254. Mika. 9 miMimti, 9 torek, 6. novembra 1906. XXXIX. leto. sskaja raak dan zvečar, isfamli čudaka ia prauifika, tat vetom po poill projenan aa a vatro-o Krak a daialo sa th loto iS K, aa *oi lata U K, aa eatrt tata 6 K (Ok, aa aa mm— t K 80 h. £a Ljubljano * aoiiVanjaui na dan aa ?h lata 54 s, ca aal Uta 12 K, sa četrt lata 8 K, aa en k»*sh»« S K. Xčor hodi aaat panj, plača ca vea isto 22 K, aa pol lata 11 K, aa Satrt lata 6 K 60 h, aa an masoa 1 K frO h. - Za tuja dažala toliko voč, kalikor zaaSa poStnina. — Na naracaa tem Sstadobaa vpašijjatvt fcara&ria« s* M »sira. — Za oznanita to piaSajo ad patarasteana aetit-vrsto po 12 k, 5o aa asnanila tlaka enkrat, pa 10 h, oa sa dvakrat in po 8 h, 5a aa tiaka trikrat ali raSkrat — Dopisi naj sa isvole franke vati. — ; ita?!ai aa aa vračajo. — Uradn'ćhrr (s uprsvfilJtvo J« v KnaSovfh altaah St. 6, *n siaer mrodaiitvo v L nadstr., apravngtva pa v pritličja. - Upravništva naj aa blagovolijo eoSiljati oaročnino, aklamacija, eznanila, t j. administrativno itrar Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik" ^ateist*« telefon it. 34. Posamezne številke po 10 h. Opravništva telefon it 89. Iz eksekutivneja odbora narodno-napretine stranke. Eksekutivni odbor narodno - napredne stranke je sklenil predložiti shodu zaupnih mož sledeči program: 1. Narodno-uapredna stranka hoče politično organizovati slovenski narod na temelju nacionalizma, demo-kratizma in svobodomiselnosti. Končni smoter stranke je, da pribori narodu svobodno nacionalno življenje in kulturno blagostanje na podlagi povzdige duševne izobrazbe, gospodarsko osamosvojitev in socialno pravičnost na podlagi enakopravnosti vseh stanov. *2. Stranka zahteva vsled tega kot temeljni postulat slovenskega naroda narodno a v t o n o m i j o , katere končni cilj bodi zedinjena Slovenija in združitev s Hrvatsko. 3. Od države zahteva stranka predvsem glede slovenskih pokrajin priznanje in uveljavljenje popolne enakopravnosti slovenskega jezika v uradu in šoli, uvedbo slovenskega notranjega uradnega jezika, ustanovitev višjega deželnega sodišča v Ljubljani za vse slovenske pokrajine, enotno in samostojno organizacijo vsega slovenskega šolstva na podlagi slovenskega učnega jezika, ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani in vseh potrebnih slovenskih strokovnih šol. 4. Stranka se bo slej ko prej z vsemi sredstvi borila zoper neznosno zlorabo cerkve in duhovnih oblasti v politične in posvetne svrhe, ter v ta namen zahteva tudi strogo ločitev cerkve od države. Zlasti stranka ne pripoznava cerkvi nikake pravice do šole ter zahteva od cerkve popolnoma svobodno šolo. 5. Za vse zakonodajne zastope priznava stranka načelo splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice na podlagi proporcionalnega volilnega sistema: Načelo splošne volilne pravice naj se uveljavi tudi v avtonomne zastope. 6. Stranka je za razširjenje avtonomije mest in občin sploh. 7. Stranka je pripravljena pospeševati strokovno organizacijo vsakega posameznega stanu. S. Kmetijski stan hoče stranka braniti predvsem zoper nevarnost in-dustrializovanja po tujem kapitalu ter zahteva v to svrho izdatnih legisla-tivnih sredstev zoper razkosavanje kmetij, ureditev kmetijskega realnega kredita, olajšanje dedinskih in prenosnih pristojbin itd.; kot nujno potrebo smatra v interesu kmetijskega stanu pravično pogodbo z Ogrsko in take trgovinske pogodbe s sosednimi državami, koristnejšo prometno tarifno politiko in sploh vse primerne naprave in naredbe v svrho kvantitativnega in kvalitativnega izboljšanja kmetijske produkcije, višjo strokovno naobrazbo z ustanovitvijo kmetijskih nadaljevalnih šol z gospodinjskimi tečaji in končno krepko organizacijo kmeta-pro-ducenta. 9. Stranka polaga veliko važnost na to, da zadobi slovenski narod krepko in svobodno trgovino ter lastno industrijo. Obsoja trgovskemu stanu sovražno strankarsko, na obe strani pogubno združevanje kmeta - konsu-menta. Stranka smatra trgovstvu za potrebno večjo splošno in strokovno izobrazbo, v kar naj služijo meščanske šole trgovskega značaja, trgovske srednje šole in trgovske akademije. Zoper proletariziranje trgovstva zahteva stranka zadostne zakonite od-pomoči, pozdravlja ustanavljanje trgovini in industriji služečih pomožnih naprav, udeleževanje in združevanje domačega kapitala v interesu osamosvojitve slovenske trgovine in razvoja slovenske indu3trije, razširjenje prometnih cest ter razkrivanja in izkoriščanja naravnih bogastev domačih dežela. 10. Krepke pomoči je potreben prav tako velevažni obrtni stan, ki hira v prvi vrsti na nedostatni strokovni in kupčijski izobrazbi, na zastarelosti produkcije in pomanjkanju kapitala. Stranka se hoče torej boriti za ustanavljanje oziroma pomnoževa-nje obrtno-nadaljevalnih in meščanskih šol obrtnega značaja po meri lokalnih potreb in za organizacijo umetno-obrtnega šolstva. Treba je nadalje spopolniti obrtno zadružništvo ter priboriti mu večji ugled in veljavo. Preskrbeti mu je cenejši in lažji kredit ter rešiti vprašanje o prepotrebnih mojstrskih bolniških blagajnicah ter o preskrbi za starost in onemoglost. 11. Eden svojih glavnih stebrov videva stranka v zavednem in orga-nizovanem uradništvu, čigar upravičeno stremljenje za izboljšanje svojega gmotnega položaja hoče vsled tega stranka z vsemi močmi podpirati. 12. Isto velja glede učiteljskega stanu, čigar gmotni položaj je tako krivičen in nevreden, da je smatrati izdatno izboljšanje tega položaja za eno najvažnejših kulturnih dolžnosti vsake ljudske stranke. Roko v roki s tem izboljšanjem pa se hoče boriti stranka tudi za povišanje znanstvene izobrazbe ljudskega učiteljstva. 13. Stranka popolnoma uvideva težavni položaj vsega delavskega stanu, zlasti onega, stojočega v službi vejeindustrije in velikih prometnih podjetij ter z iskrenimi simpatijami pozdravlja samostalno socialno organizacijo tega važnega in enakopravnega stanu, želeČ le, da si ohrani ta organizacija narodno podlago. Zlasti hoče stranka krepko podpirati potezanje organizovanega delavstva za omejitev ženskega in otroškega dela v tovarnah, za izdatno starostno in invaliditetno preskrbljenje vseh delavskih slojev in za brezplačnost vsega šolskega pouka. 14. V interesu prepotrebnega razširjenja obzorja prostega naroda naglasa stranka veliko važnost ljudske literature svobodomiselnega in popularno znanstvenega značaja, ustanavljanje ljudskih knjižnic in prirejanje javnih predavanj ter hoče vsa taka prizadevanja najizdatneje podpirati. 15. Končno stranka uvideva, da je slovensko ozemlje preveč eksponirano in naš narod premajhen, da bi zamogel s samopomocjo doseči zoper vse sovražnike zadostno zavarovano samostalnost; zategadelj hoče stranka iskati pomoči v intenzivnem kultur- nem in gospodarskem zbliževanju in druženju z ostalimi slovanskimi narodi, zlasti pa jugoslovanskimi. Državni zbor. Dunaj, 5. novembra. V današnji seji je bil sodni dan za izdajalca dr. SusteršiČ a. Toliko psovk še ni nikoli padlo na nobenega poslanca. Prav piše graški dnevnik: „Kakor znano, je vodja klerikalnih Slovencev najbolj so-vraženi mož v parlamentu, na vseh straneh gojijo zanj le an ti p a tij e.u V začetku seje je predsednik govoril posmrtnico nadvojvodu Otonu. Finančni minister je predložil zakonski načrt o ustanovitvi centralne zadružne blagajne, trgovinski minister pa načrt zakona glede ureditve rednega prometa dalmatinskega parobrodstva. Na zahtevo posl. Plantana so se došle vloge dobesedno prečitale. Med temi je bila interpelacija poslancev dr. Korošca in Robiča v zadevi prepovedanih dvojezičnih napisov v Mariboru. Nato se je začelo razpravljati o Gesmannovem nujnem predlogu, naj se volilna reforma sprejme v drugem branju nujnim potom. Že med Gessmannovim utemeljevanjem so se oglašali Vsenemci s krepkimi medklici, ko pa je dobil besedo posl. dr. SusteršiČ, se je pričel pravi vihar. Posl. dr. S tein je zaklical: „Kdor ima kaj časti, ne bo poslušal tega „šufta". Dr. Žlindra je čisto navaden lopov, ker se ne ustreli, kakor je ob l j ubil! Človeče brez častije!u—Predsednik je ukoril Steina, ki pa se ni dal ugnati, temuc je zaklical: „Clo-v ek , kije n a p el j al s v o j e uradnike, da so delali krive bilance! Prostaški slepar, ne le politični, je dr. Žlindra!a — Predsednik ga je opetovano ukoril. — Posl. S tein: „M al o p r i d n e ž se še smeje! Drug Človek bi se obesil v skritem kotičku, ako bi s e zvedelo o njem daje čisto prostaški slepar, kakršen je dr. Žlindra!" — Na zopetni ukor predsednika je zaklical S tein: „VI a dni zaveznik! Zato se mu prizanaša!" — Posl. S c h S» n e r e r : nSeveda, vsi bodoči sleparji se smejejo, ko vidijo, kako dobro se godi dolgoletnemu sleparju!" — Posl. Stein: „Pri okrajnem sodišču v Kamniku je izjavil, da se mora ustreliti, ako se potrdi obsodba prve instance. Potrdila se je obsodba, a slepar se ni obesil. Razen tega je še naročal uradnikom slovenskih kon-zumnih društev, naj predlagajo oblastim napačne bilance. Povedal bi vam lahko še več zaupnega o teh klerikalnih dvornih svetnikih. Med njimi so avstrijski dvorni svetniki, da bi državni pravdnik dovolj vzroka, se baviti ž njimi." — Posl. Berger: „Gospod dr. Žlindra, sedaj se bomo šli rDynastiespreizen"; kaj dobite za to ?a — Posl. Stein: Dne 1. marca 1901 je Žlindro obsodila cela zbornica, voditelji raznih strank so mu izrekli svoje zaničevanje." — Sedaj šele, ko so postali Vsenemci hripavi, mogel je začeti dr. SusteršiČ svoj govor: y,Mi Jugoslovani občutimo zelo britko nepopolnost volilne reforme . . ." Posl. dr. Stein: „Tak zločinec sme tukaj mirno govoriti!"), „toda napačno je, pri predlogi gledati le senčne strani in pomanjkljivosti. O stvari se mora nujno razpravljati zaradi kratke dobe, ki še preostaja zbornici." (Grof Sternberg: nNa povelje iz Schon-brunna!") Ko se je dr. SusteršiČ skliceval na visoke aristokrati čne može, ki so prišli do prepričanja, da ni mogoče več voliti po starem volilnem redu, zaklical je grof Sternberg: „To so bilij dvorni tro|-bentači iz Schonbrunna! Država, ki s e b o j i p o ul i čn e t o lp e! Jutri pride komunizem, ki ga tudi sprejme!" Posl. Choc: „Vse v predlogi je sleparstvo. Kakor so hoteli Nemci, se je predloga sprejela. Dr. SusteršiČ sploh nima LISTEK. Zapiski slovenskega kolesarja. (Priobčuje Josip K n a f I i č.) (Konec.) Bil je eden tistih neznosno dolgočasnih dni, kakor se pojavijajo tik pred dolgotrajnimi deževnimi perijo-dami: nebo neprozorno, mračno, prevlečeno čezinčez z enakomerno želez-nosivo meglo, iz katere prši venomer silno drobna rosa. Zrak je mrzel, pust in kakor napolnjen s plini, glava začne boleti od njega. Človek, žival priroda, vse je potrto in zdi se, kakor bi se celemu svetu nič več ne ljubilo. Potem ko sem prevozil v diru ravnino do Mirna, sem polagoma, kakor Človek, ki se mu nikamor ne mudi, stopal navkreber proti Doberdobu. Cesta je bila prazna, daleč za seboj sem pustil voz, na katerem je peljal mračen mož dvoje telet v gotovo smrt, drugače nikjer živega bitja — vse tiho in samotno okrog in okrog. Bil sem edina črna pika, ki se je premikala po široki, rumeni soteski. Bilo je okoli 9. ure zjutraj. Iz početka ni to, kar me je obdajalo, nič vplivalo name, bil sem va-se zamišljen in sem se duševno in telesno počutil povsem normalnega; a polagoma je pričelo delovati name, da, postal sem celo enkrat in posluh-nil v tišino, ki je vladala okrog mene, se ozrl po okolici, pogreznjeni v tisti mrtvaški sen puščave, ki dušo tak<> plaši. Prižgal sem cigareto. Ni mi dišala in vrgel sem jo proč. Pot je sla zopet nekoliko po ravnem, a ni me veselilo, da bi sedel na kolo; bilo mi je, da bi korakal tako, topo in enakomerno, brez konca in kraja. Ali tihota, trdovratni molk okrog in okrog me je delal čedalje bolj nervoznega. Zopet sem postal in vlekel na uho, da bi slišal kje kak glas, zopet sem iskal s pogledom, kje bi zazrl kaj živega . . . Nič, nič! Treba samo doživeti, kadar molče kraška tla! Nisem zdržal več. Moral sem slišati glas, tuj glas, kakršenkoli si že bodi. In pritisnil sem na trobljo pri kolesu. (V tistih časih smo imeli namreč tržaški kolesarji namesto zvoncev troblje pri kolesih in sam sv. Duh je razsvetlil naše namestni-štvo, da nam je prepovedalo to grozno igračo in nas ločilo tako, kakor angele od hudob, od tolovajske dr-hali avtomobilov in motorjev, med katero smo bili zablodili.) O kak je bil ta glas, ki je za-vpil tisto jutro v veliki mir kraških goličav! S kakim ostudnim rigom se je vrgel v zrak, kako je enako strupeni psici prerezal mojo dušo! Kakor da sem prijel za gnusno krastačo, tako hitro sem izpustil trobljo in čutil sem, kako mi je udarjalo srce od razburjenja. A pomiril sem se zopet in tedaj sem pričel žvižgati. A že sem umolknil zopet, bolelo me je v ušesih od lastnega glasu, in ustnice sem imel čisto suhe. Bojeval sem se z vso močjo proti čudni tesnobi, ki se me je vedno bolj polaščala, proti tej nepoznani, skrivnostni sili, ki mi je hotela zmotiti glavo in ki je kakor hipna, huda bo- lezen lezla tu v moje srce. In poizkušal sem misliti kaj prijetnega, veselega. Preživel sem še enkrat včerajšnji lepi dan, njegove zabave, smeh in šale v veseli družbi — zaman. Vse se mi je zdelo ali glupo in zoprno ali pa silno resno in žalostno in sredi v mislih sem čutil, kako prevzema mojo notranjost težka bridkost. In domislil sem se, kako sem obiskal nekoč pozimi starega logarja. Našel sem ga sedečega v naslanjaču, trpinčenega od putike in od nog do glave vsega povitega v obkladke in obve/.e. Pri nogah mu je ležal njegov stari „Takel", tudi ves skrivljen in bolan, in lovec in pes sta si bila obupno podobna, samo pipa v ustih je manjkala poslednjemu. Gorka soba je bila zagrnjena v oblake tobako-vega dima, nad pečjo je visela zarjavela puška in zaprašena torba, skoz okno noter pa se je smehljalo mirno, prijazno jutro, prav lovsko jutro. Naenkrat je planila noter s krikom in vikom logarica: lisica je bila obiskala ponoči — v devetič — kokošnjak! rO križani bog se usmili!" je javkala žena in si otirala solze z rumenih lic. „Zdaj je pobrala zadnjo, zdaj bo prišla pa še po puško!" — Spomin na ta prizor, na starko, kako je javkala in vihtela v zraku Šop krvavega kokošjega perja, na žalostna, resigni-vana obraza logarja in psa, in star-kin klasični dovtip, to vse je res vzbudilo veselost v meni in grlo mi je stresel smeh, a bil je krčevit, brez-zvoneč in se je utrgal hipoma. Dospel sem zdaj na vrh Krasa, ko se začenja cesta nagibati na Doberdob. Postal sem tam, izgubljen v kaos turobnih misli in sanj, poln straha in bolesti — in okrog mene ista mračnosiva pustinja isti grobno-tihi molk. Tedaj je zazvenelo za menoj kakor od korakov. Tja v njive je stopal kmet. Bil je brez klobuka in imel je rdečo srajco, tako živo rdečo, da je bodlo v oči; hodil je s povešeno glavo, roki sta mu nihali prazni ob životu in majal se je semtertja kakor človek, ki je pijan ali pa obupan. Poklical sem ga; in ko se ni ozrl, sem ga poklical glasneje še enkrat in stopil za njim, poln hrepenenja, da bi govoril kaj ž njim. A ni kakega prepričanja! Glasoval je z Nemci proti Čehom!4* — Dr. Šusteršič je v nadaljnem govoru dokazoval, da se v predlogi sicer ne varuje narodna enakopravnost za Slovane, toda v socialnem oziru prinaša popolno enakost. i Posl. Plantan: Jo je laž! Prodali ste meščane!") Ker je dr. Šu-steršiČ ponovil svojo trditev, obkladali so ga Choc, Stein in Mali k s psovkami, kakor: nTo more trditi le lump! Slepar! Subjekt! Nesramnež!" itd. Ko je dr. SusteršiČ med neprestanimi medklici skončal svoj govor ter so mu nekateri Člani iz njegovega kluba čestitali, zaklical je posl. Stein: „Fuj vrag! Š u kl je mu čestita. Tudi tak omadeževan dvorni svetnik!" Potem so še govorili za nujnost poslarci Loser, Schraffl in Hruby, proti pa Sternberg in Schonerer. Jutri je zopet seja. Odsek za volilno reformo. Dunaj 5. novembra. V današnji seji se je razpravljalo o določbah za varstvo volilne svobode. Posl. dr. Ferjančič je pozdravil zakon, češ, da je že skrajni čas, da se izdajo take zakonite določbe, s katerimi se napravi konec skoraj popolni anarhiji glede volilne agitacije. — Justični minister Klein je razložil predlogo z vladnega stališča. Težišče nove določbe tiči v tem, da izgubi vsakdo, ki zapade kazni, tudi volilno pravico. Prihodnja seja bo jutri zvečer. Zveza treh cesarjev. Pet r ograd, 5. novembra. V tukajšnjih diplomaričuih krogih se potrjuje vest, da se kmalu sklene zveza med Avstro -Ogrsko, Rusijo in Nemčijo. Vsebina dogovora se za sedaj še prikriva. Bismarck o trozvezi. Berolin 5. novombra. V najnovejših Bismarckovih spominih, ki so ravnokar izšli v Lipskem. piše o trozvezi : „Vkljub zaupanju v tro-zvezo vendar ne morem pustiti izpred oči možnosti, da nam trozveza odreče. V Italiji monarhija ne stoji na trdnih nogah. Sloga med Italijo in Avstrijo je v nevarnosti vsled iredente, Ogrska se lahko zaplete z Avstrijo v prepire, ki se jim moramo umakniti. Zaradi tega si vedno prizadevam, da ne pretrgam mostu med nami in Rusijo. Carja Aleksandra sem tako utrdil v mirovnih nazorih, da se ne bojim več vojne z Rusijo." Preosnova bolgarskega ministrstva Sofija, 5. novembra. Ministrska kriza je rešena. Iz ministrstva je izstopil le ministrski predsednik Petrov, ki je bil obenem minister zunanjih del. Novo ministrstvo je sestavil minister Petkov. Ministrstvo zunanjih del je prevzel peterburški asent Stanciov. — Ministrstvo za javne gradnje ostane še nadalje nezasedeno. izginil je za zidovi kraških njiv in ko sem prišel na mestc, ni bilo o njem sledu več. Kot da se je po-greznil v zemljo! Vzdihnil sem in se prijel za glavo: ali sem imel halucinacijo ? In hotel sem se vrniti na cesto. Tu pa me je prevzela naenkrat taka utrujenost, taka popolna fizična in duševna onemoglost, da nisem bil več v stanu, napraviti koraka in sem se na mestu, kjer sem bil, sesedel na kamen, ki je molel tam iz zemlje; kolo je zdrknilo zraven mene v velo, mokro travo. In zagrebel sem glavo v roke in zdaj so se zgrnile na mojo dušo, kakor jate lačnih gavranov na ranjenega goloba, najstrašnejše misli, ki morejo trpinčiti človeka, ki ga morejo spraviti ob pamet, misli na konec, smrt ... O misel, ti najhu-dobnejši tovariš, ki te je dalo življenje človeku na njegovo pot! Kako srečna, kako zavidanja vredna je žival! Med tem je začelo deževati. Ni bila gosta, težka ploha, ki bi s svojim glasnim, živahnim šumenjem prepodila tesnobo iz srca, ampak šuštel je Dogodki na Ruskem. Petrograd, 5. novembra. Slučajno se je sedaj našel atentator na vilo ministrskega predsednica Stoly-pina. Te dni so namreč ustrelili zaradi ropa nekega Rosenberga, ki je pred smrtjo priznal, da je izvršil atentat z bombo na vilo ministrskega predsednika. Varšava, 5. novembra. Varšavski vseučilišČni profesorji Djalni, Joslovski in Verczi so bili včeraj v peter-pavlovski trdnjavi zaradi veleizdaje ustreljeni. Petrograd, 5. novembra. General Steselj, ki je bil odpuščen brez pokojnine, dokler se ne konča postopanje vojnega sodišča proti njemu, je prosil za pokojnino, ker nima ni-kakega premoženja. Priznali so mu 125 rublje v mesečne pokojnine. Nova vlada na Francoskem. Pariz, 5. novembra. Zbornica je sprejela vladno izjavo z velikim navdušenjem ter se je vladi izreklo zaupanje s 395 glasovi proti 96 glasom. Izjava pravi, da se repuoliki ne more od ustanovitve do danes očitati, da bi bila motila evropski mir. Ako so mir civiliziranega sveta naslanja na moč orožja, se tudi Francija ne more razorožiti. Dopisi. Iz Bele cerkve. Tone ŽnideršiČ, po božji previdnosti in modrosti škofa Bonaventure naš dušni pastir, je tako sirov, da noben hribovec ne. To kaže nastopni slučaj : Naš organist, o katerem opomnim, da ga imamo vsi radi in smo ž njim popolnoma zadovoljni, je bil 31. pr. m. pri g. nad-učitelju. ki ga je bil povabil na kozarec vina. Ko je šel okrog 9. ure zvečer domov v župnišče, ga napade župnik na pokopališču ter ga začne suvati in tepsti kakor psa. Organist se ga ustraši, misleč, da ga je kdo drugi napadel. Ko je zagledal pred seboj „maziljenca Gospodovega", se mu je moral podati. Župnik ga je potem gnal še v cerkev ter ga je te-pel tudi vpričo Najsvetejšega v cerkvi, o kateri vedno govori, da se moramo v nji spodobno obnašati; on seveda sme notri svojo sirovost opravljati. Dne 2. t. m. je bil organist v družbi poštenega moža v gostilni g. župana, katero župnik vedno napada, dasi je popolnoma poštena. Ko je prišel domov, se je vsedel za mizo ter začel čitati. Župnikov brat, kateri je seveda tudi „izobražen", napravil je namreč že maturo, sedaj pa pri svojem bratu živi ter vodi kmetijo, pokliče župnika. Ko ta pride, zgrabi župnikov brat organista, vrže ga na posteljo in nato začneta, seveda v bratovski zastopnosti udrihati po or-ganistu, župnik s palico, brat Jože s pestjo. Tako se spolnujejo zapovedi o ljubezni do bližnjega. Ali ni to sramotno za izobražene in izšolane ljudi, da kažejo tako sirovost nad nedolžnim in ubogim organistom? Farji vedno kričijo, da vera peša; seveda peša, največ pripomorejo k temu nazadovanju sami. Župnik je povedal raz lečo, še predno je prišel organist k nam, da ne bode smel nikamor iz župnišča, ne v gostilno, ne kam drugam. To je pa malo hudo za mladega fanta, kakor je organist. On je pa tisti tihi, potuhnjeni in tako kruto monotoni dež, ki more gnati v obup. Po tleh sem so se plazile od vseh strani, kakor mačke, majhne, črno-sive megle in so dihale v mene z mrzlo, strupeno sapo ... O kakšen dan, kakšen dan! In nisem mogel vstati in iti, nisem mogel — in nisem želel; bilo mi je kakor najprijetnejše, sedeti za vedno tako na mestu in misliti vedno samo na eno in isto: na konec, na smrt . . . Pred menoj je tekla med nizkima zidovama kratka ulica v drugo ; zdela se mi je rakev, tesen grob; tam je drugi, tam tretji — vsena-okrog se je razgrinjalo pokopališče. In tam na koncu se je vzdigal okrogel grič, pokrit s trnjem in kamenjem — to je moj grob in moja zgodovina: kup trnja in kamenja. Na vrhu je ležalo kakor bela mrtvaška glava in se mi režalo venomer venomer in pri meni na kamenu je sedela smrt in se me oklepala okoli vratu z mrzlo, koščeno roko. Polagoma sem se pogreznil tam na kamen v popolno otrpnelost, morda je bilo spanje — kako bi mogel povedati to! In dež je padal nepre- vendar tudi človek in ne pes, zatorej mu gre po vsi pravici, da se ž njim ravna kot s človekom. Zatorej kličemo župniku za to bogoljubno deio: „Srani ga bodi!" Zadnja beseda se bode govorila pri sodniji. Vsakdo ve, da organistu v teh razmerah ni živeti, zatorej bode zapustil službo. Imamo popolnoma nove orgle. Sedaj ko imamo orgle, ne. bode organista, ko ni bilo orgel, smo ga pa imeli. Tu se kaže farovško gospodarstvo. Organist mora iti, to je župni kova parola. Vpraša se župnika, ali ne plačajo organista župljani? Oni so pa ž njim popolnoma zadovoljni, kar kaže zlasti to, da je dobil organist 19 mernikov pšenice, župnik pa samo dvanajst, in Še to smo mu bili primorani dati, organistu pa ne. Ve naj Tone, da bi bila večina župljanov zadovoljna, če odide od nas on, organist pa naj ostane. Občinski odbor naj pove župniku na glas, da je organist naš in da ga hočemo mi imeti, ker ga mi plačamo. Omenjeno je že, da imamo nove orgije. NaroČil jih je župnik na Tirolskem, ker seveda pri nas doma ni nobenega mojstra za to. Stanejo 1200 gld. Velika vsota za naše razmere Stare je prodal vTomažjo vas. Ko je izvedel, kdaj jih dobimo, je obesil torbo na ramo in hajdi od hiše do hiše. „ Daj te, dajte in dajte, ako ne, bodemo na davke naložili." Seveda ljudje so dali, drugače se ga ne znebijo. V nedeljo potem je rekel: „Malo sem dobil, komaj tretjino, prišel bodem zopet, glejte, da boste dali." Dne 28. oktobra je bil blagoslov novih orgel, četudi niso bile še gotove. Darovanje zjutraj, darovanje ob desetih za orgle, popoldne pa za goste. Vedno daj, daj in daj! Kje hočemo dobiti? Toča je pobila grozdje, slana je vzela ajdo, potem bodeš Ti ubogi kmet pa še rejene duhovne posode redil? Torej, naša želja g. župnik je: Pustite naše že prazne denarnice v miru in odnesi Vas od nas Gospod! Mera je polna. Potrpljenja dosti, sedaj ko ste pa postali navadni pretepač, je potrpljenje pri kraju. V nedeljo pa povejte, kako liberalni ljudje terorizirajo in kako velika je za vas čast, da se pišejo take lepe reči o vas v brez verskem „Narodu". Dnevne vesti. V Ljubljani, b' novembra. — Vabila na zaupni shod narodno napredne stranke, ki bo v četrtek, 15. t. m. popoldne ob treh v Ljubljani v „Narodnem domu", so zaupnikom na deželi že skoro razposlana. Z razpošiljanjem vabil ljubljanskim zaupnikom se prične te dni. Zaupnike opozarjamo, naj vabila, glaseča se na ime, shranijo, ker veljajo obenem kotlegitimacije za vstop v zbor ovalno dvorano. — Dr. Žlindra zagovornik Gessmanovega nujnega predloga. Včeraj se je pričela razprava Gessmanovega predloga z dne 30. oktobra, ki je zahteval, da se vladna predloga o volilni reformi nujnim potom stavi na dnevni red, in sicer v svrho drugega branja. Za Gessma-nom se je oglasil kot kontra govornik dr. Susteršič, ki se je nalašč kot prvi kontragovornik vpisal, čeravno je nameraval pro govoriti, samo da je mesto enemu kontrago-vorniku zasedel. Komaj se je Susteršič oglasil, počeli so Vsenemci proti stan o na tiho zemljo in dan je lezel naprej, dan obupa in samomora, ki ga ni konec. A zdajci mi je zakričalo na ušesa s trahovitim glasom in skočil sem pokonci, kakor vržen v zrak. Velika vrana je splahutala preko moje glave, obletela krakaje kameniti grič in izginila. Ne morem povedati, kako sem se prestrašil! Bil sem ves iz sebe od razburjenja, moje prsi so ihtele v divji bolesti in vrtel sem se na enem in istem mestu, kakor da sem izgubil pamet ... Kje je bil kmet v rdeči srajci? Zdaj, eno uro morda od tega, ko sem ga videl iti tod, mi je prišel zopet na misel! In prevzelo me je hkratu silno vznemirjenje zaradi njega, da, nekak paroksizem nepremagljivega poželjenja, da bi ga videl, ga našel kjer se mi je skril. In stekel sem v njive. Najprvo na križpot med zidovi in ko ga nisem videl, sem tekel okoli griča, ki ga je pokrivalo trnje in kamenje. — Tam me je nova, topa groza treščila nazaj. Sredi ograde je stala velika, gola murva in na d jej je visel, ravno kakor sveča, kmet v rdeči srajci. njemu vpiti na vso moč: „Šuft naj se ustreli, kakor je obljubil, če ne zmaga v pravdi radi žlindre, frivolni, prosti lump, lopov, pred petimi leti ga je cela zbornica zabrezcastnegas poznala, umazana žlindra, gospod predsednik, izredite to svinjo in skrbite za to, da se da prilika temu lopovu pričeti govor nada 1 j evati v jeci, velika svinja, lopov, vDtli tre-buho-govornik, zuchthii'us-ler, falsifikator bilanc, spada v ječo ne pa semkaj, vsak pošten Človek naj se odstrani iz njegove bližine." Čakati je moral skoraj četrt ure, da je prišel do besede in ves čas so mu letele vse mogoče psovke v lice. Edini to-lažitelj mu je bil renegat Suklje, dočim so ga radikalni Cehi pošteno ozmerjali. Bil je sodni dan za dr. Žlindro! — Želje štajerskih Slvvencev. „Domovina" prinaša članek, v katerem opozarja na nevarnost, ki preti slovenskemu narodu, če se uzakoni volilna reforma v sedanji obliki. Člankar piše: „ Ako izgubimo Koroško, je vsako nadaljno prizadevanje zastonj. Slovenski narodič je prešibek, da bi mogel izgubo 120 tisoč rojakov preboleti in sicer na kraju, kjer je obrambni zid najslabši, ker je oddaljenost od Trsta najkrajša. Će dobi sovražnik Koroško brez boja v roke in se tako vidi blizu cilja, napel bo vse sile in odstranil tudi nadaljne zapreke brez težave vkljub enajstim slovenskim poslancem s Kranjskega. Nemške tovarne bodo na kranjskih tleh rastle kot gobe po dežju, eno vodno silo za drugo, posestvo za posestvom bodo pridobivali in občina za občino bo padala v nenasitno žrelo nemške ekspanzivnosti. Ko bi to gledali, obsojali in preklinjali bi osebe, v kojih rokah počiva sedaj naša usoda, a bilo bi prepozno. Zato dvigamo svoj glas, dokler je še čas in stavimo sedaj predlog: Naj naši poslanci uporabijo vse moči, da zapreČi j o v odseku nam prizadeto krivico in da se načrt popravi, predno postane zakon. Naše pravične zahteve so: 1. Za Koroško dva sigurna mandata, en kranjski mandat naj se odstopi koroškim Slovencem; 2. slovenske štajerske občine na meji naj se pri-klopijo slovenskim volilnim okrajem in 3. v mestih in trgih na Sp. Štajerskem pa naj se voli po proporci j onalnem volilnem sistemu, da tudi ti slovenski volilci pridejo do zastopstva: v to svrho naj se sedmi slovenski kmetski mandat prepusti mestnim in trž-kim volilcem. Vsa politična društva in avtonomne korporacije, naj bi od naših poslancev brzojavnim potom zahtevale isto! — Vseučiliška predavanja v Ljubljani. Kakor je znano, se nameravajo prihodnje leto prirediti vse-učiliški kurzi v Ljubljani, ki bodo v prvi vrsti namenjeni slovenskemu učiteljstvu. Te dni je bil v Zagrebu prof. dr. F r a n 11 e š i Č , da bi pridobil nekatere hrvatske učenjake, da bi sodelovali pri teh vseuČiliških kurzih. Govoril je z vseučiliškimi profesorji V. Klaićem, dr. Šiši-ćem, dr. Vrbauičem in z drugimi hrvatskimi znanstveniki in učenjaki, ki so vsi drage volje obljubili svoje sodelovanje pri nameravanih vseuČiliških tečajih v Ljubljani. — Družbo sv. Cirila in Metoda najresneje opozarjamo na Hrastnik, ki je vse večjega pomena, nego si kdo misli! Nemci to vedo. Sedaj delajo na vse kriplje, da dobe otroški vrtec. Mi zahtevamo, da jih naša Šolska družba prehiti. Zgoditi se mora to v kratkih dneh. Mislimo, da bi se dobili za prvi čas (najmanj za eno leto) prostori v dekliški šoli! Na pomoč, Hrastnik se ni izgubljen, če storimo vsi svojo dolžnost ! — Razloček med delovanjem „Ljudske posojilnice" in „Sfld- marke". Ko prinaša „Domovina" naše trditve, da je „Ljudska posojilnica" prodala lep kos zemlje na Štajerskem strastnemu nemškemu nacio- nalcu, dasi bi bila lahko lobila slovenskega kupca in da z inseratom v „Grazer Tagblattu" pod imenom „Lai-bacher Volkscredit" vabi nemške kupce, da bi kupili velik vinograd v slovenskih Halozah, vprašuje : „Kak-Šen razloček je med delovanjem „Ljudske posojilnice" in „Sildinarke" na Spodnjem štajerskem ? Morda edino le ta, da „S ii d m a r k" spravlja našo zemljo po koščkih v nemško last, dočim jo „Ljudska posojilnica" kar na debelo razpečava med Nemce." — Pri sobotni gledališki predstavi se je prodajala tiskovina, ki obsega vsebino „Ruslun in Ljudmila". Na tej tiskovini ni natisnjena firma tiskarne, dasi zakon to izrecno in pod kaznijo zapoveduje. Vsebina tega spisa je čisto nedolžna, firme tiskarne, kjer se je tiskala, pa ni na njej .Zakaj ne V Zato ker je ta spis tiskan v „Katoliški tiskarni*4. Gospodje v „Katoliški tiskarni- se pač zavedajo, da je več kot čudno, in da bi ljudje kaj pisani gledali, če bi vedeli, da naroča „Dramatičnu društvo" svoje tiskovine v „Katoliški tiskarni", torej pri tistih ljudeh, ki so gledališču škodovali kjer in kadar so mogli. To je vzrok, da so na rečeni tiskovini izpustili tirmo tiskarne. Kakor smo izvedeli, je „Dramatično društvo" na tem popolnoma nedolžno, in je vse vprizoril na svojo roko „Slovenčev" marljivi informator in znani spletkar Fran Govekar. Mož je vedel, da priobči „Slov. Naaod" v petek običajno informativno poročilo o novi operi. Podvizal se je in poskrbel, da je „Slovenec" priobčil ta spis že v sredo, kar tri dni pred predstavo, samo da je prehitel „Slov. Narod*. Ta spis se je potem ponatisnit in pri zadnji predstavi prodajal. Ker pa se nam zdi, da veljajo za „Katoliško tiskarno" predpisi tiskovnega zakona ravno tako, kakor za vse druge tiskarne, opozarjamo c. kr. državno pravdništvo na %o tiskovino, na kateri ni firme „Katoliške tiskarne-. — Dolenjske železnice. Namesto umrlega ravnatelja Luck-manna je upravni svet dolenjskih železnic kooptiral tajnega svetnika dr. Liharzika. — Postne vesti. Imenovani so : Poštni konceptni praktikant dr. Alfons Mosche za poštnega koncipista, poštni oricijal Ivan Čer ne v Št. Petru za poštnega upravitelja, poštna oficijantinja Frančiška R a z i n g e r za poštno ekspedijentinjo v Dolenji vasi pri Ribnici, poštna oficijantinja Ivana Smerdu v Postojni pa za poštno odpraviteljico v Čerovljah v Istri. — Repertoire slovenskega gledališča. Iz gledališke pisarne: Danes se poje drugič velika ruska opera v 5. dajanjih „R uslan in L j u dmil a-. — V petek se igra dramska noviteta „Na višavah". — Izstop iz intendance slovenskega gledališča. Gospoda profesorja Wester in Juvančic nam javljata, da sta izstopila iz intendance slovenskega gledališča. — Koncert »Glasbene Matice" dne 12. novembra t. 1. O slavnem češkani „Ševčikovem kvartetu", ki bode s komorno glasbo nastopil pri koncertu „Glasbene Matice", piše „Grazer Tagblatt". torej list, ki nam nikakor ni prijazen : „V resnici so se pokazali vsi štirje umetniki tudi v skupni igri kot združitev, kater e člani se ujemaj o kakor se ujemajo posamezni prsti igralca na klavir, tako da se zdi, da čujemo igro enega samega..... Umetniška vrednost kakega kvarteta obstoji baš v tem, da se vsak glas izvaja z enako popolnostjo, da se ne spajajo v eno-zvočje mojster in učenec ali mojster prvega in drugega reda, ampak zgolj prvi mojstri..... S po- sebno vnemo izvajajo strastne stvari in njihovi skupni igri se pri tem posrečijo stopnjevanja, kakršnih se je pač v toliki meri dosedaj komaj slišalo pri drugih znanih kvartetnih združitvah. Svoji izvanredno visoko razviti tehniki, ki ne pripušča nobene nečistote in nobene nejasnosti, se imajo zahvaliti, da sila strasti nikdar v pretiravanje ne zaide. Nepravično pa bi bilo trditi, kakor bi se umetniki slabe kazali v podajanju nežnih in presrčnih čuvstev..... Toliko mora tudi najtreznejša presoja priznavati, da se more „Ševčikov kvartet" vzporejatiz najslav- WW Daljo v prilogi. "M Priloga »Slovenskemu Narodu"' St. 254, dne 6. novembra 1908. nejsimi kvartetnimi združitvami sedanjega časa. — Pogreb ravnatelja g. Hu- bada bo jutri ob 2. uri popoludne V Kranju. — NOV dnevnik. Za časa prihodnjih državnozborskih volitev bo izhajal „R deči prapor" kot dnevnik. Ako pojde, poskusijo z dnevno izdajo tudi nadalje, pa najbrž ne pojde, ker za dnevnik je treba mnogo denarja, in denar je dandanes precej redka stvar. — Poverjenik „Matice Hrvatske", g- Fr. Podkrajšek, žel. oricial, stanujoč na R-esljevi cesti št. 24. sklene 15. t. m. z nabiranjem udov za imenovano literarno društvo. Opozarjamo opetovano, da izda letos -Matica Hrvatska" devet knjig literarne in zabavne vsebine, med njimi slovensko antologijo, katere urednik je g. prof. dr. Ilešič. Hkratu pripomnimo, da Slovenci, ki so zaeno udje „Matice Slovenske", plačujej'o pri „Matici Hrvatski" mesto rednih 6 K, samo 3 K letnine. — Vinska razstava v Ljubljani. Vinske producente, ki se nameravajo udeležiti vinske razstave dne 17., 18. in 19. t. m. prosimo, da kmalu dopošljejo za razstavo namenjena vina naravnost na c. kr. kmetijsko družbo v Ljubljani. Razstavljena vina se bodo pošiljalcem primerno honorirala. — Nešteto zimskih gospodarskih tečajev so bo to zimo vršilo v Nemčiji. Na Slovenskem ne bo nobenega. — Gospodična bode odločila. Božjemu namestniku na KurešČku je bila pred kratkim časom poslana precejšnja vsota denarja, katero je volila v svoji oporoki neka pokojna žena iz Zapotoka, naj se razdeli med najpotrebnejše reveže tamošnje vasi. Nekega dna vpraša božji namestnik predstojnika dotične vasi, kateri reveži so najbolj potrebni podpore. Le-ta mu navede taiste, med njimi tudi nekega že blizu 80 let starega moža, po domače Kralja. Ko duhovnik zasliši ime Kralj, se raztogoti in pravi: -Kralju pa žene, taje moj sovražnik! On j e pri meni nekdaj delal obsekaval plot in m i je preveč računih" Ko mu razsodni in pravični mož dalje dokazuje revščino moža, obnese se božji namestnik in pravi: „No, bo že naša gospodična odloČila." Radovedni smo, ali zadobi starček, ki je poleg svojega siromaštva Še slep, milost farovške gospodične. Odpusti svojim sovražnikom, vpije duhovnik iz lece, sam pa goji sovraštvo do vsakega, kdor mu pohlevno ne polni njegove bisage. — Nesreča na žagi. 46letnega Žagarja Matija Štilja v Radohi pri Toplicah je deska na žagi tako udarila po roki, da mu je zlomila kost. — Proračun mesta Idrije. Od 5. t. m. nadalje je razpoložen proračun idrijske občine za leto 1907. vsakemu na vpogled v mestni pisarni. Mestni zaklad izkazuje 116186 K potrebščine in prav toliko pokritja, in sicer znaša redna potrebščina 91011 K, izredna (amortizovanje in obresto vanje mestnih dolgov) pa 25175 K, redno pokritje 96186 K, izredno (novo posojilo) 20000 K. Važnejše postavke v potrebščini so: Stroški za drugega mestnega redarja; doslej je imela Idrija samo enega stražnika, opusti pa se podpora gasilnemu društvu za nočno stražo 9u0 K, ki jo bo potem opravljalo redarstvo. Uprava v obče stane 11678 K, uprava mestne imovine 4550 K, med temi 2000 K za nakup zemljišča, za ceste, ulice, trge in sprehajališča je proračunjeno 10050 K in sicer poprava in vzdrža-vanje 4000 K, čiščenje mesta 1550 K, razsvetljava 4500 K, zdravstveni t r o š k i znašajo 7136 K, blagotvorni pa 7214 K, šolstvo, znanost in ume-teljnost 48799 K, ta znesek obsega predvsem troske za mestno realko 46989 K, podporo obrtno-nadaljevalni šoli 800 K, šolarski delarni 100 K, dvema gojenkama za obisk osrednjega čipkarskega tečaja na Dunaju 150 K, podpornemu društvu za realce v Idriji 300 K, podpornim dijaškim društvom v Gradcu, na Dunaju, v Pragi in „Radogoju" v Ljubljani po 40 K, družbi Sv. Cirila in Metoda 100 K, godbenemu društvu v Idriji 100 K; in končno raznoterosti 500 K. Od postavk pokritja pa omenjamo : U p r a v a v obče ima 515 K pokritja, uprava mestne imovine 93258 K, ki se porazdele na dohodke mestnih poslopij in zemljišč 2110 K, mestne dohodke vrednostnih papirjev 159 K in na mestne davščine 90989 K, od teh je proračunjena 76% doklada k vsem neposrednjim državnim davkom 81289 K, 15" 8 doklada na užitnino 3600 K, 20% doklada na žganje 5200 K, tržna pristojbina 400 K, sej-marina 140 K, mestni lov 240 K, pasji davek 120 K, ceste, ulice, trgi in sprehajališča nimajo nikakoršnega pokritja, klavnične pristojbine imajo donesti 1200 K. U b o-Žni zaklad izkazuje 8043 K trosko v in 1489 K dohodkov torej primanjkljaj za 6554 K, ki se pokrije iz mestnega zaklada. V troških so zapo- padene redne mesečne podpore ubogim z 3800 K, izredne ubožne podpore 600 K, revni šolarski mladini za obleko 800 K, mestna ubožnica 2663 K. V obče je pri proračunu zanimivo, da je županstvo spoznalo za bolje, pokriti primanjkljaj v proračunu s posojilom, nego dvigniti občinsko do-klado na 100%. Odgovarja li to umnemu gospodarstvu, pa je vprašanje. Sicer pa je tudi javno mnenje v Idriji dvojno, nekateri zagovarjajo zvišanje občinske doklade, drugi pa so mnenja, da je za občinarje bolje, Če se primanjklaj pokrije s posojilom. V tem pač odloči občinski odbor brezdvomno na željo ljudstva, ki ima, kakor čujemo, v kratkem javno zborovanje o tem. Mi smo iz dobrega prepričanja za zvišanje občinske doklade, ker to naravnost zahtevajo idrijske razmere. — Kaj lahko zakrivi avstrijski poštni uradnik, če ne ve, kje je kranjska dežela. G. Franc K osmina v Ložu je imel tožbo na sodišču v Trstu. Razprava je bila določena na 26. oktobra. Pisal je 20. oktobra svojemu prijatelju v Trst in mu poslal pooblastilo, da bi ga zastopal na razpravi. Ker je pa prijatelj odpotoval v Dalmacijo, odpisala je 22. oktobra njegova žena g. Kos-mini, da ga njen mož ne more zastopati in naslovila pismo točno s ciljem: Lož, Kranjsko. Pismo je pa romalo na Rusko v Lodz, odkoder se je vrnilo odpošiljatelju 29. oktobra. Ker se g. Kosmina za svojo pravdo ni nič več brigal, ker je mislil, da mu vse uredi prijatelj, je bil na naroku 26. oktobra vsled zali te vanj a nasprotne stranke kontuma-ciran. Kdo drugi je zakrivil stroške in izgubo pravde kot poštni uradnik tržaški, ki ne ve, kje je kranjska dežela! Znanje avstrijske geografije bi bila zanj pač potrebna stvar! — Nag Človek je prišel danes teden v Postojno. Usmiljeni ljudje so ga spraviii na gorko in ga oblekli Govoril je le nemško in menda ni bil pri zdravi pameti. — 12 ovnov je pretečeni teden odpeljal neki pastir svojemu gospodarju v Kranjski gori in jih hotel potem prodati v Beljaku nekemu mesarju za 32 K. Ker se je pa temu stvar zdela sumljiva, je obvestil o tem policijo, kjer je nepošten jak svoj greh priznal. — V Trbovljah ^e snuje „Sokol" za Trbovlje in Hrastnik. Škoda, daše ni v Hrastniku večje dvorane kakršno imajo že Trboveljčani. Nemci se že pridno pripravljajo na bližajoče se občinske volitve. Slovenski Trboveljčani in Hrastničanje na delo! — Strelski in keglaški klub Hrastnik-Dol je izvolil na svojem zadnjem občnem zboru predsednikom gospoda postajenačelnika Avg. Ludvika. Na istem zboru se je sklenilo, da se vsak društveni dopis kolkuje z dvema narodnima kolkoma. Strelne tarče se kolkujejo že od ustanovitve društva. — Hrastniški nemčurji, na čelu jim kemična tovarna, so pričeli bojkotirati Slovenca gosp. Rosa. Brez vzroka so odpovedali nadaljno kupčijo s kamenjem za apno in nemČurja Riickla so pregovorili, da zgradi svojo pekarijo, da jim ne bo treba jesti kruha iz Roševe pekarije. Heil! — Kemična tovarna v Hrastniku. Piše se nam: Neštetokrat smo že pisali v slovenske liste o naši kemični tvornici, o nebeških razmerah, ki vladajo med njenim delavstvom in o prečedni gospodi, ki jo vodi. Tudi danes naj nam bo dovoljeno, baviti se s to stvarjo — Kako skrbi vodstvo za zdravje svojih uslužbencev, se je videlo ob času, ko je tako strahovito razsajal po Hrastniku le-gar. Središče bolezni je bilo v tvornici in ljudstvo jo je krstilo v tistem času za tvornico „tifus-bacilovu. Dovolj značilno ! Kake stroške in žrtve je takrat tvornica s svojimi higije-ničnimi razmerami nakopala trboveljski občini, ni popisati, svetujemo pa davkoplačevalcem, da zahtevajo od občinskega odbora, naj korenito obračuna z imetniki tovarne. Vprašamo občinski odbor, kako da dopušča kemični tovarni metati žlindro v potok, da je nevarnost, da začne voda trgati cesto in da jo poplavi? Komu bi se to Še pregledalo? Dalje zahtevamo, naj ukrene občinski odbor vse potrebno, da izginejo vsi samonemški napisi in to zlasti na kemični tovarn«. Tega ne bomo več trpeli, dovolj je, da smo dosedaj prenašali mirno to nemško oholost. Apeliramo na narodno čuteče može, ki sede v občinskem odboru, da se krepko potegnejo za naše pravice. Zlasti stopite na prste Gozletom in Burgerju ter jim pokažite, kdo je gospodar v občini, čemu prizanašati in se klanjati tem parazitom naše občine, ki ne dado domačinom ničesar in le izsesavajo naše kraje. In da bi bila ta gospoda vsaj mirna in ponižna pri svojem parasitstvu. Nasprotno, ravno v kemični tvornici se redi in goji najostudnejše renegatstvo, ravno iz nje izhajajo vsi napadi in vse žalitve naše narodnosti. Ljudstvo se jim pa klanja in liže roke. Spominja nas ta gospoda na srednjeveške graščake. Ravna z delavci kot s sužnji (soc. demokratje, to imate lepo polje in prilike, pokazati svojo ljubezen do delavcev-trpinov), polni si žepe in želodec ob njih žuljih, ponosno se vozi v elegantnih kočijah po Hrastniku. Nastavljene imajo gospodje svoje valpte-priganjaČe; po hribih in dolinah iztikajo ti za lepimi deklici. In če jo izvohajo, brž ž njo v gradič za „kuharico", „štubmadel" i. dr. In v enem letu že prijadra punca iz gradiča v najlepših upih . . . Ljudstvo pa molči, se jim klanja ter jim liže roke ... In ko se delavec postara in onemore, kratek proces ž njim: za-pode ga, da berači. . . Kaj jim mar, da je žrtvoval zdravje, moči in življenje zanje, samo da se njim dobro godi. Ljudje pa molče, se jim klanjajo ter jim ližejo roke . . . Poleg vseh teh leDih in hvalevrednih lastnosti je pa gospoda seveda še vneto klerikalna in v posebno veliki milosti pri sedanjem papežu Piju X. Ko je ta zasedel sveto stolico, je izposlo-vala gospoda kemične tvornice od njega, da je nas HrastniČane brzojavno blagoslovil, (zato se legarja kar 2 in pol leta nismo iznebili). Ia potem še rečemo, da ta gospoda za naš kraj ničesar ne, stori! Da in več! Eden gospodov, ki se je še zlasti odlikoval v pomnože-vanju Človeškega rodu i 1 e -gitimnim potom, je bil od sve te ga očeta celo odlikovan z redom svetega Silvestra (znabiti je spravljal le angelčke na svet?) „Slovenec", ti se razumeš v redovih, za kake zasluge je ta red? Se vidimo še! — Nesreča v premogokopu. V jami premogarske družbe v Pe-Čovniku pri Celju se je utrgal plaz premoga ter padel na delavca Antona Višnarja, katerega je silno poškodoval. Težko ranjenega so prepeljali v celjsko bolnico. — Iz vojaškega zapora je pobegnil 25. oktobra infanterist Ivan Novačan iz Zadobrove pri Celju. Bil je zaprt v Solnogradu. Doslej ga še niso dobili. — Furor teutonicus. Nekega germanskega uradnika pri okrajnem glavarstvu v Mariboru so slovenska krstna imena Črnovojnikov, kakor so jih zapisale slovenske občine v dotične imenike, tako razjarila, da je vse z rdečilom prečrtal in zapisal nemške izraze za to. Ako nimajo gospodje res nič važnejšega dela in si morajo s takimi neslanostmi dolgčas preganjati, naj si sami sestavljajo imenike črnovojnikov in naj priŠte-dijo občinam to neprijetno delo. ue pa delajo iz zgolj germanizatoričnih nagibov, je tako početje predrznost, katere slovenske občine ne bodo mirno prenašale. — Aretiran je bil v št. Vidu pri Ptuju trgovec Peter line, ki je obdolžen, da je ponarejal poštno-hra-nilniČne knjižice in goljufal. — Samomor. S takozvanim vodnim strelom se je usmrtil v Ptuju tujec, ki je prišel s Češkega. Vzrok pomanjkanje. — Obesil se je v preiskovalnem zaporu v Slovenjem Gradcu 601etni mlinar Miha Ropošar, doma iz Vel. Pirešice pri Žalcu. Bal se je kazni, ker je nekemu mlinarju v Šoštanju poneveril mnogo žita in moke. — Avtomobili v Gorici. Ker bo prihodnji električni tramvaj v Gorici, ako vlada da koncesijo, le predrzna provokacija Slovencev, zato se ne bo vozil ž njim noben Slovenec. O tem so sklepali veljavni možje po vseh občinah in poskrbe za to, da bo sklep sprejet v vsaki slovenski hiši. Ker pod takimi pogoji tramvaj ne bo mogel prestopiti meje solkanske občine, odkoder bi bil velik del do-dohodkov, in ker je za Slovence tudi treba nekaj storiti, zato se sestavlja družba, ki oskrbi najprej šest in potem po potrebi več avtomobilov, kakršni vozijo že na Dunaju. Tako podjetje stane manj, režija je mnogo manjša, udobnost za občinsto pa večja, ker vozijo in se ustavljajo po potrebi. To bo najlepši odgovor na nesramnost goriške sinjorije. — Krvav pretep je bil v četrtek zvečer v Gorici. Udeležil se ga je tudi Jakob J a n e ž i č iz Ljubljane. Druge je policija aretirala, Ja-nežic je pa ušel in jo ubrisal čez nekaj ograj in zdrčal po škarpi 6 metrov globoko proti potoku Korenj. Ko ga je tukaj dobila policija, je bil ves ranjen, ker se je ob škarpi pobil in morali so ga prenesti v bolnico namesto odvesti v zapor. — Vsled stradanja je tako Onemogel v Gorici 18letni delavec Levakovič iz Postojne, da so ga morali prepeljati v bolnico. Levakovič ni mogel nikjer dobiti nobenega dela. — V pijanosti se je nevarno pobil železniški uslužbenec Jakob Levstek na Solkanski cesti pri Gorici, ko je padel z železniškega mosta. Zdaj leži v bolnici v Gorici. — Suroveža. 63 letnega berača Franca Mihelica iz Bovca sta dva neznana suroveža napadla zvečer in ga tako pretepla, da leži nevarno ranjen v bolnici. — Samomor bogatega berača. V Trstu se je ustrelil 62letni Josip U kovic iz HruŠice pri Voloskem. Bavil se je z beračenjem po Trstu in okolici. Ko je prišla komisija v njegovo stanovanje, začudila se je, ko je našla, da to stanovanje obstoja iz štirih sob. Denarja so dobili 229 K 50 v, trdi se pa, da je imel Ukovič hranilno knjižico z vlogo 24.000 K. Tudi zlato žepno uro je imel. Ukovič je živel ločen od svoje žene. — Glavo Si je Ubil v Trstu privatni uradnik Ivan Reiner, ko je padel po stopnicah. Ni upanja, da bi ozdravel. — Smrtno ranjen v pretepu. 20ietni zidar Jernej Pipan je bil v Trstu v pretepu v gostilni z nožem tako ranjen v glavo, da leži smrtno-nevarno poškodovan. — Neprostovoljna zastrupitev. Družina Amadi v Trstu se je zastrupila s pokvarjenimi vampi in volovskimi pljuČami. Vseh pet oseb je hitro poklicani zdravnik pravočasno rešil. — Aretovani cerkveni tatovi. V Trstu so aretovali brata Ivana in Vida C u s i n a iz Poreča ter Luko Sita, ki so okradli cerkev v Konto-velju. -r- Z nožem. 461etni Jožef Maruši č in njegov lSletni sin v Trstu sta napadla 201etnega delavca Viljema Rossija in ga smrtno - nevarno ranila. Vzrok tega je bil, ker se je v gostilni, kjer so preje pili vsi trije, Rossi postavil na stran gostilničarke, s katero sta se Marušičeva prepirala — Lega nazionale je odprla italijansko šolo v čisto slovenski občini Krkavci v koperskem okraju. V šolo se je vpisalo 53 slovenskih otrok. Materijalna odvisnost od laške gospode je starše prisilila poslati svoje otroke v to poi talij ančeval- nico. — Samomor bolnika. V bolnici usmiljenih bratov v Zagrebu se je zdravil delavec Ivan Fer k iz Št. Ilja v Slov. goricah. V soboto zjutraj je pa Ferk skočil skozi okno prvega nadstropja in se ubil na trotoarju. Vzrok samomora jo neozdravljiva bolezen. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca oktobra so pričeli izvrševati obrt sledeči obrtniki: Marija Burnik, Vodnikov trg, prodajo jajc in kuret-nine; Josip Pegritz, Šolski drevored, klanje drobnice; Antonio Tosetti, Židovske ulice 5. trgovino z živili; Jo-sipina Kelbel, Sv. Petra cesta 2, trgovino z mešanim blagom; Josip Stadler, Stari trg 15, kleparski obrt; Marija Škerjanc, Zeljarske ulice 11, malo trgovino z mešanim blagom; Martin Bunčič, Sv. Martina cesta 11, prodajo slaščic; Dragotin Sirola, Fran-covo nabrežje, prodajo rib, perutnine in divjačine; Ivana Tomšič, Opekarska cesta 46, branj arij o in prodajo žganja v zaprtih posodah; Ivana Toni, Sv. Petra cesta 31, trgovino s papirjem in galanterijskim blagom; Marija Hab-jan, Marije Terezije cesta 11, trgovino z mešanim blagom; Ivan Podlesnik, Stari trg 10, trgovino z mešanim blagom; Lina Guštin, Šelenburgove ulice 6, malo trgovino s papirjem, pisalnimi in kadilnimi potrebščinami ter razglednicami; Josip Velkovrh, Hrenove ulice 19, mizarski obrt; tvrdka Lapajne & Comp., Ambrožev trg 3, trgovino s Čipkami; Anton Kane, Linhartove ulice 3, prodajo karbida: „Mlekarska zadruga na Brezovici", Mestni trg 1, prodaja mleka in mlečnih izdelkov; Ivan Martinjak, Erjavčeva cesta 9, mizarski obrt; Sirena Schwarz, Sv. Petra cesta 32, trgovino z mešanim blagom inkluzivno s srebrom in zlatom; Martin Kralj, Gradišče 5, črevljarski obrt; Frančiška Bezlaj, Pogačarjev trg, prodajo sadja; Franc Fugec, Dolenjska cesta 6, vr-varski obrt; Marija Pengre, Sv. Florjana ulice 3, branjevski obrt; Neža Vdovič, Bleiweisova cesta 11, športna masaža; Fran Grajš, Ambrožev trg, prodajo surovega in pečenega kostanja; Elizabeta Boc, Sv. Jakoba nabrežje 15, trgovino s pohištvom in črevlji; Jakob Honig, Prešernove ulice 50, prodajo črevljev; Ludovika Jarc, Tržaška cesta 1, skuharski obrt in prodajo živil. — Svoj obrt pa so v preteklem mesecu odglasili, oziroma faktično opustili sledeči obrtniki: Mo-ric Schwarz, Sv. Petra cesta 32, trgovino z mešanim blagom ter zlatnino in srebrnino: Dragotin Seliškar, Turjaški trg 1, Prešernove ulice 5 in Sv. Florjana ulice 10, prodajo prekaje-nega mesa, južnega sadja, zelenjave, mleka, mlečnih izdelkov, jajc in kruha; Julijana Aljaž, Vodnikov trg, prodaja zelenjadi; tvrdka M. Rosner & Comp., Marije Terezije cesta 16, agenturo in komisijsko trgovino, trgovino z deželnimi pridelki in žganjem ter izdelovanjem žganja; Dragotin Sirola, Fran-covo nabrežje, prodajo rib, perutnine in divjačine. — Privlačna sila za Ljubljano je tatedenska serija panorame- kosmorame na Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno". Spomin na potres vLjubljani leta 1895. in izprehodi po G o r e n i -s k e m so zanimivosti, ki si jih vsak rad ogleda, dasi jih je morda že videl. Sicer jih je pa mnogo med nami, ki niso preživeli strašnega potresa v Ljubljani 1895. leta, mnogo pa tudi, ki niso še videli največjih lepot Gorenjske, kakor sta slapova Vintgar in Peričnik ter oni Savice, Bohinjsko in Bleško jezero ter kraji Kranj, Tržič, Kamnik. Ako si v panorami ogledamo staro in novo Ljubljano (zadnje je 14 slik), vidimo, kako se je izpremenila tekom par let. Zato naj si vsakdo ogleda to serijo, ki se odlikuje po čistosti in natančnosti slik. Prihodnji teden B r a z i 1 i j a. — Mednarodna panorama na pogača r j evem trgu ima ta teden razstavljen zelo lep kos Italije, namreč nekdaj avstrijsko Lombardijo z mesti Turin,Asti, Pav i j a, Milan itd., ki so posebno dobro znana starim vojnikom. Že samo sloveča stolna cerkev v Milanu je vredna obiska. Slike so jasne in plastične. — Prihodnji teden potujemo v B e 1 g r a d po Donavi. — Medvedje, pasjo in opičje gledališče v Latermanovem drevoredu je vredno, da si ga zlasti otroci ogledajo, pa tudi odraščenim nudi veliko zabave in smeha in dokazuje, da se živali dajo priučiti marsičemu, kar je lastno navadno samo ljudem. Ker je to gledališče samo še do nedelje v Ljubljani, naj si Čimprej ogleda predstave v njem vsak, kdor se zanima za nje. — Umetno vezenje. V korist lepi in koristni vezilni umetnosti, v pospeševanje in povzdigo ženske obrti, kakor tudi v izpodbudo za ustanovljenje nove industrije priredi tvrdka „Singer Co. delniška družba za šivalne stroje v Ljubljani" od 20. t. m. naprej v Vipavi popolnoma brezplačen učni tečaj za vezenje na Singerjevem Centralbobbin šivalnem stroju. Pouk bo obsegal vsa moderna in tehnična dela in se bode poučevalo na tako razumljiv način, da učenke (ne da bi bile vezilje) lahko že po osmih dneh delajo popolnoma samostojno. Med tečajem se bode tudi skrbno poučevalo šivanje s posebnim ozirom na aparate, pridejane šivalnemu stroju „Centralbobbin". Ker je vstop vsakemu dovoljen in prost, naj se pač ne zamudi ta redka prilika. Poučevalnica, kakor tudi razstavni prostori modernih in tehničnih del se nahajajo od 20. t. m. naprej pri g. Petrovčiču (zabavni salon). Pojasnila daje radovoljno g. Krapeš, zastopnik tvrdke Singer Co. delniške družbe v Vipavi. Prijave za udeležbo sprejema g. Krapeš, ob pričetku tečaja v razstavnem prostoru vodja tečaja. — Tatvina. Ko je danes dopoldne pri prodajalki sadja in kruha Tereziji Dolenčevi v Kolodvorskih ulicah štev. 28 neki Hrvat kupoval kruh, je navedenka na stran položila denarnico, v kateri je imela dva zlata po 10 K, katero je Hrvat s kruhom vred pograbil in odšel v bližnjo gostilno. Dolenčeva je šla potem za njim in ko ga je zagledala, je šla po stražnika. Hrvat je pa pečenko izvohal m jo naglo odkuril iz gostilne. — Delavsko gibanja. Včeraj se je odpeljalo e južnega kolodvora v Ameriko 300 Hrvatov in 20 Slovencev. V Heb je šlo 90, v Inomost 80, v Beljak pa 25 Hrvatov. Na Dunaj je šlo 29, v Line pa 27 Koče-varjev. — Izgubljene in najdene rečL Posestnik Ivan Zaletu je našel srebrno uro z verižico. — Šolski učenec Viktor Jerman je našel srebrno verižico. — Gospa Pavlina Levčeva je ,našla žensko ročno torbico z double-ščipal-nikom. — Delavec Fran Uranič je našel srednjo vsoto denarja. — Služkinja Ivana Ločnikarjeva je našla zlat poročni prstan. — Na južnem kolodvoru so bile izgubljene, oziroma najdene delavske hlače, predpasnik, čepica, brisača in torbica kruha. — Gospod Peter Matelič je izgubil zlat privesek, vreden 50 K. — G. Viktor Stegnar je izgubil bankovec za 20 K. — Gospa Marija Mrvarjeva je izgubila črno denarnico, v kateri je imela okoli 5 K denarja. — „Ljubljanska društvoma godba11 priredi jutri zvečer v salonu restavracije pri „Levuu (Marije Terezije cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jugoslovanske vesti. Velik bolgarski narodni praznik. Prihodnje leto 15. maja preteče 1000 let, odkar je umrl bolgarski car Boris, ki je prvi sprejel krščanstvo in pokrstil bolgarski narod. Pravoslavna cerkev je Borisa prištela med svetnike. Odbor „Družestva na blgarskitje publioisti" je imel v sredo sejo, na kateri je sprožil član društva in znani bolgarski književnik D. Hra-n o v vprašanje, Če bi ne kazalo, dostojno proslaviti spomin moža, ki si je stekel nevenljivih zaslug za bolgarski narod. Odbor je sklenil, da se priredi ob tisoČletnici smrti carja Borisa dne 1 5. m a j a 1 907. velika občenarodna svečanost, ki se je naj udeleži ves narod bolgarski. V to svrho je bila izvoljena posebna komisija, v katero so bili poslani Člani društveni predsednik odvetnik S. B o b Č e v, predlagatelj D. V. H r a n o v in dr. P e t k o v. Ta komisija je stopila v zvezo z naučnim ministrstvom notranjih del, s predsednikom sv. sinoda, vseučiliškim rektorjem in s predsedniki .književnega društva" in „Slavjanske Besede", da sestavi v sporazumu s temi faktorji program svečanosti. Na to svečanost bodo povabljeni vsi slovanski, zlasti pa jngoslovanski narodi. Slav-nost se priredi v največjem stilu. — Srednje šolstvo na Srbskem. ^Prosvetni Glasnik" pri-obČuje podatke s srednjih šol *na Srbskem. Po teh podatkih je na Srbskem v vsem 9 popolnih gimnazij, 7 gimnazij s šestimi razredi, 3 gimnazije s 4 razredi, 3 višje dekliške šole. Vse te zavode vzdržuje država. Poleg državnih srednjih šol je tudi več enakih zasebnih zavodov in sicer dve nepopolni gimnaziji in tri nepopolne višje dekliške šole. Na državnih srednjih Šolah je nastavljenih: 234 profesorjev, 30 su-plentov, 15 višjih učiteljev, 59 učiteljev, 3 začasni učitelji, 20 honorarnih učiteljev, 44 razrednih učiteljev in 20 zdravnikov. L. 1905. je izdala država za srednje šole 1,381.718 K. Srednje šole je obiskalo 7381 učencev in učenk. Izmed teh jih je bilo 1226 iz Belgrada, 2602 iz ostale Srbije, 218 iz Crne gore, 46 iz Bosne, 98 iz Stare Srbije in Makedonije, 101 iz Avstro-Ogrske in 57 iz drugih dežela. — Razdor v hrvatsko-srbski koaliciji? Neki osješki list piše: „Pristaši hrvatske stranke prava, ki je najmočnejša stranka v koaliciji, niso zadovoljni z delovanjem naprednjakov, zlasti jim pa ni po volji protiklerikalna agitacija napredne stranke v deželi. Tudi koketiranje naprednjakov s socijalnimi demokrati ne ugaja pristašem hrvatske stranke prava in je baje dognano, da napreduj aki izstopijo iz hrvatsko-srbske koalicije še pred začetkom tega sabor-skega zasedanja." — V krogih napredne ljudske stranke se ta vest odločno dementuje. — Srbski patrijarh „Sokolu". Srbski patrijarh Brankovi ć v Karlovcih je podaril „Srb-skemu Sokolu" v Karlovcih hišo, ki je vredna 30.000 kron. Tako pospešujejo srbski duhovniki težnje „Sokola!" Pri nas je pa baš naša duhovščina naj strup en ejša sovražnica sokol-stva! — Hrvatski dopisni urad. Hrvatska vlada namerava v kratkem ustanoviti posebni korespondenčni urad, ki bi obveščaval zunanje časopisje o dogodkih na Hrvatskem. Za vodjo tega urada bo baje imenovan Marjanovic. Iniciativa v tej stvari je v rokah koalicije, ki je poverila vso zadevo poslancema dr ju. Ivanu Lorkovićuin bvetozaru P r i -b i če vicu. Tako pise klerikalno „Hrvatstvo". — Slovenci v Ameriki. — Svojo ženo je ustrelil v Ca-lumetu Mihael Svetič, doma iz Dragatuša. Tudi žena je bila doma iz Črnomaljskega okraja. Poročena sta bila 25 let, a zadnje čase si je mož domišljal, da ga hoče Žena zastrupiti. — Ob zaslužek so prišli vsi Slovenci v Rutlandu, kjer so zgorela vsa poslopja pri rovih. Preseliti se morajo za delom drugam. — V rudniku se je ubil v Denveru Ivan Koršič, doma iz Goriške. — V Pueblu pa se je pri padcu v rudniku Ig. T a b e c, doma iz Podbiča na Dolenjskem, tako pobil, da je za poškodbami umrl. * Najnovejše novice. Strahovita lakota se širi po severni Kitajski. Nad 10 milijonov ljudi nima kaj jesti, a vlada jim ne dovoli se izseliti. Vsled tega med ljudstvom nevarno vre ter se že pojavljajo nemiri. — Samomor konzula. Grški konzul v Jami se je ustrelil. — Državni žel ezniškisvet je sklican k jesenskemu zasedanju dne 30. t. m. — Samomor iz patriotizma. V Becsesu se je vrgel pod vlak obrtni vajenec Grego, ker mu mojster ni dovolil se pe'jati k Rakoczvjevi slav-nosti. * Žalostne slika madjarskega Šolstva. Budimpeštanski vseučiliški profesor dr. Heinrich je izjavil, da pride madjarska mladina iz madjar-skih gimnazij tako malo naobražena, da je za visoke šole sploh nesposobna. 99 odstotkov madjarskih profesorjev je za svoj posel popolnoma nesposobnih. Ti profesorji so silni nevedneži, a pri profesorskih izpitih jih pač morajo izpuščati na gimnazije, ker nima sicer kdo poučevati. Madjarski profesor Alvinczv, ki je izdal zdaj spomenico za reformo ma- djarskih gimnazij, pravi, da ni na svetu države, kjer bi se izpuščala po osemletnem učenju mladina tako slabo naobražena v svet. Alvinczv predlaga zato reformo, kar pa nima smisla. Madjari se jeze nad vsako kritiko nad njimi samimi, mesto da bi spoznali svoje pogreške in jih popravili. * Iz Otroške dnŠO. Psiholog Marx Lobsien sme reči, daje preiskal otroško dušo. Nad 500 otrokom (dečkom in deklicam) starim 9 do 14 let, v neki velikomestni šoli je stavil posamezna ista vprašanja, a otroški odgovori nam odpirajo pogled v otroško dušo. Izprašani otroci so bili iz nižjih slojev, delavcev, malih obrtnikov in trgovcv ter nižjih uradnikov, zato pa so tudi v odgovorih izraža slično duševno obzorje. Na vprašanje: „Katera učna ura ti je najljubša?" je odgovorila ogromna večina dečkov in deklic s tehniškimi predmeti. Le dva dečka in 10 deklic se je odločilo za vero-nauk. Lobsien se temu* jako čudi, češ, da se vendar za ta predmet porabi toliko sile in Časa, ter vprašuje: „Odkod vendar tako kratko plačilo za tako delo?" Odgovarja si sam: „Mislim, da imamo številni dokaz za to, da je v poučevanju vero-nauka nekaj gnilega, v teh številkah moramo iskati težko obsodbo. Svet,kibi moral biti otroku najbližji in ljub, svet čudežev, misterija, za kar je sicer otroška fantazija tako dovzetna, mu je tuj, v njem se ne čuti domačega". — Na vprašanje kaj so otroci čitali, so dečki navadno naštevali mnogo več knjig, kakor so jih v resnici Čitali, deklice se pa niti niso upale vsega povedati. Značilno pa je, da šolskih beril ni noben otrok omenil med svojo literaturo. Ravno tako značilno za domačo vzgojo v teh slojih je tudi, *da se je med stotinami raznih prečitanih knjig omenilo le 8 takih mladinskih spisov, ki jih je šolska komisija izbrala kot priporočilne za mladino. — Neopra-v ceni so tudi nazori, da si otrok navadno želi poklica svojih staršev. Le štirje dečki so se izrekli za stan svojih očetov. Največ zabave pa si je nabral Lobsien pri zadnjih vprašanjih. Kaj je otrokom prijetno ali neprijetno, smešno ali čudno. Za čudno so navajali otroci, da more železnica z elektriko ali parom leteti, da štorklja donaša i troke, da kokoš nese jajca in da je miš pokrita z dlako; smešno se jim je zdelo, ako se mali otroci uče tekati; ako ukrade pes klobaso in ga pri tem nihče ne zasači, da ženske nimajo brk in da nekatere dni traja pouk v šoli do 5 popoldne, da hodi pes po štirih in mi le po dveh, da se zemlja vrti itd.; neprijetno: konjsko meso, snaženje čevljev, česanje las in kuhana jajca. * Iz velikomes nih kloak. Na Dunaju so zaprli 10 dečkov, starih po 11, 12, 13, 14 in 15 let, ki so tvorili organizovano tatinsko družbo. Načelnik je bil neki 201etni Sikora Pri zasliševanju so se razkrile strašne reči. Vsak teh tatinskih otrok, tudi llletni, je imel svojo ljubico, 11 do 151etne deklice. Eno teh deklic, 12-letno Sofijo B. so na policiji zaslišali, in ta je izpovedala, da se je s svojimi tovarišicami shajala pri dveh malovrednih ženskah, da so morale vabiti gospode na ulicah ter jih dovajati v stanovanje. Vsaka j«' dobila za tak obisk 1 krono, dočim so zapeljivke dobivale dvojno. * Napoleonovo srce. Ko je slavni Napoleon Bonaparte umrl na otoku Sv. Helene, so vzeli srce iz trupla, da ga shranijo v muzeju. Angleški zdravnik, ki so mu zaupali Napoleonovo srce, ga je dal v veliko srebrno skledo, napolnjeno z vodo. Prižgal je dve sveči ter šel spat. Ker pa se je zavedal, kako važno reč so mu zaupali, ni mogel dolgo zaspati. V polsnu je slišal mahoma v sosednji sobi šum, potem pluskanje po vodi in končno ropot, kakor bi kaka žival skočila na tla. Zdravnik je skočil pokonci in hitel gledat. Posoda je bila prazna, junakovo srce pa je vlekla velika podgana proti svoji luknji Par minut pozneje bi bile podgane srce pojedle. * Francoz o Ameriki. Neki Francoz, ki je potoval po Ameriki, je priobčil sledeče beležke: Amerika je domovina flirta. Dekle s 161eti si vzame prvega ljubimca ter si preganja ž njim dolg čas, dokler ne pride doba omožitve. Po omožitvi nadaljujejo flirt, toda ne s svojim možem. — Ameriška gospoda nikoli ne ve, ali bo večerjala doma, ker v v Ameriki smejo služabnice oditi brez odpovedi. — Amerikanec ne zna jesti Pred njega postavijo več skled jedil, a on je obenem od vsake jedi. V Ci-kagu sem videl Američana, ki je jedel salato s čokolado. — Kadar Amerikanec zdeha, si ne pokrije ust z roko. Na vlakih so napisi. Ni dovoljeno devati nog na klop. Vkljub temu se ti lahko pripeti, da začutiš noge sopotnika na svojih kolenih ali celo na rami. * Kolajna. Neki majhen vladarski dvor je povabil dvornega pevca berolinske opere Fr. Krolopa, da sodeluje pri dvornem koncertu. Ker je umetnik odklonil plačo, je vladar sklenil, mu podeliti veliko zlato kolajno za znanstvo in umetnost. Koncert je izborno uspel. Po zadnjem nastopu se je približal pevcu knez, za njim pa je nosil dvorni maršal lično škatljico z medaljo, ki mu jo je knez slovesno izročil. Šele v svojem hotelu je Krolop izvlekel škatljo iz žepa, da se mu raduj ej o oči kolajne. Ali kako je ostrmel, ko je zagledal na kolajni napis: „Za obrtno marljivost". Drugo jutro je šel k dvornemu maršalu ter ga opozoril na pomoto. Maršal pa mu je odgovoril: „Ni bila pomota, moj ljubi gospod, le zmanjkalo nam je zlatih kolajn za znanost in umetnost, pa smo si mislili, da se bodete že zadovoljili z obrtno kola no, dokler ne naročimo pravih." * Bolgarsko gledališče. Bolgarski naučni minister dr. oiŠmanov je odredil, da se vsi stari kostumi „Narodnega teatra" podarijo raznim občinam in društvom, ki imajo diletantska gledališča. V novo državno gledališče se ne vzame nič starega s seboj, ker so že naročeni novi kostumi, rekviziti in dekoracije. * Uradnik, ki te dve leti spi. Klinično-zdravniška*revija iz Berolina poroča, da v Berolinu neki magi-stratni uradnik spi že nad dve leti, od 20. junija 1904 leta sem. Tega dne je padel iz tramvaja na tla in je tri ure po padcu zaspal. Od tega časa se ni zbudil več. Ne reagira proti vbodljajem šivank, močni svetlobi, mrazu in gorkoti. Hranijo ga. jedi prebava počasi in avtomatično. Oči ne odpre in ne izpregovori ničesar. Zdravniki menijo, da se bo kdaj vzbudil nenadoma. * Usoda enega milijona ljudi je po računih angleškega statistika dr. Farra sledeča: Izmed milijona otrok, ki se*rode enega leta, jih umrje prvo leto 150.000; leto pozneje jim sledi nadaljnih 53.000. Koncem tretjega leta se je število zmanjšalo še za 28.000. V nadaljnih desetih letih niso smrtni slučaji tako pogosti ter umrje do 13. leta le 4000 otrok. Od 13. do 45. leta jih umrje 500.000. Koncem 60. leta jih je od milijona še živih kakih 370.000. Osemdeseto leto jih dočaka 37.000. Na koncu 95, leta jih živi še 233, a od tega leta se njih število naglo krči, tako da z 10S. letom izgine zadnji človek celega milijona s sveta. * Ne želi svojega bližnjega Žene. Nedavno je prišel v Berolin znani dvorni igralec iz "VViesbadena. V hotelu, kjer se je nastanil, je naročil vratarju, naj gospoda, ki bo vprašal po njegovi (igralčevi) žen1", brez nadaljnih besed pripelje v njegovo sobo. Gospod je res kmalu prišel in vratar ga je spremenil do igralčeve sobe. Ko je vrata odprl, se je strahu stresel, zagledavši moža namesto žene. Toda ni imel časa, se čuditi ali opravičevati, kajti že je imel dve zaušnici, da se mu je za-iskrilo pred očmi. Spustil se je v beg, a igralec ga je zasledoval ter ga temeljito pretepel, ne meneč se za grožnjo z revolverjem. Ko ga je pri-tepel in prisu val do vrat, priložil mu je močno brco, da je zletel čez stopnice na ulico. Potem je šel igralec k hotelirju ter se opravičil, da je bil primoran na ta način motiti hišni mir. * Hude oči na dedovi sliki. Državni uradnik Lokrijev v Petro-gradu je prišel popolnoči z ženo domov. V jedilnici sta zaslišala ropot, kakor da bi bil kdo stol prevrnil. Preiskala sta sobo z lučjo, a nista našla ničesar sumljivega. Ob steni je visela velika slika ženinega starega očeta. Ko se je žena slučajno ozrla na sliko, je zakričala ter se onesvestila. Pozneje je vsa trepetajoča pripovedovala, da se ji je zdelo, da jo slika gleda z živimi očmi. Mož jo je potolažil, nakar sta šla spat. Drugo jutro pa sta opazila, da so vse dragocenosti izginile iz jedilnice. Dedova slika je imela izrezane oči. To je storil tat, ki se je potem za sliko skril ter od tam opazoval vsako gibanje domačinov. * Harem v samostanu. Pred več leti so sprejeli v ruskem samostanu Verhotuga pobožnega meniha očeta Teodora, ki je kmalu zaslovel med kmeti za svetnika, ker je znal izganjati hudiča. V ta namen mu je samostanski prednik prepustil cel trakt obširnega samostana. Največje zaupanje do njegove Čudežne moči so imele mlade žene in dekleta. Da jih je popolnoma ozdravil, so morale seveda po več dni in tudi tednov ostati pri njem. Ker pa neke mlade deklice sploh ni bilo več domov, šli so jo orožniki iskat v samostan. Našli so šest mladih deklet v kute oblečenih pri patru Teodorju. Uredil si je pravi harem in dekletom se je tako do-padlo pri „svetniku", da niso hotele iti več domov. Toda orožniki so „svetoga" patra uklenili in odvedli, ker je dve ženski, ki se mu nista hoteli vdati, odvedel v gozd ter ju prebo-del, češ, da ni mogel drugače pregnati hudiča. * Cementiranje trupel. Zdi se, da dobe krematoriji povsem resno konkurenco. Zdi se, da nadvlada pogrebno reformo sežiganjem še druga pogrebna reforma. Dr. Šchatt priporoča namreč v listu „Cement and Beton", da se stavi truplo v cementno krsto in da se ta zalije z goščo cementa. Po nekoliko dneh bo ta krsta formalni steber od cementa. Truplo infiltriranjem apna in kremene kisline formalno okameni in ako se bo kateri potomec zelo interesiral za svojega prednika, bo lahko steber kar razbil in našel svojega okamnelega deda povsem ohranjenega. * Preiskovalci vulkana ponesrečili. Ognjenik Colimo v Mehiki se je napotilo preiskat 14 geologov Dosegli so že skoro žrelo, ko je ognjenik izbruhnil cel oblak ognja. Smrti so sicer ušli z begom, a večinoma so težko opečeni. Telefonsko m uuujauno poročilo. Dunaj 6 novembra. Današnja seja poslanske zbornice je bila že ob 7*3 končana in to z nzirom na pogreb nadvojvode Otona Vlada in mene stranke so upale, da bo že danes glasovanje 0 nujnosti Gessmannovega pred 1 ga, a dasi je posl Fink prav h tro predlagal konec debate, se glasovanje vendar m moglo izvr siti Za generalna govornika sta bila izvoljen-i: contra dr Tavčar pro Scnopfer. Današnjo de bato je otvoril dr Korošec, ki je govoreč o južnoštajerskih raz merah prišel v enter konflikt z raznimi nemškimi p slbnci. Scc demokrat Pernerst orfer je go voril banalno in ni napravil nič utiša Govorili so še Mladočeh Formanek, krščanski soci-jalec Wohlmayer, češki rad kaleč dr. Plače k in Mladočeh dr Ryba, ki je branil praške „Narodne Liste" ter zavračal Stembergovo očitanje, da dobi vajo „Nar Listy" od vlade denar. Med njegovim govorom je nastal oster konflikt med Miadočehi in med češkimi radskalci. Prihodnja jej a bo jutri Dunaj 6. novembra. Koncem današnje seje so posl. L i e b 1 in tovariši z ozirom na razkritja v procesu Riehl vložili interpelacijo, v kateri zahtevajo temeljito reformo nravnostne policije. Ounaj 6. novembra. Vladne stranke so organizirale nekako policijo, ki bo pazila, da bo vedno prim-rno mnogo poslancev teh strank navzočih med razpravo o volilni reformi. Dunaj 6 novembra Danes se je uradno razglasilo, da ne od stopi šef vojaške kabinetne pi sarne fcm Bol fra s Bud mpešta 6 novembra. Tu se razširjajo govorice, da s d med kraljem Petrom in ministrskim predsednikom Pasi čem nastale diference, vsled kater h hoče Pasić i dstopiti N egov naslednik postane ali V u i ć ali M i 1 a n o v i ć Budimpešta 6. novembra Visokošotci in člani Kossuthove zveze so nameravali snoči prire-d ti srbskemu gen. konzulu bak-Ijado in serenado kot protest, da je vlada prepovedala v Oršjvo do-šlim Srbom udeležitev pri Rako czvjevi slavnosti Vlada je tudi bakljado in serenado prepovedala. Visokostlci so nato pred srbskim gen. konzulatom napravili Srbom prijazno demonstracijo Gospodarstvo. — Ponudbeni razpis. Ces. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da se bo ponudbena razprava zaradi dobave 250.000 hrastovih ali bukovih pragov (švelerjev) za leto 1907. vršila dne 14. novembra t. 1. ob 12. uri opoldne na trgovski borzi v Bruslju. Proti p ahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana TaflDO-cliD tinktura katera okrcpčuje lasišče, odstranjuje luske in preprečuje Upadanje las. I ni* U I r ntrn z nu»fldiiin 1 h rona. Hazpoši|ja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medte, mil medicin 1. vin, špecjah-:et, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1 d. D 2 lekarn* M lana Lensteka * Ljubljani, R sijeva cest št. I poleg novozgrajenega Fran JoŽefovega jubil. mosta. 49 44 I MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD LETNIK XXVI (1906) 1 po 4 pel t. obsežen v veliki osmork. po ndeD pot as roenre v zvezkih ter stoji '»o leto i K 10 c po? I o U 4 K b, č?t/i »pt.- i K 30 b. •*« rta oeavsi v 's5o!e» *i K ac. b o» leto. Po«*moy-7ti ^v(lfc; t< dobivajo po 80 b N&rodna Tiskarna.*' v Ljubljari. Umrli so v Ljubljani. Dne 2. novembra : Viktor Galle, zasebnik, 62 let, Franca Jožeta cesta 11. Infiltratio pulmorum. 1'lcera iatestin. Dne 4. novembra: Jožefa Zeber, posest nikova hči, 141 .. let, Rožne ulice 5 Meningit.s tuberkul Dne 5. novembra : .\\:irjana Kumše, delavka, 25 let, Ilovica 32. — Alojzija Borko, paznikova hči, A1 .,1., Hrenove ulice 17, boŽjast. V dežel ni bo lnic i: Dne 2. novembra: Marijana Kolenču", dniaarica, 48 let, val^d raka — Jurij Virnik, gosta<% 67 let, ostarelost. Borzna poročila. Ljubljanska ,Kroditna banka v Ljubljani". 'Jradni kurzi dno. borze 0. novembra 1906. mtrj'eno in tekoče napravLja J&žo belo in nežno. Pobi — povsod. Naiolbeni papirji. 4-2° 0 majska renta .... 4'2'/r, srebrna renta . . . 4 avstr. kronska renta. . 4% „ zlata „ . • 4 ogrska kronska renta . 4 /0 „ zlata 4' , posojilo dež. Kranjske 4 / r posojilo mesta Spljet *»/«•/« „ „ Zadar l1 . i bos.-lierc. železniško posojilo 1902 . . . i češka dež. banka k. o. 4 ,P n * ž. o. 4" , zast. pisma gal. dež. hipotečne barke . . 4' .,° 0 pešt. kom. k. o. z 10 pr...... 4» ./ , zast. pisma Innerst. hranilnice..... V .° „ zast. pisma o;:r. centr. dež. hranilnice . . '. 1 z. pis. Ogr. hip. ban. i " s oll. Cgr. lokalnih železnic d. dr. . . . 4- ..°„ oni. češke ind. banke 4°/^ prior. !ok. želez. Trst- Poreč...... 4° prior, dolenjskih žel. . 3J, prior. jnž. žei. kup. 1 4' „ avstr. pos. za žel. p. o. Srčike. Srečke od 1. I8601 s . . . . od l. 1864 .... , tizske...... _ zem. kred. I. emisije „ „ H- . odrske hip. banke . w srbske a fis. 100-— „ turske...... Basilika srečke . . . Kreditne „ . . . Inomoske „ ... Krakovske , • . . Ljubljanske „ . . . Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. „ „ i . . • Rudolfove 9 . . . Salcburške „ . . . Dunajske kom. m . • • Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske * Zivnoslenske » • • Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki.....• • 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci ..... Rublji........ Dolarji........ Denar 99 15 10" 05; 99 O1) 117 05 94 85 112 90 98 60 100 nO 99 30 Blago 99 35 100 25 99 2b 117 25 95 06 113 10 99 60 101 60 100 30 !l 99 85 100*5 98 60 99 10 98 70 99 VO 100*10 105'- - 100 20 99 75 ;oo— i 00 -!0G'~ 99 90 99-50 3145' tOT.— 210-273 tO 153 — 283 288 50 ?00 - 101 -162 5d 23 0& 457 - 78 88 — 57 -48 -29 25 55 70- 5 6 177 50 ri77 50 752 — Č76 7n 810 50 242 50 713 6 4 50 «60 571-282 573 -144 — 11-36 1913 2348 24 06 117 52 9665 253 50 484 1(0 30 106 — iOG-70 100 20 100 2J0 100 20 101-— 100« -316 50 101 — 216 — 275 5U 165 — 293 — 298 50 261 -1< 9- — 16/5 85 25 05 167 — 85-- 94 -63 -49 50 31 23 €0- -77 - 516 — 1.78 50 67850 1762 — 677 75 811 50 24H-50 717 -605*50 677— 571 9 J 284 -676 50 147— 11 40 1916 23-66 24*12 117 72 95 85 254 50 &•— žitne cene v BudimpeSti. Dne 6. novembra^ 1906. Term t a. zenica za april . . . za 60 kg K 7-39 SI . april ... . 60 9 m 654 Koruza . maj 1907 . . „ *60 „ „ 513 JVC* „ april ... „ 60 » . 717 £r*lativ. Pl^jetneje. Heteorolojlfoo poročilo. • nad morjem o Kradot' m«'nl tJ*'* 736.(■ «pazo-- si.:- Stanje baro-ra*tr> » mm 2 6" Nebo *. »V. 788-45 13 3 p.m.jzahod del. jasno . i pop. 738 4 73 2 13 2 p.m.jsahod sk. oblačno 16 3 j ar. jzah. del. jasno Sr«dnl» *6cr*tfinl» t«n«r»«r»tnr» 119 ~ 6*1" — Pad»va w ***** 19 Leoo U tremi sobami, kuhiojo in kopalnico Le takoj odda pri A. Sušniku na Zaloški cesti. 3981—i Parna mlekarna v Medvodah ima naprodaj mastni sir, takozvani ,.Halb-emmenthaler* po K I-50 kg; delavski sir popolnoma zrel po K O 70 kg po povzetju. Zavojoina se iie vračuna. Pošilja se tudi v zavojih po 5 kg. 3881—4 Naravno pristna istrska in liŠka vina priporoča po sledečih cenih : istrsko črno po 16,18 in 20 kr. liter, istrsko belo po 18, 20 in 22 kr. liter, viško (z otoka Vis-Lissa) po 18, 20 22 kr. liter, in Hieer od f)6 litrov višje proti povzetju s postaje Palj. 3899—3 Sgidij Uto veletržec z vinom Prtlj (Istra). S*-- 2em'tna ponudba. y[lade-.i;f si ar 25 let, lastnik .-■c- domačije in gostilne v pri-jasnem fraju na Gorenjskem ob Železnici ter ob večji tvornici je yeli v svrho takojšnje jenitve seznaniti j gospico v starosti —24 let, /\i bi imela veselje do gostilne ter do gospodinjstva. Seli se tudi, da bi imela vsaj 3000 kron premoženja. Le resne ponudbe naj se pošiljajo s slik° P°d Šifro Mhulnsf na upravništvo „Si°v- zaroda". 3987 — 1 Izšla je knjiga KORISTIM. Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v poluoreteklem času. (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno -juje dogodke neke koristke izza -asa Mondheimovega gledališkega rav nateljstva. Cena broširano 80 v., po pošti 1 K. Dobi se v knjigami L. SCHUENTNER o Ljubljani Pred nakupom oglejte si velikansko 44 sukneno zalogo <§> R. Mil v LJubljani, spita Iske 43 ulice štev. 5. Ostan ki pod ceno I popolnoma izurjenega v mešani stroki, sprejme takoj tvrdka Andr. Els-bacher v Laškem trgu na Štajerskem. 8984-1 Zatekla se je lovska psica Lastnik naj se zglasi pri gosp. Josip Rusu, trgovcu in posestniku v Gornjem Logatcu. 3991 „železninar" kontoristinja oba z daljšo prakso, se sprejmeta takoj pod dobrimi pogoji v Ljubljani. Natančneje ae izve v mestni posredovalnici za delo in stanovanja v Ljubljani. 3986—1 Priporočilo. Ker je letos po vaera Hrvaškem, kjer ni bilo vremenske škode, vinski pridelek po vsebini in obsega popolnoma dober, zlasti še v križevški oko lici po znanih Kolničkih gorah, se priporočam gg. knpeem za posredovanje pri kupčiji vina naravnost od pridelovalcev. Rojen Slovenec, živim že več kakor 26 let na Hrvaškem in dobro poznam vse kraje, kjer rodi dobro vioo ter se bom potrudil, da bodo gg. kupci z mojim posredovanjem popolnoma zadovoljni. 3982—1 Priporočam se za ustmena ali pismena naročila z odličnim spoštovanjem Jakob Petrie posestnik v Kriievcu na Hrvaškem, Kupalistna ulica štev. 344. Pekarija a prodajalnico In stanovanjem se Odda V najem b 1. januarjem 1907. Vprašanja pod „l. B. 156" poste rentante Idrija. d929 2 stanovanje - se takoj odda. - Izve ae na Elizabetu! cesti štev. 6. 3989-1 Preda ae v lepem kraja tik kolodvora z mešanim blagom s trafiko in pekari jo po prav nizki ceni. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3934—2 Sode Vinske od lOO do 700 litrov vsebine proda po nizki ceni 3465 *8 Fran Casoio se sprejme pri H. Suttnerju v Ljubljani 3878- 7 Št. 38977. 3939—3 V mestni niši v Oradaških ulicah št 16 v Ljubljani je a 1. novembrom 1906 oddati v najem v I. nad-tropju stanovanje s 4 sobami in postranskimi prostori, v II. nadstropju pa tudi stanovanje s 4 sobami in postranskimi prostori. Pogoje najema je izvedeti ob uradnih urah pri magistratnem gospodarskem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 30. oktobra 1906. Kupi 86 ll i S«* (X - z obrtjo aH brez nje. - Cena in leia postranska stvar. Pisma pod Flori jan Panagl, Gradec, Jakominig. 12. 3971—1 £1> \ \ \ \ l J. N. Potočnik krojač u Kamniku \ se vljudno priporoča za udilo anje \ a . 1 • i ■ 1 na 1 K 1 Iščem najemnika Ca1>] j krojaški vai Hotel ' Pogodba po volji. Hiša je nova in sredi trga Razen kuhinje in kleti ima 3 srbe za goste in sedem sob za tujce. Kemija za vozove in hlev. S pohištvom ali brez njega. V mestu, ki leži tik Kranjske meje, se govori slovenski dialekt in no tam vse oblasti n. pr. sodišče, zmernih cenah, j 1 občina, graščina, poštni in brzojavni urad, vozna zveza z Rakekom in državno ogr. progo. 3898—C Nadaljoa pojasnila in informacije daje rerlektantom lastnik Fran S. Križ v Čabru. Kontoristinja pisalnega stroja dobro vešča, želi premeniti službo. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda"._3953 3 Dvoje stanovanj je oddati a februarjem v vili Kytka na Dolenjski cesti, in sicer obsega eno iejio stanovanje : 4 sobe, predsobo, kuhinjo, shramba, itd., drugo stanovanje pa 2 sobi, predaobo, kuhinjo, shrambo itd. Več se poizve na Zelenem hribu, I. nadatr. 3925—2 Lovec star 32 let, oženjen, si želi premeniti sedanje stališče. Vešč je slov. in nemškega jezika, zmožen izučiti pse prepe-ličarje in gonjače (brake), vajen pokon-Čavanja roparskih živali. Vešč je tudi ribištva in gozdnega Čuvajstva. Najraje bi šel na Hrvaško. Plača po dogovoru. Ponudbe pod „Lovec V. 2 S." na upravništvo „Slov. Naroda41. 3957-2 I&če so ki bi prevzel na račun dobro obiskano lilijalko v tržaški okolici. Zahteva se mala kavcija. 3942—3 Istotam se sprejme Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". - - - oblek - - t po najnovejšem kroju in I ij583 1 Sprejme se takoj izurjen nnmnnnik. i Zahvala. Za dokaze odkritosrčnega sočutja ob težki izgubi, ki jih je zadela, se prav presrčno zahvaljujejo nadporočnik Galle in Erna ter Rudolf Liehm. V Ljubljani, dne 4. novembra 1906. 3980 Št. 37T> pr. 3988—1 Razpis službe. Pri mestnem policijskem uradu je popolnit izpraznjeno mesto »1 agistrat nega pisarniškega praktikanta z letnim adjutom 960 K. Poleg dokazila avstrijskega državljanstva, neomadeževanega dosedanjega življenja, telesnega in duševnega zdravja, starosti ne manj ko 18 in ne več kot 40 let ter popolnega znanja slovenskega jezika so merodajna za oddajo te službe določila § 12. službene pragmatike, ki se glasi: Za namestitev v pisarniški službi se od prosilca zahteva, da je z dobrim uspehom dovršil nižjo gimnazijo, nižjo realko ali kak drug zavod iste vrste, in pa, da hi je splošno usposobljenost za ta poklic zadobil z večletuo prakso v kaki državni, deželni, občinski alt kaki zasebni ponožni pisarni, in da se o tem izkažei z ugodnimi izpričevali. Prednost se daje prosilcem, ki se izkažejo s srednješolskim zrelostnim izpriČevalom ali pa z zrelostnim izpriČevalom kacega druzega zavoda iste vrste. Prosilcem za gori označeno službeno mesto je vlagati pravilno opremljene prošnje pri mestnega megistrata predaedništvn do 30. novembra t. 1» Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se ne bodo vpoštevale. Mestni magistrat ljubljanski, dne 4. novembra 1906. i Vljudno se priporoča trgovina Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jiari tri štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 Gene zmerne. 12 1 Kupi SB ali pekarnico. Ponudbe pod „Rasch" Gradec, glavna pošta restante. 3970—1 Št. 38479. 3^38—2 za B. Pri mestnem magistratu je podeliti Marije Kosmače ve ustanovo za posle v znesku letnik 120 K. Pravico do te ustanove imajo stari, onemogli posli ženskega Spola, ki so dlje časa zvesto in pošteno v eni in isti rodbini v Ljubljani služili. Prošnje za podelitev te ustanove morajo biti opremljene z dokazili o starosti, onemoglosti in službovanju in jih je vlagati pri magistratnem vložnem zapisniku do konca novembra letos. Mestni magistrat ljubljanski, dne 27. oktobra 1906. Cea. kr. avstrijske državne ieleznlce. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. Odhod iz Ljubljane Jui. ieL: 7'iO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. *.el., Trst c. kr. drž. žel., Cel ovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7*17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. H-30 pre tp 'dne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel, Tr^i v kr drž. žel., Trbiž, Beljak, Franz^nst si i lovec, Salcburg, Inomost, Bre^eru 1 05 oopoidn« Osebni vlak v Mivo mesto, Straža-Toplice, Koćevi« 400 pop d o. Osebni vlak v »tticri: Jesenice, Gorica c. kr drž žel , Trst c kr. drž. žel.,, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-08 zvečer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 38 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. io-23 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v LJubljano jui. ieL: 7*09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 3*44. zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. 1115 predpoidne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popoldne Osebni vlak iz Straže- Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž. 8-35 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 8-45 zveče«-. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž.jžeT, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. Žel. ll-3<» ponoći. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-os popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 oonoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v LJubljano dri. kolodvori 6-4» zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika. 610 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. »•55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn. aura-SateSL kreditna ToaLZ^feau Podružnici v spustit. v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v celovcd. Delniška s>tt^ni«a K «,000000*-. Rezervni zaklad K «00.000. sprejema od I. novembra t. I. vloge na vložne knjižice in na tekočI račun po 4*/,%, ter je obrestuje od dne vloge do dne vzdiga; obenem zvišuje obrestno mero starih vlog ua knjižice od sedanjih 4°0 na 47-2%, začenši 8 I. novembrom t. L 3-127 pla«a ban 4473 C46C HL6V C38B 66 2943 Elegantno stanovanje SS \J ti varjem 1907 oddati v Sodnijskih ulicah štev. 6, II. nadstropje. — Poizve se pri Frana Čudnu, Prešernove ulice. 3943 Janez Jelavškovih dedičev nasledniki z Vrhnike bodo prodajali v nedeljo, 11. novem mt popoldne ob treh v kavarni pri ..Črnem orlu" na Vrhniki na javni dražbi svoje parcele „na Slemenih" in „Veliko parcelo" v Raskovcu ————— ^»»1 ^ §§ Š»tam p^tovega mostu« - Parcele se bodo posamezno dražile in kup »e bo onemu takoj potrdil, kdor bode zanje največ ponudil. 3866—3 „The Gresham" r zavarovalna družba za življenje v Londonu, pod nadzorstvom c kr. avstrijske in angleške vlade. C. kr. avstrijska vlada je v varnost avstrijskih zavarovancev pripoznale K 33,743.421 70. Izvod iz poročila glavne skupščine dne 17. maja 1906 v Londonu. 1. Splošni prejemki za I. 1905 ...... K 32,677.-80*— 2. Splošna aktiva dne 31. dec. 1905 ..... „ 223,817 069- — 3. Izplačane police...... ..... „ 515,093 054-— 4. Splošni presežek dne 31. dec. 1905 .... ,, 7,223,290*— Poraba pi*esežka x Dobiček zavarovancem....... .K 5,295 843* — Dividende in obresti . . ..... . ,, 720.575*— Nadaijna rezerva za eventualno znižanje obrestne mere............. . I.200.872- 3094—4 K 7.223.290-— Novi tarifi z ngodaimi kombinacijami ^zavarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja zastonj in poštnine prosto. Generalno zastopstvo v Ljubljani, na Franc Jožefovi cesti št. 17 pri ht aviooNu zeschko ~mm Osebe, ki se hočejo poslužiti svojih dobrih zvez in ki so sposobne za nabiranje zavarovanj v mesta in na kmetih, se takoj nastavno s stalno plačo in provizijo Pri mestnem magistratu ljubljanskem je podeliti za tekoče leto sledeče ustanove: 1. Jan Bernardinijeva v znesku......215 kron 2. Jos. Jak. Schillingcva v znesku.....210 „ 3. Juri Thalmeinerjeva v znesku..... 200 „ 4. Janez JoŠt VVeberjeva v znesku . . . 215 „ do k*tenh imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile, so uboge in lepega vedenja ; 5. Jan. Nikl. Kraškovičeva v znesku . . 163 kron do katere ima letos pravico ubog kmetovalec iz šentpetrske župnije v Ljubljani; 6. Jan. Ant. Fancojeva v znesku.....128 kron do katere imajo prav co uboge, poštene neveste meščanskega ali pa nižjega staDU; 7. Jos. Sr. Sinova v znesku........96 kron ki jo je podeliti dvema najrevnejšim deklicam iz Ljubljane; 8. Miha Pakičeva v znesku....... 244 kron do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa d jih vdove; 9. Jan. Krst. Kovačeva v znesku..... 302 kron katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne rodbinske očete ali vri.ve matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi; 10. Marije Kosmačeve v znesku...... 204 kron do katere imajo pravico uboge uradniške sirote-ženske v Ljubljani, ki so lepega vedenja; 11. Helene Valentinijeve v znesku.....168 kron katero je razdeliti med take v frančiškanski župniji v Ljubljani rojene otroke, ki nimajo staršev in še niso 15 let stari; 12. Ustanovo za onemogle posle v znesku 100 kron katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki ne morejo več delati in so dobrega slovesa. Prošnje za podelitev eDe ali druge teh ustanov je vložiti opremljene s potrebnimi dokazili do 30. t* m. pri magistratnem vložnem zapisniku. Mestni magistrat ljubljanski dne 1. novembra 1906. JJI Samo ^J^^ vinarjev stane 1 l*:ilo olja proti prahu priznano najboljše vrste pri Adolfu Hauptmann tovarna oljnatih bara, firnežev In stekl. klela Dobra kavarna na lepem prostoru v Ljubljani je naprodaj. PoDudbe po MKavarr»aM na uprav ništvo „Slov. Naroda4*. 3182 21 /JU Ustanovljeno leta 1842. La\ ^ ČRK05LIK4RJ4. SLIKdRJd J NAPISOV IN QKBOV ia»r BR/IT7! EBERL U (JE I IflRI lRfNR Miklošičeva cesta št. 6. ljuolj/\nn, Igriške ulice št. 6. ==? - Telefon št. 154. - Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ah za pisarne se dajo takoj v najem. Odda se tudi hlev za dva konja. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda**. 2845 40 Latcrmanov drevored. Samo 8 dni I Samo 8 dni! Od nedelj*; 4. do nedelj* 11. novembra medvedje, pasje in opičje gledališče. Predstava vsak dan ob petih popoldne; ob nedeljah po tri predstave: ob treh in ob petih popoldne ter ob osmih zvečer. Gledališče, ki ima lastno razsvetljavo, je v udobnost občinstva zavarovano proti slabemu vremem in bo tudi za kurjeno. ^' «? «- porvdo lepaki. Xa mnogoštevilni obisk vabi 3t»f5 i ravnateljstvo. Naznanilo. Če bi radi prodali zemljišče ali obrt vsake vrste hotel, vilo, gostilno, graščino opekaroico, sanatorij itd. itd. tukaj ali na deželi hitro in skrivaj, Če iščete posojila ali udeležbe posojila na posesti, obrnite se zaupno na sloviti Jntern. kupčijski kurir11 (Jntern. Geschafts - Courier") centrala na Dunaju, glavno zast. v Gradcu, Jakominigasse 12. Prve vrste in največje strogo pošteno, kulantno strokovno podjetje. Zastopstva po vseh deželah Avstro -Ogrske in v sosednih državah. Glavni zastopnik pride prihodnje dni semkaj. Ce želite njegovega brezplačnega obiska, zaradi ogledanja in domenitve, prosimo takojšnjega naznanila. 3969—2 Samo kratek čas. razpošiljamo tako čudovito ceno svojo ceneno zbirko. *0 koiov imltttjfi, prav knkur n h |iodohl samo gld. 270 Nik^jasta rem. žepna nra sist. Roskopf s sekundnim kazalcem, dobro idoea, nikljaata verižica, obesek, 3 prstani z barvanimi kameni, 2 kravatni igli, 2 manšetna gumba, gumb za ovratnik, 3 naprsni gumbi. 2 ubana, lepa bro&ka, (vse to iz ame-. double-zlata, lepe izvršitve,) fina nsnj. denarnica, elegaet. žepno zrcalo in tok za uro. Kdor vzame 5 zbirk na enkrat, dobi dobi še 1 liro povrh. 3901 — 3 PoSilja se po povzetju aH denar naprej. mm" Ml« rlzftba. -fpB Jamstvo: zamena dovoljena ali denar nazaj. K psiiner c Holzer /ulovil ur In zlatnine v Kr ako vu, Dietelova ulica 68 18 (Avstrija). Bogato ilustrovani cenovniki za ure, zlatnine glasbila in novosti s črez 10\ O slikami na zahtevo zastonj in poštnine prosto. 61! SI c* m Fran Zeman, Ljubljana Poljanska cesta št. 24 in v tovarni pri živinskem sejmišču št. 97 skladišče hvalno znanih gepeljnov, slamoreznic, klin], mlatilnic, motorjev za žage in mline, tromb in cevi za vodovode ter vseh potrebščin za kmetijstvo. 3735—7 Nizki; čuti©! z»v mceno bL eo! Stev. 5514. Razpis 386 o gradbi vodovoda na Savi, občina Jesenice na Gorenjskem. Ponndniki za ta vodovod morejo upogledati izraČunjene kubature in ti mere, potem na izvid razgrnjen stavbni načrt in zraven spadajoče stavbne opi-ie pri podpisanem občinskem uradu med uradnimi urami. Ponudniki se poživljajo, da dopošljejo tu sem svoje obvezne ponudbe z navedbo, v katerem najkrajšem Času jim je možno izvršiti vodovod, do i. decembra 1906 do 12. ure opoldne. Položiti je 20% vadij stavbne vsote. Občinski odbor si pridrži odločitev o doslih poDadrobnih ponudbah. Županstvo Jesenice dne 22. oktobra 1906. Zupan: Dr. Kogoj. znižone larćfli presapolipja zaloge: ^ ^ Jamske zimske jope od JI. 2 50 naprej Suknene obleke . . „ „ 2 50 Pelerine .... „ 2-50 ^taveloki .... „ „ 250 Dolge zimske suknje „ „ 5-— 3(ožušni sakd • •»»»» 7 50 „ Največja m najlepša izbira moške, deške, damske in dekliške konfekcije. Angleško shladišče oblek ^ 0. Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg 5. ^ »» »» M »» Št. 308 Pr Razpis službe ordinarija in provizoričnega voditelja kranjske dežel, blaznice na Studencu. V deželni blaznici kranjski na Studencu je izpraznjeno mesto ordinarija in provizoričnega voditelja. 8 službo ordinarij«« je poleg prostega stanovanja združena letna plača 3600 K in pravica do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 1*00 K;? kot provi zorični voditelj dobi ordioarij letno nagrado 600 K. Izvrševanje privatae prakse ni dopustno. Prosilci za to službo morajo dokazati, da so se po dovršenih medecinskib študijah izvežbali v psihiatriji in da so že dalj časa kot zdravniki službovali v kakem zavodu za umobolne. Poleg tega je dokazati tudi znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanju. S temi dokazili in dalje s krstnim Lstom, z domovnico in zdravniškim izpriČevalom o fizični sposobnosti opermljene prošnje je predložiti do 15. novembra 1906 podpisanemu deželnemu odboru. Deželni odbor kranjski, v Ljubljaui, due 29. oktobra 190rj. Na najvišji ukaz Njegovega ffi c. kr, apost. Veličanstva XXU. c. lir. državna loterija ze skupne ucja^e dobrodelne namene. Ta denarna loterija, edina v Avstriji za k dovoljena, oosega 18.389 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 512.880 K. Glavni dobitek znašu Z00.000 u gotovini. Srečkanje bo nepreklicno 20. decembra 1906, Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaj III., Vordere Zoilamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, peštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. — Srečke se dostavljajo poštnine prosto. C. kr. loterijsko-dohodnlnsko ravnateljstvo. 3975 -1 Oddelek za državne loterije. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto PustoslemŠek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne44.