odnose in razvoj: "Turizem je prihodnost države, tudi Zgornje Savinjske doline. V Lučah se prepletata turizem in kultura, kar je še posebej vzpodbudno. Tudi prihodnja vlada mora razvijati in vzpodbujati možnosti, da se bodo turisti pripeljali po varni cesti v Luče in dalje v alpski biser Logarsko dolino." Edi Mavrič Zbor članov sindikata upokojencev V Velenju so se v sredo, 13. novembra, na zboru zbrali člani sindikata upokojencev Slovenije. Vse slabši gospodarski položaj v državi in slabi obeti za v prihodnje resno ogrožajo uresničevanje pridobljenih pravic upokojencev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Temeljno vprašanje upokojencev, kako zavarovati svoje pravice in na kakšen način to doseči, so zapisali v programsko listino, ki je bila sprejeta na ustanovni skupščini pred tremi leti. Upokojenci so prepričani, da bodo samo z močno sindikalno organiziranostjo učinkovito uresničevali cilje, ki izvirajo iz ekonomskega, gmotnega in socialnega položaja in so skupni tako zaposlenim kot upokojencem. Od države bodo zahtevali poravnavo vseh starih in tekočih obveznosti, ki izhajajo iz dodatnih pravic upokojencev, prav tako obveznosti, ki so prevzete iz bivše države in se po zakonu financirajo iz proračuna. Poleg tega so upokojenci zapisali v programsko listino dosledno zavzemanje za spremembo davčnega sistema z uvedbo oprostitve davkov za socialno najbolj ogrožene, za popolno zdravstveno zavarovanje, za upokojence, katerih pokojnina ne dosega višine zajamčenih plač, od ministrstva za zdravstvo pa bodo zahtevali, da za upokojence spremeni status negativne liste zdravil. Za dosego svojih ciljev in uveljavitve vpliva bo upokojenski sindikat s svojimi predstavniki ali preko predstavnikov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, sodeloval pri upravljanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, njegovega kapitalskega in stanovanjskega sklada in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ter tako pomembno vplival na oblikovanje politike in odločitev teh zavodov. Edi Mavrič ZAVOD ZA KULTURO KNJIŽNICA MOZIRJE OBVESTILO VSE OBISKOVALCE PRAVLJIČNIH URIC OBVEŠČAMO, DA LUTKOVNA PREDSTAVA "MINI CIRKUS BUFFETTO' 17.12.1996 ODPADE. ZARADI OBNOVE DVORANE V KULTURNEM DOMU MOZIRJE. PREDSTAVA BO IZVEDENA 14.1.1997, OB 16. URI, V DVORANI KULTURNEGA DOMA V MOZIRJU. OGLASI Rajko ČASI s.p. Prihova 46, 63331 Nazarje VSEM KUPCEM, DOBAVITELJEM IN OBČANOM ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELIKO SREČE, ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA V LETU 1997. zahvaljujemo se vam za zaupanje in nakup naših izdelkov. Mizarstvo CASL Tel A Fax : 063/ 83 i 062 KOVINOPLASTIKA 19SENDA Sp. Rečica 48, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 063/831 855, Telefax: 063/832 434 %ptef(tiv 'Benda iz LSpodnje Rečice žeti vsem j) os tovnim \ partnerjem, kooperantom in otrcanom Zgornje Savinjske dotine prijetne Božične praznike in postovno uspešno teto 19971 GOSTIŠČE IH PIZŽERIIft LESJAK Spodqja Rečica, tel.: 832-593 VESELE BOŽIČNE jj IN.. (I NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM OBISKOVALCEM IN OSTALIM KRAJANOM GOSTIŠČE LESJAK! NA TRGU 28 MOZIRJE ®§iäi ffl Družina - ključ sreče VABIMO VAS NA TRADICIONALNO SREČANJE DRUŽIN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V NEDELJO, 15.12.1996, OB 15. URI V DELAVSKI DOM NAZARJE. PROGRAM BO POVEZOVAL GOSPOD JOŽE GALIČ, GOSTJE PRIREDITVE PA BODO ČLANI DRUŽINE GALIČ. VABUENI flg Lovska družina Dreta Nazarje 50 bogatih in plodnih let Ko je govora o petdesetletnici nekega društva ali organizacije, v tem primeru lovske družine, gre brez dvoma za dejavnost, ki ima trdne temelje in ustrezno organiziranost. Kako bi sicer dočakala tako lep jubilej? V 50 letih naz-arske lovske družine so bili doseženi lepi uspehi na strokovnem področju in zgrajene čvrste vezi med člani. Spominska fotografija ob 50-letnici (foto: F. Kotnik) Kot je na slavnostnem zboru članov družine zadnjo soboto v novembru poudaril starešina Forti Krivec, je bilo ne glede na družbene in politične okoliščine od leta 1946 dalje vedno v ospredju varstvo in gojitev divjadi ter strokovno upravljanje z loviščem. Ob zavzetem in predanem delu, ki se je beležilo v obliki neštetih prostovoljnih delovnih ur, so se tkale številne lovske anekdote, takšne in drugačne (neverjetne zgodbe, toda skupni imenovalec vsega naštetega je bila vedno narava. Dolgoletni član LD Dreta' Edi Herman je obudil spomin na prva leta delovanja družine, na divjega petelina, na gamsa, jelena, gozdnega jereba in druge prebivalce gozda. Nekaterim izmed teh je človek z nerazsodnim ravnanjem žal ogrozil obstoj in to se odraža tudi pri delovanju lovske družine. "Upati je, da bodo snovalci nove lovske zakonodaje, ki je v pripravi, upoštevali, da so divje živali naše veliko naravno bogastvo," je dejal Herman in nato podal kronološki pregled gradnje objektov. Najprej je v začetku sedemdesetih let zrasla koča na Golih Vrtačah, nato je bil kupljen lovski bivak na Menini planini, sledila pa je gradnja lovskega doma v Lačji vasi, ki je danes kraj vsakod-nevega zbiranja članov zelene bratovščine. Prež, krmišč in solnic pa je bilo v 50 letih postavljenih toliko, da jih ne gre posebej naštevati. Toda čas hiti naprej in tudi v lovski organizaciji se stvari spreminjajo. Zaradi že omenjenega vpliva človeka na naravo se spreminja populacija divjadi, spreminjajo pa se tudi odnosi med člani. Tako kot v vsakdanjem življenju imajo le-ti vedno manj časa eden za drugega. To ni prav, so družno ugotovili nazarski lovci in z zdravico "na lovski blagor" nazdravili naslednjim petdesetim letom LD Dreta. Tokratni zbor je bil tudi lepa priložnost za podelitev priznanj. Med njihovimi dobitniki sta bila še posebej toplo pozdravljena ustanovna člana Ivan Praznik in Florjan Finkšt, slednji je tudi najstarejši član družine. Čestitke ob 50-letnici in iskrene želje, da bi Lovska družina Dreta Nazarje uspešno delovala tudi v prihodnje, so izrekli nazarski župan Ivan Purnat in predstavnika savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin ter pobratene družine iz Velke. Franci Kotnik Gostišče First Solčava Razstava božičnih in novoletnih voščilnic V Gostišču Firšt v Solčavi, na pragu Logarske doline, so v sredo, 11. decembra, odprli razstavo božičnih in novoletnih voščilnic, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Celje. To je letos po otvoritvi stalne razstave o Potočki zijalki in jesenske razstave z lovskimi motivi že tretja razstava v tem objektu. Kot je na otvoritvi poudarila predstavnica celjskega pokrajinskega muzeja Rolanda Fuger Germadnik, si današnjih božičnih in novoletnih praznikov ne moremo predstavljati brez voščilnic, čeprav je pošiljanje le-teh eden izmed mlajših običajev. Prve voščilnice so se res pojavile že v 15. stoletju, v večjem številu pa se začnejo tiskati v 19. stoletju. Domovina voščilnic je Avstrija, država torej, v okviru katere smo nekoč živeli tudi Slovenci. Prav zato naše domače voščilnice ne zaostajajo po kvaliteti za voščilnicami drugih evropskih narodov. Nekatere seveda lahko mimo uvrščamo med kič, druge pa so prave male umetnine, saj so jih pogosto ustvarjali priznani umetniki, slikar Maksim Gaspari na primer. "Ne glede na njihovo umetniško kvaliteto je vsem voščilnicam isto bistvo," je dejala Germadnikova, "zaželeti naslovniku vse najboljše v prihajajočem letu. Zdi se, kot da se ob voščenju izogibamo preštevilnim besedam, nemalokrat se zatečemo kar k frazam in prepustimo voščilnici, da s simboli govori namesto nas: božje drevesce, ki že od antike dalje simbolizira dobro voljo in veselje ter odganja demone, škrati kot dobri duhovi, ki naj v hišo prinesejo srečo, zdravje in pomoč pri delu, pa zvonovi in zvončki, ki simbolizirajo božji glas in jim ljudje že od nekdaj pripisujejo moč odganjanja demonov in čarovnic, pikapolonica kot simbol rodovitnosti, mušnica kot znanilka dolgega življenja in večnosti, in še bi lahko naštevali." Otvoritev razstave, ki so se je udeležili tudi predsednik KS Solčava Vojko Kle-menšek, župan občine Nazarje Ivan Purnat in predsednik sveta občine Ljubno Stanko Zagožen, so s kulturnim programom obogatile članice ženske vokalne skupine Solčava pod vodstvom Martine Štiftar in citrar Alojz Lipnik. Franci Kotnik Naročniki Savinjskih novic imajo 15% popusta pri naročnini, malih oglasih in zahvalah! UNZ Celje Manj prometnih nesreč V prvih desetih mesecih letošnjega leta se je na območju UNZ Celje pripetilo 4947 prometnih nesreč, kar je 30 manj kot v enakem obdobju lani. 40 prometnih nesreč se je končalo s smrtnim izidom (dve manj kot lani), 870 s telesno poškodbo (6 odstotkov manj kot lani), prometnih nezgod z materialno škodo pa je bilo za odstotek več kot v enakem obdobju lanskega leta. Letos je v prvih desetih mesecih na cestah celjske regije umrlo 48 oseb (lani v enakem obdobju 52), 293 je bilo hudo telesno poškodovanih (24 odstotkov manj kot lani), 913 pa jih je dobilo lahke telesne poškodbe (7 odstotkov več kot lani). V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta se je število prometnih nesreč povečalo le na cesti, ki je bila do nedavnega rezervirana za motorna vozila, in magistralnih cestah. Ob tem je treba dodati, da se je od takrat, ko je omenjena cesta Arja vas -Hoče prava avtocesta, na tej relaciji zgodila ena sama prometna nesreča. Kljub povečanju represivnih ukrepov je še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč neprilagojena hitrost. Zaradi slednje se na celjskem pripeti kar 28 odstotkov vseh prometnih nesreč, kar 44 odstotkov smrtno ponesrečenih pa jih izgubi življenje prav iz tega razloga. Kot sekundarni vzrok prometnih nesreč je bil v prvih desetih mesecih letošnjega leta alkohol ugotovljen v 754 primerih, kar pomeni izboljšanje za tri odstotke. Od začetka januarja do konca oktobra letos so policisti celjske regije pri kontroli prometa ugotovili 85.181 kršitev cestno prometnih predpisov ali 43 odstotkov več kot lani. Sodniku za prekrške je bilo podanih 19.717 predlogov za uvedbo postopka, kar je 57 odstot- kov več kot lani, policisti pa so izrekli tudi 59.763 denarnih kazni, kar je 39 odstotkov več kot lani. Od vseh ugotovljenih kršitev cestno prometnih predpisov je bilo kar 66 odstotkov hujših kršitev. Pa poglejmo še na območje policijske postaje Mozirje. Kljub temu, da so policisti v prvih desetih mesecih letošnjega leta ugotovili za skoraj 800 kršitev več kot v enakem obdobju lani, je stanje prometne varnosti dokaj ugodno. Policisti so obravnavali 159 prometnih nesreč (lani 183), v katerih sta dva udeleženca umrla (lani šest), devet je bilo hudo telesno poškodovanih (lani 26), 18 pa lahko telesno poškodovanih (lani 27). Pri 53 (lani 76) prometnih nesrečah je bila vzrok neprimerna hitrost, 36 (lani 20) se jih je zgodilo zaradi neupoštevanja pravil o prednosti, 29 (lani 40) pa se jih je zgodilo zaradi nepravilne strani ali smeri vožnje. Alkohol se je kot sekundarni vzrok prometnih nesreč pojavil v 37 (lani 39) primerih. Iz navedenih podatkov je razvidno, da vlaga policija v izboljšanje prometne varnosti ogromne napore, vendar tem ukrepom žal ne sledijo drugi organi, ki so prav tako odgovorni za stanje prometne varnosti na slovenskih cestah. Franci Kotnik Kako bomo praznovali Prazniki brez petard V Sloveniji se proti koncu leta poveča nakupovalna mrzlica različnih pirotehničnih sredstev, s katerimi posamezniki sproščajo svoje, za večino drugih občanov pa zagotovo nezaželene užitke. Podatki kažejo, da se zaradi uporabe tovrstnih sredstev še vedno dogajajo nesreče, katerih posledice so telesne poškodbe. Lani je bilo evidentiranih sedem lahkih telesnih poškodb (na območju UNZ Celje ena), ki so nastale zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov. To je manj kot v preteklih letih, kar gre nedvomno pripisati tudi lanskoletni preventivni akciji "Petarde, lepše je brez vas". S takšno mislijo bi veljalo pričakati tudi letošnje božične in novoletne praznike. Ob tem ne bo odveč opozorilo, da dopolnjeni Pravilnik o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih sredstev dovoljuje uporabo pirotehničnih izdelkov L razreda (pokajoče vžigalice, pasje bombice idr.) in II. razreda (petarde, rakete idr.), katerih učinek je pok, samo v času od 26. decembra do 2. januarja. Omenjeni pravilnik izrecno navaja, kje je uporaba pirotehničnih izdelkov prepovedana. To so strnjena stanovanjska naselja, vsi zaprti prostori, bližina bolnišnic, domov za ostarele, šol, cerkev, v prevoznih sredstvih itd. Po določbah Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev v osnovnih šolah se za težjo kršitev reda šteje tudi uporaba pirotehničnih izdelkov v šoli oziroma na funkcionalnem zemljišču. Poudariti je potrebno, da otrokom in mladoletnikom do 16. leta starosti ni dovoljena uporaba pirotehničnih sredstev I. in 11. razreda. Policija bo v skladu s pooblastili izvajala ukrepe za preprečitev tovrstnih ravnanj posameznikov. Vsekakor pa ne more biti edini subjekt pri preprečevanju takšnih kršitev, zato pričakuje ustrezno sodelovanje tudi od občanov. Misel "Petarde, lepše je brez vas" naj torej res ostane naš skupni cilj tudi med letošnjimi prazniki. Franci Kotnik E - pošta: savinjske.novice@siol.net LJUDJE IN DOGODKI, ORGANIZACIJE, OGLASI Preventivna akcija policije Vama zimska vožnja V času od 29. novembra do 20. decembra izvaja policija še zadnjo letošnjo preventivno akcijo z naslovom "Varna zimska vožnja“, katere osnovni namen je, da se ugotovi, ali so vozila tehnično sposobna za varno zimsko vožnjo. Pri kontroli bodo policisti še posebej pozorni na tehnično brezhibnost pnevmatik, luči in zavornega sistema, preverjali pa bodo tudi prepisano zimsko opremo. Glede na to, da je akcija v osnovi preventivna, bodo v primeru manjših pomanjkljivosti (ne dela luč, manjkajo rezervne žarnice ipd.) vozniki opozorjeni, za hujše pomankljivosti pa bodo izrečeni represivni ukrepi. Zloženko "VARNA ZIMSKA VOŽNJA" bodo prejeli vsi tisti vozniki, ki na vozilih ne bodo imeli predpisane zimske opreme ali bodo na njih ugotovljene tehnične pomanjkljivosti. V omenjeno akcijo se bodo seveda vključili tudi mozirski policisti. Pomočnik komandir-ke PP Mozirje Beno Balažič: "Glede na ugotovitve iz lanskega leta ocenjujemo, da so imeli vozniki, ki so bili udeleženi v prometu na našem območju, vozila ustrezno pripravljena in opremljena za zimske razmere. V minuli zimi nismo beležili nobenega zastoja prometa ali prometne nesreče, kjer bi bila vzrok nepravilna ali pomanjkljiva zimska oprema. Udeležencem v prometu želimo delavci Policijske postaje Mozirje varno udeležbo v prometu!" Franci Kotnik Jubileja Bogomirja Supina 65 in 40 let uspešnega delovanja V letošnjem letu je naš veteran in častni član lučkega gasilskega društva, Bogomir Supin, dosegel dve visoki obletnici. Gasilci iz Luč ob Savinji mu ob tej priložnosti iskreno čestitamo in nekatere podatke iz njegovega življenja predstavljamo tudi bralcem Savinjskih novic. Bogomir Supin se je rodil 18. januarja 1910, član našega društva pa je že od leta 1931, torej polnih 65 let. Ker je vsa leta do upokojitve deloval kot gozdar na področju Luč in Solčave, se je zavedal, da lahko s strokovnim delom v gasilstvu in z znanjem, ki ga je pridobival na različnih tečajih, svojim sokra-janom največ koristi ob požarih in drugih nesrečah. Že leta 1937 je opravil tečaj za gasilca v Celju, le leto kasneje pa za podpoveljnika društva. Kot operativni član, podpoveljnik in nato poveljnik društva je uspešno deloval in prizadevno opravljal zadane naloge že pred vojno. Kljub hudim preizkušnjam, ki jih je po krivici pretrpel med vojno in po vojni, je ostal močan in zvest gasilstvu. Pomagal je v vseh nesrečah, ki so prizadele kraj in krajane, od poplav do požarov. Že leta 1933 je deloval v odboru pri gradnji gasilskega doma, kakor tudi pri kasnejši nabavi praporov, orodja, opreme in avtomobilov. Leta 1956 je bil v gasilskem društvu imenovan za tajnika. To funkcijo zelo prizadevno opravlja še sedaj, torej celih 40 let. Kot najstarejši član se zelo rad udeležuje vaj in tekmovanj, na katerih sodelujejo naši veterani. Za svoje bogato in prizadevno delo na področju gasilstva je prejel že veliko pohval in priznanj: za dolgoletno sodelovanje je prejel značko za 30, 40, 50 in 60 let uspešnega dela, prejel je tudi značko veterana, leta 1965 pa je bil na občnem zboru PGD Luče imenovan za častnega člana. S strani Gasilske zveze Slovenije je bil odlikovan s priznanjem III., II. in I. stopnje. Poleg teh pa je prejel tudi številna priznanja za uspešno delo v planinskem in turističnem društvu ter Rdečem križu. Bil je tudi dolgoletni član sveta KS Luče. Seveda se vsega humanega dela, ki ga je doslej opravil Bogomir Supin, ne da opisati v enem samem članku. Za kaj takšnega bi potrebovali knjigo. Vsi ga poznamo kot dobrega krajana, njegov miren in prijateljski značaj pa ga uvršča med naše vzorne gasilske tovariše. Gasilci iz Luč se mu ob 65-letnici članstva in delovanja v našem društvu ter 40-letnici tajništva lepo zahvaljujemo za njegov trud in mu želimo še veliko zdravih ter uspešnih let. Janez Zamernik PGD Luče Kako dolgo še? Od Lipe do Črnivca je svet, ki bi ga rad do potankosti spoznal. Naša Menina, prijazna do domačinov, do ostalih obiskovalcev, do vseh, ki znajo živeti z njeno naravo. Kako bujna je tukaj pomlad! Borba med krpami snega ter žafrani in telohi. Južni sneg napaja mnogotere potočke, ki iščejo pot v skrivnostne globine. In pred zoro se na majhni jasi začne odvijati prečudoviti svatbeni ples - naša ogrožena kura -veliki petelin. In ko je sneg dokončno premagan, te na strmih kamnitih grebenih očara lepi jeglič, na Golem vrhu te pozdravlja encijan, v skrivnih kotičkih pa se ti oko ustavi na lepem čeveljcu. In spet lepo je poleti, ko te preko travnatih poljan, posejanih in s cvetjem, zvon kapelice pokliče k maši. In ko te v planinskem domu oblije val domačnosti, kadar prisluhneš kmetom, katerih živina najde na tej planoti hrano in zatočišče. Zanimivih prigod res nikoli ne zmanjka. Ko pride v gore jesen, se Šavnice pred mrzlimi vetrovi odenejo s poleglo travo. Očarajo te krivenčaste bukve, ki se stoletja upirajo viharjem, ter meketanje ovac, ki na planini najdejo zadnjo pašo. V Bočkih grabnih ti, tik preden prideš do deviškega gozda, s poti odskoči kralj teh strmin - gams. Kako veličastna so takšna in podobna srečanja. Ter zame najlepši čas Menine -zima. Ko se zapelješ proti Bibi, v Globače, na Grčko planino, zmoti spokojen mir, ki vlada v teh prostranstvih ob lepem vremenu, le šum smuči. Jespa te vabi, da pogledaš letošnje ledene umetnine. Na plan ti privrejo slike o starih ljudskih pripovedkah. Res je čudovito skrivnosten svet tam gori. In nenazadnje: ljudje, ki se zbirajo na Menini. Mlajši, ki še niso našli vseh življenjskih vrednot in ki jih življenje v osrčju gorskih gozdov in pašnikov pripravi do tega, da odraščajo blizu naravi, v strpnosti do drugih, doživljajo prvo ljubezen,... In starejši, ki se na Menini spet dobijo z znanci, ko poiščejo notranji mir in obiščejo vse stare “žlake" gozdnih sadežev. V soncu ali megli, v dežju ali snegu, na cvetočih pašnikih aliv stoletnem gozdu - povsod lahko doživiš nepozabne trenutke, ki ti jih nudi Menini. Zdeni Purnat Kadar ljubezen do petja in glasba združita mlade ljudi, mora nastati nekaj lepega. Zato Vas vabimo na KONCERT BOŽIČNIH PESMI v izvedbi študentske vokalne skupine LIRA, ki bo v cerkvi na Rečici ob Savinji 21. decembra 1996 ob 19.30 uri ORGANIZACIJE, OGLASI Dan samostojnosti Vsak človek hrepeni po svobodi duha in telesa. Nekomu je ta svoboda dana, drugi si jo mora izboriti. Pri tem lahko uspe z lastno voljo ali uporabo sile. Lahko pa se zgodi, da uspeha v teh težnjah ne doseže nikoli. Kar preveč črnoglede so te misli v času, ko naša dežela praznuje šesto obletnico samostojnosti. Takrat, na tisto nedeljo, smo složno izrazili svoj odločni ne Beogradu in njegovim slugam. Trdno smo stopili na pot novega razvoja in vere v prihodnost. Ni prav, če ob napakah naše politike samo obsojamo bolj ali manj pomembne akterje. Prav je, če z lastno voljo presojamo in iščemo tudi dobre in prave poteze, ki jih izmed nas izvoljeni vlečejo na pomembnih nivojih plebiscitne volje. V času prehoda in iskanja tistih poti, ki bodo ustvarjale znos- nejše pogoje svobodnim ljudem svobodne Slovenije pa se včasih ozrimo sami vase in poiščimo v sebi tisto dobro, ki nas bo vodilo ob stiku s sočlovekom. Tako bomo dobili lastno potrditev, da smo tisto nedeljo ravnali pravilno in da nam ni žal za časi, ki smo jih pregnali. Osrednja proslava občine Mozirje ob Dnevu samostojnosti, 26. decembru, bo v Prosvetnem domu na Rečici ob Savinji v soboto, 21. decembra ob 18. uri. Slovesno prireditev bo pripravilo domače Prosvetno društvo in Godba na pihala občine Mozirje. Benjamin Kanjir Lutkovni abonma Po zelo uspeli prvi predstavi lutkovnega gledališča Maribor, sta se zvrstili še druga in tretja, ki sta prav tako navdušili male gledalce. Druga otroška predstava Ojoj boli, v izvedbi lutkovnega gledališča Kranj, je v mesecu novembru skušala zadovoljiti malčke Zgornje Savinjske doline. Koliko je to dvema izvajalkama res uspelo, je najbolje, da vprašate kar njih, gledalce. Igrica je bila poučna inje predstavila negativne posledice sladkarij, ki se jim večina malčkov le s težavo upre. Tretjo predstavo pa so odigrale lutke s pomočjo lutkarjev iz Jesenic. Igra se imenuje Trije snežaki in vsebuje prav tako zelo pozitiven poučni moto, kako je mogoče spreobrniti zlobneža v dobro, prijazno osebo z lastnim zgledom, dobroto in vztrajnostjo. Zaradi prenovitvenih del v dvorani v Mozirju je bila igrica v šolski telovadnici. Kulturno društvo Jurij je otrokom na »domačih tleh« odprlo pot do odrske predstave. Veseli pa smo lahko tudi zato, ker starši v tako velikem številu pripeljejo svoje malčke iz vseh koncev doline. Slavica Slapnik Planinci na tekmovanju "Mladina in gore" Vsako jesen se mladi planinci iz vse Slovenije zberejo na državnem tekmovanju z naslovom ‘Mladina in gore". Tekmujejo o splošnem planinskem znanju in o temi, ki je vsako leto druga. Letošnja tema je nosila ime Slovenska gorniška literatura. Organizatorja letošnjega tekmovanja, osmega po vrsti sta bila Mladinska komisija pri PZ Slovenije in Planinsko društvo ONGER Trzin. Tekmovanje, ki je obenem srečanje mladih in njegovih mentorjev, se je odvijala na Osnovni šoli v Trzinu, 16. novembra. Med šestdesetimi prijavljenimi ekipami je bilo tudi šest ekip iz Zgornje Savinjske doline. Prišle so iz Mozirja, Gornjega Grada in Ljubnega. Prvi del tekmovanja se je odvijal s pisanjem testov. Štiričlanske ekipe so morale odgovoriti na 40 vprašanj. Po uri reševanja smo vsi skupaj odšli v telovadnico, kjer nas je čakal gost, znani alpinist in planinski delavec Tone Škarja. Leta 1979 je bil vodja vaše najštevilčnejše, takrat še ju-goslo vanske odprave na MOUNT EVEREST. Odprava je bila uspešna, saj je več alpinistov doseglo vrh sveta in s tem kronalo prizadevanja celotne odprave. Predavanju z diapozitivi smo z zanimanjem sledili, obenem pa tuhtali, kdo vse se bo uvrstil v finale osmih najboljših. Po predavanju je bila razglasitev. Najbolj veseli so bili Ljubenci, saj sta se kar obe ekipi uvrstili med najboljših osem. Finale je potekalo pred občinstvom. Ekipe so bile precej izenačene, zato so bila potrebna še dodatna vprašanja. Na koncu je zasluženo zmagala ekipa mladih članov PD ONGER Trzin, Ljubenci pa so osvojili peto in sedmo mesto. Nagrade so bile vredne truda. Knjižne nagrade, majice, kape, koledarji in celo šotorsko krilo za izdelavo bivaka. Mogoče bo prišlo kdaj prav. Zmagovalna ekipa iz Trzina si je priborila teden dni planinskih počitnic v tujini, svojemu društvu pa še za nameček organizacijo tekmovanja prihodnje leto. Ekipi iz PD Gornji Grad sta zasedli petindvajseto in triinpetdeseto mesto, ekipi iz PD Mozirje pa šestintrideseto in osemintrideseto mesto. Mentorji, ki so mlade pripravljali so: Marta Tesovnik in Zdeni Pur-nat iz PD Gornji Grad, Lijana Blagovič iz PD Mozirje in Alja Toš iz PD Ljubno. Planinska društva Mozirje, Gornji Grad in Ljubno se zahvaljujejo svojim mladim članom in njihovim mentorjem za sodelovanje na državnem tekmovanju, Planinsko društvo Ljubno pa se posebej zahvaljuje svojim mladim predstavnikom za odlično uvrstitev! Planinsko društvo Ljubno MAC d.o.o. Gosposka 25. 3000 Celje tel. in fax.; 063/484-006 mm DL\3iJji TRGOVINA JN PEKARNA "Pri Štefki" Čretnik Štefka, s.p. 3330 Mozirje, ASkerčeva S3 telefon: 063/832-375 Vsem strankam želimo, da bi v letu 1997 vedno zadovoljne odhajale iz naše trgovine ter da bi vas na vsakem koraku spremljalo zdravje, sreča in razumevanje. Kolektiv Mladi grafiki razstavljajo v galeriji Steki Vsaka razstava likovnih del s svojo vsebino izraža lasten pogled na umetnost, ustvarja zgodovino, danes in jutri. Kako bo z likovno vzgojo v prihodnje, v devetletnem programu obveznega šolanja? Zaskrbljujoče vprašanje, ki zaenkrat nima prav nobenega obetavnega odgovora. Na otvoritvi otroške grafike učencev osnovne šole Gornji Grad, smo prisotni ob izpostavitvi tega problema lahko le vsak zase tuhtali o morebitnih negativnih posledicah. Bi to pomenilo tudi slabšanje kvalitete razstav nasploh? Ob pričetku razstave se je v pred dobrim letom odprti galeriji zbralo precejšnje število učiteljev likovne vzgoje savinjsko-šaleške regije, učencev in drugih ljubiteljev te zvrsti umetnosti. Na povabilo se je odzval tudi republiški svetovalec Marjan Prevodnik. K prijetnemu vzdušju sta z instrumentalno glasbo pripomogli učenki Metka Drčar in Katja Gole. Zvoki citer in violine so se zasanjano sprehodili do slik in lesorezov, ki so viseli na stenah in poudarili lepoto nastalih del. Organizatorja razstave sta bila Osnovna šola Fran Kocbek, Gornji Grad in Kulturno društvo Gornji Grad. Predsednik kulturnega društva Edi Mavrič se je zahvalil za vložen trud mentorju likovne vzgoje Juretu Repenšku. Njegovim obetavnim učencem v spodbudo pa je izrekel stavek: "Mogoče bo iz teh korenin zrasel rod bodočih umetnikov. Kdo ve?" Zahvala velja tudi vsem mentorjem likovne vzgoje, otrokom pa v prihodnje še veliko zabave pri delu. Jure Repenšek je v svojem imenu in v imenu ostalih pedagogov tudi podal nekaj misli. Vsako leto se nabere precej likovnih del. Letos so se od- ločili uokviriti uspešnejše grafike, ki bodo kasneje razstavljene na šoli in bodo prikazovale šolski utrip. Tehnike, kot so barvni kolaž, kolografija, monotopija na foliji in barvni lesorez, zahtevajo določeno znanje. Kako nastaja matrica iz lesa smo lahko videli v živo. Andraž Drčar in Peter Stakne sta s "tesarskimi" pripomočki dolbla leseno matrico. In temelji te ustvarjalne umetnosti se majejo. "Ohranimo vendar likovnost za otroke." Naslednji je spregovoril Marjan Prevodnik. Tudi on je izrazil zaskrbljenost ob načrtovani prenovi učnega programa na področju likovnega pouka. "Dejstvo je, da po danem predlogu likovna vzgoja v sedmem, osmem in bodočem devetem razredu ne bo imela več vloge, kot jo ima, oziroma jo je imela. "Ponovno je pozval prisotne, naj pomagajo ohraniti kulturo v šoli. Iz razstavljenih grafik lahko razberemo, kakšno možnost izražanja otrokom nudi likovna vzgoja. Zakopati njihovo nadarjenost in jim vzeti del njihove kulture, notranje izpovedi in igre, vendar ne pomeni narediti korak v prihodnosti!? Slavica Slapnik Priznanje za Ivano Žvipelj Na tradicionalnem vsakoletnem srečanju predstavnikov Zveze kulturnih organizacij Slovenije v Portorožu so med drugim podelili letošnja priznanja ZKO. Prejela ga je tudi Ivana Žvipelj iz Mozirja, ki je za svoje predano, s številnimi uspehi kronano kulturno udejstvovanje dobila srebrno odličje. Razgovor z njo pripravljamo za prihodnjo številko. KF Če vas mika življenje na robu, iskanje smisla, drugačnosti, tveganje, potovanja, potem pojdite... Zastonj na počitnice v Ameriko Danes bomo razveselili vse tiste, ki že razmišljate o poletnih počitnicah. Tukaj je namig, vreden razmisleka in greha. Nekaj praktičnih nasvetov in na kratko kako sem sama prekrižarila Aljasko, Kanado in še kaj. Ameriški otroci preživljajo poletja na precej zanimiv način. Kar težko si predstavljamo, da bi slovenska družina poslala svojega mladiča za dva tedna ali celo meseca v poletni kamp, kjer bi si le-ta našel zabavo, prijatelje, kjer bi ob različnih aktivnostih preživel poletno vročino in bi se medtem morda še kaj koristnega naučil. V Ameriki je to nekaj povsem običajnega. Ker je organizacija takšnih aktivnosti kadrovsko precej zahtevna, se organizatorji poslužujejo pomoči agencije kot je Camp America. Ti priskrbijo mlade, zanesljive ljudi širom sveta, ki bodo čez poletje delali družbo ameriškemu mladežu. V šolah, na taborjenjih, na njihovem domu bodo skrbeli za organizacijo, pomagali v administraciji, kuhinji ali podobno. Pač po vaši izbiri. Največja ugodnost je vsekakor brezplačna povratna letalska vozovnica in nekaj žepnine, ki ju dobite. Seveda pa vam pomagajo urediti vse potrebno za vizo, ki jo Slovenci še vedno potrebujemo za vstop v Združene države Amerike. Če torej zaupate vase, če ste stari 18 ali več, vešči angleškega jezika, dela z otroci in si želite več kot še eno običajno poletje, se brez obveznosti obrnite na naslov posredovalne agencije v Londonu (Camp America, Dept. NA, 37a Queens GateLondon SW7 5HR, England). Postregli vam bodo z vsem, kar bi vas utegnilo zanimati. Pa pohitite, kajti izbor za naslednje poletje se je že začel! PB L Vom vošči prijetne božične praznike in želi I veliko zdravja in sreče Grabnerjeva hiša v novcm |etu 1997 I Na trgu 7, Mozirje NUDIMO VAM DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI, IGRAČE, ŠOLSKE I POTREBŠČINE, GALANTERIJO... OBIŠČITE NAS IN SE PUSTITE PRESENETITI! AVTOELEKTRIKA IN ELEKTROUSLUGE [o Boris BITENC Spodnja Rečica 2a Tel.: 063/832-374 VSEM STRANKAM SE ZAHVALJUJEM ZA ZAUPANJE V LETOŠNJEM LETU IN JIM ŽELIM PRIJETNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO ’97! 0/ zazkostzzm amkrizntu odkianzga gostišča kakko tudi u jiZEdj^zaznicndi dnzk u kzogu dzužine, jizLjatztjEo aCi sodekaocEU jioskusite stzuiknE sfiEciakitztE iz. kogatz kudinazianz fion ucUje in us-tiko uzst najkfjafitEtnzjsik skouEizskik ul n. Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto 1997! SE PRIPOROČA GOSTIŠČE GRAD VRBOVEC NAZARJE, tel. 832-800 VSE BESEDE SO ODVEČ! , Vruuum,fijuuuu, caka, vruumm... Dobesedno: "Vse besede so odveč!" Vam ni čisto nič jasno? Vas je prvi stavek rahlo zbegal? No problem! Na kratko: 204 KM, 4X4, turbina, dva tisoč kubikov, 6,8 sekunde do 100 km/h in 245 km/h obljubljene tovarniške hitrosti! Verjemite, roka se mi je rahlo zatresla, noga na pedalu za plin zadrhtela, oči zasolzile! Seveda govora je o Oplu, in sicer o njihovem najlepšem kupeju do sedaj - calibri. Za kratek test mi jo je odstopil Matevž Zavolovšek, bolj poznan kot lastnik Pizzerije 902. Hvala! Vendar ne za test, temveč za tiste prelepe vozniške užitke, ki sem jih preživel s to "mrcino”. Calibra je poznan kupe. Dvoje vrat, zaobljena oblika, športni pridah in tanke sprednje luči, ki niso kos zahtevam avtomobila. Prtljažnik je dovolj velik, prostora na zadnji klopi je dovolj za dva mulca, spredaj pa se boste počutili prijetno tja do višine 190 cm. Armaturna plošča bi lahko bila boljša, nič pa ni očitati udobnima sprednjima sedežema, ki ponujata zadovoljiv oprijem in trdoto. Podvozje je takšno, kot jel In sicer ne pretrdo, ne premehko, skratka zadovolji tako športnega kot tudi nedeljskega voznika. Moja osebna ocena pravi, da bi lahko bilo celo trše! Zavore s serijskim ABS-ont so zanesljive, se ne pregrevajo zlahka, lahko pa bi hitreje reagirale na dotik zavornega pedala. Oprema je na nivoju, dopolnjuje jo še klima naprava, potovalni računalnik, električne šipe, centralno zaklepanje in še vse tiste malenkosti, ki jih od takšnega avtomobila človek pričakuje. Pogon pa 4x4! Dragi moji, povem vam, pravljica! Kakor tudi motor. Črnivec je za to calibro mačji kašelj! Kot da ni ovinkov, kot da ni strmin, kot da si v božjih rokah! Rezultati na vrhu so vidni: ventilator hladilnika mimo leče najmanj 10 minut, izpušni kolektor pa spominja na sveže kovano žarečo podkev! Nekaj zavornega vonja, vonja motorja, zavor in gum vam ne more škoditi. Calibra je bila že pripravljena na zimo in obuta v gume Michetin M+S, kar ji je po trditvah lastnika malce zmanjšalo že tako odlično lego na cesti. Pospeški so fantastični. Tja do 3.000 obratov je prav spodobna, šele potem pa pokaže svoj pravi jaz. Skratka, "sune"! Motorja se ne splača priganjati do rdečega polja, ki je pri 6.500 obratih, saj je precej večji učinek med 3.000 in 5.000 vrtljaji. Torej prva, druga ... Vse tja do šeste. Ja, prav ste prebrali! Ta calibra ima 6 prestav, kar je ravno dovolj, kakor je tudi dovolj natančen in kratek menjalnik. Prenos moči na cestišče - ni problema! 4x4 skrbi za odlično lego in prenos moči Če imate občutek, da ste v ovinku prehitri, samo dodajte plin pa bo vse O.K. Kje je meja? Ne vem! Niti navzdol niti navzgor se je ni dalo ugotoviti. Avto je kot na tirih, kot pribit, moči pa enostavno ne zmanjka in ne zmanjka. Turbo luknja se čuti, to je treba priznati. Vendar je kljub temu moči vedno dovolj. Verjemite, z njo bi se laltko vozil ves dan! Poraba pa naj vas ne skrbi! Giblje se okoli 11 litrov na 100 km, vendar jo ob nežnejši nogi lahko zmanjšate še vsaj za kakšen litrček. To pa je že na ravni malce bolj požrešnega clia. Da, vse besede so od več! Če bi sedajle nanovo opremljal garažo, dobro vem, kaj bi stalo "tam notri". No, kot sem že rekel: "Vse besede so odveč!" IN ŠE PROŠNJA! Zadnje meglenke naj bodo izključene, če se vozite v koloni, ali pa so vozila za vami. Zadnje meglenke so vsaj tako močne kot zavorne luči, kar pomeni, da kljub najhujši megli bleščijo zadaj vozečega, pa še vaše zavore bo mimogrede spregledal. Ne čudite se, če vam takšen voznik malce "žmiga", saj že tako ali tako vidi vse rdeče. Torej še enkrat: zadnjo meglenko uporabimo le v izjemno gosti megli, če za nanti ni nobenega vozila in na odprti cesti. Če pa se nam od zadaj približa vozilo, jo nemudoma izklopimo. Če smo ga mi opazili, je tudi on nas! Podobno velja za prednje meglenke. Uporabljajmo jih izven naselja, ob zmanjšani vidljivosti, po možnosti pa naj ne bodo nastavljene preveč visoko, saj tako precej navamo obleščijo nasproti vozečega voznika. [gor ZGODOVINA IN NARODOPISJE Piše: Aleksander Videčnik Veliko smo že pisali o kulturni dediščini, pa vendar se zdi, da je potrebno še več! V naših krajih ne razpolagamo s številnimi posebnostmi, denimo kmečkega stavbarstva, mogočnih graščinskih stavb ali drugih zgodovinsko zanimivih zgradb. Domala vse cerkve v dolini pa so kulturni spomeniki, ki bi jih pač morali malo bolje poznati. Zato ne bo odveč objaviti opis naših cerkva. To bomo storili v nadaljevanjih. Opisi so vzeti iz podatkov, ki jih je pripravil celjski Zavod za varstvo narave in kulturne dediščine. Bočna - župnijska cerkev sv. Petra Cerkev leži na rahli vzpetini nad vasjo in jo sestavljajo pravokotna ladja in ob njen jugovzhodni ogel postavljen pravokotni zvonik, ob tris-trano zaključen prezbiterij pa po dve zakristiji na vsaki strani. Vhodna fasada je na straneh členjena z dvema pilastroma, ki nosita krepko gredo, nad katero se dviga trikotno čelo. Ostalo cerkveno zunanjščino členijo polkrožno zaključena okna. Od prvotne cerkve se je ohranilo pet sklepnikov, ki so vzidani v cerkev. Notranjost cerkvene ladje je s pilastri in z oprogami vrh njih razdeljena v tri traveje. V vsaki je po ena kupola. S kupolo je obokan tudi prezbiterij. Zidana pevska empora v ladji stoji na dveh toskanskih stebrih in treh križnih obokih. V severno steno ladje so vzidani trije kamniti epitafi, prenešeni iz podrte pokopališke cerkve sv. Pavla v Gornjem Gradu. Notranjščino je leta 1926 dekorativno poslikal Franjo Horvat iz Maribora. Cerkveno opravo tvorijo veliki Cerkveni spomeniki v dolini oltar z oltarnim nastavkom iz leta 1646, stranska iz leta 1846, ter prižnica iz sredine 19. stoletja. Med cerkveno opremo sodita veliki bander-ski križ iz druge polovice 18. stoletja in oljna slika Brezmadežne, delo Tomaža Fantonija iz leta 1889. Starejša cerkev, ki se prvič omenja leta 1426, je imela v ladji raven lesen strop in obokan prezbiterij. Obokanju celotne cerkve v drugi polovici 15. stolet ja govorijo ohranjeni sklepniki. Leta 1885 so cerkev popolnoma prezidali, od stare cerkve pa je ohranjen le zvonik z zvonom, ki je že iz leta 1614. Brezje pri Moziiju Cerkev stoji na griču imenovanem Rožnik in je obrnjena proti severu. Sestavljajo jo pravokotna ladja s simetrično prizidanima pravokotno zaključenima kapelama, enako visok, celo malenkostno širši, tristrano zaključen prezbiterij, kateremu sta na vzhodu prizidana zvonik in zakristija. Zvonikova čebulasto-laternasta kapa je krita s pločevino, ostale strehe pa z opečnim bobrovcem. Pritlična etaža zvonika je členjena z rustiko, nadstropje s šivanimi vogali, v etaži z zvonivimi linijami pa z vogalnimi pilastri, ki podpirajo bogato profilirano gredo, ta se nad številčnico ure polkrožno loči. Na vogalu prezbiterija je v višini lunet vidna poslikava, vogalu prezbiterija je v višini lunet vidna poslikava vogalnih pilastrov. Notranjščino ladje členi pet parov pilastrov, ki nosijo popolno golšasto ogredje. Banjast obok, ki ga tri oproge delijo v štiri dele, so vrezane sosvodnice. Pilastri ob vogalih stranskih kapel nosijo oproge, ki križno sekajo nizko banjo. Vso notranjščino je poslikal leta 1906 Ivan Fantoni. Cerkveno opravo predstavlja velik neorenesančni oltar, z baročnim kipom na obodnih lokih, levi stranski oltar je iz leta 1854 in je delo Janeza Viherja, on je naredil tudi cerkvene klopi. Oltar sv. Roka v desni kapeli je baročen, prav tako kot prižnica. Orgle iz leta 1860 so delo Martina Zeichna iz Trbovelj. Med cerkveno opremo se nahajajo tri votivne slike iz leta 1748, 1761 in 1779, ter slika s celopostavno podobo sv. Roka. V zakristiji so trije baročni kelihi in kadilnica iz 19. stoletja. Na mestu sedanje cerkve je prvotno stala kapela sv. Jošta, ki se omenja v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426. K tej kapeli so pred letom 1818 prizidali v smeri sever-jug današnjo ladjo, ki je imela raven strop in prezbiterij. Zvonik je bil pozidan po letu 1668. Pred pozidanjem stranskih kapel v 18. stoletju so dvignili in obokali ladjo ter verjetno ob tem podrli gotsko kapelo. Zakristija je bila prizidana leta 1857, zvonik pa je bil nadzidan verjetno v prvi polovici 19. stoletja. sžctmo tftare fotografije Trije rodovi Habrovih iz Krnice nad Lučami. Slika je bila posneta leta 1915. Od oseb na sliki je živ le še Franc Mlačnik-Sabodin, ki je danes star 89 let (stoji tretji z leve). Sliko je posredoval Stanko Mlačnik iz Luč. Pot življenja ni razvrednotena v poduhovljenosti odpuščanja na temelju vsakodnevnih razlik; težko prehodna postane v skalovju egocentričnosti, kjer se odpuščanje in pozabljanje merita z obsegom nasprotujočega duha. Edi Mavrič Savinjčan Staro poimenovanje krajev Iskalci starih podatkov o naših krajih pogosto naletijo na neznanke v zvezi s poimenovanjem le-teh. Pisani podatki so največ iz arhivov nekdanjih fevdalcev, ki so bili pogosto tudi zemljiški gospodje. Že zaradi seznama tlačanov in njihovih dajatev so vodili evidence že razmeroma zgodaj. V toku časa so seveda pogosto spreminjali pisanje imen krajev. Če vemo, da so pisarji po gradovih bili izključno tujci, tedaj je jasno, da je zapisovanje slovenskih imen predstavljalo zanje posebno težavo. Torej ni naključje, da so kmalu pričeli zapisovati nemška imena krajev, prav zato je težko za nekatere zakotne vasi najti v starih zapisih razumljivo ime. Kot primer naj navedemo, da bo tisti, ki bo iskal podatke za Šmihel nad Mozirjem, moral za čas pred letom 1500 iskati nemški izraz Sittenbach. To je razumljivo, saj je vas dobila ime Šmihel šele v letu dograditve župnijske cerkve sv. Mihaela, to pa je bilo v 17. stoletju. Ni jasno, zakaj ravno Sittenbach, vprašanje se postavlja, po katerem potoku naj bi se vas imenovala, če bi hoteli prevesti izraz, ki je sestavljen iz dveh besed "Sitte", ki pomeni slovensko šega, navada, običaj, in “Bach", ki pomeni slovensko potok. Prevod torej ne daje jasnejše slike, zakaj se je vas tako imenovala. Dejstvo je, da je v neki listini izpred leta 1500 zaslediti podatek "Siebnick in Sittenbach“. Če želimo prikazati način zapisovanja imena kraja Mozirje, potem najdemo že leta 1146 izraz Mosiri. V letu 1231 je omenjen Prossperch. V listini iz leta 1248 najdemo zapisano Moziri. Torej so skušali pisarji vsaj malo slediti slovenskemu izrazu Mozirje. Pozneje se v vseh listinah zapisuje zgolj nemško ime, kot Wrusberg, Prob stperch, Prausperch, Praeusperch, Prausperch, Praufberch, Presperg (1335), Presperch, Praesperg itd. Že leta 1381 zasledimo zapisano Prasperg, kar je že bliže pravilnemu nemškemu poimenovanju kraja. Potem je še zapisano Pressberkg, Pressberg, to slednje je skozi dolga leta tudi obveljalo. Šele okoli leta 1500 najdemo zapisano Presperg. Pozneje so zapisovali pravilno pisano nemško ime Prassberg. Podobno se je dogajalo tudi z imenom Luče. Okoli leta 1240 je ime kraja zapisano kot Liwoz. V letu 1237 je v listini zapisano ime kraja kot Leuts. Nekaj let za tem pa kot Lewts. Leta 1419 so zapisali Leutsch, nekaj let kasneje pa Lewtsch, pa tudi Lawtsch. Leta 1495 zasledimo že zapisano Leutsch. Več kot jasno je, da so vse navedene oblike pisanja iz slovenskega Luče. Prav zanimivo je zapisovanje imena kraja Kokarje. V času od 1340 do 1360 so v glavnem pisali Chappel, pozneje Kapellen, leta 1426 najdemo Kappeln in šele leta 1461 prvič besedo iz slovenščine - Kok-riach, pozneje tudi Koriach. Domnevamo lahko, da so prvo zapisana imena temeljila na kapelah, ki sta dejansko nekoč stali. Seveda bi poglobljeno raziskovanje doprineslo k razrešitvi izvora besede. Stari urbarji marsikaj povedo. Predvsem so v njih zanimive omembe posameznih družin, večina imen je ledinskih, pač zato, ker še ni bilo družinskih imen. Tako so se zadovoljili kar z vpisom, denimo Janez na Peči, kar bi pomenilo Pečovnik. Seveda je slednje le kot primer. Toda v teh zapisih, predvsem pa v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426, je najti veliko podobnih vpisov. Seveda so spet tuje govoreči pisayi marsikje zelo popačili poimenovanje ledinskih imen. Urška in trgovec Da je bila Urška, žena znanega Ciganskega Pavla, zelo zvita, vedo povedati ljudje, ki so jo še poznali. Če so o Pavlu govorili le vse najboljše, ni bilo tako, kadar je šlo za Urško. Opisujejo jo kot odrezavo in blebetavo žensko, ki tudi do otrok ni bila drugačna. Pa še tole pravijo - Urška je bila bolj zapuščena kot Pavle. Otroci so se Urške bali, Pavla pa ne toliko, čeprav so jih starši radi strašili, da jih bodo vzeli cigani, če ne bodo ubogljivi... Pa prisluhnimo zgodbi, kako je Urška preslepila znanega mozirskega trgovca, ki je slovel po tem, da mu zlepa po pretkanosti ni bilo para. Kadar sta bila Pavle in Urška v bližini Mozirja, je Urška šla po nakupih. Trgovci so jo dobro poznali in so bili ob njenem obisku kar nekam pozorni. Pa se je kljub temu zgodilo. Urška je stopila v trgovino in prijazno pozdravila, že to sicer ni bila njena navada. Naročila je 25 dkg nemlete kave. Trgovec je stehtal kavo in jo hotel nasuti v vrečko. Tedaj je Urška prijazno menila, da je vrečke škoda in da si jo trgovec lahko prihrani, saj ima s seboj lonček, kamor naj vsuje kavo. Urška je res držala z dvignjenim predpasnikom lonček in trgovec je vsul kavo. Ko je bilo opravljeno pa se Urška nenadoma spomni, da nima potrebnega denarja pri sebi. Bila je na videz v hudi zadregi, ko je dejala trgovcu, da skoči do Pavla, ki da ima denar in se takoj vrne, medtem pa bo pustila lonec s kavo na pultu. Trgovec je imel torej "varščino" v kavi, vsaj tako je mislil. Bilo pa je drugače. Ko Urške le dolgo ni bilo nazaj, še manj pa njenega denarja, je hotel kavo iz lonca spraviti nazaj v predalnik. Tedaj pa je ostrmel, lonec je bil namreč brez dna, domiselna Urška je nesla kavo v predpasniku iz trgovine. Da ga je ciganka tako pretentala, je trgovca spravilo v dobro voljo. Ko je neka trška gospa stopila v trgovino, ji je smeje povedal, kako ga je Urška ukanila. Končno se je sprijaznil s tem, da je kavo dal zastonj! Če je bil ob tem iskren, ko je dejal, da je Urškina nakana bila vredna kave, je seveda vprašanje. Baje je res ni nikoli terjal za dolg. aščemo sftare fotografije Na sliki so vpoklicanci v prvo svetovno vojno. Žal pošiljatelj ni poslal svojega naslova, pa tudi kaj več ni navedel o sliki. Prosimo, da to stori čimprej. Tako bomo prihodnjič objavili podrobnosti v zvezi s sliko. Hvala vnaprej! Program izobraževanja za kmete Kakor vsako leto bomo tudi v letošnjem zimskem obdobju izvajali program izobraževanja za kmete. Organizirali bomo predavanja na različne aktualne teme, v zvezi s katerimi se na terenu najpogosteje pojavljajo problemi. Hkrati se boste seznanili tudi z novimi strokovnimi dognanji na posameznih področjih kmetijske pridelave. Z željo, da bi čim bolj poglobili znanje in da bi v sedanjih vse bolj zaostrenih gospodarskih razmerah dosegali čim boljše rezultate, vas vabimo, da se nam pridružite v teh Mozirje in Ljubno ob Savinji tel: 832 011 in 841 267 Vabimo vas, da nas obiščete v "1ZOLES * v I Nazarjah. Velika izbira: *elektro materiala * *barv * lakov * ^kopalniške opreme * instalacijskega materiala * iZOLES Mozirje 832-01! HELKO tzoles Ljubno 841-267 Se priporočamo za nakup m novem poslovnem centru za sezono 1996/97 PREDAVATEU TEMA KRAJ IN DATUM mag. Čepon, F. Tratnik, E. Staroveški {tečaj) - Lastnosti pasem goved in križancev v Sloveniji glede na lastnosti za prirejo mesa ter reja krav dojilj. Zreja telet za pitanje in različni načini pitanja goved v hlevu LEK - Minerali in vitamini v prehrani pitancev - Pitanje goved na paši - Klavna kakovost, vplivi na oceno in ceno ter ogled klavnice Laško Mozirje, 9. 1. 1997 ob 9.00 uri Mozirje,15.1.1997 ob 9.00 uri Mozirje, 22.1.1997 ob 9.00 uri Laško, 29.1.1997 ga. Florjane, g. Šketa, področni vet. Obolenja vimena in število somatskih celic v mleku Mozirje, 4.12.1996 Luče, 12.12.1996 G. Grad, 18.12.96 ob 9.00 uri na vseh treh mestih mag. Golob Siliranje trav in detelj ( bale, stolpni in koritasti silosi) in uporaba silirnih dodatkov Mozirje, 12.2.1997 ob 9.00 uri T. Pevec Organiziranje paše govedi in drobnice na planinah ( varstvo okolja, postavitev ograj, sodel. z lovci, gozdarji, krajinarji...) Luče, 5.2.1997 ob 9.00 uri D. Simončič Vključevanje Slovenije v mednarodne gospodarske integracije in posledice za naše kmetijstvo Mozirje, 30.1.1997 ob 9.00 uri V. Knapič Okolju prijaznejša fitofarmacevtska sredstva v kmetijski pridelavi Mozirje, 12.3.1997 ob 9.00 uri Ljubno, 12.3.1997 ob 12.00 uri E. Pavlič Uvrščanje krmnih poljščin v njivski kolobar in njihov vpliv na zboljšanje rodovitnosti tal Ljubno,25.2.1997 ob 9.00 uri Mozirje,19.2.1997 ob 9.00 uri M. Mikek, V. Ribič (krožki) Prehrana krav molznic, izračunavanje obrokov zbiralnice mleka E. Pavlič, M. Mikek Demonstracijski prikaz setve koruze s pnevmatsko sejalnico Grušovlje, april 1997 dr. S. Renčelj Uporaba ovitkov pri izdelavi suhomesnatih izdelkov Mozirje, november 1996 Marija Dev Kako motivirati goste na turistični kmetiji marec 1997 Jagodič Zdravilna zelišča Mozirje, Luče, Gornji Grad; februar 1997 ga. Vogrinčič Odnosi v družini Pobrežje, januar 1997 1. Škerbot Kolobarjenje in gnojenje v kmečkem vrtu Rečica, Šmartno, Ljubno; februar 1997 S.Moličnik-Oblak Predelava in skladiščenje sadja in vrtnin razni kraji januar,februar 1997 B. Brezovnik Vzdrževanje tekstila razni kraji; december, januar 1997 M. Prajner Peka krušnih izdelkov v krušni peči januar 1997 Luče IGEA Nazarje Higienski minimum- obnovitveni Nazarje december 1997 Kmetijska šola Šentjur Varna vožnja s traktorjem Ljubno april 1997 D.Simončič, Agroport Uporaba računalnika na kmetiji Mozirje marec 1997 KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE f Božična drevesca ) Kakor bi mignil je prišlo leto naokrog in spet so pred vrati božični in novoletni prazniki. Zima je letos radodarna z mrazom in snegom. To je čas najdaljših noči in najkrajših dni. Že od nekdaj so ljudje skušali pregnati temo in mraz s praznovanjem. Za praznike si večina ljudi, posebno otroci, želi imeti drevesce, ki je simbol življenjske moči in nam obljublja, da bo zimski počitek kmalu minil in se bo spomladi življenje spet prebudilo. Kako si na kulturen način priskrbimo drevesce? Rad bi vas opozoril, da nemamo odsekano ali celo ukradeno drevesce ni edina možnost, da si pričaramo praznično vzdušje na Sveti večer. Zato vam svetujem, da drevesce kupite pri lastniku gozda ali na trgu. Vsako drevesce mora biti označeno z mmeno nalepko Zavoda za gozdove, ki pomeni, da so bila drevesca posekana brez škode za razvoj gozda. Nalepko lahko dobijo samo lastniki gozda, do deset nalepk brezplačno na krajevnih enotah zavoda (obrnite se na revirnega gozdarja). Za večje količine je cena plombice 10 tolarjev. Lastniki gozdov naj pri pridobivanju drevesc spoštujejo naslednje: Najprimernejša mesta za posek okrasnih drevesc so zaraščajoči se travniki in pašniki, preseke pod daljnovodi in povsod v gozdu, kjer se smreka ali rdeči bor močno pomlajujeta. Primerni so tudi vrhači starejših dreves. Zaradi ogroženosti in redkosti jelke ne pridobivamo za okrasna drevesca (razen vrhačev pri redni sečnji). Tisa je zavarovana vrsta, zato je pridobivanje za okrasna drevesca kaznivo dejanje. Vedno večje družin, ki si namesto drevesca priskrbijo večjo iglasto vejo ali ikebano iz vejic iglavcev. Lahko si jo naredimo sami ali jo kupimo pri vrtnarju. Veje si naberemo med sečnimi ostanki v gozdu. Ne režite jih z živih dreves. Druga možnost je, da si kupite majhno živo iglasto drevesce v lončku, ki vas bo razveseljevalo nekaj let. Naj lepše pa je, da z lučkami okrasite živo iglasto drevo na svojem vrtu. Ta navada se v naši dolini vedno bolj širi in tega sem prav vesel. Lepe praznike vam želim in naj vam jih obogati občutek, da ste prispevali tudi k ohranitvi našega skupnega bogastva - gozda! Zeleni Franček GOSTILNA PENZION RADUHA Bliža se konec poslovnega leta. V pričakovanju novih uspehov se sprostite ob prijetnem zaključku, ki vam ga pripravimo v Penzionu Raduha v Lučah, s pestrim in bogatim mengjem. Tudi ngjdaljšo noč bomo preživeli z vami, cenjeni gostje, z ansamblom Štajerski fantje in bogato silvestrsko večerjo. Še je čas za vašo odločitev1 Tel. 244-025. Zaščita pred prostimi radikali Kaj je oksidacija, prav gotovo ve večina izmed nas. Pa vendar obnovimo malo svoje znanje. Oksidacija je kemičen proces, pri katerem se snov spaja s kisikom in spreminja svojo obliko. Izgorevanje lesa je ena od oblik oksidacije, prav tako je oksidacija rjavenje železa, žarkost masla, porumenelost strani neke knjige in podobno. Tudi v naših celicah, najmanjših enotah, ki gradijo organizem, se odvija ta proces. Žal tako kot v zgoraj omenjenih primerih le-ta ne prinaša nobene koristi. Nasprotno! Prosti radikali poškodujejo celice v našem telesu, s tem omogočajo oksidacijo in iz tega izhaja zmanjšana sposobnost ozdravitve našega organizma, povzroča razvoj raznih bolezni (več kot 60 jih lahko naštejemo), med njimi tudi rakava obolenja, kardiovaskularne bolezni, revmatični artritis,... Kaj pa so prosti radikali? To so kemične sestavine, ki se formirajo iz snovi, ki vsebujejo kisik in ki jih lahko najdemo v našem telesu, v dejavnikih onesnaženja in v hrani. Zrak je najpomembnejši element, ki ga črpamo iz našega okolja. Vendar smo zrak v našem okolju napolnili z izpušnimi plini avtomobilov, tovarn in energetskih objektov, uporabljali smo pline za vse mogoče spraye, na poljedeljskih področjih smo raztresli strupene snovi, ki od tam hlapijo v zrak, katerega vdihavamo. V naših bivalnih prostorih ni nič bolje. V naših stanovanjih se onesnaženje iz ozračja lahko skladišči in se kombinira s strupenimi snovmi, ki so v našem stanovanju. To so lahko kemične snovi konstrukcijskih materialov, pohištva, lakov, čistil in še ostali viri, kot so kuhanje, kajenje, ogenj v odprtih kaminih in podobno. Voda, ki jo pijemo, prav tako vsebuje zdravju škodljive kemične sestavine. Hrana, ki jo uživamo, vsebuje konzervanse, umetna barvila, nekatera živila vsebujejo celo ostanke pesticidov in drugih strupenih snovi. Prosti radikali so izredno aktivne molekule, ki lahko resno poškodujejo celice, in lahko vzpodbudijo reakcije, pri katerih nastajajo novi prosti radikali. Na srečo pa ima naše telo sposobnost, da iz nekaterih vrst sadja in zelenjave črpa snovi, ki imajo močno sposobnost an-tioksidacije. Antioksidanti so snovi, ki preprečujejo oksidacijo in s tem pripomorejo k izboljšanju naravnega obrambnega sistema organizma in na splošno izboljšajo zdravstveno stanje. Znanstvene raziskave so pokazale pozitivne učinke nekaterih hranilnih snovi na imunski sistem organizma: - betakaroten ima aktivno vlogo pri zaščiti površine pljuč in mehurja pred onesnaženjem; - vitamin E ščiti pred ozonom, ki se nahaja v smogu in krepi imunski sistem, ščiti celične membrane pred oksidacijo in zmanjšuje škodljive učinke napada prostih radikalov; - vitamin C nudi protioksidaci-jsko zaščito vodnemu delu celic in ima pomembno vlogo pri obnavljanju E vitamina; - cink ščiti naše telo pred strupenimi učinki kadmija (kadmij je eden najbolj strupenih elementov v okolju, ki preprečuje delovanje mnogih encimov v telesu), podpira naravni proces razstrupljanja organizma; - baker prispeva k učinkoviti izrabi železa in C vitamina; - selen je pomemben element v zelo malih količinah, ki ga organizem potrebuje, da bi se branil pred strupi težkih kovin, kot so kadmij, živo srebro in svinec in prav tako kot cink pripomore pri razstrupljanju organizma. To je močna ekipa antioksidantov, ki pripomorejo k našemu boljšemu zdravju in počutju in so neobhodno potrebni še posebej v tem času, ko na nas na vsakem koraku prežijo razni virusi in bacili. Zagotoviti si moramo zadostno količino teh sestavin v naših obrokih in dopolniti prehrambene potrebe s prehrambenimi dopolnili. Tako se bomo lahko dobro zaščitili pred skritimi nevarnostmi okolja ter se dejavno prizadevali za zdravje, dobro telesno pripravljenost, daljše in bogatejše življenje. Pri izbiri zdrave prehrane moramo upoštevati uravnovešenost, raznolikost in zmernost. LEPE IN MIQNE BOŽIČNE PPAZNME TEP SPEČNO, ZDPAVO IN ZADOVOLJNO VAM ISKPENO ZELI OSEBJE GOSTIŠČ ŠTOPMAN ŠEMPETEP,LOČICA PPI VPANSKEM,VOJNIK, ŽALEC, PAPIŽLJE PPI BPASLOVČAH IN VELENJA! TELCOM SHETOHAMII PR0Q&U, Mf HHKiyiMU® OP^Ill Martin Dušič s.p. Žlabor 21 Nazarje_ tel. 063 831 225 is d n mob.0609 617 656 se svojim strankam zahvaljuje za iskreno zaupanje in jim vošči vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1997 PLAC 3, LJUBNO OB SAVINJI, tel. 841-466 f^oM ARG ld.0.0 Parižlje 38/E, BRASLOVČE I I Tel.sFax.: (063) 720-587 V predprazničnih dneh vam nudimo opremo za koline (noži, mesoreznice, spile, začimbe...); umetne smreke, okrasne lučke, okraski...; aparati za pranje 120 bar (nemški proizvod) le za samo 39.888,00 SIT V naši prodajalni na LJUBNEM pa lahko naročite šopke, praznične aranžmaje in vence. Vsem kupcem in partnerjem želimo vesele praznike in obilo uspeha v novem letu in se še naprej priporočamo! jMTUX4Arrk£! Vial petal med 16. in 19. ut» brezplačni nasveti modne Iteatotle! Ejotovo si jelite maturantski ples doživeti v svoji sanjski obleki ■ moderni ali klasični, zapeljivi ali odštekani, skratka čisto vaši in posebni... /Zaročila ie sprejemamo. 6333Q Mozitj^ Tel.: 063A831 981 OPTIKA PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB s.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240 đžT dtr ZAHVALJUJEMO SE ZA ZAUPANJE V PRETEKLEM LETU IN VAM ŽELIMO ZDRAVE IN ZADOVOLJSTVA POLNE BOŽIČNONOVOLETNE PRAZNIKE. & OGLASI r ’ft ft! ft! ft! ft! ft! . \UR/fv #>Ch £A.S radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAS SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,8 MHz Kaj je strip? V Verbinčevem "Slovarju tujk" najdemo naslednjo razlago: "STRIP, (angl. strip, g^affrak, pas), - risana, navadno .pustolovska zgodba s kratkim besedilom, zlasti kot priloga v časopisu." V "Priročnem leksikpnu" Slovenskega knpp^ga zavoda pa piše: "STRIP (angl.) - publikacija s slikami, pod katerimi ali v katerih je besedilo. Navadno manj vredna literatura, ki zajema snov iz detektivskega, indP'3 janskega, kavbojskega in fantastičnega življenja" Vprašali se boste: Zakaj manj vredna literatura? Mnogi sociologi in pedagogi so poskušali definirati strip kot sinonim za šund,vendar so odstopili od tega, ker šund nastopa tudi v drugačnih oblikah. Najdemo ga povsod od knjig pa do filma. Je strip umetnost? Film se je moral dolgo boriti zato, da so ga priznali za umetnost. Podobno je bilo s stripom. Strip imenujemo tudi deveta umetnost (film je sedma umetnost), kar pomeni, da strip umetnost nedvomno je. Seveda vsak narisan strip še ni umetnost, kot tudi ni umetnost vsak posnet film. Danes je težko postaviti mejo med industrijo stripa, ter umetniškim stripom. Skupaj si poglejmo nekaj stripov, zaradi mojstrske roke risarjeyJrtlsce-naristov sodijo v sam jcf/walitetnih stripov na svetu. Če se vam zdjjo umetnost ali ne, presodite sami, šund pa prav gotovo nij Strip je lahko realističen ali pa karikfc ran. Izredno priznan realističen strip je prav gotovo POROČNIK BLUEBERRY Avtorja sta Jean Michel Char-lier (scenarij) in Jean Giraud (risba) To je strip divjega zahoda in poveduje napeto zgodbo o poročniku Blueberryu, ki se zaradi svoje pus tolovske nravi vedno znajde na tan liniji zakona, k; loči dobre fante zločincev. Seveda v premnogihjia-gatah ni sam, pomagata mu namreč dva stara prijatelja, M pa še z nista idealna kompanjoha, ;šai s večkrat zgodi, da ra dno kozarca kot pa, da bi svojo kožo nastavljal žvižgajočim kroglam. Strip je nsan zelo realistično, kar pomeni, da sta morala avtorja do najmanjših podrobnosti preučiti oblačila, opremo ter pokrajino takratnega časa. Ljubitelji stripa lahko dogodivščine poročnika Blueberryaspremljate v Comic Stripu, ki ga dobite tudi v naših kioskih, na žalost samo v hrvaškem jeziku. Naslednji realistični strip, ki si ga bomo pogledali, je PLAČANEC (Mercenary) španskega avtorja Vrcenta Segrellesa. Sodi v zvrst fantastičnega stripa in je tudi sam res fantastičen. Avtor namreč vse slike stripa tudi barva ter s tem ustvarja čudovito iluzijo realističnosti, sicer neobstoječih svetov. Zgodba je naslednja: ogromna dolina, obkrožena z visokimi gorskimi masivi med dvema kontinentoma, se je izognila evoluciji planeta. Morje nepropustnih oblakov je živa bitja prisililo na življenje na visokih nadmorskih višinah. Tako so se iz dinozavrov razvili nekakšni POROČNIK BLUEBERRY leteči zmaji, ki jih ljudje s pridom 'porabljajo kot prevozno sredstvo. Splošen razvoj človeštva in znanost ta na nivoju srednjega veka in v tem bientu je mnogo prostora za p^čane/viteze, ki služijo enim ali drugim gospodarjem in zanje opravljajo več ali manj zapletene naloge. Naš junak sicer dela ža der fvendar pa mu vest ne pusti, da bi m neprijaznem svetu nemočni je, ki se znajdejo na njegovi poti, iii brez njegove pomoči, smo pri realističnem gotovo ne moremo izredno priznanega avtorja stripa Hermanna Huppna. Njegov opus stripov je izredno obsežen in jema tako divji zahod (serial "Komanča"), krimi- Ko strip mm štrip#(seril Morija) itd. ji "Bernard Liko (serial zgodovinski "'Stolpi Boa - Tokrat ga bomo predstavili kot avtorja stripa SARAJEVO TANGO, ki je izšel tudi pri nas v slovenščini. Strip govori o plačancu Zvonku, ki ima nalogo, da pripelje materi hčerko, ki je ostala z očetom, le-ta je kriminalec, v obkoljenem Sarajevu. Zvonko se poleg samega iskanja pogrešane deklice srečuje tudi z vso bedo izmučenega bošnjaškega ljudstva, ki trpi v brezsmiselni uničujoči vojni vihri. Avtor v stripu ne skopari z zbadljivkami na račun nesposobnih svetovnih voditeljev, ki niso sposobni, ali celo huje, nočejo rešiti zapletene balka- nskekrize. .......... V prihodnji številki si bomo pogledali nekaj najboljših svetovnih karikiranih stripov. Za vse tiste, ki ste željni tovrstne umetnosti, je izšla že tretja številka RIS ZABAVNIKA, v kateri lahko prebirate prigode priljubljenga junaka SREČNEGA LUKA (Lucky ga prodajalcih časopisov ali naročite na naslovu Savinjskih hlovic. Sl ZE PREBRAL(a) RIS ZABAVNIK? Tako nekako sem zadnjič vprašala par punc iz Gornjega Grada. Pač, fantje so mi ušli igrat košarko in ostale so samo potencialne bralke. Kljub temu, da je ta novi mesečnik ustvarjen bolj za fante, so dale predstavnice našega planeta svojo oceno. Vsekakor pozivam tudi tebe, da ga, če ga še nisi, čimprej prevohljaš in predihaš ter ga okarakteriziraš. Kakšen je, kaj mu manjka, kaj je v njem najboljše, kaj najslabše? Seveda je vsaka kritika dobrodošla tudi na naš naslov. IN KAKŠNA JE OCENA? Ris Zabavnik je dober. Najbolj všeč so jim glasbene novice, pa tudi strip, uganke in filmske strani. Stripa v njem je ravno prav in nič ne bi imele proti, če bi izhajal vsake štirinajst dni. Predlogi za izboljšavo: več posterjev, več glasbe, moda in malo nižja cena. Potem smo z ocenami od 1 do 5 ocenili posamezne rubrike in to zgleda nekako takole: strip 3 kino 4 nagradna križanka anekdote 4 uganke 5 športni kviz 4 šale 5 hrup ventilov 5 ali drži da... 5 računalniške igrice 4 zgodilo se je 5 glasba 5 risov strip 5 razne zgodbe pa 4 ali 5 Zdaj pa le brž tretjo številko v roke in veliko užitkov ob prebiranju! Zabavnik najdete tudi na internetu: ttp ://www. v izij a.si/ris-zabav ni k Založba Obzorja Helidonje v torek, 26. novembra 1996 v gostišču Jože Kovač na Količevem podelila srebrna, zlata, platinasta in diamantna priznanja. Poleg nagrajencev je bil na slovesnost povabljen tudi mladi in obetavni glasbenik, dobitnik dveh Zlatih petelinov, Rok Golob. Srebrne plošče so prejeli Anja Rupel za album Odpri oči, Ansambel Slapovi za album Po domače malo'drugače, Ansambel Lojzeta Slaka za album Čebelar in Leteči potepuhi za album Zguba časa in dnarja. Zlate plošče so bile tokrat podeljene Maji in Mirjam iz dueta M4M za album Straight to you, legendi slovenskega otroškega pravljično glasbenega sveta Janezu Bitencu za Hišico pravljic, Adiju Smolarju za album Bog ne daj da bi crknu televizor in Ansamblu Lojzeta Slaka za 30 diamantnih. Adi Smolarje poleg zlate prejel še naslednjo, to je platinasto ploščo za album Neprilagojen. Najvišje- diamantno priznanje pa sta si prislužila Ansambel Slapovi za album Ne reci nikdar in legenda slovenske narodnozabavne glasbe Slavko Avsenik za dvojni album 40 let, 40 hitov. In kaj je pri Helidonu še novega? Svoj prvo kaseto so izdali kar štirje slovenski izvajalci: Darko Kegl, Monika, Marjan Zgonc in Smrkci. Darko Kegl največ nastopa v severovzhodni Sloveniji, poznajo pa ga tudi že v Nemčiji, Avtriji in Italiji. Njegova kaseta nosi naslov Zvezda moje sreče. Na njej lahko slišite deset prijetnih skladbic, ki bodo verjetno kmalu prodrla tudi v vaša srca. Monika je živahna in zabavna šestnajstlet-nica, ki razveseljuje z lahkotnimi besedili ter poskočnimi melodijami. Iz anonimnosti je stopila z pesmico Danes je moj rojstni dan. Tudi na njeni kaseti je deset pesmic, kot so: Strašno resen tip, Ti si pravi frajer zame .. Pa veliko sreče obema. O Marjanu Zgoncu in Smrkcih pa kaj več v naslednji številki. ^ 0 MIcmb&s NAGRADNO VPRAŠANJE: Napišite naslov zadnjega albuma Adija Smolarja? Odgovor pošljite na dopisnici do konca decembra! Nagrado WALKMAN, ki ga podarja Zadruga Mozirje -za pravilen odgovor v novembru dobi Blažka Trat- ,< nik, Dol 53, Gornji Grad. Čestitamo! Zadruga mozirje l.A SOL - ženske Draga zmaga Zgornje Savinjske Kljub vsem težavam, ki pestijo tako odbojkarice kot vodstvo kluba Zgornja Savinjska, so igralke na gostovanju v Ljubljani z odlično igro presenetile domačo ekipo Krima in tako zabeležile drugo zmago v dosedanjem poteku prvenstva. Začetek prvega niza je obetal gladko zmago domačih igralk, ki so povedle s 5:0 in 9:3, nakar se jim je igra ustavila. To so dodobra izkoristile Zgornjesavinjčanke, ki so predvsem z učinkovito igro na mreži preobrnile rezultat v svojo korist. S takšno igro so nadaljevale tudi v drugem in tretjem nizu in uspeh ni bil več vprašljiv. Končni rezultat srečanja Krim : Zg. Savinjska 0:3 (-10, -6, -7). Kljub zmagi ekipa Zgornje Savinjske še vedno ostaja na zadnjem mestu razporedelnice, zaradi Krima. Lestvica: slabše razlike v nizih od odbojkaric 1. Infond Branik 9 8 126:11 16 2. TPV Novo mesto 9 7 223:12 14 3. Kemiplas Koper 10 6 325:13 14 4. Špecerija Bled 10 4 616:21 8 5. ZM Ljutomer 10 4 615:21 8 6. OD Krim 10 2 813:25 4 7. Zgornja Savinjska LK Mozirje 10 2 810:24 4 Franjo Pukart Vidni uspehi v Italiji Prvo nedeljo v decembru so se člani LK Mozirje udeležili dvoranske tekme v Novem mestu, na kateri je merilo moči 55 tekmovalcev iz dveh držav. Med članicami compound je zmagala Bernarda Zemljak (562 krogov), med veterani compound je bil najboljši Dušan Perhač (568 krogov), med člani compound pa je bil Roman Karničnik 14.. Teden dni kasneje je bil v italijanskem Milanu drugi mednarodni "indoor" turnir, na katerem je sodelovalo 400 ekip iz osmih držav. V ženski konkurenci so Zemljakova, Emeršičeva in Rosa osvojile 3. mesto, v moški konkurenci je ekipa Grega in Sašo Emeršič ter Sitar zmagala, ekipa Perhač, Ošep in Koprivec je zasedla 7. mesto, ekipa Fink, Zorko in Skeja pa je pristala na 40. mestu. V disciplini goli lok je moška ekipa Krajnc, Knap in Muznik osvojila drugo mesto, v olimpijskem slogu pa so Rosa, Čeligoj in Krumpestar zasedli 11. mesto. Mladinska ekipa v postavi Črt, Burja in Flerin se je v olimpijskem slogu uvrstila na 8. mesto. Franci Kotnik Benda Marjan trotfe- QÖ. MoziRjfex TeuTOYOTA POOBLAŠČENI PRODAJALEC - SERVIS Karoserija: Motor: Prostornina: Moč: Navor: Hitrost: Pospešek: Lastna teža: Poraba: Mere: * TERENSKA VOZILA * GOSPODARSKA VOZILA MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING RAV4 2,01 GX 4WD 5 vrat s 5 vrati; tudi kot avtomatik 4 valjni 16v DOHC 1998 ccm 95 kVV/129 KM 175 Nm/4600 o/min 170 km/h 10,4 s (od 0 do 100 km/h) 1260 kg 7,1/9,7/10,4 1/100 km 4115/1695/1660 mm * OSEBNA VOZILA OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Še nekaj o udbomafijskih dosjejih Udbovski dosjeji Tudi jaz sem eden tistih, ki smo na seznamu v političnem tedniku Demokracija. Objava teh seznamov in opis dejavnosti varuhov starega režima je dosegel svoj učinek, kajti cilj posvečuje sredstva. Zgornjesavinjska dolina se je prebudila od Letuša do Logarske doline, naklada "uglednega" tednika je narasla, po potrebi in na željo so se članki in seznami na veliko kopirali. Odkriti in objavljeni so bili subverzivni elementi, ki so delovali v prejšnji družbeni ureditvi proti svojim sokra-janom, s katerimi so dihali isti zrak. Pri razpečavanju seznamov so bili med drugimi izjemno aktivni tudi takšni, ki jim je sedma božja zapoved že delala težave. V sanjah si nisem predstavljal, da znam vse to, kar piše - kot učbenik - v "Demokraciji". Naša imena so bila natisnjena v okvirju, kar si lahko razlagam kot skupinske parte, ali pa smo bili rezervisti - tisti zadnji v vrsti - res tako pomembni, da smo dobili častno mesto v tako "uglednem" tedniku. Po večini imamo skoraj vsi navedeni že kar odrasle otroke. Ne morejo se načuditi, kako so mogli njihovi očetje poleg svojega dela v službah, skrbi za družino, še delovati v očitanih subverzivnih dejavnostih profesionalnega ranga modernih Jems Bondov. Do sedaj se ti mladi ljudje niso obremenjevali s politiko. S tem dejanjem jih je nova socialdemokracija napravila politično angažirane in to čez noč. Veliko vprašanje pa je, kako si bodo to demokracijo predstavljali. Metode, kako so se gospodje zvenečih imen in tisti brez imen lotili lova na čarovnice, so v zgodovini znane. Pa ne tako daleč nazaj, saj ljudje še niso pozabili, ko so v času tretjega rajha na podoben način objavljali sezname svojih "nasprotnikov". Glede svojega "delovanja" imam popolnoma mirno vest pred vsemi poznanimi in nepoznanimi ljudmi. Že mlad sem se odločil živeti v domačem okolju, zato mi je sveto. Ni mi nikoli padlo na pamet, da bi med domačimi ljudmi počel stvari, za katere si ne bi upal vsakemu pogledati v obraz. Enako z vso gotovostjo trdim tudi za ostale rezerviste v bivši mozirski občini. Za konec pa še nekaj besed tebi, gospod poslanec - Jože Zagožen - osebno. Ne bom te vikal, ker sva baje v sorodu in tudi poznava se. Kajne, da je hudič, da si človek ne more sam izbirati žlahte? V stilu duha "velikega vojskovodje" si s svojo dolgo palico udaril po nas rezervistih in nas zaznamoval. Star pregovor pa pravi, da ima vsaka palica dva konca in sam bog ve, katero rit bo našel drugi konec. Na koncu ti moram priznati tako, kot kolega Janez, da imam tudi jaz še nekaj hudodelstev na vesti, za katere ne veš. Ko sem bil mlad, sem tu pa tam tudi ribe "raubšical" in sadje rabutal. Do sedaj pa se mi je tudi nekaj prometnih prekrškov nabralo in to registriranih. Verjetno bi se še kaj našlo, ampak za to ste drugi poklicani. Kristian Planovšek Nove Loke 8, Mozirje Pisanje časopisa Demokracija o tajni politični policiji (UDBi) je očitno povzročilo v Savinjski dolini precejšnje vznemirjenje. Ker Janez Božič v sestavku Priznanje omenja tudi moje ime, sem dolžan dati nekaj pojasnil. Sem direktor družbe VEDA d.o.o., ki med ostalimi dejavnostmi izdaja tudi časopis Demokracijo. Ta ima odgovorno urednico in uredniški odbor, pri katerem pa ne sodelu jem. V 11. številki časopisa je bilo objavljeno osmo in zadnje nadaljevanje gradiva "Cilji, organizacija in imena tajne politične policije", izpod peresa I.V., v katerem so bila navedena tudi imena nekaterih Gornjesav-inčanov. Poleg teksta so bila v nadaljevanjih omenjena tudi imena nekdanjih udeležencev OZNE in UDBE oz. SDV med leti 1945-1990. Oznovskih imen je bilo objavljenih več sto in so medtem izšla v knjigi "Iz arhivov Slovenske politične policije", ki jo je izdala družba VEDA. V nekaj zadnjih številkah je bilo objavljeno tudi 140 imen aktivnih delavcev SDV (Služba državne varnosti, med ljudmi znana kot UDBA) in rezervistov SDV iz nekdanjega celjskega okraja, oz. iz njegovih bivših osmih občin. Zadnja na seznamu je bila takratna mozirska občina, kjer so bile navedene tudi osebe, ki so se oglasile v pismih bralcev Savinjskih novic. V zvezi z rezervisti SDV je v Demokraciji pisalo: - da so bili to politično in po rodu preverjeni ter zaupljivi ljudje, - da so se za to obliko sodelovanja popolnoma svobodno odločili, - da so se vsako leto usposabljali za delo v SDV, vključno s strelskimi vajami, - da so imeli doma shranjeno orožje, - da so predstavljali rezervni sestav, ki bi v izrednih ali posebnih razmerah postal del rednega sestava SDV, - da so občasno sodelovali pri aktivnostih tajne politične policije kot so tajno sledenje, tajno prisluškovanje in slikovno snemanje, tajni pregledi stanovanj, tajna kontrola pošte itd., - da so bili rezervisti dolžni spremljati dogajanje v svojem delovnem in bivalnem okolju in o njem poročati nadrejenim, - da so se profesionalci SDV ob nastanku potrebe po kakšnih podatkih najprej obrnili na rezerviste SDV. Morda se res niso vsi prizadeti pisci pisem bralcev ukvarjali z vsemi navedenimi aktivnostmi, kot pišejo v Savinjskih novicah. Vendar nihče od 140 rezervistov, katerih imena so bila objavljena, ni v Demokraciji zanikal teh navedb. Iz tega je mogoče sklepati, da se je večina izmed njih vendarle ukvarjala s temi rečmi. Najbrž pa se mnogi med njimi tudi bojijo, da bi bile objavljene še kakšne podrobnosti iz njihovega dela za SDV? Žani mivega gradiva je baje še precej na voljo, vendar zaradi varovanja človeškega dostojanstva doslej še ni bilo objavljeno. Pred objavo sem res videl celotni seznam, vendar nisem mogel zahtevati, da imen iz mozirske občine ne bi objavili. Če bi to storil, bi me ljudje iz uredništva vprašali s kakšnimi interesi ščitim te osebe? Zato so neutemeljena namigovanja nekaterih od prizadetih, da imam osebno nekaj proti njim. Vsakdo od imensko navedenih ima možnost, da zanika ali pojasni svojo preteklo vlogo. Žal prizadeti te možnosti doslej še niso izkoristili v Demokraciji, ki je ta imena objavila. Tudi sam sem z dokazi zavrnil nekatere laži in podtikanja, ki so se ponovno pojavila v zvezi z mano v Nedeljskem dnevniku in izvirajo še iz časa, ko so me obtoževali avtorstva Civilne iniciative. Upam, da bo g. Valte toliko pošten, da bo "vsem občanom" predlagal, da preberejo tudi moj odgovor, tako kot jim je predlagal, da naj si preberejo nizkoten napad name. Dobro bi bilo, da bi županji pojasnil, ali je to predlagal kot tajnik občine Ljubno, kot se je podpisal, ali pa le kot občan? Moj sošolec in znanec Janez Božič pa mi v sestavku z naslovom Priznanje, sporoča, da se je ukvarjal s čarovništvom, letal naokrog na motorni metli in pil vino ter kadil cigarete. Tudi to je lahko odgovor. Morda mu bo kdo vse to celo verjel, jaz mu verjamem le zadnje dve stvari. Da je bil rezervist UDBE, mu ne zamerim, čeprav bi mi lahko v dolgih urah političnih debat poleg ostalega kdaj zaupal tudi to podrobnost. dr. Jože Zagožen Podter 18, Ljubno Odprto pismo za Planinski vestnik Kot "borcu" za ohranjanje Logarske doline in za popravo krivic, ki so bile storjene v zvezi s prenosi lastninskih pravic na območju Logarske doline, predvsem s strani Planinskega društva Celje in, ker se pojavlja pisanje tudi v Planinskem vestniku v zvezi z mojo aktivnostjo, se čutim dolžnega podati nekaj dodatnih informacij. Nabralo se mi je že ogromno dokumentacije, ki je dokaz, da so se dogajale res čudne stvari. Predvsem je to gradnja planinskega doma in postavitev spomenika Kocbeku in Fris-chaufu s strani PD Celje. Pri pridobivanju lokacij niso bile upoštevane obveznosti, ki so izhajale iz obveznosti po predhodnih pogodbah. Vsak prenos lastništva bi moral imeti soglasje prvotnih lastnikov, to je dedičev Plesnikovih. Prav zaradi tega sem v zadnjem obdobju zahteval revizije vseh teh postopkov. Vse navedene lokacije direktno posegajo v lastninske pravice dedičev Plesnik. Zahteval sem že tudi odstranitev posameznih objektov s strani Planinskega društva Celje. Odgovor le-teh pa je vedno isti. Zadeve ignorirajo in se sprenevedajo oz. navajajo, da so se pripravljeni pogovoriti. V vseh dopisih, ki sem jih naslovil na Planinsko društvo Celje sem jasno navedel, da se ni kaj pogajati, ampak je določene stvari potrebno urediti v prvotno stanje. Pri lokacijskih postopkih so pristojni organi najbrž zadeve izpeljali površno. Bolj natančno bi morali ugotoviti dejansko lastništvo (tudi na terenu samem) in v postopek pritegniti vse zainter- esirane stranke (mejaše) in upoštevati njihove pripombe. Pri zahtevah, katere so Planinskemu društvu Celje pa tudi Planinski zvezi Slovenije in državnim organom (tudi Ministrstvu za okolje) nameravam v imenu dedičev Plesnik vztrajati in še enkrat poudarjam, da od tega ne bom odstopal. Prav tako naj tisti, ki jim sedanji režim v Logarski dolini ne odgovarja (predvsem določeni iz PD Celje) ne pričakujejo, da se bo njihovim pritiskom popustilo. Nasprotno! Potrebno bo pričeti akcijo, da bodo vsi objekti, ki se nanašajo na planinstvo prišli v upravljanje krajevno pristojnim planinskim društvom. Na tem področju se bo morala aktivno vključiti tudi Planinska zveza Slovenije in ures ničiti zamisel o prenosu premoženja na krajevno pristojna planinska društva, ker bo le-to dalo zagotovilo, da se bo z objekti gospodarilo tako, kot to želijo prebivalci, predvsem planinci s tistega območja. Še enkrat pa poudarjam, da bom pri zahtevah, ki sem jih naslavljal na razne naslove, vztrajal do izpolnitve. Peter Plesnik NUDI 10% BOZICNO-NOVOLETNI POPUST OD 16.12.DO 31.12. - ZA VSE ARTIKLE KUPILI BOSTE LAHKO TUDI NA TRI ČEKE : Kvalitetno žensko, moško in otroško spodnje perilo, pletenine, bluze, srajce, pižame, nogavice, mikice, legice... VESEL BOŽIČ IN SREČNO 1997 Zadrečka ali Zgornjesavinjska dolina? Zadnje čase vse bolj pozabljajo nekateri, ki nastopajo na radiu, strankarskih shodih, tribunah o postavitvi radarjev in drugod v javnosti ime naše doline, Zadrečke doline. Vsepovsod se omenja samo Zgornjesavinjska dolina.Xe vprašaš nekoga zakaj Zgornjesavinjska ne pa Zadrečka dolina, dobiš odgovor, da sploh nobeden ne ve, kje je Zadrečka dolina. Ali je to res tako? Zadrečka dolina je označena v vseh zemljevidih in atlasih Slovenije. Tudi večina novinarjev RTV in našega tiska pridno uporabljajo ime Zadrečka dolina. Ne verjamem, da bi Slovenci na tem malem prostoru, ki ga naseljujemo in nas je po številu komaj za predmestje srednje velikega mesta ne poznali svoje domovine. Večkrat posluša na radiu Slovenija nastope domačinov glede radarjev pa tudi druge oddaje, ki govorijo o naših krajih, pa niti z besedo ne omenjajo Zadrečke doline. Gornji Grad je v Zadrečki dolini in je po svoji zgodovini znan širom po svetu. Slike slikarja Kremser Schmidta iz stolnice Gornji Grad so bile na svetovni razstavi v Parizu že leta 1950. Menina je v Zadrečki dolini in bi radarji ogrožali predvsem Zadrečko dolino. Ker sem omenjal radio, bi želel še spomniti na zelo lepo reportažo na radiu Slovenija v mesecu maju. Reportaža o Dreti in Zadrečki dolini, v kateri je novinar lepo opisal Dreto in Zadrečko dolino in je poudaril, da je Dreta po krivici uvrščena med potoke, da si zasluži uvrstitev med reke. Škoda je le, da je bila ta reportaža po triindvajseti uri, ko že ni več tako poslušan radio. Dvakrat sem prosil na radio, če bi to oddajo ponovili v takšnem času, ko je radio bolj poslušan, pa mojemu predlogu ni bilo ugodeno. Mislim, da ni razloga, da bi se Zadrečani prištevali k Zgornjis-avinjski dolini, saj je naša dolina prav tako lepo obdana z lepimi gorami in lepo urejenimi kraji. Zato kar korajžno in ponosno povejmo vsakemu, da smo Zadrečani prav tako iz prelepe Zadrečke doline. Franc Štiglic, Volog 25, ŠmaFtno ob Dreti Odpiralni čas: POLZELA 1 ELEGANCE Zaplešite skupaj z nami v leto '97 Nova cocktail kolekcija Asable je zagledala luč sveta... Povabljeni v svet mode! PO-PE 9.00-12.00, 15.00-19.00, SO 8.00-12.00 Požar na delovnem stroju 30. novembra je okoli 14.10 ure izbruhnil požar na delovnem stroju za injekcijsko brizganje plastike v obratu Plastika v MGA Nazarje. Ogenj je z gasilnim aparatom pogasil delavec v obratu. Do požara, ki je povzročil za okoli milijon tolarjev škode, je prišlo zaradi tehnične okvare. Tatvina iz avtomobila 1. decembra je v času od 4. do 13. ure neznani storilec vstopil v odklenjeno garažo v Lučah in iz odklenjenega osebnega avtomobila ukradel avto.radio-kasetofon, CD-player in šest CD plošč. Z dejanjem je lastnik Franja K. oškodoval za okoli 60 tisoč tolarjev. Razbita stekla na objektu 2. decembra so bili policisti obveščeni, da so neznani storilci na novem poslovnem objektu na Savinjski cesti v Nazarjah razbili stekla na oknih. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da so nekaj stekel razbili otroci, nekaj pa doslej še neznani storilci. Izsledili pobeglega voznika 2. decembra je ob 22.45 uri na policijsko postajo prispelo obvestilo, da je neznani voznik osebnega avtomobila pred lokalom Tribuč na mozirskem trgu trčil v drug osebni avto, ga poškodoval in odpeljal s kraja dogodka. Naslednjo noč so policisti pri kontroli prometa ustavili vozilo, za katerega se je izkazalo, da je bilo udeleženo v omenjenem trčenju. Vozil ga je Pavel. G. iz Mozirja, ki bo zaradi tega moral sesti na zatožno klop pri sodniku za prekrške. Ni se pravočasno ustavil 3. decembra se je ob 13.40 zgodila prometna nezgoda pri tovarni MGA v Nazajah. 23-letni Rajko V. iz Šoštanja je vozil osebni avto iz Nazarij proti Mozirju, pred njim pa je v isti smeri vozil 38-letni Peter S. iz Rovta. V križišču je slednji nameraval zaviti levo, kar pa ni mogel storiti takoj, ker je v tem trenutku iz nasprotne smeri pripeljal 40-letni Janez V. iz Varpolja. Rajko V. se zaradi neprimerne hitrosti ni mogel pravočasno ustaviti za vozilom Petra S., zato je najprej trčil vanj, nato pa še v vozilo Janeza V.. Nastala je znatna materialna škoda, telesnih poškodb pa na srečo ni bilo. Kdo je videl rdečega golfa? 5. decembra je ob 11.50 uri Vinko Z. (33) iz Ljubije vozil osebni avto iz Nazarij proti Mozirju. Na mestu, kjer cestna signalizacija to dovoljuje, je začel pravilno prehitevati vozila pred njim. V tem trenutku, ko ga je Vinko dohitel, je začel prehitevati vozilo pred sabo tudi voznik rdečega golfa. Da bi preprečil trčenje, se je Vinko umaknil levo in zapeljal v jarek, kjer se je avto prevrnil na bok, medtem ko je neznanec z golfom odpeljal naprej. Prometna nezgoda se je končala brez telesnih poškodb, policisti' pa prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o omenjenem dogodku oziroma o rdečem golfu, naj to sporočijo na policijsko postajo. TURISTIČNA AGENCIJA V , Grad VrboV ec Bazarje {'J^>E.douni aas.: od g. do 15. uzz, 5.0(jota zajjzto. ZIMA 96/97 Đ0LGM POTOVANJA mmmn ©) Prihova 36, NAZARJE, tel. 832-498 Na trgu 1, MOZIRJE y mm&mmn čaw yah mm: - saiariki mm - KAAiiKS ■UM - ftftiiNA t MINKA (fAASA) - HČINI KRAČI, KURA, - HMAKI l„. m i% ummn mam U nakur «6 yam nadam sahval a»* ama in yam žalima mirna bažična rrasnike iar sraaa in »araka raina iaia 1991. sCtk OGLASI NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! RADIO POLZELA - RAP (KULTURNI DOM POLZELA) VAM ŽELI DOBER SPREJEM NA FREKVENCI 89,1 MHz V MESECU DECEMBRU SUPER CENE ZA VOŠČILA IN GLASBENE ČESTITKE!!! Z VESELJEM BOMO ZAIGRALI, KOT BOSTE ŽELELI! TELEFON: STUDIO RAP 720-343 REDAKCIJA RAP 720-770 722-222 NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! t, da nas obiščete! drogerija % \jI /ij \/| Grabnerjeva hiša, Na trgu 7,3330 Mozirje Telefon v lokalu: 063/ 832 541 int. 17 a Božič in Novo leto lahko izbirate med darili iz programa • NATURA SHOP • Široke palete parfumov že od 850sit dalje • Veliko drugih idej za obdaritev svojih najdražjih NOVOSTI V NASI PONUDBI • Negovalna kozmetika ELLEN BETRIX • Prej samo v frizerskih salonih, zdaj tudi pri nas LASNA KOZMETIKA "KEUNE" Vsem našim strankam se zahvaljujemo za nakupe v odhajajočem letu in Voščimo srečno v letu ki prihaja. VSEM NAŠIM KUPCEM IN BRALCEM SAV. NOVIC ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE IN LJUBEZNI, ZDRAVJA IN MIRU POLNO PRIHAJAJOČE LETO. V upanju na dobro sodelovanje v novem letu Kolektiv trgovine CIZEJ ... DA S/AA/l BO TOPLEJE! GOSTILNA IN PIZZERIA pn KUMRU Ljubno, Cesta » Rastke 25 Tol. 063/84 1-056 Vsak dan, razen ponedeljka od 10.00 do 22.00 ure slastna in dišeča pizza MOJ LOKAL NA LJUBNEM Celje - skladišče __________ D-Per GOS'7/1996 Uiiuiuiiuiiiiiiiii 5000003431,25 Radegunda 53a Tel.: 063/832*854 COBISS o Vsem g oslom se zahvaljujemo ZA &BLSXEHJIMŽELIMO Vesele eožičVe vrazvjke ISiSVEČVP VpVO LELO 1997! \__________________________) S3 zlatarstvo Zlatarstvo ROŽIČ Na trgu 7 v Grabnerjevi hiši v Mozirju tel.: 063/832-200 BLIŽA SE NOVO LETO, ZATO OBDARITE SVOJE NAJDRAŽJE. OB TEJ PRILOŽNOSTI VAM NUDIMO 10% POPUST NA VSE ZLATE IZDELKE Prstani že od.................3-600 ■ Uhani že od 1.6Ö0 Verižice že od.............. 6.000 Zapestnice že od.............4.300 GRAVIRANJE NAŠIH IZDELKOV BREZPLAČNO! MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! Nakit za vsak žep. Odprto: NONSTOP: 8.00-19.00, sobota: 8X0 -12.00 ure OSREDNJO KNJ. CELJE