175. številka. Ljubljana, v torek 4. avgusta. XVIII. leto, 1885. Ubija vsak dan »veter, uimfii nedelje in praznike, 'er velja po pošti prejeuian za avstri j sko-ogorske deželo za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., /.a leden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pobijanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., m jedon meso« 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računa so po 10 kr. za meno, po 0 kr. M četrt leta. — Za tuje dežele toliko v*č, kolikor poitoini znaša.. Za oznanila plačuje se od četinatopno petit-vrBte po 6 kr., če »e oznanilo jed enkrat tisku, po 5 >?.. 6e ne dvakrat, in po 4 kr., če s« trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na) se izvuič frankovao. RokopiBi se ne vračajo. Uredništvo iu upravuiatvo Je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališta stolna", Upravnictv;* naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne utvari. Cehi in avstro-ogerska banka. x. Trgovinska zbornica v Pragi, katera ima po poslednjih volitvah češko večino, sklenila je glede avstro-ogerske banke, da bi pri sklepanji nove nagodbe se oziralo na opravičene zahteve češkega naroda v gmotnem in narodnem oziru. Trgovinska zbornica, gotovo po dogovoru z voditelji narodne stranke, terja, da se naj napravi v Pragi glavna p od dr užnica, katere fond naj se za vso Češko določi na 50 milij. goldinarjev, dočim je sedanja dotacija le znašala 35 do 40 milijonov. Posebne imenitnosti pa je določilo, kako se naj sestavi vodstvo te podružnice. Dozdaj je vodjo Praške poddruž-nice in cenzorje imenovalo glavno bankino ravnateljstvo na Dunaji. Po jako pametnem in popolnem pravičnem nasvetu trgovinske zbornice pa bi naj odslej vodstvo v Pragi bilo sestavljeno iz devet članov, od katerih tri imenuje Dunajsko ravnateljstvo, pri šestih se pa mora držati terno-predloga čeških trgovinskih zbornic in deželnega kulturnega sveta. Ravno tako pri cenzorjih, da ne bodo samo nemški cenzorji sodili o vrednosti menjic in o kreditu trgovinskih in obrtniških hiš in podjetij. Tudi posojilnic ni pozabila zbornica, temveč želi, da se jim dovoljuje kredit, razumeva se pod istimi pogoji, kakor drugim tvrdkam. V narodnem oziru pa se zahteva popolna ravnopravnost češkega jezika pri poslovanji Praške podružnice in da se na bankovcih tudi češkemu jeziku daje pravica in prostor. Kdor pozna tevtonski fanatizem proti Čehom — in kadar se o Čehih govori, se tudi nam Slovencem kaka zasoli — lahko si misli, s kako div-jostjo bodo nemški organi planili po teh čeških prenapetostih in po svoji navadi črno na črno slikali grozne nasledke za banko, za dualizem, za Avstrijo, ko bi se le pičica tega dovolila, kar Čehi žele. Oglejmo si tedaj pobliže češko terjatve, da vidimo, so li res tako prenapete in ali bo res, ako se jim pritrdi pri novi nagodbi, konec banki in madjarsko-nemški hegemoniji, kajti za to gre v prvi vrsti zagovornikom sedanje bankine uredbe. V Pragi naj se napravi mesto sedanje navadne poddružnico glavna po d d ružni ca. Cehi ne zahtevajo svojega ravnateljstva v Pragi, (lasi bi po gospodarski imenitnosti čeških dežel in po svojih doneskih za državne potrebe ravno s tisto pravico bilo posebno bankino ravnateljstvo v Pragi, kakor na Dunaji in v Pešti. Toda Čehi poznajo občutljivost madjarsko za vse naredbe, ki se tičejo duali-stične organizacije našega cesarstva. Zato se zadovoljujejo s tako spremembo, katera se da izvršiti v dualističnem okviru. Glavno poddružnico pa morajo terjati, da ne bodo kakor dosle izročeni samovolji Dunajskega ravnateljstva in pristranosti nemških poddružniških vodij in cenzorjev. Z glavno poddružnico pa bi jim bilo malo pomagano, ko bi se domačim zastopom ne določil gotov upliv na sestavo vodstva in cenzorjev. In ta vseskozi pravična in pametna naprava, po kateri imajo tisti faktorji, kateri se najbolj poslužujejo bankinega kredita, namreč zastopniki trgovstva in poljedeljstva, tudi odločilno besedo pri sestavi vodstva, najbolj grize in peče zagovornike sedanje bankine sisteme, po kateri vsemogočno izključljivo nemško ravnateljstvo na Dunaji razsoja po svojih seveda nemških zaupnikih o kreditni vrednosti in zaupnosti trgovskih tvnlk v najoddaljenejšem mesteci cesarstva. Glavnemu vodstvu bi morala taka naredba, kakor se nasvetuje za Prago, le povoljna biti. Kajti s tem odklada si velik del odgovornosti in za ban-kini fond gotovo ne bo nobene nevarnosti, ako bodo imeli razsojevati o kreditu možje, katere so izbrale tako imenitne korporacije, kakeršne so trgovinske zbornice in deželni kulturni svet. Banka pa se izogne očitanju, bodi si opravičenemu ali pa pretiranemu, da pri dovoljevanji kredita ravna pristransko po narodnih predsodkih. llavno tako opravičena je druga terjatev, da se namreč za Praško glavno poddružnico določi vsota 50 milijonov goldinarjev za kreditne potrebe cele Češke. Nobena avstrijskih dežel se ne more primerjati Ueskej glede gospodarskega razvoja. Ni je fabriške stroke, katera bi ne bila zastopana v čeških deželah. In poljedelstvo nikjer ni na tako visoki stopinji in tako tesno zvezano s poljedeljsko industrijo, kakor na Češkem. Da pa morejo fabrike tekmovati z nemškimi, angleškimi in francoskimi izdelki, treba jim je, da imajo kapital tako dober kup v rokah, kakor v omenjenih deželah. In ker je v največjem državnem interesu, da se ohrani Češka na sedanji visoki gospodarski stopinji, morala bi vlada sama in z vsem svojim uplivom na to delati, da se primerna ban-kina svota odloči za Češko, Obrtne in kmetske posojilnice, to vemo iz lastne skušnje, so za srednji stan to, kar banko za veliki obrt in veletrgovstvo. Zlasti Čehom so njihove „založne" najbolj pomagale do tiste gmotne nezavisnosti, brez katere ni prave narodne zavesti in narodnega ponosa. Tudi mi Slovenci čutimo blagodejni upliv teh denarnih zavodov ravno tam, kjer je nam najhuje pretil narodni nasprotnik, to je na Štajerskem. Čeprav pa bo posojilnice, ako so osnovane z neomejeno zavezo svojih zadružnikov, popolnem varne za ulagatelje in vredne istega kredita, kakor posamične trgovske firme ali hranilnice, vender neso našle nobene prijaznosti pri avstro-ogerski banki, temveč odbite so bile posebno, če so imele slovanske naslove, odbite bilo s svojimi čisto dobrimi menjicami. Zato smo tudi mi Slovenci, ki imamo s svojimi posojilnicami jednake žalostne izkušnje pri avstro-ogerski banki, hvaležni Pražki trgovinski zbornici, da se je spominjala posojilnic in kazala na krivice, katere se tem zavodom gode od strani Dunajskega vodstva avstro-ogerske banke. Kar konečno zadeva narodno ravnopravnost v občevanji bankinem s češkimi strankami in kar se tiče češčine na bankovcih, dela so celo „N. Fr. P.u, kakor da bi to bila malenkostna stvar mimo gori navedenih terjatev. Pa to je le premetenost, da bi odločilne kroge plašila z gmotnim polomom, kateri bi zadel banko, ako se uresničijo češke želje. V resnici bankovci ne bodo ne več ne manj vredni, ako je napis na njih le nemško-madjarsk ali zraven teh dveh še v drugih avstrijskih jezikih. Stari avstrijski bankovci,po 1 gld., 5 gld. in 50 gld. imeli so še do 1. 1878 napise v vseh avstrijskih jezikih in nikdo se na tem ni spodtikal. Torej ne bo tako strašna nesreča za Nemce in Madjarc, — o krivici se itak ne more govoiifi — ako kažejo bankovci, da v Avstriji ne žive le Nemci in Madjari, ampak tudi drugi narodi in sicer nič menj ko polovica Slovanov. Ceske želje, iziaženo po Praški trgovinski zbornici, so tedaj tako skromne in oprav cene po stvarnih razmerah, da more le Dunajski „furor teutonicus" ali madjarski šovinizem videti v njih kako narodno prenapetost, Avstro-ogerska banka pa bi morala sama dovolj pametna biti, da so ne ustavlja takim malenkostnim prenaredbam svojega statuta, kajti potem se utegne prigoditi, da se na LISTEK Za dragocenim korenom. (Iz žl-vljenja. Iritajslcili pcg-ozdullsoTr.) (Povest A Ja. Maksimova, posl. I. P.) (Dalje.) X. Tri blaga neba: ien-šen, sobol in trava nla-cao. — Dav.io, jako davno je bilo to, začel je pripovedovati Lonhoil, ko je na Kitajskem vladal dobri, umni bogdihau Jan-di*), ki je naučil svoje podložnike sejati žito, stala so ob reki Ussuri in ob morji jako obljudena mesta in trdnjave . . . Gotovo *) Cesar Jan-di vladal je kakih 2700 let pred Krist, rojstvom. Ta cesar je jeden i/.nuj junakov Kitaja, o katerih pripovedujejo pravljico, a jako „mirnih''. Dovršil jo celo vrsto koristnih in obči državnih del N.iučil jo svojo podložnike sejati žito. Njegovo ime so omenja v mnogih kitajski!) pravljicah. Narod doloma iz velikega spoštovanja do cesarja, ki ga Je učil pridelovati žito, deloma nalašč ali pa iz nevednosti prestavlja razne dogodke poznejšo kitajske zgodovine In narodnoga ži\ljenju v dobo cesarja Jan-di-ja. je kdo izmej vas že bil v dolini reke Sučan, in tam videl razvaline teh mest in trdnjav, obrnil se je pripovedovalec k pazljivo poslušajočim tovarišem. — Na Sučanu še nesem bil, a pred tremi leti sem hodil po dolini Sanduhu-a (pritoka Ussuri-ja) in tam videl razvaline velikih trdnjav, spregovoril je jezični Seo-kvi. — Na reki Fudri (pritok Sanduhu-a) je tudi mnogo tacih razvalin, pristavil je Kuen-Lu. — Kake velikanske trdnjave so bile: zidovi kakor bi bili iz-tesani iz cele gore . . . Rovi pred zidovi bili so globoki, jako globoki!... — Oče moj mi je pripovedoval, utaknil se je Li-fu vmes, — da Je za jezerom Banka, kjer so se nedavno naseli Rusi, jako staro mesto Mandžurov . . . Pri tem mestu stoji kamnita želva'), velika kakor cela gora . . . Oče moj ni vedel, od kod je ta mašina pripeljana? . . . — Ta želva je pala z neba — kakor so mi pripovedovali starci v Pingutu, opomnil je Kuen-Lu nekako skrivnostno. — Z neba ni pala, pretrgal mu je avtoritetno besedo Lonliou, ampak sam božestveni Fo prinesel jo je na svojih ramah iz srca Kitaja in postavil jo v deželi žen-šona, sobola in trave-ula . . . Prinesel jo je Fo in rekel: „Dokler bode tu stala ta želva, pripadala bode ta dežela Sinu Neba. Samo ta bode prisvojil deželo žen-šena, dražega sobola in ule-cao, kdor more vreči želvo v morje ..." S tega časa vladajo naši bogdihani v tem kraji. Želva božestve-nega Fo-a stoji že tisoč let in nikdo je ni mogel premakniti z mesta, a tem manj vreči jo v morje .. . Stala bode toliko let, da se rodi drug junak, podoben Fo-u . . . — A, kako da so Rusi tja prišli gradit mesta? ..'. opomnil je Li-fu. — Ali se to pravi tam vladati? *) Pol vrste ođ Nikolskega sela, mej jezerom Hankn in reko Suiliin, res leži na majhnem hrlbol Iz rudeeega granita surovo izsekana podoba že've, ki je deset čevljev dolga, šost široka in tri debelu, oleg nje leži kamnita plošča, na- rejena i/, marmorja, kije kakih osem čevljev dolga, Suditi po uglobljcnji na hrbtu želve, je ta plolOH kedaj stala na njej. Želva in plošči hI i narejeni i/, kamna, ki BO ne dobi blizu Bujfana Odivldno je, da sta pripeljani od daleč. dnevni red postavi vprašanje: Ali je sploh treba banke s takim privilegijem, kakeršnega se raduje avstro-qgerska banka? In ali bi se ne dalo a rugate in bolje skrbeti za javne kreditne potrebe? Nova postava proti delomrznim ljudem, potepuhom in prosjakom. (Dalje.) V prisilno delavnico k »t tako se ne smejo oddajati osobe, ki še neso izpolnile osemnajst let. Ce to zaslužijo, a kje kod ni zanje posebnih popravnic, potem jih je moči zatekniti „v posebne razdelke prisilnih delavnic, kateri so namenjeni samo in jedino mladini popravljancem (§ 14 al. 3 druge nove postave). A niti v prisilno delavnico niti v popravnico ne smejo se vsprejemati: 1. Osobe, katerih ni moći ni za loža dela upo rahljati. 2. Duhobolniki (slaboumniki, blazni). 9. Osebe ki imajo na sebi kako nalezljivo napako ali bolezen, dokler ne ozdrave. 4. Noseče in doječe. (§ G in § lo itd.) To torej k vprašanju, kdo da spada v prisilne te zavode. Omeniti se le še more imenitno novo določilo, da v prisilne delavnice in tako tudi v po-pravnice (§ 15 ib.) ,vzpre jemljejo se ljudje brez ozira na domovinstvo, katero komu pristoji. (§ 4 ibidem.) Kaj da se mora vse zgoditi pred oddajo v prisilni zavod, piše nekoliko že ta postava a drugi propisi dojdejo še ukazoma. Najprvo treba je, da sodišče v sodbi izreče, daje dopuščeno, krivca držati v prisilni delavnici (§ 7 al. 2 prve in § 6 al. 1 druge nove postave). Stvar ima potem svoj pot do političnega deželnega oblast vaj le temu pristoji, zoper takega obsojenca ukreniti, da bode dan v prisilni zavod, ter to zvršiti dati (§ 7 al. 1 ibid.) To svojo pravico more politično deželno oblastvo preizročiti kakemu izmed podrejenih mu političnih okrajnih oblastev, a to samo tam, kjer žive taki prisilni zavodi za neke okraje ali občine (7 al. :i ibid.) Te posle pa tu in tam opravlja posebna komisija, ki se sestavlja pri političnem deželnem oblastni in tedaj je privzemati vsaj jed-nega zastopnika deželnemu odboru kot glasujučega člena (§ 7. al. 3 ib.) Bolj natanko se o sestavljanji in oblastih teh komisij še določi z ukazi (g 7. al. 4. ib.) Proti temu kar razsodi komisija pri političnem deželnem oblastvu, ni ga vzklica (§. 10. al. 1. ib.) pač proti razsodilom komisij, katere so postavljene pri političnih okrajnih oblastvih, reši ga komisija pri političnem deželnem oblastvu (§ 10 al. 2 ib.) Kogar je dopuščeno držati v prisilnem zavodu, tisti bodi po prestani kazni še štiri tedne zaprt, ako politično deželno oblastvo ne naredi, da bodi izpuščen 8. al. 1 ibid) A brez odloga in vsekakor, preduo minejo štirje tedni, naj se razloka stori, ali je dotičnoga oddati v prisilno delavnico ali ne (§ 8 al. 2.) K vprašanju, koliko časa je moči držan biti v prisilni delavnici ali popravnici odgovarja druge nove posta\e g '.), namreč nihče čez tri leta neprenehoma in v popravnici ne čez dvajseto leto poprav-ljančeve dobe. Ako se prisiljenec prej poboljša, naj se izpusti, preduo so potekla tri leta. Kedaj, to razloča komisija pri političnem deželnem oblastvu, oziroma komisija pri političnem okrajnem oblastvu. Kadar prisijjancu dajo svobodo, pralno sta porekli dve leti, a se potem njegovo vedenje pokaže, da se ni pridrugači|, sme komjsija izreči, da on budi v prisilni delavnici ali popravnici držan še ves onj čas, kolikor ga od treh let še ni bj|q poteklp takrat, ko so ga bili izpulili (§ 'J) Koliko, kje in ob čegavih stroških budi naj prisilnih delavnic ali popravnic? Nova postava piše v §-u 1: Po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru je poskrbeti, da bode prisilnih dalavnic, kolikor je primerno zahtevam javne varnosti. Skrbeti za te zavode je stvar deželna. Osnova postave je težila na to, da bi država j delavnice prevzela v svojo upravo, Toda ni bilo to j žalibog potrjeno, ker se je branila vlada. Breme se je j naložilo na deželna pleča. Deželno zastopstvo naj za deželo poskrbi prisilne zavode, ali pa naj določi, : imajo-li takšne zavode ustanavljati tudi okraji ali ; občine («5 1 al. 2 in 3). Postava tedaj pripoznava deželne, okrajne in občinske prisilne delavnice ali popravaic.e in deželno zakonodavstvo jih moro uživotvoriti, ako se mu vidi potrebno. Toda možno je še nekaj četrtega. Lahko se namreč zje-dini po več dežel, da si založijo jedno vkupno j prisilno delavnico (§ 1, alin. ?). Troški teh zavodih so: ustanovitveni, potem z a v z drŽ bo in upravo, dalje za preskrbo prisil jene e v. K troškom za ustanovitev takšnih zavodov bode država dajala neki prispevek po meri njihove neogibne potrebnosti in primernosti (§ 2). Ostalo pa ima založiti dežela ali pa okraj in občina za samosvoje zavode, kolikor jim je preod-kazano po deželnem zakonodavstvu (§ 3 al 1.) Vzdržbo in upravo prisilnih delavnic ima plačevati dežela; ali pa tudi okraj, občina, če ima za-se takšen zavod, kolikor preodkaže deželna postava (§ :i al. 1.) Za preskrbo vanj c prisiljenca, to je za hrano, ležišče, kurjavo, luč, za dobavo, kjer bi bila potrebna in za snaženje rob j a ali perila in obleke, broške v bolezni in ob porodu, če se primeri (§ 3. al. 3) — ima žaleći prisiljenec sam ali pa tisti, katerih dolžnost je vzdrževati preskrbovanca. Ker pa to rado ni, naj tedaj določi zakonodavstvo deželno, če imajo občine in okraji ter v toliko imajo povrniti te preskrbovalne troške (§ 3. al. 8.) Ker se po novi postavi v prisilni zavod vzprijemlje sle-haren brez ozira na to, ali je deželan ali ni (§ 4), za to nahajamo v njej tudi določilo, kdo povrača troške preskrbovanja, ako prisiljenec nema domo-vinstva tam, kjer je držan v prisilni delavnici. Ta-cega prisiljenca oskrbovanje poplačati ima njegova svoja domovinska dežela. Pristojbino za jeden dan preskrbovanja je ustanoviti in potrditi dati političnemu deželnemu oblastvu. Vender pa ima tista dežela, katero ima zadeti takšno povračilo, pravico, da prisiljenca lahko prevzame o svojem trošku v svojo prisilno delavnico ter pravico, da si za vse to vzratno išče namestka po meri tega, kar se določa v drugem odstavku § a 3 te postave. (Dalje prih.) Politični razgled. .1 »f l"< ii h u. V tej naredbi se bode določilo, da se trgovcem, ki prodajajo razun manufakturnega blaga tudi živil", prepove po 12. uri v nedeljo prodajati manufakturno blago, živila bodo pa smeli še nadalje prodajati. Krošnjarstvu pa ta naredba ne bode ukazovala ne-dejskega počitka, ker se bode naslanjalo le na obrtni zakon. Krošnjarjem bi se moglo v nedeljo popoludne le tedaj prepovedati prodajati, ako se premeni zakon o krošnjarstvu. Oglasili so se tudi avstrijski oticijozi proti češkim zahtevam v bankinem vprašanji. Vsi je tako odločno zavračajo, da skoro ni misliti, da bi Dunajska vlada potegovala se za Čehe pri obnovljenji avsli'o-ogci'Nk« nagodbe. Zastonj bodo vse prizadevanje Cehov v tem oziru. Na Dunaj i kakor v Pešti so jim dali jednak odgovor. Nič ni pomagalo, da so staročeski listi proslavljali grof Tanfleja vlado in v nebo povzdigovali madjarski narod. Slovan ne najde nikjer druge j zaveznika, kakor pri svojih sorodnih bratih. To je resnica, katere ne razveljavi nobena še tako diplomatska poteza in nobeno potovanje v Peštansko razstavo. 'Via;*w države. Kakor nekateri listi trdiio, boj pri Meruščaku, ako se tudi potrdi, ne bode imel dosti upliva na rigMko-Hiigieška pogajanja. Vsaj iz poslednjega govora Salisburv-jevogn o tej stvari se da sklepati, bsoieni je ape-lacijo naznanil. Dopisi. Ia? Železnikov 1. avgusta. [Izv. dop.] Bral Bem v „Slovenci" z dne 24. julija t. 1. dodatek k slavnosti, ki se je pri nas vršila dne 5. julija t. 1. Prepričan, da se v onem dopisu ne strinja vse z resnico, bodisi da gosp. stavec „Slovencev" ni posegel v pravi predal, lotim se dela, da spišem še poddodatek, isto tako, kakor daje naš mesar zraven pleča ali vratu še kozlove noge spodnji del. Resnica je, da ima naš gosp. župnik velike zasluge za našo novo cerkev. To priznanje zasluži v polni meri. Dobro vem, da njemu ne bo prav, da se njegove zasluge razobešajo na javnem trgu, ker je prepričan, da njega čaka drugej plačilo. Vender pa moram opomniti, da naš g. župnik ni predsednik našega Bralnega društva, katerej časti se je prostovoljno odpovedal, pač pa g. Matevž pl. Kokar. Pač ne bode moglo naše bralno društvo začetka svojega obstanka pisati z zlatimi črkami v zgodovinsko knjigo, kajti doletelo ga je že vse hudo kar si le zagrizeni, društvu sovražni ljudje izmisliti morejo: obrekovanje, tožba in beraštvo, turški fanatizem, z dodanim odgouskim listom iz dosedanjih društvenih prostorov, vse to in dosti druzega se je že društvu podtikalo doma in drugod, a kljubu vsemu temu stoji naš vrli g. predsednik v sredi zvestih svojih članov kakor slavni general Radecki v Šipka soteski. Očita se nam neizobraženost in telesna pohab-Ijenost se je li pa mar pozabilo, da je bila naša fara in jo še zibel duhovnikov in vojakov, kateri jej delajo vso čast? Res je, da smo mi doma bivajoči zaostali, baš zato je pa napravljeno bralno društvo, da bi naši mladi, nedeljsko šolo zapustivši fantje se s koristnimi knjigami in časniki izobraževali, da ne bo izgubljen dolgoletni trud gg. učiteljev, da se s tem obvarujejo slabe tovnršije, igre in žganjepitja, ki je postalo pravo gorje našega ljudstva. Očita se nam na dalje siromaštvo in boračija in to večinoma od takih, ki so po življenja srečnih primerljejih prišli do svojega sedanjega blagostanja da so njih hrami polni žita in vina, a zdaj zaničujejo revne svoje brate, katerih zaloge so v tako slabem stanji, kakor one udove v Sarepti Salonski, kamor je bil svoje dni prišel prorok Elija. Smo li mi krivi, da smo obsojeni od zibeli do mrzlega groba s krvavimi žulji nositi gradivo za Keopsovo piramido, katero zida znani triumvirat? Smo li zato zaničevanja vredni, ker smo se rodili v tako zalih okoliščinah, da bi bile naše matere prositi morale: Ljubi Stvarnik prosim Te! daj mojemu novorojencu samo dve reči, namreč: kruha in gobo!! Jaz upam, da vsi dobri, za blagor ljudstva uneti ljudje bodo nasprotovali takemu zaničevanju, da bo vsak po svoji moči delal v prospeh našega bralnega društva, ki ima namen izrejati pridne fante, poštene možje, zveste državljane in prave, dobre, nehinavske katoličane, da jim pokaže pravi pot iz te naše doline, kjer se steka kri in solze, tjakaj kjer ne bo nobeden ne reven, ne pohabljen! Z d r avkov. Domače stvari. — (.Skrajna nujnost.") Naša notica pod navedenim naslovom je kaj neljubo pošegetala gospode pri »Večerni prilogi". Folni nevolje pišejo ti čudaki, naj bo mi za svoje stvari brigamo, a pustimo tuje na stran. Radi verujemo, da bi bilo tem gospodom ljubo, ko bi se mi ne dotikali marsikatere kočljive stvari, a ker smo baš nasprotnega mnenja, da je naloga in dolžnost časopisja, odkrivati in grajati nedostatke, usojamo si, spregovoriti o tem še nekoliko besed. Kakor smo se uverili, ni dotični umirovljeni gospod nikdar želel „lastno-ročno prevzeti dekret svojega umirovljenja", torej konstatujemo, da je „Večerna priloga" pisala neresnico. Ako se nadalje piše: „In tudi nekaj nujnosti je bilo pri tem, ako blagovoli „Slovenski Narod" na to ozir jemati, da so pri računarskom oddelku deželne vlade kranjske uradniki, kateri služijo več kot 33 let in čakajo skoro sedem let zaman povišanja, kakor tudi taki, kateri že sedem let brezplačno službujejo. Dalnje odlaganje dotičnoga natečaja bilo bi pa lahko vse te uradnike pripravilo ob jednomesečno višjo plačo," moramo pač ugovarjati, da 33 letno službovanje kakega uradnika ne sme biti povod umirovljenju. Ko bi ta čudna praksa obve- j ljala, morali bi h kratu poslati vse uradnike v pokoj, I ki so drugim na potu. In kaka ironija je vrhu tega I v napominanih stavkih, ako se kaže toli ganljiva j skrb za uradnike nad 33 let službujoče, na drugi j strani pa se pritiska na jedva 35 let službujočega, j da mora predložiti svoje dokumente za umirovljenje! j Sicer pa naša notica ni bila naperjena proti umirovljenju, ampak le proti načinu, po katerem seje ; vršilo. Dotični gospod bil bi tako ali tako prosil za ( umirovljenje, nikdar pa menda ni mislil, da je nuj-i nost tolika, da bode njego mesto prej razpisano, j preduo bode on umirovljen. Naravno, da nas je ta ! neobičajna hitrost presenetila, kajti znano nam je, ; da se je za imenovanje finančnega nadzornika po-j trebovalo jedno leto, za imenovanje finančnega j svetnika pa tudi blizu jedno leto. Kje je takrat - bila „rahločutnost" za 7 let čakajoče in brezplačno I službujoče, kje je takrat bila skrb za jednomesečno ! višjo plačo? — (Petdesetletnico) svojega mašniko-i vanja praznoval bode v nedeljo v 1). dan t. m. j monsignore Mih. Potočnik v nunskem samostanu : v Ljubljani. Zlatomašnik Potočnik porodil* se je v ; 27. dan septembra 1809 v Kropi in bil v 2. dan i avgusta 1835 v duhovnika posvečen. — (Umrl) je preteklo nedeljo g. Luka Aleš, i župnik v Preski. R. I. P.! — (»Kres") prinaša v 8. št. sledečo vsebino: j 1. Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) ! - 2. Tri Slike. Mirko. — 8, Stari Džuldaš in i njega sin Mamet. Povest iz življenja v srednjeazi-j jatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil f Fr. Jos. Remec. (Dalje.) 4 Pesmi mladeni- j ške ljubezni. A. Pin. — 5. Popotnik. J. Kostanje-vec — 6. Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Va-Ijavec. — 8 O načem literarnem gospodarstvu. Spisal Fr. Podgornik. (Konec.) — 8. O rastlinskem vprašanji. Spisal M. Cilenšek. III. — 0. Jarnej JFrancelj. Dr. Križan. 10. Knjiga pisana v koroškem jnarečji od 1. 1811. J. Scheinig. — 11. Iz kotorib-skega protokola. Razglaša M. Valjavec. — 12. Jovan Koseški in Anton Žuža. V. Kermavner. — 18. Petovio. Davorin Trstenjak. - 14. Poročilo o hrvat-skej književnosti, bpisuje J. Steklasa. — 15. Drob-nosti. — Kres velja za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — („Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino") ima v svoji 8. številki naslednjo vsebino: Vesele počitnice Pesen. F. Krek. i — Zaupaj na Boga. Preložil Ivan T. — Kratke črtice o zaslugah sv. Cirila in Metoda za slovensko književnost. — Očeta čakajo. — Basni, — Vesela žetev. F. Krek. — Nagajivi Markec. — Cvetico žalujejo po zgubljenem prijatelju. — Elizabetni most na Dunaji. V spomin Josipa Serjaka f bivšega trgovskega pomočnika na Vrhniki. Josip Prosen. — Krt. — Listje in cvetje. „Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. GO kr. — (Izlet slov. delav. pevskega društva „Slavec".) V nedeljo zjutraj razprostrl je mladi „Slavec", nad 40 članov, prvikrat svoje peroti ter zletel prepevaje že mej potom z jutrajšnjim vlakom proti rajskemu Bledu. V gostilni pri „Triglavu" v Lescah bil je zajutrk, dospe vši na Bled k Petranu, podal se je v čolnih prepevajoč na otok v cerkev k sv. maši, katero je služboval prečastiti g. kanonik dr. Stiglic iz Zagrebške škofije, oddelek pevskega zbora pa pel je tudi pri tem sv. opravilu. Po maši vrnivši se zopet k Petranu nazaj, bila je do 1. ure prosta zabava. Po kosilu pa se je prepeljal na Grad, potem vrnivši se zopet nazaj k Petranu, vrstile so se pesem za pesmijo. Pri odhodu z Bleda zapoje še pevski zbor gosp. Fr. Souvanu pred njegovo vilo podoknico na jezeru, potem pa poslovivši se, odplul je proti Malnarjevi vili, zapustil je Bled, vračajoč so popevaje domov. — Vreme bilo je tolikanj ugodno, da si ni bilo mogoče boljšega želeti, in da bode vsem udeležencem ostal ta izlet v preprijetnem spominu. Obžalujemo le, da se je ta pot splašil „Sokol" ter doma ostal. Kar se tiče postrežbe, jedi in pijače v gostilnah pri „Triglavu" in „Petranu", bili so vsi zadovoljni. — (Šolske vesti.) Stalno potrjeni so: Gosp. Gašper Gašper in, naručitelj v Vipavi; gospica Katarina Drol, učiteljica pri sv. Petru pri Rudolfovcm in gospica, Neža Le v s tik, učiteljica v Senožečah. Začasno umirovljen je g. Ivan Žarni k. Začasni pomožni učitelj na prvi mestni deški šoli v Ljubljani g. Feliks Major odstavil se je od službe. — Razpisana jo služba prve učiteljice (450 gld.), cventuvalno druge učiteljice (400 gld.), na dvorazredni dekliški šoli, združeni z deško ljudsko šolo v Krnji. Prošnje <*o ŽO. nvgHst-a t 1. — (V Inomost) odpelje se (tanes lfi Ljubljanskih strelcev. Jutri ob 11. uri dopoludne se začne namreč v Inomostu II. avstrijsko zvezno streljanje. — (Tujcev) je sedaj v Ljubljani toliko, da so vsi hoteli polni in da jih mnogo prostora ne dobi. — (Čveterorazredna ljudska šola v Vipavi) imela je v preteklem letu: V 4. razredu 17 dečkov in 12 deklic; v 3. razredu 45 dečkov, 35 deklic; v 2. razredu 41 dečkov, 28 deklic; v 1. razredu 40 dečkov, 38 deklic Kmetijsko napredo-valno šolo obiskalo je 45 učencev tretjega in četrtega razreda. — Poučevali so na tej šoli gg. Kas-par Gasperin nadučitelj in vodja, Feliks K ni tic katehet: Andrej Perne in Andrej Lah učitelja, Marija Ar ko učiteljica. — (U lomil) je pred včeraj zjutraj ob 3. uri znani, že večkrat, zadnjič na šest let obsojeni tat Matej Leveč v prodajalnico kramarja in prodajalca tabaka Blazni ka na starem trgu. Tat Leveč je dobro vedel, da ima Blaznik zavoljo Por-cijunkule svojo prodajalnico na Frančiškanskem trgu, da ga torej ne bode doma. Ko pride Blaznik ob 3. uri domov, da bi ženo zbudil, naj ustane in mu gre pomagat, vidi hišne duri odprte, isto tako i stranske duri v veži, ki držo v njegovo prodajalnico. V prodajalnici pa čuje ropot. Hitro zapre hišne duri in hiti na drugi konec hiše, na sv. Jakoba nabrežje, klicat ženo in vprašat jo, je li hišne duri j zaprla, kar žena potrdi. Na to se Blaznik vrne in i odpre hišne duri. V istem hipu pa ga Leveč sune v prsi, da pade na tla. Blaznik kliče na pomoč, ta pa zbeži proti sv. Jakoba cerkvi. Blaznik hiti kri-čaje. Pomagajte, tatovi, roparji, kje je policija? za Levcem. A ko dospe do deželne sodnije, obrne se Lovec nazaj in hoče z močnim dletom Blaznika suniti v glavo. V istem trenotku pa je že bil mestni stražnik Petač na mestu, kateri jo prej slišal j vpitje pri prodajalnici Blaznikovi. Petač nastavi j Levcu sabljo na prsi in ga prime, ter odpelje na j rotovž. Našli so pri Levci nad trideset raznih i ključev in veliko dleto. Danes izročili so nevarnega i tatu deželni sodniji in preskrbljen je zopet za mnogo j let, da bode imel prosto stanovanje na zračnem Ljubljanskem gradu. ! — (O g e n j v B i z a v i k u.) Pred včeraj ob !/4 5. j uri popoludne unela se je hiša sredi Bizavika. Pri I sedanji suši bila je nevarnost velika, kajti hiše v Bizaviku so večinoma s slamo krite. A kakor bi trenil, bila je Ilizaviška požarna hramba na nogah. Pod vodstvom vztrajnega poveljnika udušil se je požar v kratkem in še hiša, kjer je ogenj začel, ni popolnem pogorela. Tu se je videlo, koliko premore izvežbano gasilno društvo. Vso čast požarni brambi! — (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca julija 1043 strank 033.478 gld., 100!) strankam pa se je izplačalo 501.150 gld. 33 kr. — (Nova brzojavna postaja) združena s pošto, z omejeno dnevno službo, otvorila se je v 1. dan t. m. v Kokri na Gorenjskem. — (Čuden samomor.) Preteklo nedeljo nabasal je Ignacij Klika, uradnik v Dvoru pri Žužemberku topič, se nanj usedel in potem zažgal. Raztrgalo ga je na kose. Kaj je bilo uzrok samomoru, se ne ve. — (V Toplice na Dolenjskem) došlo je do konca julija 919 gostov. Vidno je, da se občinstvo vedno bolj prepričuje o izredni zdravilni moči dolenjskih Toplic. — (Razpisana) je služba učitelja na novi šoli v Peči pri Moravčah, plača 450 gld. in drugega učitelja na trirazrednici v Mengši, plača tudi 450 gld. Prošnje do 15. avgusta t. 1. na okrajni šolski svet v Kamniku. Telegrami »Slovenskemu Narodu": AuSSee 4. avgusta. Grofica Mcran danes zjutraj umrla. (Grofica Ana Meran, vdova pokojnega nadvojvode Ivana, porodila se je v li. dan januvarja 1804 in je bila hči poštarja Plochela v Aussee-u. Nadvojvoda Ivan poročil se je bil 1827 leta inorganatično ž njo.) Peterburg 4. avgusta. Car in carica odpotovala sta zjutraj na Finsko. Obiskala bo-deta Viborg, Willmansstrand in Helsinglbrs ter se povrneta v 11. dan avgusta. „ 30 I 10 London 4. avgusta. „Standard" piše: Ko bi Rusija dovolila, da se afganska meja točno določi in ko bi to mejo priznala s formalno pogodbo, bi emir odstopil od nekaterih svojih zahtev, celo takih, ki se tičejo Zulfikar-skega prelaza. Anglija neče vojne, tudi Rusija se lahko vojni izogne, ako pritrdi, da se pošteno poravnajo vse prepirne točke. K.ajira 3. avgusta. Trije Arabci, ki so došli iz Koroška, poročajo, da je Osman Digmn umrl. Toronto 3. avgusta. Včeraj na obrežji velik požar, ki se je razširil pol milje daleč in še traje. Škode je dosedaj nad jeden milijon dolarjev. Madrid 3. avgusta. Do konca julija na vsem Španjskem 114.714 ljudij za kolero zbolelo, 34.003 umrlo. Razne vesti. * (Zanimiva pravda.) Na progi Raab-Bruck ogerske državne železnice navstal je po neprevidnosti kurilčevi ogenj, kateri se je kaj urno razširjal in vse v obližji železnice ležeča polju po-žgal. Zgorelo je prav veliko žita in škodo cenijo na 100.000 gld. Ker se ravnateljstvo ogerskih državnih železnic brani poplačati napominano vsoto, hočejo oškodovani posestniki uložiti tožbo. A upati je, kakor se poroča iz Budimpešte, da se bodo stranke sporazumele brez sodnije. * (Pes tatu vjel.) Iz Greina se poroča: I Neka druščina začuje pretekli četrtek na potu od j veselice ob jedni uri zjutraj strašansko pasje tule- j nje. Prišedši na lice mesta, dobe pred prodajalnico Dragutina Blaheka na tleh ležečega človeka, kate- j rega čuva velikansk novofoundlanski pes in ga vse- | lej, kadar hoče ustati, grize. Ostrmeli možje vzdig-nejo krvavečega nesrečneža in ga peljejo k županstvu, kjer mu občinski in policijski zdravnik dr. Sey-fried obeže rane. Pri zaslišanji pravi ranjenec, da se zove Jean Ferstl, da je natakar z Dunaja, da je ulomil vrata k prodajalnici, se utihotapil v šta-cuno, a da ga je takoj napal in v grlo ugriznil pes. Tat hotel je potem ubežati, a zvesta in previdna žival ga je zasledovala in podrla na tla. Že večkrat kaznovanega tatu izročili so sodniji. Z;i vnanjO porabo. Proti protiuu in trganju, bolečinah pO udih in vsakovrstnih imetjih pokazalo soje po-selmo uspešno Moll-ovo „Francosko žganje". Steklenica Btuno 80 kr. Vsaki dnu ga razpošilja po poštnem po-VZetil A. Moli, lekarnar in o. kr. dvorni založnik na l)u-naji, Tuohlivnben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj sc la« rečno Moli-*■ v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 1- (11 6) Vabilo aa naročho. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI flAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ jeden mesec. ..... Za pofiiljanje na dom se računa 10 kr, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpravnUtvo „8lov, Surotla", drisko. V deželnej bolnici: 29. julija: Rudolf Trtnik, delavčev sin, 3 mesece, za Meteorologijo poročilo. 3 Ca* opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. > * m 7. zjutraj j 73533mm. 2. pop.*: 734 07 mm. 9. zvečer1 733 77 mm. 1 19- 7°C 27-4' 0 20- 0° C si. vzh. z. iah. si. j z. d. jas. d. jas. obl. '20'6 mm. dežja. Srednja temperatura 22'4°, za 16° nad normalom. "TD-cLnaosisa, "borza, dne 4. avgusta 1.1. (Izvirno tele^raticno porodilo.) Papirna renta.......... 82 gld. tif> kr. Srebrna renta.......... 83 , 35 , Zlata renta........... 109 , — „ 5a/0 marčna renta......... 99 „ 48 „ Akcije narodne banke....... 869 „ „ Kreditne akcije......... 281 „ 80 London .... . . 126 , 30 , Srebro.......... — „ — „ Napol. ..... 9 , 93 C kr. cekini .... .*> „ 91 „ Nemške marke . 61 „ 45 „ 4% državne srečke iz 1. 1864 »60 gld 128 , 2.=> Državne srečke iz 1 18B4. 100 gld 167 „ 75 40/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 109 „ 05 „ Oirrska zlata renta 4% . P8 „ 8r> , „ papirna renta 6% . . 92 „ 20 „ 5*/,, štajersko zemljišč odvez oblig 104 „ — „ Donava reg iredke 100 gld 11« ., 60 Zemlj obč avstr. 4'/,0/,, zlati ziist listi 124 , 50 1'rior oblig Elizabetine zapad železnic« 114 ,. 75 Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 101» „ 25 „ Kreditne srečke . . . , 100 gld 177 , 75 „ Kudolfovo srečke , .... 10 „ 18 » 60 Akcije anglo-avitr. banke 120 „ 98 , 25 „ Tramn.way-(lrušt velj 170 gld a. v. . . 193 , 25 h Vsled dovolitve c kr. deželnega sodišča Ljubljanskega z dne 21. julija 1885 št. 5396 odredi se prostovoljna prodaja v zapuščino gospe Marije Grasmuck, hišne posestnice v Ljubljani, na Sv. Petra cesti h. št. 56, spadajočih premakljivih stvari, kakor: sobne in kuhinjske oprave, dragocenosti, obleke, perila itd. V 8. d a bi u \ (glMtfl I.SS.». če treba tudi naslednje dni, vsakokrat ob 9. uri do-poludne in ob 3. uri popoliulne v hiši ranjce in sicer s tem dostavkom, da se imajo eventualno tudi pod določeno ceno prodane stvari takoj plačati in odstraniti. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1885. (457-1) Ivan Crogola, c. kr. notar kot sodnijski komisar. St. 7073. (460) Razglas. 3. avgusta. Pri • '.u: Contomev z Dunaja. — Erner iz Trsta. — Ungcr iz Grade«. — Petsohe iz Celovca. — Nagy z ! Dnij.-ij... — Potočnik iz Trebnja. Pri '.'1: Kune z Dunaja. -- VVeissnuior iz Kočevja. — .T.sio iz Tista. — Arko 7. Notranjskega. —Ko-plauter z Dunaja. — Zupane iz Radovljice. 1'ii avNlrijNUoiii «-«'Kin*jl: Stross iz Prage. —Še-bat iz C< lja. — Cirman is Poljan. 30. julija: Janez Turk, strojarjev sin, 2% leta, Sv. Petra cesta St B5, za vnetjem plu6. 31. julija: Emil Kratoclnvill, uradnikov b!ii, 7 mea., Poljanska cesta St. 85, za božjastjo. 1. avgusta: Avgust Merkel, komi, let, Stari trg j St. 4, za spridenjem firev. — Marija Svetlin, delavka, 17 let, Poljanska ci-sta it. 58, za jetiko. — Katra Sttmgar, delavka, 25 let, Poljanska ceato St. 58, za 'etiko. 2. avgusta: Jakob Btemplhar, blapeo, 31 Jet, Ulice na grad St 12, z;', otrpneujem možgan. — Anton Zidan, delavčev sin, 11 dni, Kurja \«s St. 18, za krčem v čeljustih. — Janez Branohetta, kupčevalcev sin, 10 mes, Kongresni trg st. 7, za bužjastjo. 3. avgust Peter Winter, delavec, B2 let, Sv. Petra cesta fit. 62. za otrpnenjeDa mosgan; Za letošnjo zimo potrebuje podpisano c. kr. finančno ravnateljstvo in podložni uradi za kurjavo 131 dun. sežnjev trstih v polena razsekanih drv v dolgosti 22 dun. palcev. Drva morajo biti lepa, suha polena in vsaj do 30. septembra 1S85 na dvorišči poslopja c. kr. finančnega ravnateljstva, na cesarja Josipa trgu, oddana biti; podjetnik mora tudi skrbeti, da se nalože v drvarnici. Ponudbe morajo biti kolekovane s kolekom za 50 kr., priložiti jim je varščino (vadij) v znesku 100 gld. v denarjih ali pa v državnih papirjih; ulože naj sc vsaj do 15. avgusta 1885 pri predsed-ništvu podpisanega c. kr. finančnega ravnateljstva; povedana mora biti tudi cena natanko z besedami in številko. Fredsedništ-vo c. kr. finančnega ravnateljstva za Kranjsko, v Ljubljani, dne 31. julija 1885. I Izvrsten med j (;4JU*jiiitirmi pitanec) § : £ na debel o in drobno, kakor tmli v pleliastih škat- S n ljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., X 1 Be dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti go- S tovi plači pri o OROSLAVU DOLENCU, S svečar j i v Ljubljani. (278—13) S Hisa z vrtom se proda,. Podpisani prodam iz proste roke svojo v jedno nadstropje trdno zidano, v Bitinji o!> Reško-Šempeterski glavni cesti poleg vode Reke ležečo hišo z vrtom vred pod zelo ugodnimi p goji. Pismene in ustne kupne ponudbe vsprejemam sam. (436-3) Anton Seles, h. M. 4. I*. Prem, Notranjsko. BC**| Cvet zoper trganje je odločno najboljše zdravilo zoper nrotin ter mmatizein, trpanje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetii zoper — trganje po dr. Malici" z zraven stoječim Mnrtjmarff. znamenjem; 1 steklenica BO kr. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: (401—5) Bi A IMA TKNKOCZY' ,3^F* zraven rotovža v Ljnbljani- I Mi i MM I M l l MM I IWUI !■! I*' I Velika partija 1 m-m f mksm (po .'J—4 inetrei, v vseh barvah, za polno možko OOlekOi pošilja po poštnem povzetji, ostanek po B^l. Tj. !§toreli v Krnu. Ako hi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatri marke za 10 kr. zdravilni malaga-sekt po analizi ces. kr. poskušnje postaje za vina v Kloster-D< nburgu jako dobra, prava malaga, jako dobro krepčilo za slahotne. bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodcu izvrstno upliva. V '/i i" Vi originalnih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (307—8) ŠPANJSKE TRGOVINE Z VINOM VINADOR DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a gld. 2.50 in uUl. I.ao. Dalje razna fina in.ozeira.slsa vina, v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V Ljubijftuil pri gospodih: Josip Svoboda, lekar, in 11. L. Wenzel, prodajalec delikates. V Mn»iijl: pri gospodu Fran Doleiiz, trgovina s špecerijskim blagom. V Loki: pri gospodu Jurij Doisin-gep, trgovina s špecerijskim bl&KOra. Na Klcilu na jezeru (zdravilišče : pri gospodu OiOO Wollling, prodajalec delikateB. Na znamko Vin»dor, kakor tudi na postavno deponirano znamko prosim posebno paziti, kor so le tedaj more popolnem jamčiti za nbsoluino pristnost in dobroto, J. ANDEL-a r.oroizuajduii comorski prah stenice, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, prešičke, ptlone črviče, sploh vse Sn-želke Skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od iuželkine zalege nc ostane nobenega sledu. Pravi praSek se dobiva v prodajalnici pri „pri ernem pnn*' 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, V Ljubljani prt Albinu Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjeno po ' pla atih. (211-7) V1Z1TNISE priporoča V i. i:i>'. |:u . : Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar. Deželna f Uspešni !ek za želodčne bolezni. Rogaška!2 vinom ^šana.. 1>Tijetna hla- A o t dilna pijača. (12_id 01 Q f 1 VI Cl f Dobiva sc pri g. Mih* Kastnerijtt kakor tudi pri OlOl uli J-O* • Airg.: Josipu Fubi«n-u, <'■<'. Jhhcr-ji, Peter Lamiik-tt, fTnmnoH oVi in Ctirpia ttfdIoo T J- buclmantHi, Jan. Perdan-u, Jo». Schla/fer-ji, Schues- lulIllIuL »Mili WlJ 1 Id" VI m\). Y nii/u-u & Wcber-ji, Josipu Terdhuv ZjiiMJani. Lastnina in tisk „Narodnu Tiskamo". L 20