Štev. 18. TRST, torek 18. januvarja 1910. Tečaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih robakarsah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Seiani, Nabreiini, S v. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (tO stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE V Širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka n »dalj na vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave -Eoiaoeti *. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". = Plačljivo in utožljivo v Trstu. ===== Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko. V edinosti je moč ! za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aroenina na nadaljako lzdanj« „KDZVOSTI" stan«: za «•1« l*to Kron 5-aO, » pol loto Kron 2 «0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef ran kovana pisma oe ne »prejemajo in rokopioi oe no vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edino>t* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulicu — Giorgio Galatti štev. 18. —-—■- PoStno-hranilniZni ralun Jt 841652. TELEFON št. 11-57 BRZOJflUNE UE5TI. Novo ogrsko ministerstvo. BUDIMPEŠTA 17. Ogr. biro poroča z Dunaja : Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary je bil opoludne vsprejet od cesarja v avdijenci in je predložil listo novega ministerstva, ki jo je cesar odobril. Imenovanje novega kabineta se razglasi jutri v uradnem listu. — Po avdijenci se je grof Khuen-Hedervary podal v kabinetno pisarno, kjer je rešil spise nanašajoče se na imenovanje. Ob 2. uri pop. vsprejme cesar v avdijenci odstopajočega ministerskega predsednika dr. Wekerle. Ministerski predsednik grof Khuen-He-dervary poseti tekom popoludne ministra za unanje stvari grofa Aehrenthala, skupnega finančnega ministra barona Buriana, skupnega vojnega ministra Schčnaicha in ministerskega predsednika barona Bienertha. Členi novega kabineta dospejo danes zvečer na Dunaj in pridejo jutri ob 11. uri na avdijenco, kjer jih cesar zapriseže. Po zaprisegi vsprejme cesar v poslovni avdijenci člene odstopajočega kabineta. Členi novega kabineta se jutri popoludne povrnejo v Budimpešto. BUDIMPEŠTA 17. Ogr. biro poroča z Dunaja: Avdijenca grofa Khuena-Hedervar-ja pri cesarju je trajala 1 uro 30 min. Po avdijenci se je grof Khuen-Hedervary podal v kabinetno pisarno, kjer je ostal eno uro. Ob 2. uri je prišel na avdijenco odstopajoči ministerski predsednik dr. Wekerle. BUDIMPEŠTA 17. (Ogr. biro) Novo ministerstvo je sestavljeno nastopno : Grof Khuen-Hedervary ministerski predsednik, istočasno mu je poverjeno vodstvo ministerstva za notranje stvari in ministerstva a latere, Ladislav Lukacs finančni minister, Karol Heronymi trgovinski minister, dr. Fran Szekely pravosodni minister, grof Bela Serenyi minister za poljedelstvo, generalni major Hazay minister honvedov. Ministerstvo za uk in bogočastje, hrvatsko ministerstvo ostane začasno nepopolnjeno. BUDIMPEŠTA 17, Ogr. kor. biro poroča z Dunaja: Avdijenca odstopajočega ministerskega predsednika dr. Wekerle je trajala pol ure. Po avdijenci se je dr. We-kerle podal v kabinetno pisarno, kjer se je mudil dlje časa ter se je potem vrnil v ogrsko palačo. Dr. Wekerle je danes posetil tudi ministra za unanje stvari grofa Aehrenthala. Danes popoludne se poslovi še od členov dvora in nekaterih politikov. BUDIMPEŠTA 17. Ogr. biro poroča z Dunaja: Členi odstopajočega in novoimeno-vanega kabineta so dospeli na Dunaj. BUDIMPEŠTA 17. Ogr. biro poroča, da prevzame ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary začasno ministerstvo za Hrvatsko, pravosodni minister pa začasno ministerstvo za uk in bogočastje. ProgramfiKhuna-Hedervary-ja. BUDIMPEŠTA 17. Listi poročajo, da bo glavno točko programa kabineta tvorila volilna reforma na širji podlagi splošne volilne pravice. Nadalje namerava Khuen-He-dervary preosnovati tudi upravo. Avstrija ima nad 10 milijard dolga. DUNAJ 17. Komisija za nadzorovanje državnih dolgov poroča, da so avstrijski državni dolgovi koncem polovice lanskega leta dosegli deseto milijardo in znašajo 10 mil. 337,900.000 K. Dalmatinsko železniško vprašanje.; SPLJET 17. Včeraj je bil tukaj javen shod, katerega se je udeležilo več državno- PODLISTEK. 57 Igralec. RO vi AN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA. K-oflki epsal F. M. Dcutojevsbij. Poslovenil K. K. Ni mi odgovorila. rAko želite, ponesem sam jutri za-rant ? Ali ne Nenadoma se je zasmejala in smejala te je dolgo. Začudeno in z žalostnimi občutki sem jo gledal. Ta smeh je bil zelo sličen onemu nedavnemu, pogostemu, porogljive mu smehu nad mano, ki se je vedno pojavljal po mojih najstrastnejših razodetjih. Nehala je aapesled in se zamračila ; osorno je zrla na-me izpod čela. „Ne vzamem vaših novcev*, je rekla prezirljivo. „Kako ? Kaj je to ?u sem vskliknil. rZakaj ne, Pavlina?" in deželno-zborskih poslancev, zastopnikov j občin, trgovinske zbornice, raznih obrtnih, organizacij in vseh političnih strank dežele,; skupno okolu 1500 oseb. Govorilo je več govornikov in slednjič je bila vsprejeta resolucija, v kateri se zahteva, naj se čim prej reši dalmatinsko železniško vprašanje ter zveže Dalmacijo z monarhijo. Shod se je vršil povsem mirno. Dalmatinski deželni zbor. ZADER 17. V jeseni odgodjeno zasedanje je bilo danes zopet otvorjeno. Po prehodu na dnevni red je bilo uloženih več interpelacij in več predlog je bilo odkazanih odsekom. — Tekom razprave so poslanci hrvatske stranke prava porabili okolnost, da se je hipno udeležilo razprave v dvorani nedovoljno število poslancev, in so radi tega odšli iz dvorane, vsled česar je bil deželni zor nesklepčen. Seja je bila radi tega prekinjena. Prihodnja seja jutri. Spopadi ob črnogorski meji. SOLUN 17. Privatna poročila iz Gusinja pravijo, da sta ob zadnjem spopadu na črnogorski meji padla dva turška stotnika. Črnogorci so koncentrirali ob meji dva ba-talijona, kar je osrčilo obmejne prebivalce k novim izzivom proti 300 mož močnim turškim četam. TuneŠko vprašanje. CARIGRAD 17. Ministerski svet je razpravljal o tuneškem vprašanju, ne da bi pa kaj sklenil.] Potres. HAPARARDA 16. (Švedska) Ob 9.45 predpoludne je bilo v več vaseh slišati precej močan potres v vztočno-zapadni smeri. Potres je trajal 30 sekund in spremljalo ga je podzemsko bobnenje. V Maroku se bližajo novi boji. MADRID 17. — „Corresp. d' Espana javlja iz Cadixa; Privatna poročila iz Tan-gerja zagotovljajo, da se rifski_ rodovi pripravljajo na nove boje proti Špancem. — Agenti teh rodov nakupujejo javno v Tan-gerju smodnik. _ Celovec 17. Na današji volitvi predsednika f'oroške trgovske zbornice je bil zopet izvoljen predsednikom vitez Burger. Dunaj 17. Cesar je vsprejel v posebni avdijenci srbskega vojaškega atašeja, polkovnika Lešjanina. Govor drž. poslanca dra. R y b a r a na javnem shodu pol. društva „Edinost" dne 16. janu-varija t. 1. v „Narodnem domu" v Trstu. Boj na Angležkem. Včeraj so začele volitve v angležki parlament, volilno gibanje valovi visoko, a ves svet mu sledi z nenavadnim zanimanjem, posebno pa v vseh konstitucijonelnih državah. To pa najprej zato, ker je Anglija zibelka parlamentarizma in klasična dežela konstitucijonelnega življenja in ker so vsaj njega forme posnele tudi druge države. Ali za nas so te volitve zanimive še iz druzega specijalnega razloga. Zasedanje angležkega parlamenta je bilo zaključeno vsled konflikta, na vstalega med ljudskimi zastopniki in zastopniki aristokracije in plutokracije. Do konflikta je prišlo radi važnega vprašanja. Vlada je predložila zbornici načrt za obre-menjenje velikega posestva z novimi davki. Zbornica poslancev je bila za načrt, ali lordi-bogataši so se uprli temu povišku, če tudi bi bil pravičen. Ti bogataši vlečejo namreč milijone iz zakupnin. Na Angležkem namreč ni samosvojih neodvisnih kmetov, „Zastonj ne jemljem denarja !" „Ponujam vam kakor prijatelj, življenje svoje vam ponajam.* Pogledala me je z dolgim, vprašajoče-iskajočim pogledom, kakor bi me hotela prebosti ž njim. „Vi drago plačujete", je dejila z za-smehom; „ljubica des Grieuia ni vredna petdeset frankov." „Pavlina, kako morete tako govoriti z menoj ?u sem vskliknil karajoče. „Mari sem jaz Grieux?" S3 „Jaz vas sovražim, da.... da! Ne ljubim vas bolj nego des Grieuia", je zakričala, in oči so ji zabliskale. Tedaj pa je hipoma zakrila obraz z rokama in obšel jo je histeričen napad. Planil sem k nji. Spoznal sem, da se je za moje odsotnosti nekaj zgodilo ž njo. Bila je kakor blazna. „Kupi me! Hočeš, hečeš ? Za petde-settisoč {frankov kakor des Grieux ?" je bruhala iz sebe med krčevitim jokom. ampak kmetje so le nekaki koloni. Drugi vzrok konfliktu je boj med pristaši svobodne trgovine na eni in obrambene carine na drugi strani. Za nas — vsaj za Široke mase — je ta boj nekaj tujega. Pri nas zanima širje sloje k večemu boj proti obremenjenju piva na eni, in proti obremenjenju vina na drugi strani: proti enemu protestirajo eni, proti drugemu drugi. Za drugo veliko gospodarsko politiko se naši široki sloji ne zanimajo. Pač pa se pri nasi vse razgreva za neki drugi boj, ki ga zopet prebivalci druzih modernih in konstitucijonelnih držav jednostavno ne morejo razumeti. To je naš avstrijski narodni boj Tudi na Angležkem imajo svoje narodno vprašanje: boj Ircev proti Angležem iz narodnega in gospodarskega razloga. Vendar pa ta boj ni odločilne važnosti. Tam gori jednostavno ne bi mogli umeti, kako se more parlament celo zapreti, njega delovanje zaustaviti, in da morajo celo ministri odstopati radi vprašanja, ali naj se ustanovi kje kaka — šola, ali naj se namesti uradnik, ki bo po volji ljudstva. Torej radi stvari, kije sama ob sebi umevna. Iz prejšnjih časov bi bil takov slučaj vprašanje celjske gimnazije, iz novejih pa silna revolucija Nemcev radi vprašanja, ali naj poštna uprava na Češkem v notranjem poslovanju uraduje tudi v češkem jeziku. To bi se zdelo žalostno in ob enem smešno, ako ne bi poznali globljih razlogov tem pojavom. Vir našim narodnim bojem. Izvor našim narodnim bojem je v dejstvu, da so Nemci in Italijani uživali doslej privilegije in da si hočejo te privilegije ohraniti, Češ, da jim gredo veče pravice po naravnem razvoju in po zgodovini. To pozicijo predpravic si hočejo ne le ohraniti, ampak še razširiti bi jo hoteli. Zato trdovratno odrekajo drugim narodom malone — vse. Zato so ti narodi naravnost prisiljeni, da se upirajo tem zahtevam in da zahtevajo tudi za-se v polni meri, kar jim gre po zakonu in vsled konstitucije. Iz tega navskrižja — iz boja za privilegije na eni in za jednako pravo na drugi strani — izvirajo večni konflikti... narodnostni boji v Avstriji. Ravno mi v Primorju, izlasti pa v Trstu, občutimo na svoji koži neizogibno potrebo tega boja za svoje narodne pravice. Ker, ako bi se ne borili, bi nam nasprotniki ne le iztrgali jezik, ampak bi nas tudi gospodarski podjarmili popolnoma. Naš boj torej ni le nacijonalen boj, ampak tudi gospodarski. Saj vidimo, kako povsodi, kjer imajo naši nasprotniki moč v rokah, usiljujejo svojce in odganjajo naše ljudi. In to se ne dogaja le med nami v vsakdanjem življenju, ampak tudi na visokih uradnih mestih, kjer odločujejo ljudje druge narodnosti, ki ljubijo svoj narod, a našega — ne ljubijo ! Zato mora prihajati do konfliktov in bojev, ki bodo trajali dalje, dokler ne zmaga princip jednakopravnosti. Šaj niso ni za las odnehali niti v sedanjem ljudskem parlamentu. Socijalna demokracija je sicer razglašala, da z uvedenjem splošne volilne pravice prenehajo tudi narodnostni boji in se odpravijo vse krivice. Odpre da se pot reševanju samo socijalnih vprašanj. Ali vsi oni, ki so verjeli, so danes britko razočarani in danes morajo socijalnodemokratični prvaki poslušati marsikako očitanje. - Seveda niso socijalni demokratje krivi na tem, da narodni boji trajajo dalje in da parla- Objel sem jo, poljubljal ji roke, nogo, pokleknil pred-njo. Napad je ponehaval. Položila je obe roki na moji rami in se presunljivo zazrla va-me, prav kakor da bi hotela citati z mojega obraza. Slušala me je, a očividno ni slišala, kar sem ji pravil. Neka skrb in zamišljenost sta ji zastrli obraz. Bal sem se zanjo; prepričan sem bil, da se ji meša. Tedaj me je hipoma začela počasi vleči k sebi in že ji je zaupljiv smehljaj blodil po obličju; a hipoma me je sunila proč in me zopet začela mračno gledati. Naenkrat me je začela objemati. „Saj ti me ljubiš, ljubiš?" je rekla. „Saj si se hotel ti, ti... radi mene biti z baronom !* In zopet se je nenadno zasmejala, kakor da se je nekaj smešnega in druzega oglasilo v njenem spominu. Jokala je in se smejala, vse obenem. Nu, kaj sem hotel storiti? Sam sem bil kakor v mrzlici. Pomnim, da mi je jela nekaj praviti, pa skoro ničasar nisem mogel razumeti. BUa je blodnja, blebet, kakor da bi rada hitro ment radi teh bojev ne more delovati. Ali, kar jim smemo očitati, je, da so delali tolike obljube, da so obljubljali, da-si so vedeli, da ne bodo mogli držati. Danes so prišli tudi socijalni demokratje do spoznanja, do socijalnih problemov ne bo možno reševati, dokler bo na poti narodno vprašanje. Zato je nacijonalno vprašanje tudi socijalno vprašanje. N. pr. naš boj za šolo je eminentuo socijalnega pomena, ker šola naj vsposoblja tudi naše ljudi za konkurenčni boj. Socijalistom je lahko govoriti o internacionalizmu, ali mi občutimo britko na svoji koži, da narodno vprašanje ni samo teoretično, in narodno mišljenje le nekaj idejalnega — marveč je to krušno vprašanje. Mi se moramo nacijonalno boriti, da nas ne iztisnejo od tu ! Vsi naši narodnostni boji so so torej boji med zatiralci in zatiranimi! V tem boju Nemcev in Italijanov za nadvladje in Slovanov za enakopravnost so vzroki, da naš parlament ne more delovati. Res se je tratilo mnogo časa z obstrukcijo in pogajanji, ali ta boj je bil potreben : m i ga moramo izvojevati, ako hočemo živeti. Po vsem tem pa je umevno, zakaj ne moremo nič ali le malo poročati o delovanju parlamenta. Kričalo se je mnogo, ali pozitivnega dela je bilo le malo. Nemci nočejo absolutno nič odstopiti od svoje privilegirane pozicije. Naš narod, ki je bil vedno zvest državi, so vedno zanemarjali. A ko so se gori na Dunaju — in to sosebno z ozirom na dogodke na Balkanu — spomnili tudi Jugoslovanov in bi jim hoteli privoščiti mal delež na vladi — enega ministra — takoj so se vzdignili s silnim krikom proti tej malenkosti oni, ki so že vsega siti. Ali pa je potem zameriti nam Jugoslovanom, če prihajamo do zaključka: če nam že prav nič nočete dati, potem nam je vseeno, ali ta parlament funk-cijonira ali ne! Slovani v parlamentu. Vprašujete me, kako je to, da Slovani, da-si so v večini, ne morejo priti do veljave? Zakaj se ne združijo, da bi se složnim nastopom priborili enakopravnost, da bi se potem parlament posvečal socijalnim vprašanjem?! Ni prijetno resnico govoriti na ta vprašanja, ker pojasnilo mora neprijetno zadeti vsakega Slovana. Ali danes, ko smo tu, da vam polagamo račune, treba že nekoliko resnice govoriti. Mi Slovani tvorimo res veliko večino v državi. Vendar nimamo moči. Prvi vzrok temu je v dejstvu, da je tudi sedanji volilni red, na podlagi splošne pravice, ohrani! Nemcem in Italijanom privilegije. Za osebe se je pač uveljavila enaka volilna pravica. En italijanski volilec velja n. pr. povprečno toliko kakor 2 slovanska, 1 s/t našega lilca kolikor en nemški volilec. Celo na Češkem, kjer zmagonosno tekmujejo z Nemci na vseh poljih, a Nemce v Avstriji celo nadkriljujejo, nima češki volilec tiste veljave kakor nemški. Naravnost vnebovpijoča krivica pa se godi Malorusom. Dočim prihaja med Nemci na povprečno 30.000 glav po en poslanec, prihaja med Malorusi na kakih 140.000! Od todi prihaja, da v parlamentu nimamo moči in da bi — tudi če bi bili vsi složni, kar pa niso — imeli komaj 3 glasove večine. (Zvršetek pride.) Volilna borba v Angliji. London 13. jan. 1900. (.)— Kakor sporočeno, je pričela minuli ponedeljek oficijelno volilna kampanja vse povedala, blodnja, ki jo je prekinjal včasih najveselejši smeh, ki me je začel strašiti. „Ne, ne, ti si moj dragec! je ponavljala. „Moj zvesti!" In zopet je pola gala roki na-me, zopet se zagledala ja-me in ponavljala : „Ti me ljubiš ... ljubiš . . boš ljubil?" Nisem spustil z nje svojih oči. Še nikdar je nisem videl v takih izlivih nežnosti in ljubezni. Res da je bilo to samo blodnja, toda... toda, opazivši moj strastni pogled, se je začela hipoma lokavo nasmihati. Brez vsacega povoda je začela nenadno govoriti o m. Astleju. Sicer pa se je vračala v svojem govoru neprestano k m. Astleju, zlasti, ko mi je hotela preje nekaj povedati, toda kaj tega nisem mogel razumeti doceia: še celo norčevala se je iz njega. Ponavljala je neprestano, da čaka, in da li jaz vem, da on gotovo sedaj stoji pod oknom? „Res, res, pod oknom, le odpri in poglej ! On je tukaj, tukaj." Potiskala me je k oknu, toda, če šem se le premaknil, je prasnila v smeh in ostal sem pri nji, ona pa je me je hitela objemati. (Pride še.) Stran II. za novi parlament na Angleškem. Kakor zgolj formalen akt je bila tega dne razpuščena stara poslanska zbornica in takoj so bile razpisane nove volitve. Preden pride to sporočilo v tisk, bo na Angleškem že de! izida znan. V soboto zjutraj stopijo prvi volilci na volišče s svojimi glasovnicami. V zunanjosti se razlikujejo od kontinentalnih v tem. da stoje na njej vsi kandidati natiskani in za kogar se volilec odloči, tistemu ima zaznamenovati ob strani podobo križa. Vsakomur, ki opazuje volitve na An-gleškom v prvič, pada prav posebno v oči velika komercijelnost, s katero se Angleži lotujejo stvari. Obe glavni stranki, dosedanja vladna večina in konservativna opozicija, sta najeli predvsem po vsej deželi na stotine lokalov za dobo nekaj tednov, jih okrasili od znotraj in zunaj z nešteto plakati in alegoričnimi figurami, navozili vanje cele zaboje pamfletov (kakor imenujejo tukaj brošure), letakov itd. Za vsakih par ulic je najeta taka centrala, kjer se shajajo zaupniki stranke, kandidatje, njih agentje itd. Od vseh 7 in pol milijonov volilcev Velike Britanske na šest glav torej en glas — ga ni nikogar, ki bi ga strankarski agentje prezrli in kdor ni absolutno siguren, da voli v to ali ono stran, tega je obiskalo tekom kampanje bogzna koliko teh plačanih agitatorjev — kar ni tukaj nič sramotnega, ampak nekaj ob sebi umljivega — in poslali so mu v nišo razne literature za cel sklad, da je v tako kratkem času prav gotovo ni možno pregledati. Pa tudi če je ta propagandična agita cija še tako velikansko razvita, vendar jo presega osebno posredovanje raznih kandidatov in političnih voditeljev. Največji bogatini, njih otroci in žene so se spravili na noge, in tako gredo od hiše do hiše v pravem pomenu besede. V okraju, kjer kandidira John Burns, znani socialistični voditelj in minister v zadnji liberalno-delavski vladi, ga ni vo-lilca, ki ga ni minister obiskal na njegovem domu. To je za priletnega osivelega moža gotovo velik trud. Ker na Angleškem ne tieba shodov naznanjati policiji ali slični oblasti, ampak sme vsakdo zbirati svoje ljudi, kadar mu drago, samo da ni izbrani kraj preveč frekventirana ulica, je naravno, da se te pravice ljudstvo posebno ob sedanji borbi pridno poslužuje. Stranke posedujejo slične vozove, kakor jih vidimo včasih pri potujočih razveseliščih, na pol voz, na pol hiša, in te vozove spravljajo v kako stransko ulico. Spredaj je voz navadno odprt, tako, da služi kakor tribuna, zadaj je pisarna strankarskega agenta. Voz je navadno poln raznih nadpisov, močno razsvetljen in sploh prirejen tako, da vzbuja splošno pozornost. Okolu njega se zbira ljudstvo in posluša govornike in reči se mora, da se podobni izgredi, kakor včasih na kontinentu, ne dogajajo tukaj v volilni borbi. Predsednika ni nobenega, ampak že naprej razdeljajo čas na gotovo odlomkov in potem se menjata oponent s proponen-tom. Le če ljudstvo govornika nikakor noče poslušati, potem začenjajo bučati živalskim glasom podobno, na kar seveda govorniku, če se šunder noče poleči, ne kaže druzega, nego da napravi mesto drugemu. Na ta način se pač lahko dogaja, da oponent ne prihaja do besede. Ali, kakor rečeno, velja tukaj kakor nepisan zakon, da ima vsakdo pravico povedati svoje misli in se splošno v resnici tudi ravnajo po tem. Za volilno borbo so seveda naštudirani tudi posebni kori, ki jih je možno peti po priljubljenih znanih arijah. Tako imam v spominu odlomek takega besedila za konservativnega kandidata Remnaut v londonskem okraju Holborn: Remnaut spells Remnaut, He's just the very man to represent yon, Tariff Reform aud Free'er Trade he'11 get you. Remnaut, he' s the man for me, It' s the name, and a shame that the Liberals oppose him. Remnaut for me.*) Veliko agitacijsko sredstvo so mnogoštevilne podobe v obliki ogromnih plakatov po vsi deželi. Tako so dali nalepiti konservativci ogromno podobo dveh enako velikih hlebov kruha. Tisti, ki je stal pod konservativno vlado, je za eno tretjino cenejši od liberalnega hleba. Slednji so dali nalepiti nekaj dni kasneje še večjo podobo s tremi enako velikimi hlebi: eden je berolinski in je skoro dvakrat dražji nego pšenični londonski, in enotretjino dražji nego črni londonski, na vrhu, pa je stal ogromni nadpis: „Resnica o kruhu". Konservativci so razobeseli zopet drug plakat, kjer se ovija rdeč polip močnega Angleža John Bulla, t. j. Janez Bik. Pošast ima zapisano po hrbtu „Socialism", John Buli se brani z lesenim batom in spodaj stoji zapisano „Ubij ga, Janez Bik, in sicer zdaj!" Liberalci so dali napraviti na to lorda s ciničnim izrazom, roke v žepu in na vrhu natiskano kakor njegov vzklik: „Davek na kruh, pa ne na našo zemljo". Danes zjutraj sem srečal v mestu celo karavano najetih vozov, vsi v ukusnih pla- ) Prosto prevedeno : Remnaut, izgovori 1'emnaut — on je pravi mož, ki naj Vas zastopa — carino in boljšo trgovino Vam pridobi. Remnaut je mož 7a-me in je sramota, da mu liberalci oponirajo. Remnaat za-me „EDINOST * št. 18. katih „Volite liberalce, cenen kruh in davek na lorde" in ta dolga vrsta se je premikala po vsem mestu. Zadnji voz, ki sem ga še videl, je imel št. 130, (Bili so namreč vsi numerirani.) Sufražete, to je radikalne fenske, ki ne morejo pozabiti liberalcem, da niso držali besede, ki so jo da-li tekom volilne borbe 1905 glede ženske volilne pravice, delujejo z neverjetno strastjo proti svojim nekdanjim velikim ljubljencem. Včeraj je bil v Londonu zelo mrzel večer, ali sufražete so hodile tri ure po mestu s svojo žensko bando, ki je igrala skoro v enomer francosko marseljezo in za godbo so nosile veliko bandero, spredaj z nadpisom „Votes for women" — Glasovnice ženskam — in zadaj „Keep the Liberal outM — Vrzite liberalce . . . Najhujši nasprotniki liberalno-delavske koalicije so pa brez dvoma vse žganjame, katerih je v Angliji toliko, kakor nikjer drugje v Evropi. Vlada je namreč naložila le-tem v svojemu proračunu uprav drakon-ske davke v primeri z dosedanjimi. Tako je zapisal neki žganjetoč nad svojim uhodom: „Če se vrne liberalna vlada, moral bom plačati ravno 10-krat več davka". Vsa borba, je zelo vroča in ni dvoma, da sedanja večina liberalcev znatno upade. Da bi pa konservativci zmagali v takem razmerju, da pridejo iz sedanje opozicije v majoriteto, v to je precej težko verovati! Za končni rezultat se seveda pred koncem meseca ne bo znalo, kajti volitev se ne vrši na en dan. Ta čas pa bo dežela zelo vznemirjena ker gre se v resnici za mnogo več, nego za golo zmago te ali one stranke. Za kar gre v teh dneh na Angleškem, je važno načelno gospodarsko vprašanje: Je-li pojdejo Angleži na potu dosedanje svobodne mednarodne trgovine in domače socialne politike naprej — ali pa sprejmejo carinski tarif in ovržejo vsaki drug poskus vmešavanja javne oblasti v privatno produkcijo !! _ Razkol v krščansko-socijalni stranki. Nemški krščansko-socijalni stanki grozi razkol. V neki seji, ki se je vršila te dni na dunajskem magistratu, je prišlo do burnih prizorov med dunajskimi poslanci in onimi z dežele. Dunajski poslanci so pred-lagali, noj se klub nižjeavstrijskih deželnih poslancev razdeli v dve kuriji: dunajsko in deželno. Debata o tem predlogu je bila zelo burna, a prišlo se ni do nikakega sklepa. Župan Lueger se je na vse načine trudil, da bi pomiril obe strani in le njegovemu ugledu in avtoriteti se je zahvaliti, da razkol ni zavzel za sedaj hujših oblik. V nemški krščansko-socijalni stranki poka že delj časa in to vsled nasprotujočih si interesov, katere zastopajo posl. mesta Dunaj in oni z dežele. Naravno, da dvema gospodoma ob enem ni mogoče služiti in že tako omajana sloga v stranki se bo zrušila takoj, ko izgine s pozorišča Lueger, ki skuša s svojim uplivom in ugledom ublažiti te spore. Dnevne vesti. Povišanje v službi. Ravnatelj državne gimnazije v Trstu dr. Josip Alton je povišan v šesti činovni razred. Nagovor d-ra Slavika na javnem shodu minole nedelje. V uvodu včerajšnjega poročila je po neljubi pomoti izostalo par stavkov, vsled česar je smisel nagovora d-ra Slavika naravnost izključen. Dotična pasaža v tem nagovoru se je glasila: Moč in vspeh strank se pokazujeta na volitvah, Mi nastopamo na volitvah, a ne samo zato. da bi dosegli dejanske vspehe, ampak tudi zato, da pokažemo in damo občutiš svojo eksistenco onim, ki nas utajujejo. Zadoščenje imamo danes, da smo mogli poslati v državni zbor in mestni svet, oziroma deželni zbor tržaški svojih zastopnikov, in da sede poleg naših nekateri zastopniki drugih strank samo radi tega, ker smo mi hoteli, da so prišli v omenjeni zastop. Brez komentarja. Doposlano nam je bilo na razpolago to-le pismo: „Trst dne 13/1. 10. Cenjena gospica! Vsled sklepa seje predstojništva Marijine družbe od 12. t. m. poživlja Vas podpisani, da izstopite iz sedaj poslujočega odbora zavoda sv. Nikolaja. Vzrok je ta: Ni mesta za Marijino družbenico v odboru, kateri soglaša s proslavljanjem svobodomi-selca Ferer-ja in zameta svojega duhovnega voditelja. Ako do prihodnjega nedeljskega shoda ne dobi podpisani povoljnega ali nobenega odgovora, izključi Vas iz Marijine družbe, Fr. Gustin voditelj." Komentarja ne pišemo nobenega. Saj nam to pismo le dokazuje, kako smo mi Slovenci tu pa tam še majhni in — smešni! Prodaja posestev južne železnice v Opatiji. „N. Fr. Presse" poroča, da se pogaja južna železnica z neko madjarsko družbo za prodajo hotela „Stephanie" in h temu pripadajočega parka v Opatiji. Ta namera južne železnice zasluži vso pozornost naših krogov in se utegnemo še povrniti na ta predmet. Nova telefonična govorilna razmerja. Z dnem 16. januarja 1910 se uvedejo sledeča govorilna razmerja: Trst-Norimberk — Trst-Fuerth — Trst-Bamberg. Za vsa navedena razmerja se odmeri pristojbina 3 K 60 stot. od navadnih in 10 K 80 stot.- od nujnih triminutnih pogovorov. Kandidatje za tržaško-kopersko škofijsko stolico. V zadnjih dneh so časopisi naveli več kandidatov, ki da pridejo v po-Štev ob spopolnitvi tržaško-koperske škofijske stolice. Imenovali so : mons. dr. P e-tronio, stolnega prošta pri Sv. Juštu, poreško-puljskega škofa dr. F1 a p p a, posvečenega škofa v Zadru mons. B o r z a t-t i -j a, ki dasiravno rojen v Dalmaciji, ne zna baje niti besedice hrvatski. V zadnjih dneh se pa širi govorica, da nameravata Rim in Dunaj osrečiti tržaško-kopersko škofijo zopet s trdim Nemcem, in sicer mons. Lohninger-jem, sedanjim rektorjem „Anime" v Rimu, ki ne zna seveda niti besedice slovenski ali hrvatski. Tega poslednjega da si želi za naslednika sam škof dr. Nagi. Naša delegacija na Dunaju. Na javnem shodu pri sv. Ivanu je povedal posl. dr. R y b a f, da se na Dunaju deluje na to, da bi se oba jugoslovanska kluba združila. To izjavo so vzeli zborovalci na znanje z največim zadoščenjem, ki so mu tudi glasno dajali izraza. Celjski „Narodni dnevnik" je prinesel na to vest, kakor da bi bil dr. Rybžr rekel, da se vršeže pogajanja za združenje. Mi smo to vest korigirali v smislu resnice. V istem članku je sicer celjski list naglašal, da"smatra, dra. Rybara „serijoznim politikom", ali ost vseh nadaljnih izvajanj je bila očitno naperjena proti stališču, ki je zavzemlje dr. Rybar nasproti temu važnemu vprašanju. Sobotni „Si. Narod" pa prinaša brzojavko z Dunaja, ki naznanja da se res dela na združenje obeh klubov. Ta brzojavka potija torej prav z isto besedo to, kar je rekel dr. Rybaf, iz česar sledi, da se je ta poslednji tudi ob tej priliki pokazal zares resnim politikom. Pa menda tudi njegova želja po združenju vse naše jugoslovanske delegacije mu ne jemlje čisto nič od tega svojstva. Srbski poslanci pridejo tudi v Ljubljano in v Trst. Kakor znano, nameravajo srbski poslanci, čim bo zvršeno zasedanje skupščine, prirediti poučno potovanje po Evropi. Na tem potovanju pridejo tudi v Ljubljano. Ni pa še določeno, ali pridejo v Ljubljano začetkom svojega potovanja, ali na povratku v domovino. Poslanci posetijo tudi Trst. Naučno mlnisterstvo je odredilo, da se imajo za čitanje uvesti v šolo tudi povesti vojaškega značaja, da se mladina navduši za vojno življenje in goji patrijotični čut. — Kovačev študent. Za ljudske odre uglasbil Vinko Vodopivec, libreto spisal Ivan Kovačič. — Pod tem naslovom je izšla ravnokar v založbi „Katoliške buk varne v Ljubljani" Šaljiva spevoigra v treh dejanjih, ki je prirejena deloma za solospeve, deloma za moški zbor in je popolnoma umerjena močem pevskih zborov, s katerim razpolagajo naši ljudski odri. Besedilo za to spevoigro, ki bo, kjerkoli se bo uprizarjala, provzročala brezdvomno mnogo veselosti in smeha in se nahaja tudi že v 5. in 6. zvezku „Zbirke ljudskih iger", ki izhaja v istem založništvu. — Ljudski odri, ki imajo na razpolago par pevcev, ne morejo dobiti za predpust ugodnejšega gradiva, nego je ta lahko uprizorljiva igra, v kateri nastopijo samo : Kovač Vlecimeh (bas), Meta, njegovav žena (sopran), Janez, njun sin (bariton), Žan, poštni sel (tenor). Janezovi sošolci : Krok, Žejko, Mucek. — Dobiva se v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani. — Cena K 3.20. Zahvala in priporočilo. Novoustanovljeni dekliški šoli družbe sv. C. in Met. na Acpuedottu je podaril g. dr. K. Vodušek lepo nasačeno lisico. Podpisano vodstvo se g. darovalcu tem potom najiskreneje zahvaljuje za ta dar. Ker ima šola le malo takih učil, obrača se vodstvo do naših rodoljubov (posebno lovcev), da bi blagovolili podariti v šolske namene kake nagačene živali (ptice čvetero-noge živali, pa tudi rogovja itd.) Vodstvo dekl. šole na Acquedottu. Mira Engelman-ova, voditeljica. Pripomba. Darovani predmeti pripadajo inventarju naše velekoristne družbe, imena darovalcev se pa objavijo v tem listu. Akademični ples. Si. občinstvo opozarjamo še enkrat, da se dobivajo vstopnice, sedeži in lože- za ta ples v predprodaji v Slovanski Čitalnici vsak dan od 11—12 predp. in 5—6 pop. Na razpolago so samo tri lože. Oni, ki so se prenotirali, so napro-šeni, da se zglasijo do četrtka zvečer, sicer se ne bo moglo ozirati nanje. Agitacijski odsek „Šentjakobske mladine" bo imel danes zvečer ob 9. uri sejo v prostorih N. D. O. pri Sv. Jakobu. Uljudno prosim gg- odbornike, da gotovo pridejo, ker je stvar izredne važnosti. Načelnik. x Dober svet mlekarnicam. Ali je bolje, da merimo mleko, ali je tehtamo? Poskušnja je dokazala,, da 100 litrov mleka tehta blizo 100 kg. Če se proda 1 liter mleka po enaki ceni, kakor i kg., ugaja V Trstu, 18 januvarja 1910. kupcu bolj mera nego uteža. Glede zanesljivosti pa je na vsak način dati prednost cementovani tehtnici pred mero. Naj se mleko še tako natančno meri, vendar ni možno pri merjenju do 01 —0-2 1. določiti množine. Nekoliko motijo pene, ali ne stoji posoda popolnoma vodoravno, ali nismo merila vtaknili prav navpično v posodo; nekoliko razločka je prav kmalu. Če je pri vsakem deležniku, ki donaša mleko, sam« za 0 2 litrov razločka, tedaj je (postavimo, da prinaša vsakih deset zadružnikov 100 litrov mleka v mlekarnico in da izdeluje mlekarnica vsak dan 500 I. mleka 10X0 2 = 2°/10 I. = 2 litra na dan od vsakih 100 litrov, tedaj od 500 I. 5X2=10 litrov na dan in na leto 365X10=3650 I. razločka! Take razločke pa zabranja lahko mlekarnica, če si omisli uradoma cementovano mlečno tehtnico, ki kaže natančno do 01 kg. Pogreb ponesrečenega težaka, pok. Antona Kebra. Včeraj popoludne so tržaški težaki spremili k večnemu počitku svojega tovariša Antona Kebra, ki je — nesrečnež — umrl kakor žrtev dela. Pogreb je bil naravnost impozanten. Udeležilo se je pogrebnega sprevoda več stotin oseb — po večini težaki, tovariši nesrečnega pokojnika, a tudi v velikem številu osebe iz drugih krogov. Pokojnika so težaki nesli sami na ramah do pokopališča, dočim je šel mrtvaški voz — preoblažen z venci — za sprevodom. Ob poti pa, koder je šel sprevod, je občinstvo tvorilo neprejenljiv špalir, in sicer vso pot, od bolnišnice pa do cerkve sv. Ju-sta, kjer so bili zemski ostanki pokojnika blagoslovljeni. Nesrečni Anton Keber, star komaj 37 let, je ponesrečil v petek dne 14. t. m. v nekem skladišču v svobodni luki: podrl se je bil in pal nanj cel sklad vreč kave. Poklican je bil takoj zdravnik se zdravniške postaje, ki mu je podelil prvo in najnujnejo pomoč in ga dal na to prenesti v mestno bolnišnico. Nesrečnež je bil smrtnonevarno ranjen. Vsi poskusi zdravnikov, da bi ga oteli smrti, so ostali brez vspeha: umrl je že naslednji dan: v soboto dne 15. t. m. ob 9. uri zjutraj ! In ravno v istem skladišču, kjer je revež sedaj našel svojo smrt, ravno tam je on že prej dvakrat ponesrečil: pred kakimi 10 leti si je bil ravno tam zlomil nogo. Zatem ni nekaj let več delal v onem skladišču. A ko se je pozneje zopet vrnil na delo v ono skladišče, ie čez par let zopet ponesrečil : neki predmet veče teže mu je bil padel na ramo in mu odtrgal kos mesa. Zopet ni hotel nekaj časa v ono skladišče, a... sila kola lomi, in zato se je podal zopet na delo v ono skladišče... in tam je revež takrat našel smrt! * * * Pogreba pokojnika se je vdeležila tudi godba iz Škorklje. Kakor se nam poroča, so tržaški težaki nabrali med seboj že do sedaj kakih 300 K za družino pok. Kebra; a lista tega nabiranja še ni zaključena. Od naše strani izražamo družini pokojnega in njegovim tovarišem težakom iskreno sožalje! Slovanskim gostilničarjem in Slovanom V Trstu in okolici. Jutri v sredo dne 19. t. m., se bo vršil v prostorih „Tržaškega podp. in bralnega društva14 ulica Stadion 19. I. ustanovni občni zbor „Prve primorske tovarne za so- dOViCO" ob 2 uri popoludne s sledečim dnevnim r dom : 1. Preeitanje in odobrenje pravil. 2. Volitev naČelništva. 3. Volitev nad-zorništva. Ker bo ta zadruga edina svoje vrste postavljena ca podlago slovanske vzajemnosti, in ker je skrajni čae, da se pričnemo gospodarsko osamosvajati, Vas vabimo, da se v velikem številu vdele-žite tega zborovanja. Sledimo pesnika, ki pravi: Na delo tedaj, ker resni so dno vi. A delo in trud naj Bog blagoslovi. Pripravljalni odbor. Razpis dobave za c. kr. armado. Vojna uprava razpisuje nabave : 3500 kv. sena za Gorico 950 „ „ „ Pulo Dražbe se vrši dne 31. t. m. v Gorici in 30. t. m. v Puli. Kolekovane ponudbe se ima vložiti najdalje do 9. ure predpol. omenjenih dni pri dotičnih vojaških oblastih, kjer se more videti tudi dotične pogoje. Električna železnica Trst-Opčina. — Pri km 4-812 električne železnice na Opčine nameravajo odpreti novo fakultativno postajališče. Tozadevna komisija se bo vršila 25. t. m. V to svrho se udeleženci zberejo omenjenega dne ob 9.20 predpol. na za-zaključni postaji na vojaškem trgu. Nov Lloydov parnik. Včeraj zjutraj so v ladijedelnici Tehniškega zavoda brez posebne slavnosti spustili v morje novi Lloy-dov parnik „Albania", ki nosi 1600 tonelat. Parnik je namenjen za dalmatinsko službo. V nekoliko tednih spustijo na morje parnik „Adelsberg" (!?). V Trstu, 18. januvarja 1910. „EDIKOST" št. 1«. Stran HI II. Čajev večer „Slovanske Čitalnice". „Slovanska Čitalnica", ki se zadnje čase živahno giblje v družabnem pogledu, je priredila minule sobote v vabljevih svojih prostorih členom in povabljenim gostom, „II. Čajev večer". Da je bila ideja prirejanja takih večerov res srečna, dokazuje sobotni večer v polni meri. — V vseh čitalniških sobanah je vladala prava in neprisiljena živahnost, vrvenje, zabava in veselje. Udeležba obojega spola je bila tolika, kakoršnje do sedaj na Čitalniških zabavah nismo bili vajeni. Posebno pa nas je razveselilo to, ko smo videli mej nami toliko drugih Slovanov, posebno še bratov Čehov in Hrvatov, mej katerimi je bil zelo častno zastopan tudi nežni spol. Vspored večera je bil kaj srečno izbran, tako, da je nudil navzočim vsaki trenutek nekaj novega. — Na dnevnem redu so bili sološpevi, godba, ples itd. Enodejan-ska turka „Bucek v strahu" je vzbujala mnogo smeha. Posebno izborno je zadel „Barabo" gospod Potrato, Buca, Marinšek in Pinčič so igrali dobro, mej tem, ko je glavni junak Bucek popolnoma „pogodil" naslovno ime igre. Pri obloženem buffet-u so se pridno vrtele dražeStne dame, ki sestavljajo permanenten komite čitalniških zabav, in so lju-beznjivo stregle z izbornim čajem, pecivom ter raznim drugim mrzlim jedilom in pijačo vsem. Po oficijelnem programu se je pričela res prava in srčkana domača zabava. Po parketu se je vrtela mladina, okoli miz je bilo vse v najživahnejših zabavnih pogovorili, v stranski sobi so pa prišli do veljave — tarokisti, a naš „minister z diplomatom" ter drugimi „zavber"-fanti so se pomaknili tja v „kotiček miru", ter so ob čaši rujnega izpuščali svoje „štimce" v melodijo „Rožce je na vrtu plela". A propos ! Skoraj bi bili pozabili na nekaj zelo „važnega". Ta večer je namreč tudi „izšla" prva „številka humorističnega", lista „Čitalniški sršen", ki je s svojimi „duhovitimi" dovtipi dosegla ravno tak „višek" kakor „urednik" lista v ulogi „Bučka". — Upamo, da se da o teh dovtipih napraviti v bodočem „Sršenu" prav dober — dovtip ! V obče pa treba priznati, da je ta večer najlepše vspel v vsakem pogledu in le želeti bi bilo, da bi agilno sedanje vodstvo Čitalnice ob prvi priliki nas zopet razveselilo z jednako prireditvijo, kajti taki večeri niso le zabavni, temveč tudi zelo koristni za mej-sebojno spoznavanje. Čestitamo na res lepem vspehu odboru Čitalnice, posebno še nje predsedniku gosp. dr. Stare-tu, ki si res prizadeva z vso vnemo, da bo naša „Čitalnica" res torišče prijetnega socijalnega življenja, vsled česar kmalu izginejo vsi nekdanji predsodki na škodo tega važnega društva. Akad. fer. društvo „Balkan". V sredo ob običajni uri sestanek. Radi akademičnega piesa naj pridejo gotovo vsi tovariši. Predava tov. Košić „o srbskem vprašanju". _ Predsednik. Tržaška mala kronika. Poskus samomora. Včeraj zjutraj ob 7. uri se je vrtnar Josip Giinstal, star 26 let stanujoč na Greti št. 180, podal pod barkovljanske železniške mostove in tam izpil precejšnjo količino strupa. Zdravniška postaja ga je spravila v bolnišnico. Vzroki samomora niso znani. Drug poskus samomora. Karolina Verbič, stara 27 let, stanujoča v nekem lupanarju, se je predsinočnjem najprej opijanila in potem hotela skočiti v morje. Še pravočasno jo je izvlekel iz morja težak Fran Suligoj. Redar jo je potem spravil v opazoval-co mestne bolnišnice. Požara. V tržaški parni pralnici v ulici Giulia št. 8 je sinoči ob 10 30 začelo goreti v sušilnici. Mestni gasilci so po enournem delu pogasili ogenj. Škode ni bilo možno še preceniti. — Danes zjutraj po 1. uri je nastal ogenj v kuhinji nekega stanovanja v I. nadstropju obrnjenega proti dvorišču v ulici Caserma. Došli gasilci so ogenj kmalu udušili. Prepir radi bodarije in dva ranjena. V nedeljo sta se mornaija brata Anton in Josip Radman, prvi star 17, a drugi 22 let, radi velikanskega vzroka enega sunka s komolcem spričkala z Nikolajem Gerson, starim 22 let, iz Zadra, ukrcanim na parniku „Lacroma". Gerson je ranil z nožem oba brata na hrbtu in potem zbežal. Antonu Racmanu je prožila prvo pomoč bolnišniška ambulanca. Včeraj zjutraj je bil Gerson aretiran. Koledar in vreme. — Danes: Stol sv Petra v R. — Jutri Kanut kr. Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne H- 9° Cels. Vreme včeraj: Lepo, zvečer dež. Vremenska napoved za Primorsko: Semterja oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Padavine. Društvene vesti. Glasbeno društvo „Trst" priredi dne 22. t. m. v dvorani „Trgovsko-izobraževal- nega društva" (ulica sv. Frančiška) svoj 1. plesni venček. Ker se more to društvo ponašati kakor eno med najagilnejšimi in prihaja tudi rado drugim društvom na pomoč ob vsaki priliki, se nadeja gori omenjenega večera obile udeležbe v priznanje njegovih resnih prizadevanj. Pogrebno društvo pri Sv. Jakobu bo imelo v nedeljo, dne 23. t. m. v prostorih N. D. O. pri sv. Jakobu zelo vašen sestanek. Vsi cenj. udje so uljudno naprošeni, da pridejo na sestanek. „Arimatejsko društvo" v Barkovljah bo imelo svoj letni občni zbor v nedeljo, dne 30. januarja t. I., v dvorani „Obrtnij-skega društva", ob 1 in pol uri popoludne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Predloženje letnih računov. 3. Posamezni predlogi in nasveti. DAROVI. Za veliki Ciril-Metov ples združene slovanske mladine, doposlali so: Slavno Austro-Hrvatsko parobrodarsko društvo na dionice u Puntu K 10. potom Jadranske banke gg.: Viktor Klinar, Trst K 2. Ivan Godnig, Trst K 6. Tomaž Zadnik, Trst K 6. Josip Costaperaria arhitekt, Trst K 10 Davorin Porenta 5. Ivan Tomažič, trgovec, Trst K 6. Josip Widmar Trst, K 4. Hektor Pollich, K 20. Si. Srpska Čitaonica v Trstu K 10. Spiro Jankovič, Trst K 4. Franjo Žagar, veletržec, Barko vlje-Trst K 20. Slov. Čitalnica Škedenj K 10. M. Kišič, Krk K 5. Josip Čibić, postajenačelnik Motovun K 3. Rodoljubnim darovateljem iskrena hvala. — Nadaljne prispevke naj se izvoli pošiljati na ugledno „Jadransko Banko" alifgosp. Vladku Ternovcu, ulica Fontana 4. I. Za C.-Met. moško podr. je daroval nekdanji zastavonoša ljubljanskega Sokola, ker je nagovoril v kupeju slovensko damo v nemškem jeziku, znesek 5 K. Temu je dodal g. A. Pirnat 1 K. Denar hrani uredni- J štvo našega lista. i — Na zajčevi večerji so nabrali svoto t 30 K 12 stot. To svoto je razdeliti: 15 K' 12 stot. za podružnico družbe sv. C. in M. na Greti, ostalo pa za pridnega dijaka v! Tolminu. j — Na božičnici šked. podr. dr. sv. C. j in M. so preplačali ustopnino sledeči: g-a1 Ivanka vd. Epple K 5, častiti gosp. župnik Macarol 2 K, gg. Franjo Šuman, Trošt, Val. Pižon, vsak po 2 K. Neimenovana gospa darovala 26 K. Prisrčna zahvala vsem cenjenim darovateljem, posebno pa še onim, katerih imen ni bilo možno zabeležiti vsled silnega navala pri blagajni. j — Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda daruje povodom prav dobro vspele narodne prireditve dne 15. jan. t. 1. gospod Josip Zibal, gostilničar v ulici Ireneo della Croce „pri Francu" 2 K. Denar hrani uprava. ; — Isti podružnici je daroval v poče-ščenje pok. svoje matere Katarine Ivan Ger-lanc v Škorklji št. 515 K 5. in v isti namen dr. Jos. Abram K 5. — Udeležniki shoda v Narodnem domu v nedeljo 16. t. m. so pri odhodu darovali za našo šolsko družbo 16 K 12 stot. Srčna hvala! — Za veliki Ciril Metodov ples je darovala g-ca Olga Slanovič, servis za kadenje, j 1 kos galantarije. Nar. del. organizacija. Delavci iz mesta in okolice! Pod geslom „Dajte nam zaslužka", sklicuje podpisana za nedeljo, dne 23. januarja 1910 velik profesfDi sbod mesta in okolice, ki se bo vršil točno ob 10 uri predpoludne v dvorani „Nar. doma" v Trstu. Dnevni red: „Kruha nam dajte!" Delavci iz mesta in okolice! Vsi na ta protestni shod! Odbor Nar. delavske organizacije. * * * Skupina organiziranih delavcev pri N. j D. O. sklicuje za v soboto 22. januaija 1.1. ob 8. uri zvečer shod v prostorih delav-j skega društva „Jadran" v ulici IndustriaJ Tovariši! Vdeležite se poliioštevilno tega tako za vas važnega shoda! Vesti. iz Goriške. Nova društva. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novih društev: —( „Obmejno kmetsko - izobraževalno društvo Nadiža" s sedežem v Kredi (pol. društvo Tolmin) in „Kmetsko izobraževalno društvo Vzdrami se", s sedežem v Banjšici (okraj Gorica). _ Odlikovana pekarna in slasdičarna z zlato kolajno in križe«ni na mednarodni obrtni razstavi ▼ Londonu 1909 Acquedotto 15. - Podruf. ul. Miramar 9 trikrat na 9an svež krnh. Prodajalniea ;e tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi blšktti posebno za čaj; ima razne fina vina In llfctrje v buteljkah ia lise desertne iMmboae. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, kroVante itd., kakor tudi ^Bake predmete za speči. — Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam »e za obilen obisk z odličnim apoStovanjem Vinko Skerk Veliko skladišče klobukov dežnikov, bele in pisane tkanine, fzladsk. platna —m žepnih robcev, molkih nogovic itd. itd. K. r?VFMIfFI Trat. Oorso ■ 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna. Narodna trgovina. iHBi^HHi Narodna trgovina SS9B9B Mnenje gospoda Dra, Edvarda Kraus-a i otroškega zdravnika in izdajatelja „Allgem. Wiener Mediz. Zeitung". Gosp. J. SERRAVALLO Trat. Z veseljem Vam naznanjam, da mi izborno služi preparat ŽELEZNATO KINA VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) katero is več let uporabljam v svoji praksi, pri anemijski klorozi in pri rekonvalescentih. Zlasti moram poudarjati, da raste z uporabljanjem tega izdelha apetit in da s tem rastejo moči. DUNAJ, 11. oktobra 1907. Dr. E. KRAUS. V VT T^T*rWYYV ohištvo solidno in elegantne esar po zmernih cenah IS £Hafaele Italia £ TRST — Via Maioanton veliki Kinematograf BELVunTiB T! TRST - ulica Belvedere 19 - TRST Od torka dne 18. januvarja, do četrtka dne 20. januvarja 1910. 1) ARHANGEL, veličastna in impozantna drama. 2) LEGENDA I. VIJOLINISTA, krasna dramatična slika. 3) KOMIČNI PRIZOR za smeh. Prvi sedeži 40 st., II. 20 stot. Otroci In vojaki 10 stot. T ANTON REPENŠEK kojlfovti t Trsta, vi* Ceollla • priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, ▼ kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno In po zmernih cenah, - SVOJI K SVOJIM! —— 3E 3E Slavno občinstvo pozor! V sovootvorjoni trgovini so slanino, pre-kajenim in svežim svinjskim mesom, na trgu della Barriera vecchfa štev. 9, se vsakomur postreže z izvrstnim, prve vrste blagom, kakor: klobasami kranjskimi in dunajskimi, furlanskimi In ogrskimi salami vsakovrstnim sirom In razno < rst. delikatssaml. Cene zmerne. - Postrežba točna. Za obilen obisk se priooroča MARUŠIČ. -s—1 Priporočamo našim gospodinjam KOLINSKO CIKORIJO je tisti, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrij«, g. dr. K. DE1TE — Berolin, da ima veliko 'moč večjo nego milo aH milo in soda ne da bi h lotili perila. ]tfinlos0V pralni prašek J« torej najbolji«, kar ae more rabiti za pranje pe-rlla, Tami« perilo kar se najbolj da misliti, je POČEN i ln daje bliščečo beloto in je popolnoma brez doka. Zavitek V2 kg ataae samo 30 vla. Dobi v« se t trgorlcah z drogerfjami, kolonijalnim blagom in milom. Na debelo Ii. Minlos Dana j, I. Molkerbastei 3. 0V0RAKA ZA S0DBENE DRAŽBE ulica Sanita 23-25 pritličje. Dražba, ki se vrši v sredo 19. t. m. od 9—12 predp. j Chiffoniers, nočne omare, velika zrcala, slike, kanape in poltrone, umivalnik iz mar-) morja in zrcalom za 2 osebi, omara za knjige, miza, nekaj modernih ženskih klobukov, umetne rože, barvnata peresa. Volika skladišča manlfakturnoga blaga in konfekcij za gospodo, gospo in otroke. Plačilo na obroke. Me Be Katz TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr. v GarM, sIIm AIvanz 3, L b. Stran IV. „EDINOST" št. 18 V Trstu, 18 januvarja 1910. x Nova cesta. Goriški magistrat je razpisal natečaj za dela na zgradbi nove ceste, ki se ima napraviti s trga sv. Antona v predmestje sv. Roka. Nova ulica bo pričenjala tam, kjer zdaj stoji Lanthierijeva palača in bo vodila v ravni črti v Fodturn. S to ulico se bo voznikom in pešcem, ki bodo prihajali s Šempeterske ceste v mesto, možno izogniti precejšnjemu ovinku skozi ulico Vogel in Rabatta. Z novo cesto pride novo življenje v oni del mesta okoli trga sv. Antona, ki je bil doslej skoro brez vsakega prometa. x Prvi slovenski revident pri deželnem odboru je bil, kakor smo te dni že poročali, imenovan v osebi g. Angela Tro-jerja, renčanskega rojaka. Našim županstvom je g. Trojer prav dobro znan, ker je opravljal svoj čas referat o občinski upravi, in marsikatero zanemarjeno občinsko gospodarstvo je spravil v pravi tir s svojo obče znano spretnostjo in neumorno delavnostjo. Nov hotel v Gradežu. Skupina kapitalistov v Frankobrodu ob Menu namerava zgraditi v Gradežu velik hotel prvega reda, za kateri je že določen velik komad zemljišča. V hotelu bo baje tudi velika gleda-liščna in koncertna dvorana. — Polagoma menda vendarle uvidijo Italijani, od katere strani jim preti nevarnost! Na naslov c. k. poštnega in brzojavnega ravnateljstva. — Iz Kanala smo prejeli : Naše županstvo je poslalo po poštni nakaznici 20 K vodstvu kopališča v Gradežu. Tukajšnji poštar pa je temu krajevnemu označenju iz previdnosti dodal še: Grado. Pošta v Gradežu pa je vrnila nakaznico z opazko: „Unbekannt, ohne nahere Adresse in Grado unbestellbar". Že iz te opazke se daja soditi, da je bila nakaznica vrnena zbog narodnega sovražtva. Zato se je naše županstvo pritožilo na poštno ravnateljstvo v Trstu z zahteva, da dotični organ pokliče na odgovor, ker v nasprotnem slučaju bi bilo županstvo prisiljeno obrniti se do državnih poslancev, da vkrenejo v stvari, kar je potrebno. K temu koraku našega županstva pripominjamo tudi mi, da je res treba enkrat temeljito poskrbeti, da bodo enkrat tudi poštni uradi razumeli, da je slovenski jezik v Primorju deželni jezik ter da ga morajo tudi oni spoštovati kakor takega. Vesti iz Istre. Bralno in pevsko društvo „Slavec" v Ricmanjih bo imelo v nedeljo 23. t. m. •b 3. uri popoludne v društvenih prostorih svoj redni občni zbor z običajnim programom. Tujci v Opatiji. Od 1. do 12. janu-arija 1910 je obiskalo Opatijo 468 oseb. Od 6. do 12. januarija 1910 je na novo došlo 335 oseb. Dne 12. januarija je bilo navzočih 1168 oseb. _ Vesti iz Kranjske. Vesela Ljubljana. 26 manjših in večih plesnih venčkov je bilo v soboto in nedeljo ponoči v Ljubljani. (07 W j• MALI OGLASI S« računajo po A stot besedo; mastno tiskare besede se rafcinajo enkrat »A pristojbina stane Plata se tako). tno J| tiskane bei f A ffa|nvanjia SIJ— nkrat vec A Badiha, poŠta Zavije, priporoča alavn. občinstvu svojo prvo narodno tovarno sodovke v obUoo naročevanje. Svoji k svojim ! 300 Mihael Hrovatin lihi ratar* in P°PIav,jat«lj g'aaovhjev se pri-UUII UlCu poroča slavne m u občitstvu. Andrej Pečar, Trst, ulica Dante Alighieri 3. 77 Razne vesti Povečanje drž. zbornice. 11. januarja se je vršila pri predsedniku drž. zbornice Pattaiu, konferenca, na kateri se je razpravljalo, kako bi se porabilo 16 novih prostorov, katere se je pridobilo s pozidanjem 2. nadstropja. Poljski časnik v Carigradu. Poljska naselbina v Carigradu je sklenila izdajati politično-gospodarski tednik z imenom „Vesti iz Turčije". Oznanilo. Semenj bo v Sežani 24. januvarja v ponedeljek po sv. Antonu. Županstvo vSežani Župan: P. STOLFfl. Ualff) novoustanovljajoče se krojaško podjetje v ntJKU Trstu išče vo di tel j a Poznavanje slo-veiiBkrg", italijanskega in nemškega jezika neobhodno potrebno. Plača po dogovoru. Službo je nastopiti s 1. marcem t. 1. Informacije daja Inseratn; oddelek Edinosti. 81 Proda se po nizki ceni biSa z 2 nadstropji, 8 prostorov in klet, 200 kvad. m. zemlie. Pri hiši pitna voda. .Lep prostor za gostilno ali prcdaialno jest vin. Ivan Ž i b e r n a, ulica Molin a Vento 70. M Odlikovani fotografski ateljč A JERKIČ, Tret, ul. Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7. 212» Majcen Miloš... mizar - Trst - ulica Leo štev. 2 m priptreča slavnemu občinstva j^H lil i svojo mizarnico. |§?i I ..Sl T«4«1nU nikAvrtrfiin «-r>4! ' ~ * ' ZidaloJ« va&kovratao, ta41 NAJFZHEJftE POHIŠTVO 1/nntnMctinio Slovenka z lopo pisavo se Komorisiinja sprejme takoj. Neaečna p ača K 90 Akceptirani go podičnl se povrne vsžnja lil. razreda de Prage. Psnadba na) ae pošiljajo na „VY-DR0V0 T C VARNO HRANIL — PBA6A VIII._ VRorLnulioh 86 i5& z* tak°j celoletno DĆIIIUVVJdll stanovanje, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in vrta. Reflektuje se le na snažna stanovanja. Ponudbe pod „520" na Inseratni oddelek Edinosti. 87 fkm Kostoris skladišče oblek za moške in ti? &k* Trst, Via S. Giovanni 16, I. n (iravea Restavracije Cooperatlva ex Faek^fs prodaja na mesečne al! tedens!?* obroke obleke in površnike moške, perilo itd. Najdogovornejše eencs POZOR! Skladišča r! v pritličju ampak v prv*xn nadstropja PRODAJALNI^ ŠVICARSKIH UR JOSIP OPPENHEIM J urar In IzdelovatalJ časoaerjev |! Gostilna z dekretom £anV.'0<,PS: vo se proda. — Kje ? pove K o 1 a r š i č, Kavarna Corso od 9.—11. in 3.-6. pop. 89 IU on I iciatf iz STiEe£a« občina Šmarje, toči I vdll LlgJdK belo vipavsko vino v ulici Co-roaeo 29, po 32 novričev, za drniine na dom po 28. Priporočam se za obilen obisk. 88 trst, Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vram) BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih in kovinastih ur. Stanaka ura z modernim svonilom. PRSTANI, UNABI, VERIŽICE It*, po zmernih oonah. PopraTUauje se izrrši po do 1 cenali m z Earancijo ------------------ Nepremočljiva Čudovito nizke cene a-: j ■ ■ ■ ivskoles, iivalitlh strajav, vukovrat-nia gramofonov za gostilne, kakor tati različnih najnovejših ploič. Izvršujejo " t.*. Batjelu, Gorica ^i^fe poprava. ... Stolna ulica 3—4. : Predaja tu« na obroke.- Ceniki franke Kron 5-50 ! Nezaslišno! 3 J >-1 > 1 i.vr• b i » V'.^i Š^^Jtjrt:?-*/ 600 komadov in žepna ura| K550 \ Kraana ura 36 i """J i S/.pfJ idoČa srebrna žepna ura Anker-Remont. _ 8 sekundnim kazal-j cem in p°zl- veri" iico, pism. garanc. j za 3 leto, krasna kravat, igla z imili-brilantom, 1 moški ali Ženski pozi. prstan, 1 garnitura gumbov 3°/0 zlato double, 9 žep. robcev, 1 eleg. nivelirano pero, 1 ogledalce, 72 peres, 1 krasen album z najl. slikami sveta in še 400 kom. ki so doma neobhodno potrebni. Vse skupaj in ura, kije 2 krat toliko vredna stane samo K &"50 Pošiljatve po povzetju. H. SP1HOABH, Kra-kovo 184, NeStevilo znh pisem na razpolago. V slučaju, da blago ne ugaja, se vrne denar. pregrinjala v ■a to», vagon«, žerjave, blago itd. Izposojuje pregrinjala. Ivan Sivitz Trst, nI. €h Oallatti S. Norberto Nachtigail Trst, ulica Nuova 41, Trst (Palača Salem) )e prevzel zastopništvo ve- V UaE svicarske urarne ter zamore radi tega prodajati vsakovrstne ure pa tovorni! cenah. Potrebščino za urarje se prodajo po najzmerngjših cenah. I POZOR NA NASLOV! VELIKO SKLADIŠČE IX F0S0DA glasovirjev :: pianino harmonijev prvih tu- in inozemskih to varen. ■ Uglašenja in poprave se izvršujejo z natančnostjo po najzmernej&h cenah. starodavno tvrdka LUIGIZAMIONI TRST, Plana San Ol&oomo 2 (Corso TRST Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa ^ristiile gualco - trst ulioa San Servolo štev. 2 Telefon 21-42. BSaKBRHfiSSGSCeS^ Neveste (Novice) Pozor! Fredno, ko si nakupite opremo [balo] svetuje se Vam v VaSo lastno korist, da si najprvo pogledate veli ko zalogo raznovrstnega manufakturnoga blaga JCedžet l Voritnik - Gorica Ravnokar došlo in sicer: rad 500 kom. iiffona šir. SOiOO cm .... od K —'44 naprej nad 3*>0 kom. plat«« dom. In Sloa. 15O! 160 em ,, 1-— napr. j nad 180 kom. platna (Creas in Waaiertuefa) ISOjieO em............... „ 1- naprej sad 200 kovtror sate« in kosov flanel... , IO-— nap ej nad 140 tne. obriaalk, prtov in prti de v od navad, do najflnejie. Velika isbera garnitur, preprog, zaves, zgotovi enih modrocev in 5ust. Lepo črno sukno gladko in modna volna za poročne obleke itd. itd. Dama fiadovtto miška! la foljo mm pošiljajo vsorol! UMETNI ZOBJE Plombiranja sob o v Izdiranje zobov brez vsake bolečine v zobozdravniškem kabineta f)r.].Čerin&kinjS.£nschcr • TRST • ulica della Gaierma št. 13. II, n. CARLO STRUKEL prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galanterije iz usnja, potne torbe Ovratnice, iMoiKi in palice. Speoljaiiteta : Potrebščine za hribolazoe. TEST - uJoa Aoqnedotto 94 TELEFO« 241 Velika zaloga gašenega in živega apna. Tovarna cementnih plošč n zaloga oglja za peči. Hočete se prepričati 9 obiščite velika skiadiSča arijeuđ- Salati^ ^ ii Ponte dolla Fabra 2 j al. Po3te Nuav« (voi?al Torrente* Ali a citti di Londrt Veiik isbor izgotovijenih oblek sa moSke ia de