IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/VIII, oktober 2015, str. 37 HORUS 2015 Str. 4 Str. 9 Str. 15 Str. 6 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/ VIII Oktober 2015 MOZAIK IRDO Znani finalisti za nagrado Horus 2015 DOBA Fakulteta praznuje 25 let Pogovor z direktorico Jasno Dominko Baloh Program uspešno zak- ljucilo 20 udeležencev Razglasitev najboljših 17. novembra v Novi Gorici Model M 2015 Express Mladi se predstavijo Intervju z udeleženci programa Model M MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj druž-bene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveni-ji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Darija Cvetko, Sodelavci: Barbara Bradac, Monika Rajšp Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okol-ja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom Inštituta IRDO. Vsebine IRDO 4 Finalisti nagrade Horus 2015 6 Model M 2015 Express 8 Program Model M skozi leta 9 Ne se prepustiti apatiji Intervju z Barbaro Krasnic 10 Uspelo nam bo ... Intervju s Špelo Novak 11 USPEH =želja+trdo delo+znanje Intervju z Majo Budja 12 Babi in dedi na internetu Intervju s Tamaro Gornjak 14 Deli.Mreži.Poveži. Intervju z Matejo Uranjek 16 25 let DOBA Fakultete Intervju z Jasno Dominko Baloh 20 Eticno oglaševanje Intervju z Mirom Mihcem 23 Ko dvignem sebe, dvignem Maribor Gibanje in vabilo na 1. festival 25 Socialno šibki in ogroženi so del istega sveta Razmišljanja Marjetke Kastner 26 Študentska arena 27 DO v Sloveniji 29 DO v Evropi in po svetu 31 Dogodki in konference 34 Razpisi in priložnosti 37 Prejeli smo Na Inštitutu IRDO je bil mesec oktober izredno pester. Znani so finalisti za nagrado Horus 2015. Zmagovalci bodo znani 17. novembra na Slovenskem forumu inovacij, ki bo letos potekal v Novi Gorici. Vljudno vabljeni! Z vesel-jem sporocamo , da se z leti delež prija-vljenih na razpis povecuje, kar nas nav-daja z upanjem, da se v slovenska pod-jetja širi razumevanje pomembnosti družbene odgovornosti. Zakljucil se je tudi program Model M 2015 Express, ki ga je uspešno opravilo 20 mladih udeležencev. Kljub temu, da je program bil krajši od lanskoletnega, pa izjave in pogovori z udeleženci pri-cajo o tem, da jim je koristil. Najbolj nas veseli dejstvo, da udeleženci skozi program sklenejo nova prijateljstva, potencialne poslovne naveze in spoz-najo svoje mentorje. Eden od sloganov programa Model M je vsekakor »Z zna-njem, vztrajnostjo in pogumom do rezultatov«, kar pa je tudi vodilo, po katerem že 25 let deluje poslovna sku-pina DOBA. Pogovarjali smo se z direk-torico DOBA Fakultete Jasno Dominko Baloh, ki nam je predstavila programe, ki jih skupina ponuja. Seveda nas je zanimala tudi družbeno odgovorna plat, ki jo skupina upošteva v vseh seg-mentih svojega delovanja. Z direktor-jem podjetja Etika d.o.o. smo se pogo-varjali o eticnem oglaševanju. Koliko-krat smo naleteli na oglas, ki se nam je zdel neeticen, neprimeren? Potrebne bodo spremembe tudi na tem podroc-ju, predvsem pa osvešcanje potrošni-kov, da zahtevajo oglaševanje, ki je eticno, korektno in resnicno. Maribor-cani (in seveda ostali) ne prezrite 1. Festivala »Ko dvignem sebe, dvignem Maribor«, ki bo potekal 12. novembra v SNG Maribor. Želimo vam lep jesensko obarvan november. Naj ne bo prehladen, ce že ne zaradi nas, pa zaradi beguncev, ki išcejo boljši jutri! Ekipa uredništva MOZAIK Spoštovane clanice in clani! Znani so finalisti za nagrado Horus 2015 str. 4 Med finaliste se je po 1. krogu ocenjevanja uvrstilo 22 prijavljenih kandidatov, katerih vloge bo ocenjevalo drugih 15 strokovnjakov v 2. krogu ocenjevanja. Zmagovalci bodo znani 17. novembra. Model M 2015 Express str. 6 Mladi so projekt oznacili kot zelo dober in bi ga priporocili tudi dru-gim. Ceprav so bili skupaj zelo kratek cas, so se povezali in ustvarili zelo pozitivno energijo ter našli veliko možnosti za sodelovanje. Eticno oglaševanje str. 20 Osnovno vprašanje je, kako podjetje skozi svojo dejavnosti, oglas, sporocilo vpliva na vrednote družbe. Na to in druga vprašanja, pove-zana z eticnim oglaševanjem, je odgovarjal Miro Mihec, direktor pod-jetja Etika d.o.o. 25 let DOBA Fakultete str. 16 »Verjamem, da bomo tudi v prihodnje pušcali pecat v slovenski in globalni izobraževalni zgodbi ter skupaj s študenti, profesorji in sode-lavci delili znanje, upe in prihodnost«, je v intervjuju za revijo IRDO Mozaik povedala direktorica DOBA Fakultete Jasna Dominko Baloh. Program Model M skozi leta str. 8 Program Model M je bil zasnovan in pilotno izpeljan leta 2013, leta 2014 je bil nadgrajen. Letos je potekala njegova krajša razlicica. Moni-ka Rajšp je povzela znacilnosti celotnega koncepta programa. Znani finalisti za nagrado Horus Razglasitev najboljših bo 17. novembra v Novi Gorici na Slovenskem forumu inovacij. Na razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2015 je do 30. septembra 2015, ko se je razpis zakljucil, prispelo 23 vlog. Finalisti razpisa za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2015 v posameznih kategori-jah, po izboru ocenjevalne komisije (1. krog ocenjevanja) so naslednji: V kategoriji mikro podjetij se je v finale uvrstilo podjetje IDentiks karticni sistemi d.o.o.; v kategoriji majhna podjetja: Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o., Goricanka, podjetje za trgovino, turizem in gostinstvo Trdkova d.o.o., Javno podjetje Marprom d.o.o., ABBVIE, biofarmacevtska dru-žba, d.o.o., Racunovodski servis ZEUS, d.o.o. in Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o.. V kategoriji srednje velika podjetja so se v finale uvrstili: SNAGA, družba za ravnanje z odpadki in druge komu-nalne storitve, d.o.o., Novo Nordisk trženje farmacevtskih izdelkov d.o.o. in Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d.; v kategoriji velikih podjetij so finalisti: Lidl Slovenija d.o.o. kd., Snaga Javno pod-jetje d.o.o. in NLB d.d.. V kategoriji zavodi so finalisti: Inštitut za promocijo varstva okolja, Knjižnica Franceta Balantica Kam-nik, Center urbane kulture Kino Šiška in Bolnišnica Sežana. V kategoriji posebna priznanja v kategoriji novinarji/ke je finalistka Mirjam Muženic, v kategoriji splošna posebna priznanja pa so finalisti: dr. Timi Ecimovic, Anita Ogulin, Jurcek Nowakk in izr. prof. dr. Urša Golob Podnar. Za kategoriji posebna priznanja – Podjetnik s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po sve-tu in za socialna podjetja ni bilo prijav. Za kategorijo podjetja je prispelo 14 vlog (eno mikro podjetje, pet majhnih podjetij, pet srednje velikih podjetij in tri velika podjetja) in za kategorijo zavodi štiri vloge. Za Splošna posebna priznanja so pris-pele štiri vloge, za posebna priznanja novinarjem pa ena vloga. Vloge so bile poslane v ocenjevanje razlicnim neodvisnim strokovnjakom. Ocenjevanje poteka v dveh krogih, za uvrstitev med finaliste so morali kandidati zbrati vsaj 51 % vseh možnih tock. Komisija ugotavlja, da se za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2015 poteguje vec kandidatov kot v preteklih letih, saj je na razpis za ocenjevanje skupaj prispelo kar 23 vlog. Clani ocenjevalne komisije nagrade Horus 2015 so bili razdeljeni v pet podskupin. Skupaj je vloge v prvem krogu ocenjevalo 15 strokovnjakov. Ocenjevanje komisije prvega kroga je potekalo od 14. do 26. oktobra 2016, neodvisno (brez predhodnega vedenja ocenjevalcev o sestavi ocenjevalne komisije in rezultatih drugih ocenjevalcev). Med finaliste za pridobitev nagrade HORUS 2015 so se uvrstila vsa podjetja in zavodi, ki so dosegli vsaj 51 % vseh možnih tock v prvem krogu ocenjevanja. Med finaliste se je po 1. krogu ocenjevanja tako uvrstilo 22 prijavljenih kandidatov, katerih vloge bo ocenjevalo drugih 15 strokovnjakov v 2. krogu ocenjevanja. Med njimi bodo ocenjevalci na podlagi statisticnih ocen izbrali zmagovalce. Delo ocenjevalne komisije drugega kroga ocenjevanja poteka od 26. 10. 2015 do 6. 11. 2015, prav tako neodvisno. Zmagovalce bodo dolocile ocene ocenjevalcev iz 2. kroga ocenjevanja. Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2015 podeljujejo IRDO - Inštitut za razvoj družbe-ne odgovornosti, SPIRIT Slovenija, javna agencija, in PRSS – Slovensko društvo za odnose z javnostmi v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji. Nagrado sofinancirajo prijavitelji ter Ministrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Castni pokro-vitelj nagrade je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Tudi letošnje nagrade za družbeno odgovornost za leto 2015 sta oblikovala in izdelala Marko in Mari-ka Pogacnik, ki pojasnjujeta, da so na petih kamnih izklesani kozmogrami, ki govore o kvalitetah sous-tvarjalnosti, sodelovanja in medsebojnega povezovanja. Letošnjih pet nagrad nosi podobe petih likov iz slovenske mitologije: PRVA NAGRADA z likom Ribe Faronike, DRUGA NAGRADA z likom Zlatoroga in cudežne Triglavske Rože, TRETJA NAGRADA z likom Kralja Matjaža, CETRTA NAGRADA z likom Vesne, PETA NAGRADA z likom Lepe Vide. Kozmogrami so energijska znamenja, sposobna kodirano informacijo razširjati v prostoru in s tem podpreti dolocene kvalitete. Opisanih pet kozmogramov spo-dbuja povezanost s slovenskim izrocilom in njegovimi arhetipskimi kvalitetami, ki so sposobne navdi-hovati sodobnost. Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije Ce je Start up za moške, je Model M za ženske? 20 udeležencev uspešno zakljucilo jesensko šolo (Model M 2015 Express) kariernega usposabljanja in podjetništva. Pripravila: Monika Rajšp, foto: IRDO Model M 2015 Express je letos potekal od 8. do 27. oktobra v prostorih Univerze v Mariboru. Pro-gram, ki je popolnoma brezplacen, je namenjen mladim brezposelnim, med 24. in 30. letom starosti, ki želijo postati podjetniki, nevladniki ali inovativni iskalci zaposlitve. Po tem programu se je letos usposabljala že 3. generacija udeležencev projekta, ki ga je leta 2013 zak-ljucilo 26 mladih, leta 2014 pa 38. Po dosedanjih podatkih se je po koncanem usposabljanju v prete-klih dveh letih zaposlila vsaj cetrtina vseh udeležencev projekta. Usposabljanje je namenjeno mladim brezposelnim iz podravske regije, ki želijo izboljšati svoje kompetence, znanje ter pridobiti prakticne izkušnje s pomocjo uvel-javljenih podjetnikov in strokovnjakov - za vecanje nji-hove zaposljivosti na trgu ali ustanavljanje lastne pro-fitne oz. neprofitne organizacije. Organizatorja uspo-sabljanja sta Inštitut IRDO in Univerza v Mariboru – Karierni center UM, s sofinanciranjem Mestne obcine Maribor – Urada za kulturo in mladino ter v sodelova-nju z Zavodom RS za zaposlovanje – OS Maribor in OS Ptuj. V projekt Model M se v vecji meri vkljucujejo ženske, kar je razvidno tudi iz strukture sodelujocih v projektu skozi vsa tri leta. Med 20 udeleženci letošnjega usposabljanja Model M 2015 Express je bilo kar 16 žensk in le štirje predstavniki moškega spola. Poleg vsega so se ženske pogumno lotile priprave tako poslovnega kot kariernega nacrta. Zaradi omejenih financnih sredstev je bil letošnji program skrajšan, vendar so mladi kljub vsemu bili deležni nasvetov podjetnikov ter imeli možnost kariernega in poslovnega svetovanja. Kot prednost skrajšanega programa so mladi izpostavili možnost, da so vse tri skupine lahko poslušale vsa predavanja in so tako imeli možnost pripraviti poslovni in karierni nacrt. Projekt Model M 2015 Express se je zakljucil v torek, 27. 10. 2015 na Univerzi v Mariboru s predstavitvijo poslovnih in kariernih nacrtov udeležencev ter podelitvijo potrdil o uspešno zakljuce-nem usposabljanju. Odzivi udeležencev na projekt Model M 2015 Express so zelo spodbudni in poziti-vni. Mladi se zavedajo, da situacija na trgu dela za njih trenutno ni ugodna. Kljub vsemu pa so predsta-vili zelo zanimive poslovne ideje in kreativne karierne nacrte. Med letošnjimi poslovnimi idejami so center dobrega pocutja, spletna prodaja pokrival, inovativni mediji s podjetniško in poslovno vsebino, gostinstvo, turisticno-kulturni konzorcij, šola cirkuških in odrskih umetnosti ter razlicni zavodi (podeželje, obrt, pomnenje). Prav vse naštete ideje imajo za seboj dodelan poslovni nacrt in s tem potencial za uresnicitev. Med inovativnimi iskalci zaposlitve pa so visoko izobraženi mladi s podrocja informatike, medijskih komunikacij, matematike, psihologije ter ekonomije. Mladi so projekt oznacili kot zelo dober in bi ga priporocili tudi drugim, hkrati pa so si zaželeli, da bi trajal dlje. Ceprav so bili skupaj zelo kratek cas, so se povezali in ustvarili zelo pozitivno energijo ter našli veliko možnosti za medsebojno sodelovanje v prihodnje. »Zelo sem vesela, da sem bila vkljucena v Model M; spoznala sem nove ljudi, pridobila nove vsebine, izkušnje in zacela aktivno razmišljati o svoji ideji. Pogrešam le to, da program ni daljši, bilo je prekra-tko.« Andreja Motaln, udeleženka »Super zadeva, zasnovana tako, da mladim brezpo-selnim da vse pomembne informacije, kako se zaposliti glede na slabše razmere na trgu dela. Všec mi je predvsem, da se veliko dela na javnem nasto-panju, da imamo možnost svetovanja in da so nam predstavili svojo pot do zaposlitve tudi uspešni ljud-je (podjetniki), ki ti vlijejo pogum in motivacijo. Kot pa že verjetno vedo vsi akterji programa, je pro-gram prekratek. Škoda, da tako dobro izobraževan-je ne traja dlje.« Tjaša Lipic, udeleženka »Zanimiva vsebina delavnice in odlicno vodenje. Všec so mi bile debate, bilo je sprošceno in marsikaj novega sem se naucil. Vec kot smo se pogovarjali, bolj smo se povezali.« Primož Bracko, udeleženec »Model M je program, ki je zares usmerjen k mla-dim in ne samemu sebi. Car pristopa je v individual-nem svetovanju in govorcih, ki z lastnimi izkušnjami ter uspehi prebudijo strast v udeležencih programa. Naucila sem se, kaj je pravo mreženje in kako si ustvariti svetlo prihodnost.« Alja Gricar, udeleženka »Super, sprošcen kolektiv, željan pomagati mladim. Odlicni svetovalci, odlicni motivatorji, odlicen pro-gram.« Ana Skok, udeleženka »Bilo je poucno, pogrešala sem pripravo na zaposli-tveni razgovor v smislu igranja vlog.« Tamara Lukman, udeleženka Model M skozi leta ... Pripravila: Monika Rajšp Letos se je po programu Model M usposabljala že 3. generacija udeležencev projekta. Leta 2013 je program zakljucilo 26 mladih, lani pa 38. Po dosedanjih podatkih se je po koncanem usposabljanju v preteklih dveh letih zaposlila vsaj cetrtina vseh udeležencev projekta. Model M je program, ki ga je inštitut IRDO zasnoval in prvic pilotno izvedel leta 2013, v okviru pro-jekta Evropska prestolnica mladih Maribor 2013. Leto kasneje ga je nadgradil, letos pa je usposabljanje zakljucila že 3. generacija t.i. »modelov«. Model M je program, katerega namen je mladim pomagati, da aktivno oblikujejo lastne karierne cilje, pa naj bo to v obliki poslovnega nacrta za podjetje ali nevladno organizacijo, ali pa v obliki kariernega nacrta za aktivno in inovativno iskanje zaposlitve. Gre za usposabljanje, namenjeno mladim brezposlenim, ki želijo izboljšati svoje kompetence in znanje ter pridobiti prakticne izkušnje s pomocjo uveljavljenih podjetnikov in strokovnjakov. Ciljna skupina so bili mladi med 24. in 30. letom starosti, programa pa so se udeležili na prostovoljski osnovi. Glede na njihovo izobrazbo, izkušnje in interes, so bili razvršceni v eno izmed treh skupin; sku-pina A – podjetniki, skupina B – nevladniki in skupina C – aktivni in inovativni iskalci zaposlitve. Udele-ženci programa Model M so imeli skupinska predavanja strokovnjakov in podjetnikov, bili so prisotni na delavnicah, opravljali domace naloge in na koncu pripravili še karierni oz. poslovni nacrt. Pri vseh treh dosedaj izpeljanih projektih je bil glavni organizator Inštitut IRDO. Leta 2014 in 2015 se je organizaciji projekta pridružil še Karierni center Univerze v Mariboru. Mestna obcina Maribor je vsa tri leta sofinancer projekta, sodeloval pa je tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Model M 2013 – Pilotni model kariernega usposabljanja in svetovanja za vecjo zaposljivost mladih. Namen projekta Model M 2013 – pilotni model kariernega usposabljanja in svetovanja za vecjo zapos-ljivost mladih je bila priprava modela za izdelavo lastnega kariernega/poslovnega nacrta s pomocjo prakticnih nasvetov razlicnih strokovnjakov ter na podlagi vrednotenja lastnih kulturnih, socialnih in psihosocialnih potencialov. IRDO je s tem projektom želel in tudi uresnicil cilj projekta, in sicer opolno-mociti posameznika za samostojno iskanje lastnih poslovnih priložnosti ali kompetentno ponujanje lastnega znanja in izobrazbe na trgu dela. Projekt Model M 2013 je trajal 3 mesece, skupaj v obsegu 140 ur, uspešno pa ga je zakljucilo 26 mla-dih. Udeleženci so bili s programom zadovoljni in so priporocili njegovo nadaljevanje in nadgradnjo. Projekt je zasnoval in izpeljal IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, sofinancirala sta ga IRDO in Mestna obcina Maribor v okviru projekta »Maribor – Evropska prestolnica mladih 2013«. Model M 2014 – Karierno usposabljanje in podjetništvo za mlade (poletno-jesenska šola 2014). V jesenskem obdobju leta 2014 je bil Model M 2013 nadgrajen, in sicer s sodelovanjem s Kariernim cen-trom Univerze v Mariboru, ki je udeležencem omogocil reševanje številnih osebnostnih testov ter možnost osebnega kariernega svetovanja. Poletno-jesenska šola 2014 je trajala 2 meseca, v skupnem obsegu 127 ur. Uspešno jo je zakljucilo 38 udeležencev. V Projekt sta se kot partnerja vkljucila Univer-za v Mariboru (Karierni center) in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (OS Maribor in OS Ptuj), sofinancirala pa ga je tudi Mestna obcina Maribor. Intervju: BARBARA KRASNIC, udeleženka Modela M 2015 Ne se prepustiti apatiji Barbara Krasnic je diplomirana organizatorka turizma, smer management turisticnih destinacij. Udeležila se je projekta Model M 2015 Express, v okviru katerega je pripravila poslovni nacrt za svo-jo nevladno organizacijo, ki jo želi ustanoviti v prihodnosti. V prostem casu z modeliranjem krepi svoje rocne spretnosti. Pripravila je poslovni nacrt za zavod, ki bi privabljal mlade za opravljanje obrtniških poklicev. Pripravila: Monika Rajšp, foto: arhiv Barbara Krasnic Zakaj si se odlocila za sodelovanje v Modelu M 2015 Express? Zaradi tako imenovane "ekonomske krize", ki nas pesti že nekaj let, sem prijavljena na Zavodu za zaposlovanje Ptuj. Tako sem slucajno dobila povabilo na uvodni sestanek Modela M 2015. In, ce danes mladi kaj imamo, potem je to cas, sem se srecanja udeležila. Ali meniš, da boš pridobljeno znanje, izkušnje, poznanstva lahko uporabila pri uresnicevanju svoje poslovne ide-je? Ekipa Inštituta IRDO skupaj s sodelavci Karierne-ga centra me je pritegnila. Rada se izobražujem in izpopolnjujem, zato sem se odlocila za sodelo-vanje. Od projekta sem sprva pricakovala nekaj popolnoma drugega, predvsem vec predavanj. No, nekaj smo jih imeli, vecino dela pa smo morali opraviti udeleženci sami. Vecina nas je zagotovo premagala strah pred javnim nastopa- njem in govorjenjem o samem sebi. Uvrstila sem se v skupino nevladnih organizacij, koncna nalo-ga pa je bila izdelava poslovnega nacrta. Anita (A. Hrast, direktorica IRDO, op.p.) nam je poma-gala s svetovanjem. Sama bi si želela ustanoviti zavod, ki se zavzema za promocijo in ohranjanje obrtništva. Tako kot mi je to izobraževanje pomagalo pri razvoju ideje, menim, da mi bodo pomagala tudi poznanstva in izkušnje, ki sem jih pridobila na projektu. Kakšno je tvoje priporocilo mladim, ki se odlocajo za vstop v podjetniš-tvo oz. želijo uresniciti svoje ideje? Vsem mladim, zaposlenim ali ne, bi svetovala, naj ne dopustijo tej vsesplošni apatiji, da jih pre-vzame. Naj ostanejo aktivni, družabni in delajo na sebi, se razvijajo in izboljšujejo. Ce pa se komu porodi kakšna ideja, s katero bi se morda lahko tudi kaj zaslužilo, pa kar pogumno naprej, saj ni pomembno kako padeš, temvec kako se pobereš. Barbara Krasnic Intervju: ŠPELA NOVAK, udeleženka Modela M 2015 Uspelo nam bo ... Špela Novak je po izobrazbi univerzitetna diplomirana prevajalka in tolmacka za angleški jezik in profesorica pedagogike, po duši pa zagrizena tekacica na dolge proge in strastna ljubiteljica knjig. Je clanica vokalne skupine ter igra klavir, zadnji dve leti pa ji pogled na svet širi in spreminja njen sin. Poleg vsega se je udeležila še projekta Model M 2015 Express v sklopu katerega je pripravila svoj karierni nacrt za inovativno iskanje zaposlitve. Pripravila: Monika Rajšp, foto: arhiv Špela Novak Zakaj si se odlocila za sodelovanje v Modelu M 2015 Express? Za projekt Model M 2015 Express sem izvedela preko e-pošte posredovane s strani ZRSZ. Na voljo za ogled je bil že sam program izobraževa-nja, ki sem si ga pogledala in se nato prijavila na uvodno srecanje. Na zavodu sem sicer prijavlje-na kot brezposelna oseba približno sedem mese-cev, aktivno pa išcem zaposlitev od avgusta. Do takrat sem namrec še opravljala volontersko pri-pravništvo kot svetovalna delavka na OŠ. Glede izobraževanja na zacetku nisem imela izobliko-vanih nobenih pricakovanj kot morda le to, da se spet kaj novega naucim in izvem. Lahko bi rekla, da niti nisem vedela, kaj pricakovati in sem se ga udeležila po nacelu 'pusti se presenetiti'. Že po uvodnem srecanju pa sem dobila vtis, da bom od Modela M 2015 Express odnesla veliko vec. Kako boš pridobljeno znanje, izkuš-nje, poznanstva uporabila pri iskanju zaposlitve? Kar sem se naucila tekom izobraževanja v Mode-lu M že zdaj nekako uvajam v iskanje zaposlitve oz. vnašam spremembe, ki so zagotovo potreb-ne. Predavatelji in svetovalci so mi dali odlicne napotke, kako še drugace pristopiti k iskanju zaposlitve, s svežimi in bolj ucinkovitimi pristopi, kajti danes zgolj prijavljanje na razpise pogosto ne obrodi željenih sadov. Izdelava kariernega nacrta se mi zdi odlicna iztocnica za dosego žel-jenega cilja, to je zaposlitev, saj podrobno kon-kretiziraš svoj cilj, zacrtaš korake, ki so potrebni za realizacijo in tako res razmišljaš o tem, kaj si že naredil, kaj bi še lahko, kaj izboljšati itd. Nau-cila sem se tudi, kako pomembna je v poslov-nem svetu tvoja socialna mreža in širjenje le-te. V Model M 2015 Express nas je vkljucenih 22 udeležencev, kar pomeni, da sem pridobila 21 novih stikov, ki mi lahko pomagajo – in so mi tudi že – pri doseganju željenega cilja, plus še vsi predavatelji in svetovalci, ki so pustili svoj pecat tekom izobraževanja. Kot pozitivno izkušnjo bi dodala še to, da so oz. smo vsi udeleženci Mode-la M tako odprti in pripravljeni pomagati, in da smo sklenili lepa poznanstva. Kakšno je tvoje priporocilo mladim, ki se ali se bodo soocali z iskanjem zaposlitve? Moje priporocilo mladim, ki se ali se bodo soo-cali z iskanjem zaposlitve je, da verjamete vase in v svoje sposobnosti in to obrnite sebi v prid. Cenite svoje delo, bodite samozavestni, udele-žujte se srecanj, kjer boste spoznali nove ljudi in delujte za in v smeri svojih ciljev. Vsak izmed nas je unikaten in ima tisto nekaj, kar lahko prispeva družbi. Prepricana sem, da se slej kot prej najde mesto za vsakogar. Uspelo nam/vam bo! Špela Novak pretece tudi maraton. Intervju: MAJA BUDJA, udeleženka Modela M 2015 USPEH = želja + trdo delo + znanje Maja Budja, udeleženka projekta Model M 2015 Express, ima za seboj širok spekter raznoraznih pri-ložnostnih del ter izpeljanih projektov. Zakljucila je univerzitetni študij geografije in zase pravi, da je široko razgledana humanistka in družboslovka obenem, kar ji omogoca številne poslovne priložnos-ti na podrocju raziskovanja, svetovalnih dejavnosti, analize, mednarodnega sodelovanja, v izobraže-vanju, založništvu in dejavnosti medijev, v turizmu in drugih gospodarskih panogah ter pri vodenju kulturnih in drugih ustanov. Pripravila: Monika Rajšp, foto: arhiv Maja Budja Zakaj si se odlocila za sodelovanje v Modelu M 2015 Express? Že dalj casa razmišljam o podjetništvu in se ude-ležujem razlicnih podjetniških dogodkov. Takoj, ko sem na Facebooku in kasneje še med obvesti-li Zavoda za zaposlovanje zasledila projekt Model M 2015 Express, sem vedela, da je to kot nalašc zame. Pricakovala sem nova uporabna znanja, pridobljena s strani razlicnih strokovnja-kov in podjetnikov, predvsem pa izmenjevanje izkušenj mladih podobno mislecih. In dobila sem prav to. V bistvu še vec. Ali meniš, da boš pridobljeno znanje, izkušnje, poznanstva lahko uporabila pri uresnicevanju svoje poslovne ide-je? Spoznala sem veliko primerov dobrih praks »iz prve roke«, kar je zame neprecenljivo. Zdaj vidim podjetništvo še bolj široko, ampak zato nic bolj zapleteno. Pridobljeno znanje mi bo v veliko pomoc, tako pri samih zacetkih podjetniške poti, kot na njej, ob pojavljanju nepredvidenih situa-cij, pa tudi ob dosegu svojih ciljev. Toliko razlic-nih zgodb podjetnikov, ampak vse imajo skupno eno: uspeh je rezultat naše velike želje in trdega dela, ob predpostavki dobrega znanja o tržišcu in potrebah potencialnih kupcev. Celoten pro-gram je bil neponovljiva izkušnja. Toliko nas je, ki si želimo uresniciti svoje poslovne ideje, in kako so si vse razlicne…! In zdaj smo se vsi našli na enem mestu – prostor je pokal po šivih od idej, sodelovanja in želje pomagati drug druge-mu, samo da bi nam uspelo. Vsi udeleženci smo se zelo povezali in zdi se mi, da bi skupaj lahko premikali gore. Verjamem, da bom z veliko veci-no ostala v stiku in da si bomo vzajemno poma-gali na naši poslovni poti. To se mi zdi najpo-membneje. Prav tako pa nam bodo lahko v pomoc tudi vsi predavatelji, na njih se lahko po kakšen nasvet obrnemo kadarkoli. Kakšno je tvoje priporocilo mladim, ki se odlocajo za vstop v podjetniš-tvo oz. želijo uresniciti svoje ideje? Vsem mladim, ki se odlocajo za vstop v podjet-ništvo oziroma želijo uresniciti svoje ideje, pripo-rocam, da se najprej seznanijo s samim podjet-ništvom. Najbolje bi bilo, da se udeležijo projek-ta Model M. Tukaj se lahko naucijo res ogromno stvari. Posebnost tega programa so tudi indivi-dualna svetovanja, cesar pri ostalih predavanjih in delavnicah o podjetništvu ni. Predvsem pa… bodite samostojni, bodite pogumni. Verjemite vase. Lahko vam uspe. In ce si to zares želite, vam tudi bo! Tako kot meni! Maja Budja je pripravila poslovni nacrt za obogatitev ponudbe in za samo poslovanje gostilne Frajgraba v Male-cniku. Predvsem se je osredotocila na povecanje promocij-skih aktivnosti, ki jih gostilni zdaj primanjkuje. Kje so zacetki tvoje poslovne ideje? Kako je k temu pripomoglo sodelo-vanje v programu Model M 2013? Zacelo se je z izvajanjem in sodelovanjem pri projektu Simbioza. Leta 2012 in 2013 sem kole-gicam, ki so takrat izvajale brezplacne racunalni-ške tecaje pomagala kot prostovoljka in opazila da je med starejšimi ogromno želje, interesa in volje za osvajanje racunalniških vešcin. Na prvih brezplacnih tecajih racunalništva se je samo v Obcini Ruše tecajev udeležilo vec kot 200 obcank in obcanov. Na samih tecajih se je poro-dila še poslovna ideja, ki sem jo želela razvijati naprej, kar je vodilo do formalne ustanovitve društva v oktobru 2013. Tukaj je prišel na vrsto program kariernega usposabljanja za mlade – Model M. Ravno, ko sem to najbolj potrebovala, se je v mojem e-poštnem nabiralniku pojavilo vabilo za vkljucitev v program. Brez oklevanja sem se vanj vkljucila z željo, da poslovno idejo ob pomoci strokovnjakov razvijem še naprej in da na nek nacin tudi preverim, kakšen bo odziv nekoga tretjega na samo zamisel. V treh mese-cih sem pridobila ogromno neprecenljivega zna-nja, izkušenj, idej, predvsem pa novih prijateljev, ki si želijo v življenju narediti nekaj zase in delijo enake poglede na svet. Model M je zame pome-nil neko prelomnico v življenju, ceprav sem tja že prišla odlocena, da v svojem življenju naredim spremembo. Vse, kar sem za to potrebovala, pa sem dobila na tem usposabljanju in vesela sem, da se z drugimi udeleženci obcasno še vidimo in pogovorimo o tem, kako nam gre. Kako to, da si se odlocila ustanoviti društvo, ki se ukvarja z racunalniškim opismenjevanjem starejših? Razlogov, da smo se odlocili za društvo, je pre-cej. V prvi vrsti zato, da bi lahko tecaje in delav-nice racunalništva izvajali še naprej pod okriljem formalno vzpostavljene organizacije, saj je v nekem obdobju v Obcini Ruše program zamrl. Nadalje, da bi se lahko v društvu aktivno udejs-tvovale same kot tudi drugi, ki imajo pristno žel-jo po delu s starejšimi in seveda dovolj svojega znanja racunalništva, da lahko pomagajo. Ostali razlogi so pa prakticne narave. Naše delovanje je namrec v pravnoorganizacijski obliki društva pomenilo tako iz vidika ustanovit-ve, kot nadaljnjega delovanja, najmanjši financni zalogaj. Vecina naših dejavnosti zaenkrat sloni na prostovoljstvu in je neprofitno naravnanih, zato išcemo vire financiranja za izvajanje aktiv-nosti drugje (sredstva aktivne politike zaposlova-nja, donacije, sponzorstva, … ). Kakšni so tvoji nacrti za prihodnost društva? Že imaš v mislih kakšno novo poslovno idejo? Želimo si in tudi delamo na tem, da bi v prihod-nje lahko kakšno zaposlitev ali dve financirali sami ter s tem ponudili naši ciljni skupini še vec. Od samega zacetka že izvajamo brezplacne teca-je v prostorih Društva TOTI DCA Maribor, kjer je zmeraj vec povpraševanja za udeležbo na teca-jih, kot jih lahko izvedemo. V letošnjem letu smo v zacetku leta s pomocjo Obcine Ruše, vzpostavi-li »Babi in Dedi na internetu« IKT Infotocko v kle-tnih prostorih obcine, kjer nudimo starejšim obcanom brezplacno individualno pomoc pri osvajanju vešcin rabe racunalnika in interneta, s cimer želimo zagotoviti vkljucenost starejših v uporabo IKT. Za jesen smo pripravili celo paleto brezplacnih delavnic, ki jih izvajamo na IKT Info-tocki, od zacetnih tecajev do precej naprednej-ših. Odzivi so zelo dobri, veseli pa smo tudi, da ljudje prihajajo k nam iz drugih obcin. Aprila letos smo priceli vsak mesec izdajati E-prirocnik Babi in Dedi na internetu, v katerem za starejše pripravljamo racunalniške nasvete, racunalniški leksikon, vaje za ponavljanje, odgovarjamo na njihova vprašanja ter jih obvešcamo o aktualnih tecajih in delavnicah. V prihodnje se želimo osre-dotociti predvsem na to podrocje, saj so odzivi narocnikov, ki jih je v tem trenutku ca. 250, zelo pozitivni in nam dajejo potrebno motivacijo, da E-prirocnik in drugo ponudbo razvijamo naprej. Na tem mestu bi povzela e-sporocilo, ki nam ga je pred nekaj casa poslal g. Jože iz Maribora: Veseli smo vsake pohvale, ki jo dobimo in tudi vsakega uporabnika naših storitev posebej, saj nam to daje vedeti, da opravljamo svoje pos-lanstvo. Kljub temu pa precej naših idej in zamisli ostaja nerealiziranih, vendar se nade-jam, da ob pravem razpletu stvari v naslednjem letu, nekaj le-teh vendarle pricnemo postopo-ma spravljati v pogon ter dosežemo zastavljene cilje. Spremljajte: Facebook Babi in dedi na interne-tu. O društvu Avans pa lahko preberete na spletni strani http://www.advans.si/. Intervju: Tamara Gornjak, udeleženka Modela M 2013 Prelomnica v življenju Tamara Gornjak, soustanoviteljica in predsednica Društva Advans, po izobrazbi univerzitetna diplo-mirana pravnica. V društvu trenutno deluje kot prostovoljka, cemur posveca vecino svojega casa. Je navdušena tekacica, kot clanica Tekaškega društva Vzpon se udeležuje tekaških prireditev, s cimer zapolni preostanek prostega casa. Pripravila: Monika Rajšp, foto: arhiv Tamara Gornjak Tamara Gornjak »Po nakljucju sem naletel na Vašo spletno stran Babi in Dedi in sem zelo presenecen, da je nekdo, ki se je spomnil na nas starejše koristnike interneta. Seveda nam ti Vaši nasveti zelo pomagajo, da se lažje znajdemo za racunalniki. Vaši nasveti so zelo preprosto prikazani in za nas velika pomoc. HVALA VAM! Sam jih že štejem nekaj cez 70 in kljub temu, da imam neko osnovno znanje, pa mi še vseeno vcasih kar prav pride Vaša spletna stran. … Vse pohvale vsem, ki kakor koli prispevajo, da se mi upokojenci lažje gibamo po svetovnem spletu.« Jože, Maribor Si mlada podjetnica, ukvarjaš se z veliko projekti. S cim se trenutno ukvarjaš? Podjetje trenutno deluje predvsem na podrocju IKT tehnologije, vendar se vse skupaj na podlagi interdisciplinarnosti, h kateri stremimo, prepleta z dizajnom, marketingom, psihologijo dela in organizacij ter pravom. Tako v podjetju razvija-mo avtorske spletne in vizualne rešitve. Veliko se povezujemo z mladimi podjetji, hkrati pa sodelujemo tudi z vecjimi podjetji v Sloveniji in tujini. Bila si tudi udeleženka projekta Model M 2014. Kako ti je sodelovanje v pro-jektu pomagalo pri uresnicevanju tvo-je poslovne ideje? Model M je veliko pripomogel k moji podjetniški ideji, saj sem s programom izpopolnila znanja in vešcine, ki so mi kasneje pomagala na podjetniš-ki poti. Pozitivno, spodbudno okolje s kvalitetni-mi predavanji in delavnicami ter dobrimi men-torji mi je dalo zagon in samozavest za vstop v podjetništvo. Kakšno vlogo imajo po tvojem mnenju mlade ženske podjetnice v sloven-skem poslovnem okolju? Menim, da imamo mlade podjetnice v Sloveniji pomembno vlogo v podjetništvu, saj lahko ponu-dimo veliko inovativnosti in kreativnih rešitev, pomembno pa je tudi povezovanje med nami samimi. Kaj svetuješ mladim, ki so še na zace-tkusvojekarierneoz.podjetniškepoti? Kaj lahko na podlagi izkušenj predlagam svojim mladim kolegom in kolegicam na podrocju posla in življenja? Predvsem: Ne bojte se. Upajte si. Odkrivajte, pocnite tisto, kar vas veseli in bodite vztrajni. Najbolje je, da stvari pocnete s srcem. In naj povem še naš slogan: Deli. Mreži. Poveži. Moj nasvet je tocno ta - mrežite se, spoznavajte ljudi, povežite se. Na tak nacin boste pridobili najboljše stike za prihodnost. Vec o Združbi IP d.o.o. www.z-ip.eu Intervju: MATEJA URANJEK, udeleženka programa Model 2014 Deli. Mreži. Poveži Mateja Uranjek je direktorica in soustanoviteljica Združbe IP d.o.o., podjetja, ki povezuje in združu-je razlicne vede in panoge. Po izobrazbi je profesorica likovne umetnosti, po duši slikarka in fotogra-finja, v praksi pa predvsem graficna oblikovalka, koordinatorka in vodja projektov. K tem pristopa kot likovnica in v oblikovanje vpleta tako osebno noto narocnika, kot podrocja njegovega delovan-ja. Fascinirajo jo tudi novosti v tehnologiji, zaradi svoje radovedne narave pa vedno išce nove izzive in priložnosti za izpopolnjevanje svojega znanja. Vse to je razlog, da je njen dizajn unikaten, prepric-ljiv in uporabniku prijazen. Pripravila: Monika Rajšp, foto: arhiv Mateja Uranjek Mateja Uranjek Ko omenimo ime DOBA, nas vecina pomis-li na DOBA Fakulteto. A Poslovna skupina DOBA ni le Fakulteta. Kaj vse predstavlja poslovno skupino DOBA? Poslovna skupina DOBA je danes prepoznavna izobraževalna ustanova, združuje DOBA Fakul-teto s petimi dodiplomskimi visokošolskimi strokovnimi programi in štirimi magistrskimi programi, višjo strokovno šolo s sedmimi višje-šolskimi programi, srednjo šolo s petimi progra-mi, pripravami na maturo in maturitetnim teca-jem, Jezikovni center, Središce za samostojno ucenje, Borzo znanja ter center za izobraževan-je odraslih. Vrata na DOBI so odprta za vse ljudi, ki bi radi pridobili sodobno znanje na razlicnih podrocjih, smo center vseživljenjskega ucenja in izobraževanja. V naših prijetnih predavalnicah na Prešernovi ul. 1 se izmenjujejo skupine otrok in odraslih, zaposlenih in brezposelnih za prido-bivanje formalne izobrazbe do neformalnih splošnih in kulturnih znanj. Naše poslanstvo je, da izzive spreminjamo v priložnosti. Skupaj s sodelavci smo dokazali, da je možno tudi v Mariboru izvajati uspešne projekte in to DOBA prav gotovo je. Skupina DOBA letos praznuje 25 let svoje-ga delovanja. Kakšni so bili njeni zacetki? Širjenje znanja je dinamicna zgodba, ki smo jo na DOBI priceli pred 25. leti z jezikovnimi tecaji v vrtcih in za odrasle, jo nadaljevali z izvajanjem srednješolskih programov, razvojem programov za osebnostno in strokovno rast, nato z izvajan-jem višješolskih programov, razvojem online študija in razvojem ter izvajanjem programov na DOBA Fakulteti. DOBA je najvecja zasebna izobraževalna ustanova Sloveniji. Odlicni študij ski rezultati, uspešnost diplomantov, družbena odgovornost, razvojno in raziskovalno delo, prvovrstno znanje, uporaba inovativnih pedago-ških pristopov, online študij ter internacionali-zacija nas danes uvršcajo med najambicioznejše izobraževalne ustanove v Sloveniji. Danes zapo-slujemo 42 delavcev, z nami sodeluje preko 240 zunanjih sodelavcev, predvsem predavateljev in visokošolskih profesorjev. Pot smo priceli z jezi-kovnim izobraževanjem. Najprej s programi za predšolske otroke, prvi v Sloveniji smo razvili lasten program zgodnjega ucenja tujega jezika za vrtce Deutsch mit Tina, Istega leta smo pod-rocje jezikovnega izobraževanja dopolnili z jezi-kovnimi programi za odrasle. Prvi v Sloveniji smo leta organizirali poletno šolo za osnovnošol-ce na Rogli. Leta 1991 smo priceli sodelovati z RZZ OE Maribor, razvijali smo nove programe za brezposelne, razlicne motivacijske seminarje, strokovne programe in programe za osebnostno rast. Sredi devetdesetih smo v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije odprli prvo Sre-dišce za spodbujanje ucenja v Sloveniji in leto kasneje še Borzo znanja, oboje namenjeno brez-placnemu neformalnemu ucenju posameznikov. Ustanovili smo tudi Srednjo šolo in prvo zasebno višjo strokovno šolo, kjer je poudarek na praktic-nih strokovnih vsebinah. V letu 2004 je z ustano-vitvijo DOBA Fakultete sledil nov razvojni preboj DOBE. Na fakulteti smo razvili in akreditirali pet dodiplomskih visokošolskih programov in ter štiri magistrske programe. Uspešno smo razširili naše programe na srbski in hrvaški trg. DOBA je bila in je tudi moja osebna življenjska zgodba s prepletanjem ciljev, vizije, upov, izzivov, razpletov in predvsem uspehov. A v resnici smo zgodbo DOBE v 25. letih sooblikovali vsi: udeleženci, štu-denti, odlicni profesorji in motivirani sodelavci. Ena od vrednot poslovanja skupine DOBA je tudi družbena odgovornost. Na kakšen nacin uresnicujete družbeno odgovornost pri svojem delovanju? Družbena odgovornost je vpeta v osnovno struk-turo študijskih programov DOBA Fakultete. Ses-tavni del programov so namrec predmeti, kate-rih vsebinski poudarek je mocno naravnan v raz-vijanje družbene odgovornosti pri študentih. Taki predmeti so npr. Odnosi z javnostmi in dru-žbena odgovornost, Poslovna prognostika in strategija trajnostnega razvoja, Družbeno odgo-vorno podjetništvo in poslovna etika, Pozitivna psihologija za sodobno poslovanje idr. Poleg tega študenti razvijajo razumevanje in principe družbene odgovornosti na horizontalni ravni skozi vse predmete programa, kjer v študijskem procesu in interakciji med študenti negujemo spoštovanje in upoštevanje razlicnosti in posa-meznika, negujemo kulturo eticne komunikacije in vedenja, spoštovanje raziskovalne etike idr. S pedagoškimi pristopi, ki spodbujajo kriticno raz-mišljanje, inovativnost, podjetnost, proaktivnost, odgovornost ter sposobnost samorefleksije štu-dentov in na drugi strani z vsebinami, ki so usmerjene v razvoj kompetenc za vodenje (leadership) za 21. stoletje, razvijamo diplomante s širokim razumevanjem družbene in ekonomske podobe sodobnega sveta in njihovo naravnanos-tjo v trajnostno in družbeno odgovorno delovan-je. Na fakulteti redno izvajamo tudi interdiscipli-narna povezovanja in mreženja med predmeti in transdisciplinarnimi programi, v okviru katerih nastajajo številne seminarske, projektne, diplom-ske in magistrske naloge, ki se lotevajo prav tematike družbene odgovornosti. Rezultate štu-denti in diplomanti predstavljajo širši javnosti pod okriljem konferenc (npr. konference IRDO) ali dogodkov, ki jih organiziramo na fakulteti, kot je vsakoletni Poslovno-raziskovalni fokus. Na dogodku študenti in diplomanti predstavijo orga-nizacijam koristne, inovativne rešitve aktualnih problemov, ki prispevajo k razvoju lokalnih skup-nosti, regij in so plod njihovega lastnega strokov-nega in raziskovalnega dela v okviru študijskega procesa. Ne le izobraževalna, tudi znanstvenora-ziskovalna dejavnost fakultete je naravnana v družbeno odgovornost. Ena kljucnih strategij raziskovalne dejavnosti fakultete je namrec njena usmerjenost v doseganje pozitivnih ucinkov na družbo oz. t.i. ''social impact'' ob upoštevanju raziskovalne etike in raziskovalne odprtosti. Svojo družbeno odgovorno ravnanje dokazujemo tudi s pomocjo mariborskih programov na podrocju kulture, sociale in ekologije. Že od 2010 na DOBI deluje Klub prostovo-ljcev, sodelujemo pri razlicnih akci-jah, smo podporniki akcije Simbio-za, Ambasadorji krilc in še bi lahko naštevali. Kot pomembno lahko izpostavimo naše delovanje tudi na podrocju humanitarnosti, obcutljivi smo za stiske ljudi, še posebej otrok, tako vsako leto v sodelovan-ju s Centrom za socialno delo Mari-bor v decembru z zbiranjem igrac in denarja obdarimo otroke socialno ogroženih družin v Mariboru ter organiziramo pomoc ucencem ene izmed osnovnih šol v Keniji. Imamo Ucni sklad v okviru katerega podel-jujemo štipendije študentu iz Slovenije in štu-dentu invalidu iz Srbije. Ce se ozrete nazaj, kateri cilj se vam je na prvi pogled zdel težko uresnicljiv, morda nedosegljiv, pa ste ga vseeno dosegli. Na kaj ste najbolj ponosni? Zagotovo med strateško najpomembnejše in najvidnejše projekte na DOBI štejemo razvoj modela online študija v letu 1999, s katerim smo v Sloveniji postavili novo dimenzijo in pojmovan-je dostopnosti in fleksibilnosti izobraževanja. Ob pricetku uvajanja tega sodobnega nacina študija je redko kdo v Sloveniji verjel v uresnicitev naše-ga cilja. Online študij na DOBI je rezultat lastne-ga razvojnega dela. Konec devetdesetih smo e-izobraževanje vpeljali v vsa podrocja na DOBI, od jezikovnega do visokošolskega. Danes smo vodil-ni pri razvoju te oblike izobraževanja pri nas, še posebej na podrocju terciarnega izobraževanja. Z odmevnimi mednarodnimi projekti, v okviru katerih smo razvijali razlicne možnosti vecje vir- tualizacije študija, med njimi tudi virtualno mobilnost, in vrsto izjemno odmevnih prispevkov na mednarodnih konferencah o e-izobraževanju, pa nas tudi v tujini cenijo kot eno pomembnejših ustanov, ki se ukvarja z razvojem e-izobraževanja, online izobraževanja in virtualne mobilnosti. Programe v celoti izvajamo online, brez fizicnega kontakta med študentom in profe-sorjem, online študij je v celoti spletno podprt, poteka v virtualnem okolju, ki omogoca komuni-kacijo med študenti, profesorji in online mentor-ji. Namenjen je predvsem zaposlenim posamezni-kom z delovnimi izkušnjami, njegova prednost je predvsem njegova fleksibilnost. Ponosni smo tudi na pridobljeno mednarodno akreditacijo UNIQU-e, saj smo edina fakulteta v Sloveniji in jugovzho-dni Evropi z mednarodno akreditacijo, ki se nana-ša na online študij. Na DOBI delujejo številni centri, eden od teh je Center za svetovanje, v katerem svojim študentom svetujete na vseh pomembnej-ših življenjskih podrocjih, s katerimi se sre-cujejo ob ponovni vkljucitvi v izobraževan-je. Ali lahko na svetovanje pridejo tudi tisti, ki niso vaši študenti? Namrec, veliko mla-dih že ima diplomo v žepu, a ne najdejo slu-žbe.Zatosesprašujejo,alibisedodatnoizobraževali, pri cemer jim pogum jemlje strah, da ob dodatno pridobljenem znanju, kljub temu ne bodo našli zaposlitve. Kaj bi takšnim mladim svetovali? Študentje so za nas najpomembnejši, v procesu študiranja so naš partner. Pred vkljucitvijo v štu-dij kandidatom svetujemo, preizkusijo lahko prei- zkusni predmet na spletni strani, v casu študija imajo študenti podporo online mentorjev sedem dni v tednu. Študent si lahko na osnovi izbirnih predmetov oblikuje svoj program, ki je individu-alno naravnan, v skladu z njegovimi potrebami in interesi. Vzpostavljene imamo številne komu-nikacijske poti (elektronsko pošto, forume, kle-petalnice …) preko katerih lahko študenti komu-nicirajo kontinuirano s profesorji, online mentor-ji in drugimi sodelavci na DOBI. V okviru Sveto-valnega centra nudimo študentom DOBE psiho-loško, karierno in financno svetovanje. V zadnjih letih je zaradi gospodarske krize najvecje zani-manje za financno svetovanje. Znanje je seveda danes pomembno, a znanje, pridobljeno v šolah in na fakultetah, hitro zastara. Svet se spreminja – z njim pa se spreminjajo tudi zahteve, s kateri-mi se soocajo podjetja in zaposleni. Mladim pri-porocam, da se odlocijo za podrocje, do katere-ga obcutijo najvec strasti, lahko je to študij ali krajša usposabljanja, ce smer še ni jasna, predla-gam, da zberejo pogum in zacnejo nekaj povsem novega. Vseživljenjsko izobraževanje je danes potreba, delo z veseljem pa nuja. Katera znanja in kompetence bodo v prihodnje potrebna? S tem vprašanjem se ukvarja cel svet. Institut of the Future iz Silicon Valleya je tako predstavil pomembne kompetence do leta 2020, mednje spada izbor in dolocanje pomembnih informacij iz poplave podatkov in prenos le-teh v strateške koncepte, sposobnost dela v virtualnih timih ter veliko socialne inteligence, ki je podlaga za dina-micen razvoj vsakega posameznika. Tudi na DOBI, kot na vseh vrhunskih fakultetah, se zave-damo pomena razvoja socialnih kompetenc za uspešen študij in delo, torej za uspešno opravlja-nje razlicnih vlog v življenju in v podjetju - kot študent, kot vodja, kot strokovni sodelavec, kot menedžer. Letos ustanavljamo Kompetencni cen-ter za razvoj osebnostnih, strokovnih in kariernih kompetenc za študente in za zaposlene v podjet-jih. Zavedamo se odgovornosti fakultete za ucin-kovit online študij, zato želimo z razlicnimi pro-grami študentom olajšati pricetek študija in jim pomagati pri razvijanju in izboljševanju osebnega menedžmenta ter ucenja. S ponudbo programov za boljše vodenje bomo študentom in ostalim zaposlenim ponudili možnosti razvoja osebnost-nih kompetenc ter kompetenc za kariero s kateri-mi je možno uveljavljati sisteme napredovanja. Kakšni so cilji za naprej za Poslovno skupi-no DOBA? Na DOBI imamo ambiciozne cilje tudi za prihod-nje. Sprejeli smo strateške usmeritve do leta 2020, ta je postati globalna, virtualna, odlicna in šola kompetenc 21. stoletja. Verjamem, da bomo tudi v prihodnje pušcali pecat v slovenski in glo-balni izobraževalni zgodbi ter skupaj s študenti, profesorji in sodelavci delili znanje, upe in priho-dnost. Vec o DOBA Fakulteti najdete na spletni strani. Novostim lahko sledite na Facebook skupini in preko Twiterja. Intervju: JASNA DOMINKO BALOH, direktorica DOBA Fakultete za uporabne poslovne in družbene študije Maribor 25 let DOBA Fakultete -znanje za prihodnost Pripravila: Darija Cvetko, foto: DOBA Fakulteta. Jasna Dominko Baloh Zbiranje igrac za otroke iz socialno šibkejših družin. Kaj pomeni eticno oglaševanje? Etika je zelo relativen pojem, ki je odvisen in stanja zavesti ter okolišcin. Eticno oglaševanje je tisto oglaševanje, ki na eticni nacin promovira trajnostne izdelke, storitve, dejavnosti in proje-kte, ki služijo posamezniku in družbi ter ob tem kar najmanj obremenjujejo okolje. Eticno ogla-ševanje ima pozitiven, koristen vpliv (zdravje, vrednote, vzgoja, kultura...) na vse deležnike, torej na družbo, to je na otroke, starejše, žen-ske, invalide, revne itd., in na okolje, na naravo, živali, razstline, ekosistem, na zrak, vodo, zem-ljo tudi minerale ipd. Govorimo torej o oglaše-vanju, ki ima eticni odnos do vseh deležnikov: potrošnikov, dobaviteljev, kupcev, medijev, zaposlenih, do drugih podjetij in narave, da pris-peva k razvoju družbe in mu ni cilj samo dose-gati dobicek. Seveda pa ne smemo zanemariti podjetje, ki izvaja eticno oglašavanje. Tudi to mora poslovati in delovati eticno. Kakšni so vidiki eticnega oglaševan-ja? Opredelimo lahko šest vidikov eticnega oglaše-vanja. 1. Eticno oglaševanje je tisto oglaševanje, ki promovira komercialne izdelke in storitve s podrocja ekologije, zdravja, in trajnostnega raz-voja, npr. ciste tehnologije, naravno kozmetiko, eko kmetije, bio hrano, naravna zdravila, eko turizem, ekološka cistila itd. 2. Eticno oglaševa-nje je tisto oglaševanje, ki ozavešca ljudi skozi vsebino v medijih, filmih, predstavah, priredit-vah in knjigah o pozitivnih vrednotah, družbeni odgovornosti, zdravju, etiki. 3. Eticno oglaševa-nje je tisto oglaševanje, ki obvešca in promovira eticne, družbeno-odgovorne projekte, npr. 'Ko dvignem sebe, dvignem Maribor', 'Ocistimo Slo-venijo v enem dnevu', ter razne humanitarne in prostovoljske projekte. 4. Eticno oglaševanje ustvarja nove eticne medije, vsebine in medij-ske pristope (npr. Studio12.si, Zazdravje.net, Pozitivke.net) in oglase (prostovoljno sodelovanje v eticnih projektih in humanitarnih akcijah) in 6. Eticno oglaševanje je del eticnega poslovanja - eticni oglaševalec posluje eticno do zaposlenih, narocnikov, medijev, javnosti in okolja. Na nivoju deklaracije oglaševalec lahko sprejme razlicne eti-cne kodekse in certifikate s podrocja družbene odgovornosti. Ni eticnega oglaševanja brez etic-nega poslovanja. Eticno oglaševanje je prakticna duhovna aktivnost, je eden izmed nacinov za raz-voj eticne družbe. Kaj je glavni kriterij za presojo eticnos-ti oglaševanja in kakšen vpliv ima oglas? Kako lahko podjetje vpliva na vrednote družbe? Osnovno vprašanje je, kako podjetje skozi svojo dejavnosti, oglas, sporocilo vpliva na vrednote družbe. A s svojim zgledom, delovanjem, oglaše-vanjem deluje pozitivno na vrednote družbe? Ko si pošteno odgovorimo na vsa ta vprašanja, lahko spoznamo, da podjetja skozi pogled na resnico, ki je relativna glede na našo stopnjo zavesti in pos-ledicno na svetovni nazor, vpliva na kulturo, šol-stvo, zdravstvo, pa tudi zdravje, kvaliteto življen-ja, obcutek srece ali depresije, zadovoljstvo in ustvarjalnost... še bi lahko naštevali. Velja pa tudi obratno, vse to vpliva tudi na namen ogla-sov! Vse je povezano, zato je tako pomembno, kakšna sporocila dajejo oglasi! Vemo, da je moc oglaševanja velika, s tem pa tudi njegova odgo-vornost. Zaradi velikega vpliva oglaševanja je velika tudi odgovornost oglaševalcev, medijev in potrošnikov, da naredimo oglaševanje dovolj eticno. Da bi lahko podjetja preverila stopnjo eticnosti svojih oglasov (svojega oglaševanja, sporocila), Etika d.o.o. razvija Orodja za razvoj eticnega oglaševanja (O-REO), kot so spletna aplikacija za preverjanje in (samo)evalvacijo oglaševanja, izobraževanje za pridobitev Stan-darda za eticno oglaševanje, Standard eticnega oglaševanja in Certifikat Eticni oglaševalec oziro-ma Eticno oglaševanje. S cim se ukvarja podjetje Etika d.o.o.? Podjetje za eticno oglaševanje Etika d.o.o. se ukvarja s promocijo zdravja, ekologije, trajnost-nega razvoja in družbene odgovornosti. To pomeni promocijo projektov, izdelkov in storitev z navedenih podrocij in sicer na eticen nacin. Etika d.o.o. izvaja sledece storitve: 1. Poslovno svetovanje in izobraževanje na podrocju sa-mopromocije in marketinga. 2. Oglaševanje v medijih, celostno (od produkcije oglasov, ponud-be medijev za oglaševanje do izvedbe in evalva- cije). 3. Izdelava eticnih kodeksov in orodij za raz-voj eticnega oglaševanja. 4. Organizacija Vitafito-vih prireditev in oddaja stojnic v trgovskih centrih ter razstavnega prostora na sejmih. 5. Upravljan-je facebook aktivnosti za podjetja (objavljanje, deljenje objav, mreženje). 6. Urejanje in trženje portala za zdravo in aktivno življenje Vitafit.si. 7. So-vodenje in trženje projekta Ocistimo za cisto sreco – Ko dvignem sebe, dvignem Maribor. 8. Sodelovanje v dobrodelnem projektu Daj naprej in podari sonce - pomoc invalidnim otrokom. Kakšne so vaše reference? Imamo dvajset let izkušenj na podrocju oglaševa-nja, od priprave oglasov, ponudb, izbire medijev, media-planiranja, do izvedbe oglaševanja in porocila. Navedene storitve razen produkcije in oglaševanja v mediju narocniku ne zaracunava-mo. Izvajamo agencijsko ali direktno narocanje s ciljem najti najboljše medijske pogoje oglaševan-ja. Izvajamo tudi pozicioniranje podjetja kot etic-nega oglaševalca, zaradi družbene in okoljske odgovornosti. Vec informacij o podjetju Etika d.o.o. dobite na spletni strani www Etika, www Vitafit, www.ocistimo.info, Facebook Eticno oglaševanje, Facebook Eticna družba, Facebook Vita-fit, Facebook Ocistimo za cisto sreco. Intervju: MIRO MIHEC, direktor podjetja za eticno oglaševanje Etika d.o.o. Eticno oglaševanje Pripravila: Darija Cvetko, foto: Etika d.o.o. Miro Mihec Projekt »Ko dvignem sebe, dvignem Maribor« je ozavešcevalne, nekomercialne in dobrodelne nara-ve, ki ga organizatorji pocnemo prostovoljno. S prihodki pokroviteljev pokrivamo stroške projekta in festivala ter zbiramo humanitarna sredstva za invalidne otroke v skladu Daj naprej in podari Sonce. 5. junija 2015 smo priceli z akcijo Ocistimo za cisto sreco, za dvig Maribora – Ko dvignem sebe, dvig-nem Maribor, in sicer s prireditvijo Ob svetovnem dnevu okolja v Qlandiji Maribor, ko smo posadili drevo ginko. Projekt je zagnala entuziasticna ekipa ljudi z namenom dvigniti klimo v Mariboru. Dovolj nam je »jamranja«, slabe volje, pasivnosti in prepricanja, da nic ni mogoce spremeniti. 10. junija so bili kar trije pobudniki akcije Ocistimo za cisto sreco nominirani za priznanje Eticni vodi-telj 2015 na konferenci Feel leadership junija na Brdu pri Kranju: Jerneja Krapše, Miro Mihec in Iris Magajna. Junija smo imeli brezplacne delavnice za dvig Maribora. Julija smo zaceli z objavami življen-skih zgodb znanih Mariborcanov. Hitro smo pridobitli podpornike, tako znane posameznike, kot pod-jetja. Projekt smo predstavili na živilsko-kmetijskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni ter na VEGETARI-JANSKEM PIKNIKU v Mariboru. 10. oktobra smo v Europarku Maribor organizirali prireditev Vesela jesen z družbeno-odgovornim bazarjem na osnovi krožnega gospodarstva (izmenjava dobrin). Oglejte si posnetke in prisluhnite izjavam znanih Slovencev. Podporniki so: Mestna obcina Maribor, Drnovškovo Gibanje za pravicnost in razvoj, Dejan Zavec, Alfi Nipic, ddr. Matjaž Mulej, Nastja Mulej, Tone Vogrinec, dr. Edward Freeman, Slavc Kovacic, Mihaela Jeler, Silva Berglez, Manuela Pendl, Petra Škarja, Lenka Puh, Mitja Špes, Mariborski vodovod, javno podjetje d.d., Dravske elektrarne Maribor d.o.o., Snaga d.o.o. Maribor, Ekosen d.o.o., Neonart d.o.o., Trgovine Norma, Biromatik d.o.o., Planet znanja in drugi. Gibanje in 1. festival »KO DVIGNEM SEBE, DVIGNEM MARIBOR!« 12. 11. 2015 ob 19. uri v Veliki dvorani SNG Maribor Napovednik dogodkov 30. - 31. 10. 2015 – Eko prireditev »Ko dvignem sejem, dvignem Maribor«, Qlandija Maribor - ozavešcevalno- zabavna prireditev s Slavcem L. Kovacicem in mladimi talenti; med 17. in 19. uro, - modna revija Vulcano-models z oblacili ponovne uporabe, - stojnice z ekološko ponudbo v petek, 30. 10. 2015, med 9. in 21. uro ter v soboto, 31. 10. 2015, med 9. in 15. uro. (Brezplacne stojnice za nove partnerje projekta »Ko dvignem sebe, dvignem Maribor« od 15. 10. dalje.) 12. 11. 2015 – 1. festival »Ko dvignem sebe, dvignem Maribor«, Velika dvorana Slovenskega narod-nega gledališca - SNG Maribor 1. festival »Ko dvignem sebe, dvignem Maribor« bo potekal v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališca SNG Maribor ob 19. uri. Nastopili bodo: Alfi Nipic & 6pack Cukur, Edvin Fliser & Vinko Šimek, Boštjan Bracic, Jože Kobler, Slavc L. Kovacic, Serafine in drugi. Zgodbe Mariborcanov: ddr. Mat-jaža Muleja, Marka Soršaka in številnih drugih, ki smo jih objavili na facebook in spletni strani, sporo-cajo, da je mogoce dvigniti sebe in druge s svojim vzorom. Vec na www.ocistimo.info. Brezplacne vstopnice dvignete na blagajni gledališca SNG Maribor. Vabljeni! Kontakt in informacije info@ocistimo.info www.ocistimo.info, https://www.facebook.com/ocistimo Nosilec projekta je društvo Pupillam, so.p., Odnosi z javnostmi: Miro Mihec, 041 710 277 Darinka Bukovnik, 031 630 103 Del naslova sem že pred casom nekje prebrala. Nimam vec v spominu, ali v kakšni reviji, casopi-su ali na spletu. Vsekakor je pustil sled, saj zara-di tega pišem to vsebino. Kot organizacija, ki se ukvarja s certificiranjem podjetij, da postanejo Ucece se organizacije-Learning Brand, se dnevno srecujemo z vsebina-mi namenjenimi etiki in družbeni odgovornosti. Tudi sam proces, ki sodelujoce organizacije izgrajuje v Ucece se organizacije, zajema, med drugim, tudi tovrstne vsebine. Pa vendar se ob tem naslovu sprašujem, ali je to dovolj. Kaj pa so organizacije? V njih so vsekakor ljudje/posamezniki, za katere želimo, da imajo v skla-du s procesom Ucecih se organizacij najboljše možnosti, da se osebno nadgradijo, imajo dobro delovno okolje in dobivajo informacije, ki jih potrebujejo. Kasneje postanejo družbeno odgo-vorne osebe, ki imajo širši vpogled v to, kako dobro delovati v skupini ali skupino/podjetje voditi. Kaj pa posamezniki na splošno? To smo mi vsi, ki se že na kakršne koli nacine vpenjamo v služ-bena okolja ali okolja razlicnih skupnosti, ki delujejo z namenom pomoci vsem po svetu, ki so pomoci potrebni. Da nekateri hrano zavržejo, drugi pa je nimajo niti za osnovno preživetje, je verjetno že prevec oguljen stavek, ki je kljub temu, da je bil že preveckrat izrecen, še vedno aktualen. Razmišljam naprej… Nekatere je eko-nomska kriza, ki v Sloveniji traja že nekaj let, pahnila v brezupen položaj. Nekateri po svetu so v brezupnem položaju že od rojstva. Tako se kot družba znajdemo v položaju, ko nam tehnika omogoca, da smo med seboj povezani, razlike med bogatimi in revnimi pa nas vse bolj razdvajajo. Za enakopravnejši in bolj uravnotežen svetovni razvoj potrebujemo veliko etike in družbene odgovornosti. Dosegati razvoj pomeni širjenje cloveških potencialov in clovekovih svobošcin, kar je bistveno vec kot le povecevanje dohodkov. Razvoj ni mogoc brez odpravljanja revšcine, lakote, bolezni. V tem smislu se kršijo clovekove pravice in razvoj je zaustavljen. Posledice neenakopravnega in neu-ravnoteženega razvoja pa ogrožajo mir, stabil-nost in varnost v posamezni državi in v svetu. Posamezniki smo odgovorni, da podpremo pro-jekte razlicnih organizacij, ki si prizadevajo za odpravljanje razlik. Na tak nacin lahko ponuja-mo vsem (tudi socialno šibkim) in v sodelovanju z lokalnimi partnerskimi organizacijami lahko dosežemo najranljivejše dele prebivalstva na posameznem obmocju. Podpreti moramo izvajanje dejavnosti, ki izbolj-šujejo izobrazbeno raven, zdravje in druge živ-ljenjske pogoje lokalnega prebivalstva, kar moc-no vpliva na dolgorocni razvoj lokalnih skupnos-ti in države. Z razlicnimi dejavnostmi moramo poskrbeti, da nacrtovani projekti iz besed na papirju zaživijo v praksi. Vsak zemljan bi nam-rec moral imeti enake možnosti za razvoj svojih sposobnosti. Še vedno pa je veliko nepismenos-ti, nepoznavanja zakonodaje, nasilja nad spo-lom... Prisotni so revšcina, neizobraženost, viso-ka rodnost, tudi prostitucija, kar lahko z dvema besedama izrazim kot socialna ogroženost. Naš slogan v Life Learning Academia je: »Povezujemo znanja. Povezujte jih z nami.« To smo se sodelavci naucili vplesti v naš vsakdanjik in v naše delo. Sprašujem pa se, ali smo se spo-sobni povezati tudi na podrocju humanitarnih institucij? Nekaj dobrih zgledov iz preteklosti že imamo. Sledijo naj jim nove, saj ce smo povezni, smo mocnejši, glasnejši ... KO POMETAMO SVOJ PRAG POGLEJMO ŠE K SOSEDU, CE MORDA POTREBUJE POMOC! Socialno šibki in ogroženi -tudi oni so del istega sveta Pripravila: Marjetka Kastner, Life learning Academia Aktiviraj se! Letošnja, že 16. Študentska arena po vrsti, je potekala pod geslom Aktiviraj se! od 20. do 22. oktobra. V svojo družbo je privabila okoli 15 tisoc mladih. Ti so se v treh dneh aktivirali na skupaj vec kot 200 dogodkih v okviru brezplac-nih predavanj in delavnic v štirih predavalnicah, kulturnih in drugih dogodkov na Študentskem trgu, slikovitih razstavnih prostorov v sejem-skem mestu ter se sprošcali ob zanimivem pro-gramu na Urbani plošcadi. Na Zaposlitvenem sejmu se je predstavilo 15 delodajalcev in 6 uspešnih startupovcev, organizator je poskrbel še za 14 brezplacnih izobraževalnih dogodkov na temo zaposlovanja. Vsi, ki so jih zanimale vešcine mreženja in njihovo izkorišcanje pri iskanju novih priložnosti in zaposlitve, so se lah-ko udeležili 9 predavanj in delavnic v tridnevni Mali šoli mreženja. Podjetni mladi in zaposlitve v družbeno odgovornih podjetjih Na 16. Študentski areni je v okviru izobraževal-nega programa »Izobražuj se, da bo zaposlovan-je lažje« - Inštitut IRDO pripravil delavnico na temo Podjetni mladi in zaposlitve v družbeno odgovornih podjetjih. Gosti delavnice, ki jo je povezovala direktorica Inštituta IRDO Anita Hrast, so bili JURE TRILLER, Identiks karticni sis-temi d.o.o.; ALENKA HREN, SPIRIT Slovenija, Javna agencija; MATEJ MUŠIC, Taktika Aktiv d.o.o. in Doba fakulteta Maribor; Urad za kultu-ro in mladino; IGOR STRAŽIŠNIK, Prohit d. o. o., HELENA ROUS, Teambuilding akademija in Zavod Bistri um. Na okrogli mizi so spregovorili o tem, kaj je družbena odgovornost podjetij, kaj je podjetnost mladih, kako naj mladi nacrtujejo svoje življenjske in poslovne strategije, na kaj morajo mladi biti pozorni, ko pošiljajo vloge podjetjem in kako se družbeno odgovorna pod-jetja odlocajo za zaposlovanje mladih. Naj razstavljalec V okviru sejma Študentska arena vsako leto izberejo razstavljavca, ki je s svojim sejemskim nastopom najbolj navduševal. In v tem letu je castni naziv prejela Abanka z znamko Akeš! Eki-pa Abanke prejema v prehodno last tudi kipec naj razstavljavca ter nekaj drugih ugodnosti v okviru prihodnje, 17. Študentske arene. ŠTUDENTSKA ARENA -sticišce med mladimi, delodajalci in razlic-nimi priložnostmi Najava: Kmalu knjiga o integralni zele-ni Sloveniji Kmalu pricakujemo izid knjige s podrocja inte-gralne zelene Slovenije in integralne ekonomije. V knjigi je 45 avtorjev v celovit razvojni model povezalo razvojne politike in ukrepe za trajnostni razvoj (od zelenega do socialnega gospodarstva, trajnostnega razvoja podeželja), ki se že odražajo v mnogih slovenskih trajnostnih praksah. Pri vseh prakticnih primerih in tudi pri celotnem modelu Integralne zelene Slovenije so v središcu vredno-te. Knjiga spodbuja razlicne ekonomske pristope, od samozadostnega, na naravi in skupnosti temeljecega gospodarstva, preko razvojnega, v kulturo vpetega gospodarstva in socialnega, na znanju temeljecega gospodarstva, do zelenega podjetništva in eticnega bancništva. Informacije o Integralni zeleni Sloveniji in integralni ekono-miji lahko najdete še na novi spletni strani http://integralna-zelena-slovenija.si/, ki je v raz-voju, vendar že aktivna. Vir: Integralna zelena Slovenija Trajnostno porocilo Ekvilib Inštituta 2014 (po smernicah GRI, nivo C+) Ekvilib Inštitut je izdal porocilo za leto 2014. Porocilo je napisano po mednarodnih smernicah trajnostnega porocanja GRI (ang. Global Repor-ting Initiative), nastalo pa je po lastni pobudi, saj se inštitut zaveda pomem-bnosti in odgovornosti komuniciranja s svojimi deležniki. Porocilo zajema ekonomske, družbene in okoljske vsebine s pred-stavljenimi izbranimi kazalniki ucinkovitosti. Traj-nostno porocilo je verificirano s strani predstav-nikov posameznih skupin deležnikov. Porocilo. Vir: Ekvilib Inštitut Tkalka je zmagovalka! Javna agencija SPIRIT Slovenija je izvedla posto-pek Javnega natecaja za podelitev denarne nagrade in priznanja najboljšim ponudnikom prostorov podjetniškega sodelanja v Republiki Sloveniji »Najboljši prostor podjetniškega sode-lanja v Sloveniji 2015« (Slovenian Best Coworking Space Award 2015). Najboljši ponud-nik prostorov podjetniškega sodelanja v Republi-ki Sloveniji v letu 2015 ter prejemnik denarne nagrade v višini 20.000 EUR je Združenje CAAP so.p. (»TKALKA«), sledita mu na drugem mestu Zavod POLIGON, ki prejme denarno nagrado v višini 15.000 EUR in na tretjem mestu Zavod MLADI PODJETNIK, ki prejme denarno nagrado v višini 10.000 EUR. TKALKA je skupnostni razvojni center v središcu Maribora (Tkalski prehod 4), ki od jeseni 2014 ponuja vec kot 500 m2 sodelav-nih površin (coworking space), skupno pa 2500 m2 poslovnih površin, v katerih je do zdaj v povezovanju in soustvarjanju našlo svoj prostor okoli 30 podjetij, socialnih podjetij, zadrug, orga-nizacij ter številni samostojni ustvarjalci in pod-jetniki. Skupno število dnevnih uporabnikov Tkalke je vec kot 120. Vec. Vir: CAAP so.p. Kaja Kosec: »V komunikaciji na druž-beni ravni smo zelo nevzgojeni« V spletni reviji Lisa lahko na temo reševanja kon-fliktov preberete intervju s Kajo Kosec. Kaja Kosec je magistra teologije in verskih študij, je tudi ustanoviteljica zavoda Za dialog, preko katerega se trudi posameznike, skupine in orga-nizacije nauciti dialoških vešcin in jim na vseh ravneh komuniciranja pomagati pri soocenju s konflikti. Vec. Vir: Lisa.si Z oblikovanjem do vecje konkurenc-nosti slovenske pohištvene industrije Slovenija se uvršca med države z velikim lesnim potencialom, potrebujemo pa nove poslovne modele, ki bodo med seboj povezali lesno indus-trijo in oblikovalsko stroko ter omogocili ustvar-janje izdelkov z visoko dodano vrednostjo in vrhunskim dizajnom, s cimer bo slovenska pohiš-tvena industrija ponovno doživela razcvet, je bilo slišati na okrogli mizi »Z oblikovanjem do višje dodane vrednosti v pohištveni industriji«, ki je v organizaciji SPIRIT Slovenija potekala v okviru Meseca oblikovanja. Vec. Vir: Spirit Slovenija Prvi startup vikend za šolnike v Slove-niji V nedeljo se je uspešno zakljucil prvi vikend pod-jetnosti za ucitelje, profesorje in vodstva osnov-nih ter srednjih šol, ki ga je organizirala Javna agencija SPIRIT Slovenija. Prvega tovrstnega dogodka pri nas, ki je nastal po vzoru podobnih dogodkov iz tujine in s katerim agencija orje led-no na tem podrocju, se je udeležilo 30 pedagoš-kih delavcev. Ti so pod strokovnim vodstvom izkušenih domacih in tujih podjetniških mentor-jev ter z uporabo sodobnih orodij in pripomoc-kov na lastni koži preizkušali razvoj podjetne ide-je. Vec. Vir: Spirit Slovenija Koliko lahko zaupamo gostinski ponu-dbi´brezglutena´? Dieta brez glutena, in sicer v najstrožjem pome-nu te besede, je za zdaj edino zdravilo za bolnike s celiakijo. Skupaj s Slovenskim društvom za celi-akijo (v nadaljevanju Društvo) je Zveza potrošni-kov Slovenije v gostinskih obratih po Sloveniji preverila, v kolikšni meri lahko ljudje s celiakijo zaupajo gostinski ponudbi 'brez glutena'. Na zacetku letošnjega poletja so obiskali 20 gostin-skih obratov, pri cemer so se osredotocili predv-sem na dobro obiskane lokale, v katerih ponujajo tudi subvencionirano študentsko prehrano, torej obroke na bone. Preberite, kaj sta zveza in druš-tvo ugotovila! Vec. Vir: Zveza potrošnikov Slove-nije Potrjen zakon za vecjo pravno varnost potrošnikov Državni zbor je 21. oktobra 2015 potrdil Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov. Gre za sistemski zakon, s katerim naj bi se povecala pravna varnost potrošnikov in ponudnikov na trgu ter spodbudilo tovrstno reševanje sporov. Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov naj bi zagotavljal ucinkovite, hitre, enos-tavne in cenovno dostopne izvensodne postop-ke reševanje sporov. Njihovi izvajalci se bodo morali vpisati v poseben register, ki ga bo vodilo gospodarsko ministrstvo, zakon pa se bo upora-bljal tako pri reševanju domacih kot cezmejnih sporov. Vec. Vir: Delo.si Svetovni dan boja proti otroški parali-zi 24. oktobra je potekal Svetovni dan boja proti otroški paralizi. Tudi UNICEF Slovenija poudarja, da je danes na svetu manj obolelih otrok za otroško paralizo kot kdaj koli prej v zgodovini, vendar bo potrebno s prizadevanji za izkorenin-jenje te unicujoce bolezni nadaljevati. »Na svetu sta le še dve državi, Afganistan in Pakistan, kjer je divji poliovirus še vedno prisoten,« je dejal Peter Crowley, vodja UNICEF-ovega oddelka za otroško paralizo. »Toda dokler vsi otroci na sve-tu ne bodo redno cepljeni proti otroški paralizi, grožnja unicujocega virusa ostaja realna«. Vec. Vir: Unicef Slovenija Prvo socialno podjetje v Sloveniji že vrsto let uspešno deluje na trgu Državna sekretarka Martina Vuk si je ogledala delovanje prvega socialnega podjetja v Sloveniji, Center ponovne uporabe v Ljubljani. V centru ponove uporabe, ki deluje na vec krajih v Slove-niji, so oktobra pripravili posebne ugodnosti za dijake in študente, ki zacenjajo novo šolsko leto. Da bi izboljšali položaj tudi tistim študentom, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin, jim ponuja-jo poseben popust za nakup knjig, oblacil, obut-ve in opreme. Poleg tega bodo študentom in dijakom nudili tudi brezplacno strokovno pomoc pri obnovi in manjših popravilih izdelkov in obla-cil z namenom možnosti nadaljnje uporabe. Vec. Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti DO v Sloveniji cpu-logo 6 urni delavnik na Švedskem -poskus obeta Februarja letos so poskusno uvedli krajši delovni cas za medicinske sestre v domu za ostarele Svartedalens na Švedskem. Zaradi izcrpanosti ob prepolnem delovniku se med zaposlenimi pojav-ljajo bolezni in depresija, porušeno razmerje med službenim in zasebnim življenjem pa ne koristi nikomur. Prvi rezultati skrajšanega delov-nika pa kažejo na uspeh. V poskus vkljucene ses-tre so bile zelo zadovoljne. Kot so porocale, so manj utrujene in imajo veliko vec energije tako za delo kot za družino oziroma prosti cas. Tudi v Svartedalensu so z rezultati zadovoljni, ceprav so morali zaposliti 14 dodatnih ljudi. Strinjajo se tudi sestre, ki poudarjajo, da je skrb za starejše ljudi, številne tudi dementne, zahtevna in terja stalno pozornost in kreativnost. Tako jim šesturni delovnik omogoca delo na precej višji ravni. Eksperiment v Svartedalensu je spodbudil tudi številne druge na Švedskem. Šesturne delovnike so tako uvedli za nekatere oddelke v bolnišnicah v Göteborgu, v nekaterih državnih uradih v Göteborgu in v mestu Umea. Idejo pa že nekaj casa pozna tudi zasebni sektor. Vec. Vir: delo.si. Znanstveni clanek o razlikah porocan-ja o DO v nekaterih državah EU Nikolina Markota Vukic; RRiF d.o.o, Zagreb, Hrva-ška je napisala znanstveni clanek v katerem piše, da je porocanje o družbeni odgovornosti podjetij (DOP) postal pomemben kriterij za transparent-no delovanje podjetja. Medtem ko nekatera pod-jetja ne razkrivajo informacij o DOP, pa obstaja kopica podjetij z dolgo zgodovino preglednosti poslovanja in porocanja o DOP. Evropska komisi-ja je naredila še korak naprej in sprejela novo direktivo Racunovodstvo 2013/34/EU, ki nalaga nekaterim podjetjem obvezno porocanje o DOP. Ker pa je, kot izhaja iz raziskave, porocanje o DOP odvisno od velikost podjetja in panoge, pa tudi iz katere države podjetje izhaja, lahko vidi-mo, da porocanje ni preprosto in so glede poro-canja o DOP med izbranimi državami clanicami EU bistvene razlike. Zato bo velik izziv uskladiti nacionalno zakonodajo in jo prilagoditi enotnim kriterijem EU oz. Direktivi EU 2013/34, predvsem z namenom povecati preglednost in odgovor-nost podjetij, hkrati pa šcititi lokalne vire in inte-rese deležnikov. Vec. Vir: Hrcak, portal znanstve-nih casopisov Hrvaške. O porocanju glede družbene odgovor-nosti v podjetjih Podjetja so se z družbeno odgovornostjo odzvala na narašcajoca pricakovanja družbe. Ena od treh dimenzij družbene odgovornosti je socialna vzdržnost, ki je v primerjavi z gospodarsko in okoljsko politiko, pogosto zanemarjena. Predv-sem akterji v kemicni industriji imajo na svojih ramenih veliko odgovornost do družbe, njihova dejavnost in uspešnost pa je nenehno pod nad-zorom. Hkrati pa morajo podjetja slediti socialni politiki, da lahko sploh obdržijo certifikate za opravljanje svoje dejavnosti. O koristnih ucinkih porocanja glede socialne vzdržnosti podjetij in interesnih skupin s primerom iz Nemške kemic-ne industrije lahko preberete tukaj. Vec. Vir: Journal ob Business Chemistry Verodostojnost komuniciranja DO: koncepti, metode, analize Na globaliziranih trgih so normativi za legitimno delovanje podjetja razpršeni, predvsem pa morajo podjetja pogosto slediti in izpolnjevati zahteve nasprotujocih si interesnih skupin. To je razlog, zakaj je komuniciranje družbene odgo-vornosti podjetij velik izziv. Mnogo vec o tem pišeta Irina Lock in Peter Seele v doktoratu Uni-versitŕ della Svizzera italiana. Doktorat je komi-sija ocenila z oceno Summa cum laude. Vir: Rero Doc Digital Library TUI-jeva strategija DO Skupina TUI je izdala svojo novo strategijo druž-bene odgovornosti TUI, »Better Holidays, Better World«. Ambiciozna strategija 2020 je zgrajena okrog treh kljucnih stebrov pomagati oblikovati prihodnost trajnostnega turizma. Do leta 2020 se je TUI zavezal zmanjšati ogljicno intenzivnost svojih letalskih družb, križark in letovanj za nadaljnjih 10 %, izvesti 10 milijonov »bolj zelenih in pravicnejših« pocitnic na leto in investirati 10 milijonov evrov letno za povecanje pozitivnih vplivov turizma. Vec o TUI-jevi strategiji lahko preberete tukaj. Vir: CSR Europe Seznam podjetij z najboljšim svetovnim ugledom za družbeno odgovornost Reputation Institut, vodilni svetovni raziskovalni in svetovalni inštitut za izboljšanje ugleda podje-tij, je pred kratkim objavil lestvico Global CSR RepTrak® 100 podjetij, ki imajo najboljši ugled, kar se tice družbene odgovornosti. Lestvica zaje-ma podjetja iz 15 držav. Že drugo leto zapored je podjetje Google zmagalo z obcutno prednostjo. "Družbena odgovornost je eno izmed najbolj kompleksnih podrocjih ugleda podjetja," je dejal Brad Hecht, glavni raziskovalec pri omenjenem Inštitutu. Najvišje so na lestvici uvršcena nasled-nja podjetja: 1. Google, 2. BMW, 3. The Walt Disney Company, 4. Microsoft, 5. Daimler, 6. LEGO, 7. Apple, 8. Intel, 9. Rolls-Royce Aerospa-ce, 10. Rolex. Vir: Reputation Institute Izšla je publikacija: EU zaposlovanje in sociala Najnovejši cetrtletni podatki potrjujejo prejšnjo skromno, vendar pozitivno gospodarsko rast, trga dela in socialnega razvoja. Gospodarstvo EU nadaljuje s svojo zmerno rastjo, ki se je razširila po skoraj vseh državah clanicah. Trgi dela v EU se še naprej postopoma izboljšujejo, na razpola-go je vec delovnih mest s polnim delovnim casom. Brezposelnost vkljucno z brezposelnostjo mladih še naprej pocasi, a vztrajno upada v EU, vendar pa med državami clanicami ostajajo veli-ke razlike. Opazen je tudi padec števila dolgot-rajno brezposelnih, ki pa je še vedno visok. Gos-podinjski prihodki in financni pogoji gospodinj-stev v EU se še naprej izboljšujejo, zaradi moc-nejše gospodarske aktivnosti in izboljšanih pogo-jih na trgih dela. Vec. Vir: Evropska komisija »Svetovna ucna ura« Združeni narodi (ZN) so 27. septembra letos objavili prenovljene Cilje trajnostnega razvoja do leta 2030, z namerami uveljavljanja ukrepov odprave skrajne revšcine, boja proti neenakosti in boja proti posledicam podnebnih sprememb za doseganje vkljucujocega in trajnostnega raz-voja za sedanjo in prihodnje generacije ter zago-tavljanje spodbujanja in varstva vseh clovekovih pravic in temeljnih vrednot kot podlage za mirol-jubne in pravicne družbe. Za dobro vseh je pomembno najprej dobro obvešcanje in ozaveš-canje o njihovem pomenu in globalnih razmisle-kih ter nadaljnje ukrepanje. Pomembno vlogo pri tem ima tudi slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. V okviru prizadevanj na svetovni ravni je nastal projekt Svetovna ucna ura (delovni pre-vod – The World’s largest lesson), ki zajema film, strip in aktivnosti za ucitelje. Cilj projekta je, da Svetovno ucno uro izpeljejo v cim vec šolah po svetu, z namenom ozavešcanja otrok o sprejetih Ciljih trajnostnega razvoja. Vec. Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. DO v Evropi in po svetu The top 10 companies for social responsibility Prijave na 8. Informativo v teku Od 22. do 23. januarja 2016 bo na Gospodar-skem razstavišcu v Ljubljani potekal Sejem izob-raževanja in poklicev Informativa, ki na enem mestu ponuja pregled izobraževalnih progra-mov, ki so na voljo v Sloveniji ter v tujini - od srednjih šol do visokošolskih in podiplomskih programov, dodatnega izobraževanja in usposa-bljanja, jezikovnih tecajev, vseživljenjskega uce-nja itd. Že peto leto zapovrstjo bo v okviru Infor-mative, natancneje v petek, 22. januarja 2016, potekala tudi Poslovna Informativa, enodnevni konferencno-sejemski dogodek na temo poslov-nega in strokovnega izobraževanja. Rdeca nit 4. Poslovne Informative je mreženje med podjetni-ki in posamezniki. Kakovostno vzpostavljanje stikov, izmenjava idej in odpiranje vrat v drugih podjetjih so temeljna nacela mreženja. Omenje-ne lastnosti nam omogocajo pridobivanje novih poslov in strank, posledicno pa raste tudi uspeš-nost posameznih podjetij in organizacij. Sejem Informativa ponuja informacije o poklicih in dru-ge pomembne informacije, povezane z izobraže-vanjem. Od tega, kateri poklici obetajo, kje in kako pridobiti štipendijo, kako urediti bivanje v casu šolanja, katera podjetja nudijo prakse in katera (prve) zaposlitve, kako študirati ali se zaposliti v tujini ipd. Prijave zbirajo do 3. decem-bra 2015. Vir: Informativa Kongres prostovoljstva Slovenska filantropija letos organizira 10. Slo-venski kongres prostovoljstva, katerega glavna tema je nacionalna strategija razvoja prostovolj- stva. V letošnjem letu namrec pod okriljem Mini-strstva za javno upravo skozi vec korakov nastaja Strategija razvoja nevladnih organizacij in prosto-voljstva, ki ji namenjajo osrednjo pozornost kon-gresa. Kongres bo potekal v petek, 27. novembra 2015, v Ljubljani, tudi tokrat pod pokrovitelj-stvom predsednika Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja. Zadnji petek v novembru bodo obravnavali izhodišca za razvoj prostovoljstva v Sloveniji do leta 2020 in zastavili strateške usme-ritve za naslednjih pet let na razlicnih podrocjih. Že 10. kongres bo priložnost za skupen pogled v prihodnost, na katero lahko pomembno vpliva-mo z dobrimi razvojnimi smernicami vsi, ki nas prostovoljstvo kakor koli povezuje. Zato vabijo predstavnike prostovoljskih organizacij, prosto-voljce, mentorje in organizatorje prostovoljstva, javne zavode in druge institucije, odlocevalce in podjetja ter zainteresirano javnost, da se udeleži-te kongresa in s svojimi izkušnjami prispevate k oblikovanju strateških razvojnih usmeritev na podrocju prostovoljstva v Sloveniji. Poleg same vsebine kongresa so dodaten razlog za udeležbo zanimivi govorci, izbor clanov Eticne komisije in izmenjava izkušenj med udeleženci. Vir: Sloven-ska filantropija. Novembra vrh Enterprise 2020 Od 16. do 17. novembra 2015 bo v Bruslju pote-kal nov vrh Enterprise 2020, ki je pobuda, ki jo je CSR Europe pricela zato, da bi podprla podjetja pri ustvarjanju trajne konkurencnosti z oblikova-njem platforme, namenjene inovacijam in izmen-javi, pospeševala tesno sodelovanje med podjetji in njenimi interesnimi skupinami, z iskanjem novih nacinov skupnega prizadevanja za ustvarja-nje trajnostne prihodnosti, okrepila globalno vodilnost, ki jo ima Evropa na podrocju CSR z vkljucevanjem institucij EU in širšo skupino med-narodnih akterjev. Pobudo podpirata CSR Europe in njena mreža korporativnih clanov ter nacional-nih partnerjev v 23 državah, Evropska komisija, belgijsko predsedstvo EU in vse vecje število vlad po Evropi. Tokratno srecanje bo bogato s tema-mi: krožno gospodarstvo, odgovorno upravljanje virov, podjetništvo in clovekove pravice, zavez- ništva med mesti in podjetji, nefinancna uspeš-nost, inovativnost na delovnem mestu, priprav-ništva in vajeništva, e-znanje in vseživljenjska zaposljivost. Prvi vrh, leta 2012 je bil izjemno uspešen, saj je bil dosežen velik napredek na podrocju agende družbene odgovornosti, zato je le-ta sedaj bolj pogosto vkljucena v strategijo poslovanja in inovacij po vsej Evropi. Vir: Enter-prise 2020 Mednarodno poslovno srecanje -»SEE MEET Pomurje«, Radenci Dvodnevno poslovno srecanje bo potekalo od 11. - 12. novembra 2015 v Hotelu Radin v Radencih. Udeleženci poslovnega srecanja SEE MEET Pomurje 2015 se bodo lahko v samo dveh dneh na do 15. vnaprej dogovorjenih sestankih na enem mestu srecali s potencialnimi poslovni-mi partnerji, poleg tega pa bodo na voljo še šte-vilne neformalne možnosti za pogovore. S pomocjo kataloga prijavljenih podjetij bodo pred srecanjem lahko poiskali tista podjetja, ki se jim zdijo zanimiva in so izrazila željo po sestanku. Vec. Vir: podjetniski-portal.si 24. konferenca SZKO 2015: CELOVITO PRESTRUKTURIRANJE? ODGOVOR SO LJUDJE! Slovensko združenje za kakovost in odlicnost pripravlja 24. letno konferenco z naslovom »Celovito prestrukturiranje? Odgovor je kako-vost!«, ki bo potekala od 12. – 13. novembra 2015 v GH Bernardin v Portorožu. Tudi letošnja konferenca se bo posvetila problematiki pre-strukturiranja, saj je naloga vseh, ki se ukvarja-mo s kakovostjo, omogociti uspešnost prestruk-turiranja slovenskega gospodarstva in javnega sektorja z uporabo nacel kakovosti, pristopov in orodij. Pri tem bodo v ospredje postavili ljudi, zaposlene v podjetjih in organizacijah, brez katerih še tako dober voditelj ne more dosegati vizije in udejanjati poslanstva. Na konferenci bodo podelili tudi nagrade in priznanja Sloven-skega združenja za kakovost in odlicnost. Vec. Vir: SZKO Usposabljanje za vodje kakovosti QM -vkljucena tveganja Slovensko združenje za kakovost in odlicnost obvešca, da so prenovili vsebino predavanj QM usposabljanja. Vsi predavatelji so v svoje vsebine vkljucili nove smernice standarda ISO 9001:2015. Nova predavateljica, dr. Nadja Zorko, direktorica financ v koncernu ETI Izlake bo v okviru predava-nja financ in racunovodstva vkljucila tudi obvla-dovanje tveganj v podjetjih. Vabljeni k prijavi na usposabljanje. Vec. Vir: SZOTK Najvecja konferenca na podrocju trajnostne gradnje in nepremicnin -»Priložnosti v trajnostnem gradbeniš-tvu« Javna agencija Spirit Slovenija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z ODPRTIMI HIŠAMI SLOVENIJE organizirajo naj-vecjo konferenco na podrocju trajnostne gradnje in nepremicnin. Konferenca bo prikazala predno-sti celovitega pristopa k trajnostnemu gradbeniš-tvu, ki upošteva širši spekter ukrepov pri financi-ranju, nacrtovanju, izgradnji, upravljanju in vzdr-ževanju nepremicnin. V konferencnem delu bodo predstavljeni inovativni pristopi k razlicnim seg-mentom trajnostnega gradbeništva. Drugi del konference pa bo namenjen ogledu primerov realiziranih objektov. Predavanja bodo potekala v slovenskem oz. angleškem jeziku. Prevod bo zagotovljen v angleški jezik. Konferenca bo pote-kala 5. novembra 2015 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Udeležba je brezplacna. Vec. Vir: Spirit Slovenija Mednarodna konferenca o sodobnih sistemih izobraževanja in družbenih vedah V mestu Wuhan, Hubei na Kitajskem bo od 15. do 17. aprila 2016 potekala akademska konfe-renca o sodobnih sistemih izobraževanja in druž-benih vedah MESS 2016. Ce želite objaviti še neobjavljene vsaj tri strani dolge prispevke o omenjeni temi na tej konferenci jih morate odda-ti do 10. decembra 2015. Vir: Mess 2016. Vabilo delodajalcem na usposabljanje V svetu se že nekaj desetletij z izjemno naglico odvijajo velike spremembe v družbenoekonom-ski realnosti ob prehodu iz (post)industrijske v informacijsko družbo in družbo znanja. Daljno-sežne spremembe v strukturi prebivalstva in naravi njihovega dela s sabo prinašajo potrebo po drugacni družbeni participaciji ne le v obci-nah in državi, ampak tudi v podjetjih. Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma v okviru projekta DEMINE organizira usposabljan-je za delodajalce na temo »Uvajanje participaci-je zaposlenih v poslovno prakso - S sodelovan-jem do zaupanja in uspešnega poslovanja«, ki bo potekalo v torek, 10. novembra 2015, med 9. in 15.30 uro, na lokaciji Tkalski prehod 4, Mari-bor, I. nadstropje. Tkalka vabi vse delodajalce, ki želite v podjetjih/organizacijah povecati ucinko-vitost in uspešnost zaposlenih za boljše poslova-nje ter razmišljate o njihovi vkljucitvi v soodloca-nje, vabimo, da se nam pridružite na usposablja-nju. Vir: Fundacija Prizma Dnevi za podjetne ob 10. obletnici državnega poslovnega portala e-Vem Ob 10. obletnici portala e-Vem bodo vrhunski strokovnjaki in uspešni podjetniki z vami delili svoje izkušnje in znanje o ustanovitvi podjetja, postopkih pridobitve dovoljenj, novih oblikah poslovanja in možnostih širitve v tujino. Dnevi za podjetne se bodo zvrstili od 2. do 6. novem-bra 2015 na dolocenih tockah VEM v desetih vecjih slovenskih mestih in bodo na vsaki lokaciji potekali od 13. do 17. ure. Izkoristite priložnost za brezplacna osebna svetovanja in se udeležite predavanj o dobrih poslovnih praksah. Pohitite s prijavo, saj je število mest omejeno. Vir: @ VEM portal za podjetja in podjetnike Na 10. Slovenskem forumu inovacij se bo predstavilo 45 najboljših inovacij Javna agencija SPIRIT Slovenija je na letošnje jav-no povabilo k prijavi izumov, invencij in inovacij za jubilejni, 10. Slovenski forum inovacij prejela 87 prijav. Na dogodku, ki bo 17. in 18. novembra 2015 v Športnem centru HIT v Šempetru pri Gori-ci, bo na ogled 45 najboljših, in sicer 33 inovativ-nih proizvodov in 12 inovativnih storitev. Med prijavami so bila zastopana zelo raznolika vsebin-ska podrocja: 22 inovacij s podrocja racunalniš-tva in informatike, 16 s podrocij elektrotehnike in telekomunikacij, 14 s podrocja strojništva, 10 s podrocja arhitekture in gradbeništva, 10 s podro-cja športa in rekreacije ter 5 s podrocja ekologije. Strokovno ocenjevalno komisijo je še posebej prepricalo 45 inovacij, ki bodo predstavljene v obliki sejemske razstave 10. Slovenskega foruma inovacij.Seznam prijavljenih inovacij je objavljen tukaj. Vir: Spirit Slovenija Dobre prakse trajnostne gradnje v Štanjelu GBC Slovenija vabi na predstavitev dobrih praks trajnostne gradnje, ki bo potekala 5. novembra 2015 v Štanjelu. Na predstavitvi bodo predstav-ljeni elementi trajnosti, ki so prisotni že dolgo, a ki so lahko danes še vedno ali pa ponovno lahko zelo uporabni. Vec. Vir: GBC Slovenija Dogodki, konference croprevolution Razpisi in priložnosti Revidirani Programi sodelovanja INTERREG V-A med Slovenijo in Avs-trijo ter Hrvaško in Madžarsko V drugi polovici meseca julija so bili Evropski komisij posredovani revidirani Programi sodelo-vanja INTERREG V-A; in sicer Program sodelova-nja INTERREG V-A Slovenija-Avstrija za program-sko obdobje 2014-2020, Program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška za programsko obdobje 2014-2020 in Program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Madžarska. Pripombe EK, ki so jih programi prejeli v mesecu juniju, so države clanice skrbno preucile ter jih smiselno upoštevale pri pripravi revidiranih dokumentov. Potrditev Programov sodelovanja je pricakovati konec meseca septembra 2015, ki jim bo predvi-doma konec leta 2015 sledila objava razpisa. Vec. Vir: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko LIFE razpis (LIFE Grants) Evropska komisija je objavila razpis LIFE Action Grants 2015, na katerega se lahko prijavijo pod-jetja, nevladne organizacije in državna telesa, registrirana oz. ustanovljena v EU. Za program na podrocju okolja in podnebja bodo v poštev prišli »tradicionalni« projekti, pripravljalni proje-kti – projekti v zacetni fazi, integracijski projekti, projekti tehnicne podpore in razvojni projekti. Ker gre za zelo kompleksen razpis z vec podrocji, je priporocljivo, da prijavitelji pred prijavo pre-gledajo dokument o smernicah razpisa (Life Ori-entation Document). Vec. Vir: Evropska komisija Nepovratne financne spodbude prav-nim osebam za nakup elektricnih vozil Predmet razpisa so nepovratna financna sreds-tva v obliki financne pomoci za nove naložbe okolju prijaznejših vozil. Upravicenci so: samos-tojni podjetniki posamezniki ter gospodarske družbe, ki imajo v trenutku placila pomoci poslo-vno enoto ali podružnico v RS. Rok za oddajo vlog je do porabe sredstev. Vec. Vir: Eko Sklad. Fast track to Innovation Pilot Projekti »Fast track to Innovation Pilot«, ki se bodo spodbujali, morajo biti blizu prototipa, teh-nologija, ki je predmet projekta, mora biti že tes-tirana v ustreznem okolju. To pomeni, da se ne morejo prijaviti podjetja, ki imajo samo idejo, niso pa še preverila, kako bi bila uspešna na trgu. Najvecjo moc pri ocenjevanju bodo imeli ucinki projekta, kot so: hiter razvoj; poslovni prevzem in uvajanje trajnostnih inovativnih rešitev (izdelkov, procesov, storitev, poslovnih modelov...); reševa-nje družbenih izzivov; hiter prodor na trg - najpozneje v treh letih po zacetku projekta; novost na trgu; poudarek na specificnih znacilno-stih dolocene panoge; vecja konkurencnost in rast poslovnih partnerjev v konzorciju v smislu povecanja prodaje, števila zaposlenih; vecja ude-ležba industrije, predvsem malih in srednjih pod-jetij. Višina subvencije je 3 milijone EUR. Financi-rani bodo konzorciji z najmanj tremi partnerji iz treh razlicnih držav in najvec pet partnerjev. Rok za oddajo vlog je 1. 12. 2015. Vec. Vir: Tiko Pro d.o.o. Horizon 2020: Bio based Industries Joint Undertaking -Biogospodarstvo V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je objavljen javni razpis za sofinanciranje skupnih projektov na podrocju biogospodarstva. Rok za prijavo je 3. 12. 2015. Vec. Vir: Razpisi.info Javni razpis za izvedbo programov na podrocju medsektorskega vlaganja v zdravje in zmanjševanja neenakosti v zdravju Predmet razpisa so programi na podrocju medse-ktorskega vlaganja v zdravje in zmanjševanja neenakosti v zdravju za leti 2015 in 2016. Cilj raz-pisa je podpora Ministrstvu za zdravje pri uresni-cevanju družbene skrbi za zdravje, s ciljem zma-njševanja razlik v zdravju med posameznimi regi-jami in skupinami prebivalstva RS ter prenos dob-rih praks v mednarodno okolje in iz mednarodne-ga okolja. Vec. Vir: Razpisi.info V okviru Programa sodelovanja Inter-reg V-A Slovenija-Madžarska 2014-2020 na voljo skoraj 19 milijonov evrov Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je 20. oktobra 2015 organizirala predstavitev Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija–Madžarska, za katerega je organ upra-vljanja. Udeležence je nagovorila tudi ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj, ki je dogodek oznacila kot priložnost za krepitev cezmejnega sodelovanja ter pogled na preteklo in prihodnje izvajanje. V program-skem obdobju 2014–2020 se namrec nadaljujejo programi Evropskega teritorialnega sodelovanja med Slovenijo in sosednjimi državami (Hrvaško, Avstrijo, Madžarsko in Italijo), v katerih lahko obcine in regionalne institucije uspešno uresni-cujejo svoje ambicije v sodelovanju s cezmejnimi partnerji na EU ravni. Programi cezmejnega sodelovanja bodo podpirali endogen razvoj sku-pnega obmejnega prostora, bogatega z naravno in kulturno dedišcino, prav tako pa bo njihov cilj poglobitev sodelovanja med javnimi institucija-mi, še posebej na podrocju varovanja okolja. Vec. Vir: Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Okvirni program za raziskave in ino-vacije (2014–2020) -OBZORJE 2020 Financna sredstva za izvajanje Obzorja 2020 zna-šajo 77 028,3 milijonov EUR v tekocih cenah (odlicna znanost – 24 441,1 milijonov EUR; vodil-ni položaj v industriji – 17 015,5 milijonov EUR; družbeni izzivi – 29 679 milijonov EUR). Letna proracunska sredstva odobrita Evropski parla-ment in Svet v okviru omejitev iz vecletnega financnega okvira. Evropski parlament in Svet Evropske unije sta 11. decembra 2013 sprejela Sklep št. 1291/2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020, katerega cilj je prispevati k vzpos-tavitvi na znanju in inovacijah temeljece družbe in gospodarstva po vsej Uniji. Program ima tri prednostne naloge, ki se medse-bojno dopolnjujejo in so namenjene: (a) odlicni znanosti; (b) vodilnemu položaju v industriji; (c) družbenim izzivom. PREDNOSTNA NALOGA "Odlicna znanost" Ta del je namenjen krepitvi in povecanju odlicno-sti znanstvene baze Unije ter konsolidaciji evrop-skega raziskovalnega prostora, s cimer bi sistem Unije na podrocju raziskav in inovacij postal bolj konkurencen na svetovni ravni. PREDNOSTNA NALOGA "Vodilni položaj v indus-triji" Namen tega dela je spodbujati razvoj tehnologij in inovacij, na katerih bo osnovana gospodarska dejavnost v prihodnosti, in pomagati inovativnim MSP, da postanejo vodilna svetovna podjetja. PREDNOSTNA NALOGA "Družbeni izzivi" Ta del se neposredno odziva na prednostne nalo-ge politike in družbene izzive, ki so opredeljeni v strategiji Evropa 2020 in so namenjeni spodbuja-nju kriticne mase pobud na podrocju raziskav in inovacij, potrebnih za uresnicitev ciljev politike Unije. Pri vseh teh dejavnostih se uporabi v izzive usmerjen pristop in lahko zajemajo temeljne razi-skave, uporabne raziskave, prenos znanja ali ino-vacije, osredotocajo pa se na prednostne naloge politike, ne da bi bila vnaprej natancno dolocena izbira tehnologij ali rešitev, ki bi jih bilo treba raz-viti. Pozornost bo poleg tehnološko usmerjenim rešitvam namenjena netehnološkim, organizacij-skim in sistemskim inovacijam ter inovacijam v javnem sektorju. Horizon 2020: Science with and for Society V okviru prednostne naloge »znanost z in za dru-žbo« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 so objavljeni javni razpisi za sofinanciranje aktivnosti v letih 2016/17. Program obsega nasle-dnja podrocja: . Privlacnost izobraževanja in znanstvenih karier za mlade. . Spodbujanje spolne enakosti v raziskavah in inovacijah. . Povezanost družbe z znanostjo in inovacija mi. . Razvoj upravljanja za vecjo odgovornost raziskav in inovacij . Datum odprtja in rok prijave sta odvisna od pod-rocja, na katerega se prijavljate! Vec. Vir: Razpi-si.info Horizon 2020: Marie Sklodowska-Curie Innovative Training Networks (ITN) V okviru prednostne naloge »odlicna znanost« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je objavljen razpis za zbiranje predlogov, in sicer za Marie Sklodowska-Curie inovativne mreže usposabljanja (ITN). Inovativne mreže povezuje-jo univerze, raziskovalna središca in podjetja iz raznih koncev sveta, usposabljanje je namenje-no mladim raziskovalcem. Financna sredstva te dejavnosti Marie Sklodowska-Curie so namenje-na predvsem organizacijam, denimo univerzam, raziskovalnim ustanovam in podjetjem, ki skupaj oblikujejo mrežo raziskovalnega usposabljanja. Specificni pogoji sodelovanja za ta razpis so opredeljeni v razpisni dokumentaciji. Rok prijave 12.1.2016. Vec. Vir: Razpisi.info Horizon 2020: European Researchers' Night V okviru prednostne naloge »odlicna znanost« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je objavljen javni razpis, namenjen sofinanciran-ju koordinacije in izvedbe Evropske noci razisko-valcev. Rok prijave 12.1.2016. Vec. Vir: Razpi-si.info Horizon 2020: Call for Competitive Low-Carbon Energy V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 so objavljeni javni razpisi na podrocju konkuren-cne nizkoogljicne energije za leti 2016 in 2017. Specificni pogoji sodelovanja za ta razpis so opredeljeni v razpisni dokumentaciji. Datum odprtja in rok prijave sta odvisna od teme, na katero se prijavljate! Vec. Vir: Razpisi.info Horizon 2020: Green Vehicles 2016-2017 V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 so objavljeni javni razpisi v okviru teme »pameten, okolju prijazen in integriran promet«, in sicer za podrocje pospeševanja razvoja in upo-rabe novih tehnologij in inovativnih rešitev za vozila za leti 2016/17. Vec. Vir: EK, Research& Innovation Horizon 2020: Greening the Economy V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 so objavljeni javni razpisi na podrocju zelene eko-nomije. Datum odprtja in rok prijave sta odvisna od podrocja, na katerega se prijavljate. Vec. Vir: Razpisi.info Prvi razpisi Slovenske strategije pametne specializacije že v novembru Slovenska strategija pametne specializacije bo v obdobju med leti 2016 in 2018 prinesla za 656 milijonov evrov razvojnih naložb na leto. Prvi raz-pisi, ki bodo usklajeni z omenjeno Strategijo, naj bi bili objavljeni že v novembru letošnjega leta. Vir: http://mladipodjetnik.si/ Razpis UNESCO -L´OREAL "Za ženske v znanosti« 2016 L´OREAL Slovenija in Slovenska nacionalna komi-sija za UNESCO razpisujeta štipendije nacionalne-ga programa "Za ženske v znanosti" 2016. Trem slovenskim mladim raziskovalkam bodo podelili štipendije za obdobje enega leta v višini 5.000 EUR. Kandidatke se lahko na razpis prijavijo do vkljucno 30. oktobra 2015. Prijave in vloge mora-jo biti oddane v elektronski obliki do danega roka. Štipendije so namenjene znanstveno-raziskovalnim projektom raziskovalk naravoslov-nih znanosti, medicine in biotehnike v okviru slo-venskih znanstvenih institucij, posamezne prijave pa mora priporociti tudi predstojnik institucije, kjer kandidatka študira/dela, ali njen mentor. Kandidatke morajo biti v zadnjem letu prijav na svoj doktorat, ne smejo biti starejše od 35 let, imeti morajo slovensko državljanstvo ter stalno prebivališce v Sloveniji. Vec. Vir: Unesco Razpis za prijave za mednarodno kon-ferenco o humanisticnih in družbenih vedah V mestu Guangzhou na Kitajskem bo od 8. do 10. januarja potekala konferenca HSS2016. S hitrim razvojem industrije in informacijske tehnologije , bodo raziskovalci z vseh podrocjih razpravljali o novih idejah povezanih z znanostjo o materialih in proizvodnimi tehnologijami. Na tej konferenci bodo avtorji lahko dali svoj poudarek na znanosti o materialih. Zadnji dan za prijavo na konferenco Pozdravljeni! Naj se na zacetku najprej predstavim. Moje ime je Jure Miklavcic, star sem 17 let in obisku-jem gimnazijo v Ljubljani. Že od malega živim v Domžalah, kjer sem tudi z odlicno oceno zak-ljucil osnovno šolo. Pred približno 2 letoma sem se zacel ukvarjati s projektom »Water Saving System – sistem za varcevanje z vodo«. Naredil sem pasivni pre-klopni ventil, ki za delovanje ne potrebuje dodatne elektricne energije, saj je odvisen le od temperature vode, ki tece skozi ventil. Kje pride v poštev? Verjetno ste se že kdaj sre-cali s problemom, ko se opdravite tuširati, morate najprej nekaj casa cakati, da pritece topla voda. V tem casu pa v odtok odtecejo ogromne kolicine neporabljene, neonesnažene pitne vode, ki pa smo jo tudi placali. Ventil je v prototipni fazi, skrbi pa, da dokler voda ne bi bila primerne temperature, bi tekla v zbiralnik, ko pa bi dosegla primerno temperaturo za tuši-ranje bi to vodo ventil avtomatsko preusmeril na tuš – tako bi se zaceli tuširati s prijetno toplo vodo. Nagrade, ki sem jih prejel: - 1. mesto TESSI (Teaching Sustainability Across Slovenia and Italy), - TOP 47 inovacij na 9. Slovenskem forumu inovacij (bil sem tudi edini dijak), - »Grand award« v kategoriji »business« na olimpijadi (Genius Olympiad), ki je potekala v New Yorku, - Nacionalni zmagovalec Energy Globe Award-a (letos se je prijavilo preko 1700 projektov iz 177 držav – najprej izberejo nacionalne zma-govalce, nato po 3 finaliste iz vsake kategorije: zrak, zemlja, ogenj, mladi in voda, v katero sem tudi jaz prijavljen). Projekt je bil tudi medijsko odmeven: - http://www.24ur.com/novice/slovenija/17-letni-jure-izumil-poseben-ventil-za-vodo-mesecna-poraba-manjsa-za-1200-litrov.html - https://www.rtvslo.si/uspesna-slovenija/najstniski-izumitelj-iz-domzal-ki-je-heureka-zaklical-med-tusiranjem/349415 - http://www.startaj.si/8811595/Zaradi-inovacije-slovenskega-dijaka-mrzla-voda-pred-tu%C5%A1iranjem-ne-bo-%C5%A1la-v-ni%C4%8D - http://gazela.dnevnik.si/sl/Novice/5467/Podjetni%C5%A1ki+dnevnik+Jureta+Miklav%C4%8Di%C 4%8Da+(1)%3A+Svet+vpra%C5%A1anj (v mesecu marcu 2015 sem pisal podjet-niški dnevnik – Dnevnik, rubrika Gazele) Projekt sem v mesecu novembru 2015 predsta-vil na Planet TV-ju, v mesecu juniju pa na Svet na Kanalu U. O projektu so pisali tudi v Delu, Financah, Dnevniku in v lokalnih casopisih. Dobil sem povabilo na podelitev svetovnih nagrad Energy Globe Awarda v Teheran, Iran januarja 2016 (www.energyglobe.info). Pred-stavljati grem Slovenijo, zato bi se rad obrnil na vas. Zanima me, ce je kakšna možnost, da bi me sponzorirali in sicer v obliki 2 letalskih kart do Teherana (ker sem še mlad gre z mano tudi oce). V upanju, da bomo našli kakšne skupne tocke, vas lepo pozdravljam! Jure Miklavcic, Domžale, 7.10.2015 Prejeli smo ... Na nas se je obrnil dijak Jure Miklavcic, ki je prejel nagrado Energy Globe Award. Podelitev bo potekala v Teheranu. Ne spreglejte njegove prošnje za sponzorstvo, da se lahko udeleži podelitve nagrad. Foto: Mediaspeed Dva dokumentarna filma Irena Hrast nam je poslala povzetek zanimivih dokumentarcev s povezavo na dokumentarce. Prvi dokumentarni film "97% v lasti" pojasnjuje vlogo in moc pri ustvarjanju denarja v našem financnem in ekonomskem sistemu ter razkriva družbene posledice ustvarjanja denarja tako na lokalni kot na globalni ravni. Film prikazuje, kako lahko sprememba denarnega sistema ustvari bolj enakopravno in demokraticno družbo. Film si lahko ogledate na tej povezavi. Drugi dokumentarni film "Princi jena" je prelo-men dokumentarec o vlogi centralnih bank. Pos-net je po knjigi Richarda Wernerja z istim naslo-vom. Richard je bil gostujoci raziskovalec pri Banki Japonske med gospodarskim zlomom v 90. letih, v obdobju, ko se je vrednost vrednostnih papirjev na borzi znižala za 80% in cene stano-vanj za do 84%. Pripravite se, saj vam lahko ta dokumentarec vaše razumevanje sveta popolno-ma preobrne. Film si lahko ogledate na tej pove- zavi. Oba neodvisna dokumentarna filma je reži-ral Michael Oswald, Queuepolitely in Hushhus-hvideo, prevedla Irena Hrast, strokovni pregled prevoda pa je opravil ddr Matjaž Mulej. Peticija, ki poziva ZN in svetovne vodi-telje k skupni akciji za rešitev begun-ske krize Ddr. Matjaž Mulej je pripravil peticijo z naslovom Združeni narodi in globalni voditelji: Organizirajte UNO akcije za rešitev problema beguncev. DDr. Mulej pravi, da mu je ta tematika izjemno pomembna in le skupaj lahko nekaj spremenimo. O peticiji lahko preberete in jo podpišete tu. Polovica Evrope že rekla "ne" gensko spremenjenim živilom Polovica clanic Evropske unije se je že odlocila za geografsko izkljucitev svojega ozemlja iz pridela-ve gensko spremenjenih rastlin (GSR), s cimer so zadali velik udarec biotehnološki industriji. Do zdaj je 14 držav clanic Bruslju sporocilo, da bodo agrikulturnim multinacionalkam, ki vkljucujejo Monsanto, Dow, Syngenta in Pioneer, vložile zah-tevo za geografsko izkljucitev. Prošnji Latvije in Grcije sta bili že sprejeti, ce se ta vzorec razširi, pa bosta približno dve tretjini prebivalstva Unije - in njenih obdelovalnih površin - brez gensko spremenjenih rastlin. Razprava o GSO-ju je sicer v javnosti izjemno pereca in zagrizenim nasprotni-kom nasproti stoji tudi vrsta strokovnjakov, ki GSO podpirajo. Vec. Vir: Pozitivke.net Prejeli smo ... VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu