Štev. 152.
V UuMIanl, v četrtek, dni 6. julija 1905.
Leto mm.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 261— za pol leta ,, ,, 13--za Četrt leta „ „ 6-50 za en mesec >> ,, 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20"— za pol leta „ „ 10"— za četrt leta „ „ 5'— za cn mesec „ „ 170
Za poSilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
.-. dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
aie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
ENEC
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat za trikrat
...
. . . .
...
13 h 11
za ve? ko trikrat V reklamnih noticah stane enostopnz garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■	Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. CJpravniSkega telefona Stev. 188.
Držnvnozborskn volitev v mariborskem okraju.
Včeraj, dne 5. t. m. se je vršila v mestni skupini Maribor Ptuj državnozborska volitev. Pred vsem moramo z veseljem poročati, da so Slovenci napredovali.
KO
		.1?	a a	U	
	o ^	n. o " rt	tO	a	1
	C	U . T3 —1 V—x	^	S Oi	3
Maribor . .	59	( 29)	695	535	251
Ptuj . . . .	21	( 19)	119	76	14
Ljutomer . .	50	( 43)	29	32	—
Ormož . . .	27	( 23)	57	3	—
Središče . .	128	(109)	1	—	—
Muta . . . .	—	(-)	23	10	—
Vuzenica . .	3	( 3)	14	1	—
Slovenjigradec	17	( 7)	51	7	—
Slov bisirica .	7	( V)	6	58	_
Sv. Lenard . .	17	( 9)	22	6	_
Marenberg . .	—	( 4)	45	2	—
329 (253) 1062 730 265
Kakor je tu natančno razvidno, so Slovenci napredovali za 76 glasov, med tem, ko so socijalni demokratje nazadovali za 50 glasov.
Potrebna je torej o ž j a v o -1 i tev Wa s t i an-Pfri mer, ki se vrši v petek, dne 7. t. m. Slovensko društvo je sklenilo, da se Slovenci ne udeleže ožje volitve ter prosi, da se ta sklep vzame tem potom od cenjenih volilcev na znanje. Menda pa ožje volitve ne bo potreba v pravem smislu besede, ker se je, kakor slišimo iz vsenemških krogov, Pfri-mer brzojavno odpovedal kandidaturi za državni zbor ter obenem odložil svoj de-želnozborski ter občinski mandat, karje že tudi prej obljubil. Slovenci so v vsakem volilnem okraju znatno napredovali le Slov. Bistrica je ostala pri istem številu (7); škandalozno pa je nazadoval Marenberg, kjer so tokrat vsi Slovenci ostali za pečjo Wastianu so pomagali do zmage osobito c kr. uradniki, ki so z neverjetnim terorizmom vplivali tudi na druge volilce ter s tem odločili ugodno za Wastiana. Veselo znamenje za slovensko stvar je, da od leta do leta napredujemo tudi v obmejnih volilnih okrajih. Pri slovenskem uspehu je udeleženo tokrat tudi častno .Slov. društvo", ki je s tiho kakor javno agitacijo ter z volilnimi shodi poseglo s srečno roko v volilno borbo.
Med vsenemci v Mariboru vlada velikansko veselje nad izidom. Izšla je posebna izdaja „Marb. Ztg.", ki pa nesramno laže, ko piše, da bodo slovenski prvaki glasovali za pfrimerja pri ožji volitvi Slovenci so že dosegli svoj namen in častno so izšli iz boja ter svetu pokazali da so se pričeli gibati in napredovati. Naprej torej v napredku in končno bomo zmagali!
Državni zbor.
Dunaj, 5. julija.
Derschattov odsek.
Včeraj po zborničii seji se je zbral Derschattov odsek ter posvetoval o reso luciji, ki j* je po daljših razpravah zvaril pododsek iz peterih resolucij. Rtferent dr. F o f t je poročal, da je večina v podod-
seku odklonila poseben zakon, ki naj vlado pooblašča, da sme izplačati kvoto za skupne državne potrebe. Zakona ni I treba, meni večina, ker sta delega-i c i j i že dovolili ,s-k-«hfn,n e državne izdatke zal. 1905. in je tudi i avstrijski parlament odobril začasni proračun do konca leta. Sicer pa avstrijski drž. zbor tudi po § 11. drž. tem. zakona sam ne more določiti kvote. Zaga-zili smo pač v »ex ltx", situacijo, ki ne soglaša z zakoni, a krivda zadene ogrski parlament, ki ni izvolil svoje kvotne depu-tacije.
Pododsek torej predlaga naslednjo resolucijo :
„Zbornica skleni: Z ozirom na to, da se ni ustavnim potom določila kvota po-čenši s 1. julijem in ni dopusten le enostranski sklep (avstrijskega parlamenta), z ozirom na to, da sta obe državni polovici po pragmatični sankciji in nagodbi iz leta 1867. dolžni plačati od delegacij določene skupne državne izdatke, jemlje zbornica v odseku od vlade podane izjavo na znanje, da bode namreč vlada na svojo odgovornost in v sporazumu z ogrsko vlado od 1. julija naprej v mesečnih obrokih proti posledobnemu ob računu izplačevala začasne predujem e. Zbornica pa se zavaruje proti vsakemu „prejudicu" glede nadaljne kvote in skupnih zadev. Ob enem zbornica pozivlje vlado, naj dela na to, da se čim pre)e ustavno določi obe-stranska kvota za skupne potrebščine. Zbornica tudi odločno naglaša, da dosedanji kvotni ključ v zvezi s carinskimi dohodki jako škodi Avstriji; zato je nujno potrebna revizija kvotnega ključa, in sicer naj se skupni troški porazdele na podlagi trdnih dejstev (števila prebivalstva in obestranskih državnih izdatkov) in tako kvota stalno določi.
Zbornica tudi izjavi, da je z avstrijskim prispevkom za skupne državne potrebščine v tesni zvezi enotna in skupnaarmada v obrambocelo-kupne države. Vlada naj torej odločno brani avstrijske koristi in o pravem času v sporazumu z držav, zborom ukrene vse potrebno".
Dr. Grabmayr in dr. Bareuther sta predlagala vsak svoj načrt zakona, ki naj približno to izrazi, kar resolucija. Dr. L e c h e r je govoril za zakon, češ, da je resolucija prazna stvar. Obširno je proti zakonu govoril min. predsednik baron Gautsch iz političnih in juridičnih razlogov. Odsek sinoči ni še dovršil razprave, katero nadaljuje sedaj po zbornični seji. Brez dvoma bode odsek odklonil poseben zakon in odobril gori v bistvu navedeno resolucijo.
Tiskovni odsek
je imel včeraj daljšo sejo, v kateri je odobril osem paragrafov (od 17. do 24) novega tiskovnega zakona. Paragraf 17. določa, da osebe pod 18 letom starosti ne smejo po ulicah časnikov prodajati.
§ 18: Na vsaki tiskovini mora biti tiskana cena. Na ulicah se smejo časniki prodajati od 5. ure zjutraj do polnoči. Na kolodvorih vedno. Blizu cesarskega dvora in pred cerkvenimi vrati se časniki ne smejo prodajati. Po hišah se tiskovine ne smejo prodajati,
Alpske železnice.
Češki in poljski poslanci so se do danes odločno ustavljali novim kreditom za alpske železnice, ako vlada obenem ne obljubi, da se p o d r ž a v i j o tri zasebne železnice v Galiciji, na Moravskem in Češkem. Kranjci in Štajerci res nimamo skoraj nobene koristi cd druge železnične zveze s Trstom; vendar pa bi nastala ogromna škoda za državo in delavce, ko bi državni zbor takoj ne dovolil dodatnih kreditov v pokritje primanjkljaja ker bi delo prenehalo in bi se razsula razna pričeta dela Na drugi strani pa Slovenci, Hrvatje Italijani in tudi južni Nemci nimajo nobene neposredne ko-
risti od podržavljenja železnic, ako se isti čas ne podržavi tudi južna železnica. Kje pa naj država dobi kar tri milijarde v ta namen ? Ti in drugi razlogi so napotili slovenske in italijanske poslance, da so skušali pregovoriti Cehe, naj odnehajo. Pogajali so se danes s predsedstvom češkega kluba dr. Š u s t e r š i č , dr. Fer-jančič, baron Malfatti in Scaramanga. Skoraj gotovo privolijo češki poslanci, da zbornica še pred počitnicami dovoli dodatne kredite za alpske železnice.
lfinorejski odsek je včeraj pooblastil poslanca Marcheta, da za jesensko zasedanje pripravi načrt zakonh glede umetnega vina.
Vojaške vaje.
Začetkom seje je poslanec dr. Rizzi vložil naslednjo resolucijo: Dne 3. t. mes. so imeli v Pulju zbrani brambovski bataljoni vajo. Vsled vročine so trije vojaki umrli, mnogo jih je zbolelo. Vaje ob taki vročini pač niso umestne, ker je vedno nevarnost za ljudi. Kako more torej vojna uprava opravičevati, da se je 3. t. m, ob taki vročini vršila vojaška vaja.
Minister za deželno brambo, fcm. Schonaich, je takoj odgovoril, da je že včeraj brzojavil v Pulj, naj mu pojasnijo dogodek. Odgovor se glasi: Vaja se je pričela zjutraj ob pol 7. uri in je trajala do pol 10. ure. Vojaki so imeli štiri odmore {'idpočitke), dvakrat z vodo. Umrl eden mož, 6 5 o b o 1 e 1 i h , 16 od teh jih je v bolnišnici, drugi ozdraveli. Zdravnik si je izpahnil nogo in moral od Dinjana po železnici domov. Natančno poročilo sledi.
Nedeljski počitek.
Poslanska zbornica je 17. junija 1903 odobrila nekatere premembe zakona z dne 16. jan. 1895 glede počitka ob nedeljah in praznikih pri nekaterih obrtih. Člen VI zakona določa v bistvu : Trgovinski minister more v sporazumu z drugimi ministri dovoliti delo ob nedeljah in praznikih tedaj, ako to zahtevajo potrebe prebivalstva ali če bi podjetje trpelo škodo, ako bi se pretrgalo delo.
Člen VII. določa, da more v posameznih slučajih dež. vlada sama dovoliti izjeme za posamezne kraje ali občine, ko vlada zasliši mnenje občine ali dotične zadruge.
Člen IX zakona iz 1. 1895. določa : V trgovinah je dovoljeno ob nedeljah k večjemu šesturno delo. Dež. vlada pa sme razdeliti ali določiti teh šest ur, ko zasliši mnenje občin in zadrug. Zadruge pa imajo pravico nasvetovati politični oblasti, da se delo ob nedeljah še bolj skrči.
Poslanska zbornica pa je 1. 1903 sklenila, da bodi delo v trgovinah ob nedeljah dovoljeno k večjemu štiri ure. Te ure določi deželna vlada, ko zasliši mnenje trgovske in obrtniške zbornice, dotične občine, zadruge in odbora trg. pomočnikov. Deželna vlada pa more z ozirom na krajevne razmere delo ob nedeljah še bolj omejiti ali popolnoma prepovedati.
Dalje je poslanska zbornica na predlog soc. pol odseka črtala iz zakona odstavek peti, ki se glasi : Deželna vlada more dovoliti ob nedeljah skozi celo leto ali le ob določenih nedeljah v trgovinah tudi osemurno dele za one kraje, ki nimajo manj ko 6000 prebivalcev, ako ljudje iz okolice navadno le ob nedeljah zahajajo v dotični kraj, kjer kupujejo potrebščine
Gosposka zbornica pa s to pre-membo ni bila zadovoljna in je 10 febru-arija 1905 sklenila, da ta odstavek ostane v zakonu, toda z določbo, da sme deželna vlada dovoliti tudi v krajih z manj nego 6000 prebivalci k večjemu šesturno delo.
Ta določba je v zakonu nujno potrebna. Razni kmečki poslanci so 1. 1903. naglašali v soc. pol. odseku, da ljudje na deželi po vaseh nimajo povsod na izbero prodajalnic, koder si kupujejo potrebščine (sol, olje, petrolej, sladkor itd.) Običajno si kupujejo te
dnevne potrebščine ob nedeljah po božji službi v večjih krajih, koder so župne cerkve itd. A ti razlogi niso izdali, zmagali so z večino v odseku člani, ki zastopajo ali peto kurijo ali najradikalnejše struje. Ugovarjali so, da si morejo tudi po deželi ljudje nakupiti potrebnih stvari med tednom ali v soboto zvečer. S tega stališča je presojala to vprašanje tudi večina poslanske zbornice ter črtala ta odstavek iz zakona. Gosposka zbornica ga je zopet obnovila.
Poslanska zbornica je b la tudi odobrila dostavek poslanca Boheima k členu X, da smejo peki delati ob nedeljah k večjemu tri ure Ako pa dalje delajo, morajo jim gospodarji dati odpočitka med tednom.
Ta dostavek je gosposka zbornica č r -t a 1 a.
Danes je poslanska zbornica po dolgi razpravi pritrdila sklepom gosposke zbornice ter zakon odobrila v drugem in tretjem branju.
Obrtni odsek.
Poslanci Erb, Boheim, Pacher, Weis-kirehner in Plaček so bili danes pri min. predsedniku baronu Gautschu in predsedniku gosposke zbornice knezu Windisch-graetzu, naj posredujeta, da gosposka zbornica pritrdi sklepu poslanske zbornice glede permanentnega obrtnega odseka. Baron Gautsch je odgovoril, da se gosposka zbornica snide že 7. t. m, da sklene, ali naj je obrtni odsek permanenten. Ako gosposka zbornica odobri ta sklep, bode poslanska zbornica izvolila nov obrtni odsek, ki bode ob neznosni vročini kuhal in varil nov obrtni zakon.
Rusija.
Vsi listi se bavijo malone samo z revolucionarnimi izbruhi v Rusiji. O drugih političnih dogodkih ni skoro nikakih vesti.
Krieger izvršil samoumor. Neka nepotrjena vest trdi, da je izvršil samoumor admiral Krieger.
Upor ruskih mornarjev. Iz Peterburga poročajo, da se je uprlo moštvo na bojni ladji „Tri Svjatitelja". Iz Odese poročajo, da se je uprlo predvčerajšnjim na „Pobjedonoscevu" zopet šest mornarjev, a so jih prijeli ostali mornarji in jih izkrcali. »Pobjedonoscev« je odplul na to v Nikolajev, ko so še prej razorožili mornarje. Iz Seva-stopola poročajo, da se je povrnil Krieger s „Pobjedon*scevom" v Odeso
Poročila o „Potemkinu". Predno je zapustil „Potemkin" Konstanco, so se posvetovali mornarji. Posvetovanje je vodil mornar Mascanko, rojen Japonec, ki je le malo časa na „Potem-kinu". Moštvo na „Potemkinu" je poslalo diplomatičnim zastopnikom velevlastij sledeče pismo: „Moštvo na „Potemkinu" smatra za svoje sovražnike vse ruske vojne ladje, katerih moštvo se ne pridruži „Potemkinu" in jim napoveduje boj." Torpedovka 267, ki spremlja „Potemkina", je poizkusila pred Konštanco potopiti neko rusko ladjo. „Po-temkin" je ukrcal ob Zlatem rogu, 30 milj od Odese, živila in premog ter odplul nato zopet proti Konštanci. V varnaško pristanišče sta pripluli dve iuski bojni ladji, da preprečita, če bi se nameraval „Potemkin" ustaviti v pristanišču. „Potemkin* je došel v Feodozijo. Moštvo je zahtevalo premoga, živil in zdravil. Zihtevalo je, naj se mu zagotovi varnost za 24 ur. Torpedovko „Stre-mitelnji" so odposlali, da zasleduje in potopi „Potemkina". Na ladji so le taki častniki in kurjači, ki so se prijavili prostovoljno. Vladi je žal za tako lepo ladjo, kakor je .Potemkin", a si ne more pomagati drugače, kakor le na ta način. V Odesi menijo, da bo zopet priplulo črnomorsko bro-dovje. V Berolinu so dobili prijatelji ruskih prekucuhov več pisem. Pisal je tudi neki uporni mornar na BPotemkinu", ki je sporočil, da so povzročili upor na ladji soc. demokratje. Na ladjo sta došla dva soc. de-mokraška voditelja, da svetujeta mornarjem. Ruski poslanik je vročil turški vladi dopis, v katerem naznanja rusko ministrstvo, da se je rešilo 400 ruskih mornarjev na neki
angleški parobrod potem, ko se je potopila ruska križarica. Ker je odplula angleška ladja proti Carigradu, zahteva ruska vlada, naj je ustavijo Turki, ko bo priplula skozi Bospor in naj prime ter izroči uporne mor narje Rusiji. Sultan je takoj sklical izredni ministrski svet, da se posvetujejo o položaju in o odgovoru ruski vladi. Turčija je izjavila, da ne more izpolniti ruske zahteve. Po mednarodnem pravu nima Turčija policijske moči na ladjah, ki plovejo pod an gleško zastavo. Tudi med Rusijo in Turčijo ni nikake pogodbe • izročitvi beguncev. Pomnožili so straže pri obrežnih baterijah ob Bosporu, topovi so nabiti, ker se boje, da priplove .Potemkin".
Odobreni načrt za novo rusko brodovje. Posebna komisija pod vodstvom mornariškega ministra je odobrila načrt za zgradbo novega ruskega bro-dovja. V sedmih letih nameravajo izdati vsako leto 75 milijonov rubljev za zgradbo novih bojnih ladij. V nekaterih letih nameravajo podvojiti vsoto.
Nezadovoljnost v ruskih gardnih polkih. Neki pristaš preku-cijske stranke, ki služi v gardi kot vojak, poroča, da med vojaki gardnih polkov od 22. januarja t. 1. nadalje strašno vre. Naj-priprostejši vojak je izprevidel, kako nasilno nastopajo oblasti. Le s težavo so se premagali vojaki, da niso napadli častnikov, ki so zapovedovali vedno streljati na množico.
Nemiri vPutilovih tovarna h. V peterbuiških Putilovih tovarnah je postal položaj zopet opasen. Delavci so zabodli predvčerajšnjim nekega policista. V peterburških pristaniščih delavci še vedno stavkajo.
Gibanje med kmeti na južnem Ruskem. „Agence Havas" poroča iz OJese, da imajo kmečki nemiri v južnih gubernijah zgolj agrarni značaj. Z delavci v Odesi in Nikolajevem nimajo kmetje nobene zveze.
Nemiri vKijelcih. V Kijelcih je streljala množica 3 t. mes. zvečer iz revolverjev in metala kamenje na vojaštvo, ki je pričelo streljati Ubitih je bilo pet in ranjenih šest oseb, nakar je polagoma nastal mir.
Razprava proti Gorkemu ni bila ustavljena. Zagovornik Gorkega je zahteval, naj bodo zaslišane kot priče bivši minister knez Svjatopolsk Mirski, nadalje Witte in general Ridsevski.
Stavka v Peterburg u. V Pe-terburgu so pričeli stavkati delavci Lafer-move tovarne. Število stavkujočih delavcev cenijo na 25 000.
Na s m r t je obsodilo vojno sodišče v Odesi tekom 24 ur 160 oseb, ki so jih ta koj ustrelili.
Upori ruskih posadk. Posadka ruske trdnjave Kovno je odpovedala pokorščino, tudi posadki v obmejnih mestih Eydtkuhnen in Wirballen nočeta ubogati.
Upor na ruskem parobro-d u. »Temps" poroča iz Carigrada, da ni mogel odpluti parnik „Car Nikolaj" v Ale-ksandrijo. Mornarji so se uprli in izjavili, da hočejo k svojim rodbinam v Odeso.
Kako seje plenilo v Odesi. Vojaštvo je bilo ob plenjenju v odeškem pristanišču preslabo, da bi zabranilo množici pleniti, ki je štela nad 30.000 oseb. Množica je vzela vse, kar je le mogla. Oropane stvari so se takoj prodale. Dasi je nastopalo vojaštvo z bajoneti in kazaki z biči, ni vse prav nič pomagalo Medtem so pričeli zažigati skladišča. Vojaštvo je slepo streljalo na zažigalce in roparje. 12 voz je vozilo proč mrliče.
Dogodki na Ogrskem.
Odstopilo je več nadžupanov, med njimi tudi budimpeštanski višji župan Markus, ki se je dal preprositi, da bo vodil še nekaj časa posle. „Magyar Nemzetc poroča, da se uvede disciplinarna preiskava proti onim občinskim uradnikom in županom, ki ne bodo hoteli pobirati davkov ali sodelovati pri novačenju. Uporne činovnike bodo odstavili in jih nadomestili z vladnimi komisarji. Fejervary ne odide na počitnice, ker hoče sam izvojevati boj s stolicami in županstvi.
Balkan.
Poročajo o nemirih ob črnogorski meji. Črnogorci so napadli dve uri od Berane turško stražnico. Straža močna 11 mož se je umaknila. Črnogorci so poizkusili tudi vtihotapiti orožje v Turčijo, a turška vojaška patrulja je to preprečila. V boju so bili ubiti trije črnogorski tihotapci, ostali so pobegnili. Črnogorski vstaški poveljnik Peter Felegraži iz Akone pa pleni s svojo četo, ki šteje 18 mož, po trgovičkom in bjelopoljskem okraju.
T i f 1 i s , 3 julija. Med Gružini vlada veliko veselje, da smejo namestu ruskega rabiti v cerkvi gružinski jezik. V Suhumu je bila prvič cerkev prenapolnjena, in Gru zini so praznovali ta dan kot narodni praznik.
Rusho-loponsko vojsko.
Novi ruski vojni minister.
General Aleksander F e o d o -rovič Rediger (Riidiger je nadzornik strelcev), sedanji ruski vojni m nister, je eden najboljših rusk h generalov. S 26 leti je bil že kapitan generalnega štaba, z 39 leti pa generalni major. Rediger je postal popularen v rusko turški vojni 1. 1877. Po tej vojski je postal profesor na Nikolajevi akademiji za generalni štab. Tu je služboval celih 15 let, potem pa je postal pisarniški ravnatelj vojnega ministrstva. General Rediger je spisal mnogo del vojaško-znan-stvene vsebine.
Nova japonska eskadra iz vje-tih ruskih ladij.
London, 5. julija. „Daily Telegraph" poroča iz Tokia : V mornarico so uvrstili torpedolovca „0 s h i v o", ki so ga ravnokar izdelali v Kure. Ladji „B a j a n" in „P e r e s v j e t" bodo v Port Arturju popravili za silo, ju prepeljali na Japonsko in ju tu popolnoma popravili in opremili. Iz teh dveh ladij in iz ostalih vzetih ruskih ladij sestavijo Japonci novo eskadro. Japonci nameravajo križariti po Indijskem oceanu.
Japonci napenjajo sile.
Japonska vlada pozivlje vse Japonce v tujini, naj se postavijo pod prapore. V Angliji so spustili v morje novo japonsko tor pedovko. Naročila je japonska vlada še dve.
Razne vesti z bojišča.
Peterburško „SloVow poroča: Japonci Lineviča niso obkolili, pač pa obšli z obeh strani. V severni Koreji so se Rusi umaknili za Tumen. Vladivostok je zavarovan z minami na 7 vrst okoli. Ima 1000 topov in 50000 mož posadke. V Sajgonu se nahaja 36 ruskih transportnih ladij.
Peterburg, 5. julija. Po uradnih poročilih je na fronti armad vse mirno.
Admirala Nebogatova na Ruskem ne marajo.
London, 5. julija. „DaiIy Telegraph" poroča iz Tokia: Admiralu Nebo-gatovu in njegovemu štabu, ki se nahaja na otoku Nagašimi, so iz Ruskega brzojavili, da nikakor ne uslišijo njegove prošnje, da se sme s svojimi častniki vrniti na Rusko. Nebogatova in 81 Rusov so sedaj pripeljali v K i o t o.
Mirovno vprašanje.
London, 5. julija. Iz Tokia poročajo: Člani mirovne konferenca, so razun polnomočnega pooblaščenca barona Komure sledeči: ravnatelj politiškega birča, leg cij-ski tajnik A d a h i , ravnatelj poročevalske pisarne S a t o , privatni tajnik ministra za zunanje zadeve Honda, diplomatiški atašč D e n i s o n , polkovnik T a h i -bara, prideljen vojnemu ministrstvu in mornariški atašč v Londonu T a k o š i t a. Ti člani so najuglednejši in najboljši diplomati, kar jih ima Japonska. Vedna imenovanja na Ruskem.
Peterburg, 5 juliju. »Invalid" priobčuje dnevno povelje, ki zapove ustanovitev mesta novega šefa generalnega štaba. Ta bo neposredno podrejen carju, bo stalni član brambenega odseka in bo imel pravico glasovanja v vseh stvareh, ki se tičejo vojske in vojnih priprav.
OMni zbor »Kranjske kmetijske družbe"
se je vršil danes dopoldne v „Mestnem domu". Navzočih je bilo 117 članov. Predsednik deželni glavar Oton p 1. D e t e I a pozdravi navzoče zastopnike kmet. podružnic, zastopnika dež. vlade, dež. odbora ter zadružne in gospodarske zveze. Naglaša korist sodelovanja „Kmetijske družbe" z »Zadružno in gospodarsko zvezo". Smoter je isti, le pota so druga. Omenja imenovanja grofa B u q o u i , znanega kmetijskega strokovnjaka za poljedelskega ministra, kateremu se pošlje brzojavna čestitka
G. vitez Laschan pozdravlja zborovanje imenom zadržanega g. deželnega predsednika in dež. vlade. Dež. vlada je s posebno radostjo opazovala, da se je kmetijsko družba posebno v zadnjem času zavzemalo za mlekarstvo. Upati je, da bo kletarski tečaj imel dobre uspehe za razvoj umnega kletarstva. Nemški izjavlja upanje vlade, da se bodo kmetijske razmere v deželi zboljšale in želi družbi nadaljnega uspeha.
Dez. odbornik G r a s e 1 i pozdravlja imenom deželnega odbora, „ki z živim zanimanjem spremlja delovanje družbe". Vsi sloji našega prebivalstva naj delajo složno za občno blaginjo in če se bo tudi kmetijska družba držala tega načela bomo dosegli uspehe.
G. dr. L a m p e se zahvaljuje za vabilo »Zadružni zvezi" in za pozdrav gospoda predsednika. Sporoča v imenu „Zadružne zveze" vse pozdrave „Kmetijski družbi" v imenu 250 zadrug, ki se raztegajo po vsej slovenski domovini doli v Dalmacijo do Črne gore. Ce bo šlo tako naprej, bo v
kratkem ta organizacija štela nad 300 zadrug. Ker je bila „Kmetijska družba" tako jrijazna, da je poslala vabilo »Zadružni zvezi", izjavlja govornik v imenu te organizacije željo, da »Kmetijska družba" razširi svojo delavnost, da vedno bolj povzdiga (metski stan, da se s tem dviga kulturna moč narodova, ker to pomenja tudi pomno-žitev moči ljudstva, ki prebiva v teh krajih, iavno to nalogo ima »Zadružna zveza", ki želi biti vedno v prijateljskih razmerah s »Kmetijsko družbo". Govornik želi, da obe družbi složne napredujeta, da se doseže sloga kjer je še ni bilo in da dosežeta boljšo gospodarsko bodočnost našemn ljudstvu. Živahno odobravanje).
Ravnatelj g. Pire poroča:
Leta 1904. je imela družba 5988 udov, torej za 787 več kakor leta 1903. Letos, t. j. 1. 1905., je pa družbi pristopilo 943 novih udov. — Družba bo prav kmalu štela 7000 udov.
Udje so bili razdeljeni v 130 podružnic. Od lanskega občnega zbora sem so bile na novo ustanovljene podružnice v Adlešičih, Črmošnjicah, na Sveti Gori, v Motniku, v ^odzemelju, v Trojanah in v Veliki Loki.
Vložni zapisnik izkazuje eta 190 4. 1023 strogo uradnih dopisov; poslovnih števil pa izkazuje 24.656
V družbeni pisarni, ki jo vodi družbeni ravnatelj, sodeluje poleg njega še: 1 tajniški pristav, 1 pisarničar, 1 skladiščni uradnik, 1 knjigovodkinja in 1 pisar. Sest družbenih uradnikov in dve slugi so dobili 1. 1904. 12 174 K plače.
Podružnicee imajo sedaj 28 drevesnic, ki vsako leto v svojem kraju oddajo lepo število sadnih dreves.
Posebno moramo poudarjati delavnost imetijskih podružnic pri novem zasajanju vinogradov, pri čemer sta jih krepko podpirala c kr. deželna vlada in pa deželni odbor. Leta 1904. ie imelo trtnice 20 po družnic v obsegu 15 ha. Mnogo trtnic ima tudi vzorne vinograde.
Za skupno porabo so podružnice imele blizu 200 kmetijskih strojev in sicer čistilnikov (trijerjev), travniških bran, mla-tilnic itd.
Razen teh strojev imajo nektere podružnice naprave za porabo sadja, in sicer moštarnice, priprave za kuhanje sadnega žganja iu sušilnice. 5 podružnic ima svoja poslopja.
Odkar je družba začela preskrbovati kmetijske potrebščine, imajo podružnice nalogo naročati skupno, da se stem zmanjšajo prevozni stroški; pa tudi plačevanje se jim v ozira vrednih slučajih olajša.
Glede preosnevitve p o d k o v -s k e šole se ravnokar vrše pogajanja med c. kr. kmetijskim ministrstvom in družbo, ter je upati, da bodo ta pogajanja kmalu dovršena. Ker družba iz nikakega ozira ni zavezana, za to šolo še naprej kaj žrtvovati — ker je pravzaprav obrtna šola, ki vsled zakonskih naredeb mora obstati — zato stoji glavni odbor pri teh pogajanjih vsekako na stališču, da mu morajo biti odslej vsi stroški za vzdrževanje šole povrnjeni.
Družbena drevesnica na Poljanah ima danes za drevje popolnoma utrujeno zemljo. Vsled sklepa lanskega občnega zbora je družba leta 1904 kupila v Gornji Šiški prikladno posestvo, obsegajoče 9 oralov, ki je stalo 11.270 K 74 h brez pristojbin.
Družbeni dvorec na Viču ima družba sedaj enajsto leto v zakupu. Vsled intenzivnega gospodarjenja so se pridelki potrojili.
Med najvažnejšimi podjetji je družbena gospodinjska šola.
Poročilo omenja: Velika in ljubezniva naklonjenost vodstva Marijanišča in nenavadna delavnost čč. gg. sester družbi omogočuje šolo od leta do leta v strokovnem oziru popolnjevati; zlasti v zadnjem času so se zaradi šole izvršile izdatne pre-ustrojitve gospodarstva v naprednem zmi-slu. Omeniti je napravo novega zglednega sadnega vrta, zglednih svinjakov in ravnokar se vršečega zidanja pravilnega govejega hleva
Gojenk je 12, ker se jih več sploh ne more sprejeti.
Jubilejni zaklad za obdarovanje starih kmetijskih poslov je v 1. 1904. dosegel 2587 K 60 h
Družbeno uradno glasilo »Kmetovalec" je leta 1904 izhajalo že XXI. leto ter se ga je tiskalo nad 6000 izvodov.
Med najvažnejša družbena opravila je v zadnjem času stopilo priskrbovanje kmetijskih potrebščin družbenim udom.
To priskrbovanje je zavzemalo 1. 1904. več kakor petdeset predmetov, ki spadajo v to skupino.
Družba je v letu 1904 priskrbela 6158 strankam raznih gospodarskih potrebščin z drevjem, stroji in orodjem vred okroglo 200 vagonov ter je to blago oddala v 9394 pošiljatvah. Denarni promet je pri tem do-' segel ravno pol milijona kron. Ker je
družba kupila 200 vagonov gospodarskih )otrebščin, in jih je ravno toliko oddala, zato je blagovni promet znašal 400 vagonov ali 20 polno naloženih tovornih vlakov.
Izmed posameznih ukrepov glavnega odbora za pospeševanje kranjskega kmetijstva vobče ter posameznik kulturnih vrst posebej glavni odbor omenja naslednje, ki jih je nekoliko izvršil s svojim denarjem, nekoliko pa s podporami c. kr. kmetijskega ministrstva in dež. zbora kranjskega.
Kmetijske rastlinstvo.Raznih vrst semena je družba leta 1904 oddala za 34.304 K. Z zadoščenjem zre družba na svoj uspeh glede zatiranja predenice, kajti dovedla je večino kmetovalcev do prepričanja, da je prvi pogoj pri zatiranju predenice setev čistega semena. Družba je oddala za 21.223 kron čistega deteljnega semena.
Posebno dobri so bili to leto trajni družbeni uspehi pri uvažanju in porabi umetnih gnojil. Leta 1904. se jih je porabilo 148 vagonov, torej ravno za dvajset vagonov več, kakor 1. 1903. Navesti je tudi dejstvo, da je danes kranjska dežela v Avstriji na petem mestu glede porabe kalijevih gnojil. Za to si sme družba pripisovati vse zasluge.
V i n s t v o je družba . pospeševala s tem, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice in žveplene moke. Po znižani ceni je družba oddala tudi veliko trtnih škropilnic in nahrbtnih žveplal-nikov. Družba je več podružnicam izprosila državne, oziroma deželne podpore za njih ameriške trtnice in za poskusne vinograde. Te nasade so nadzorovali državni organi in pa deželni potovalni učitelj za vinstvo.
Novi ameriški vinogradi, ki bodo kmalu nadomestili po trtni uši uničene stare vinograde, dajo od leta do leta več rina. Družba je pred dvema letoma osnovala v Ljubljani deželno poskusno vinsko klet z žrtvami, ki so za družbo naravnost ogromne. Uspehi vinske kleti, ki ima namen širše občinstvo seznanjati z dobrimi domačimi pridelki in zanje reklamo delati ter posredovati pri vinski kupčiji, ima očiten uspeh ; zato družba upa sedaj dobiti pri merodajnih krogih potrebne podpore. Ta klet ima največjo za-slugo°na dejstvu, da se danes v Ljubljani, kije bila v tem pogledu poprej precej razupita, toči po veliki večini izboren domač pridelek, in kar je posebno poudarjati, pričel je izginjati neopravičeni predsodek proti vipavskim vinom.
Sadjarstvo je družba pospeševala kakor druga leta v prvi vrsti s tem, da je oddala mnogo tisoč sadnih dreves. Glede prepotrebne organizacije za razpečevanje sadja je glavni odbor storil potrebne korake ter je najprej sklenil ustanoviti v Ljubljani redne semnje za namizno sadje.
Govedorejo je družba pospeševala s tem, da je skrbela za dobavo čistokrvnih bikov-plemenjakov.
Mlekarstvo. Poročilo pravi o tem: Večji del mlekarskih zadrug v deželi se je osnoval po neposrednem ali posrednem prizadevanju kmetijske družbe. L. 1904. je bilo na Kranjskem 49 mlekarskih zadrug, ki so razpečale 6,533 468 litrov mleka in so zanj dobile 719.782 K. Vsled nastavitve posebnega potovalnega učitelja za mlekarstvo na Kranjskem, je bilo mogoče v najkrajšem času oživotvoriti še one mlekarske zadruge, katerih ustanovitev je bila že poprej sklenjena, oziroma započeta V letu 1905. se bo število mlekarskih zadrug povzpelo gotovo na šestdeset (sedaj jih je že 58), ki bodo razpečale veliko nad 10 000 000 litrov mleka ter zanj iztržile poldrugi milijon kron Denarni promet pri mlekarskih zadrugah v 1. 1905. bo znašal tri milijone kron. Posledica procvitajočega mlekarstva se pa kaže tudi v zbeljševanju živinoreje glede kolikosti in kakovosti, in če ima Kranjska danes 26.000 goved več kakor pred desetimi leti, ima na tem gotovo največjo zaslugo mlekarstvo.
Svinjerejo je družba, kakor doslej običajno, pospeševala z oddajo čistokrvnih plemenskih prašičkov velike bele angleške pasme, ki so se nadobavili iz priznanih rej. Kranjska dežela je poprej porabila do 60000 hrvaških, oziroma ogrskih prašičev, a sedaj ima že doma tako prašičjo rejo, da zadostuje svoji potrebi in izvozi ter dobi iz imenovanih dežel le še kakih 5000 prašičev na leto.
Konjerejo je pospeševal samostojni konjerejski odsfek.
Pospeševanja čebelarstva glavni odbor v svojem področju ni gojil, temveč je prepustil to delovanje »Slovenskemu čebelarskemu društvu", ki jako marljivo deluje.
Za pospeševanje ribarstva na Kranjskem skrbi okrajni ribarski odbor v Ljubljani, ki mu je družba za 1. 1904. izpo-slovala 1000 K državne podpore.
Največjo važnost je glavni odbor po-kladal na kmetijski pouk. Razen pouka v družbeni podkovski šoli in v gospodinjski šoli, ki jih ima glavni odbor v svoji oskrbi, se je za kmetijski pouk skrbelo ustnim potom in s pomočjo tiska. Oba potovalna učitelja, ki sta prideljena družbi, in pa deželni potovalni učitelj za v i n s t v • , ki vedno deluje v soglasju z družbo, so imeli v letu 1904. na stotine kmetijskih predavanj, vsled česar so bili udje in kranjski kmetovalci sploh v neprestani dotiki z družbo.
V	letu 1904. je izdala družba dva snopiča svoje „K m e t i j s k e knjižnic e", in sicer: „ N a v o d i 1 o . kakoje sestavljati poročila o letini" in „Soseda Razumnika p r e -š i č j o rejo". Letošnje leto izda družba štiri nadaljne snopiče te knjižnice, in sicer: „Soseda Razumnika govedorejo", »Kmetijsko poučno potovanje v Švico", »Mlekarsko knjigovodstvo" in „0 užitnini od mesa in vina v odprtih krajih".
Kot novo je glavni odbor leta 1904. uvedel poučna potovanja v dežele, koder morejo kmetovalci videti dejanjsko izvrševanje umnega kmetovanja.
Dohodke kmetijstva povišati je glavno sredstvo za rešitev našega gmotno propadajočega kmetijstva; zato je bilo in bo vodilo glavnega odbora: nepristransko delovati v tem smislu.
V	imenu glavnega odbora mi je čast predlagati:
1.	Častiti občni zbor vzemi to poročilo na znanje, in
2.	izreči zahvalo visoki c. kr. deželni vladi, slavnemu deželnemu odboru in slavni kranjski hranilnici, ki so družbo pri nje-njem delovanju veledušno podpirali.
Predlogi soglasno sprejeti.
Računski zaključek o katerem je poročal ravnatelj g. Pire je bii soglasno odobren. — Izkazuje dohodkov 421.444 K 78 v. in ravno toliko stroškov, ako se dene med stroške blag. preostanek koncem 1. 1904. v znesku K 45 756 58 vin.
Stanje aktivnega družbenega imetja leta 1904. je znašalo 83 955 K 55 vin. Proračun izkazuje dohodkov 289.400 K in stroškov 289.100 K.
Pri volitvah je predlagal g. dekan D o-1 i n a r , naj se vse volitve vrše vsklikom. Na predlog župnika Potočnika je bil izvoljen za podpredsednika zopet poslanec g. Fran P o v š e. Istotako so bili izvoljeni na predlog Cirila Pirca grof B a r b o , baron Liechtenberg, Alojzij Pavlin, Frančišek Pavlin.
Ustanovitev novih podružnic občni zbor potrdi.
Predlogi podružnic se glase:
Mokronog predlaga, da dobe podružnice za škropljenje sadnega drevja modro galico že meseca marca t 1. Župnik gospod H 1 a d n i k utemeljuje predlog, katerega podpira tudi g G o m b a č. Predlog je bil sprejet.
Dalje predlaga Mokronog, naj se pri nakupovanju bikov ozira na domače kmetovalce, ki imajo že čistokrvne bike ple-menjake. Ravnatelj Pire pravi, da se to že godi in da družba nakupi vse take domače bike, ki so spoznani, da so vredni za nakup in se bo ta predlog tudi izvrševal. — •G adjunkt Rohrman opozarja, da nam manjka pašnikov za vzgojo plemenite domače živine in da bo boljše še-le tedaj, ko se ustanovi vzorna kmetijska šola na Gorenjskem. C. kr. višji nadinženir g. Al. P a v-1 i n omenja, da je še velik nedostatek bikov in da s« občine premalo zanimajo za živinorejo. Župnik g. P i b e r želi, da bi občine več storile glede vzgoje plemenjakov. Naj občine na to mislijo pri proračunu. G Poči-v a v n i k pravi, da najlepša teleta pridejo pri nas na klavnico. Naj se izvoli odbor, da pregleda, kje je lepa čistokrvna živina in da se takoj ne proda. Želi večjo podporo domači živinoreji in pove nekaj slučajev, kako se je ne podpira. G. ravnatelj Pire pravi, da imamo najlepši zakon glede živinoreje na Kranjskem. Če bi se ta dobesedno izvrševal, bi imeli v 10 letih pri nas najlepšo živino. Obsoja napačno licitacijo pre-malih bikov posebno po Gorenjskem. Glede licitacij se mu pridružuje g. župnik Trpin, ki želi, naj bi se skoro ustanovila kmetijska šola na Gorenjskem in govedorejske zadruge, ki naj imajo svoj obči planinski pašnik. G. L e g v a r t podpira misel, naj se skrbi za živinorejske zadruge, liil G. Lenarčič pravi, da se je z mi slijo ustanovitve živinorejskih zadrug glavni odbor že precej bavil in ima že tiskovine, potreba je le, da se ljudstvo za to ogreje. Naj g. Legvart posameznike navdušuje pri svojih predavanjih za to misel. G. P o -č i v a v n i k priporoča, naj bi družba lepa teleta ljudem, ki jih ne morejo rediti, s pod porami redila naprej. S tem bi tudi cenejše postalo meso. G. Legvart omenja, da je ravno predelal živinorejske zadruge, ki naj bi se v prvi vrsti ustanovile v Radovljici, Po-
stojni in Logatcu. Predlog mokronoške podružnice je bil sprejet.
Vipavska podružnica predlaga razširjenje deželne po-kušne kleti v deželno z a 1 o ž n • klet. Soglasno sprejeto.
Ista podružnica prosi nadaljnih podpor za streljanje proti toči. G. Pire predlaga, naj se ta predlog odstavi do tedaj, da bo mogel dež. odbor dovoliti kaj nagrad. Ute-meljevatelj gesp. Skala prosi, naj družba preskrbi vsaj male podpore, če dežela ne more. (Zakaj ima pa za druge stvari dež. odbor denar, dasi deželni zbor ne zboruje » Ured.) G. G o m b a č podpira predlog vipavske podružnice. Predlog vipavske podružnice je bil sprejet.
Podružnica za selško dolino predlaga, naj se osnujejo zimski živinozdravniški poučni tečaji za živinske porode in re-zače. Več govornikov je govorilo za ta predlog, med njimi gospod Tavčar iz Selc, okrajni živinozdravnik gospod R a j e r in gospod R i b n i k a r sta govorila proti temu, češ, da bi bil to kurz za ma-zače, Raje naj bi se izšolane živinozdrav-nike stalno nastavilo po deželi, vsaj v vsakem sodnijskem okraju enega, ker jih imamo Slovenci dovolj in ker vlada predloga ne bo dopustila. Istotako izjavlja višji zdravnik g. Pavlin, ki pravi, da se bo za selško dolino itak nastavil sedaj živinozdravnik v Skofji Loki. Gosp. Pire pravi, da se rezače mora imeti in vzdržuje predlog selške podružnice, ki je bil nato sprejet.
Novomeška podružnica predlaga, naj se živinski sejmi urede, ne pa razširjajo. Sprejeto.
Ko je še župnik P i b e r predlagal ustanovitev kmetijskih zimskih poučnih tečajev in je bil ta predlog sprejet, je bil občni zbor zaključen.
Dnevne novice.
Na adreso člana c. kr. deželnega šolskega sveta dr. Tavčarja. „Slov. Narod" priobčuje včeraj članek »Na adreso deželnega šolskega sveta v Ljubljani", v katerem se neki dopisnik iz Gorenjske bridko pritožuje nad krivico, ki se godi Jesenicam s protežiranjem nemškega šolstva od strani deželnega šolskega sveta. Če gre po sedanjem potu naprej, pravi dopisnik, se bo zgodilo, „da bodo vse tri slovenske šole, ki so stale ogromne svote ostale prazne, nemška šola pa bo natlačeno polna, ker tovarniško vodstvo ne bo zamudilo z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi gnati slovensko deco v svoje — brloge." — Tako „Narod". A čemu se obrača dopisnik v „Narodu" do javnosti, ko je „Narodov" urednik dr. Tavčar vendar sam član večine v deželnem šolskem svetu ? Ali ni grof Birbo prišel po Tavčarjevi zaslugi v dež. šolski svet in oba skupno nastopata? Zato pa pade vse, kar stori deželni šolski svet proti slovenstvu, na glavo dr. Tavčarja in slovenski liberalni stranki. Smešna komedija je, če v „Slov. Narodu" liberalci nižje vrste jokajo nad tem, kar so njihovi voditelji v slovensko - nemški zvezi zakrivili.
— Angleška eskadra na Reki.
Kakor javljajo iz Reke, pride dne 20. t. m. tjakaj angleška sredozemska eskadra, ki ostane tamkaj dva tedna.
—	V tovarni parketov g. Ed. Šimnica v Kranju, je ogenj napravil veliko škoda Delavnica z vsemi napravami je pogorela, istotako en voz parketov.
—	Za kapelnika vojaške godbe pešpolka št. 6 na Dunaju ]e imenovan Slovenec g. dr. J o ž e f Č e r i n , bivši glasbeni ravnatelj »Glasbene Matice".
—	Dacarji. Že meseca sušca t. 1. je neki dopisnik potom „Slov. Naroda" s kratkim člankom širni svet obvestil, da je s 1. sušcem t. 1. deželnim dacarjem toliko zaželjena, potrebna in zaslužena plača povišana. Pa še sedaj marsikateri dacar zaman čaka s praznim „že". — Takega peska, v obliki nagrad, pokojnine itd. obljub, ima dacar zdavnej dovolj v očeh in v ušesih. Mar li dacar pri svojih razmerah in v obče nastali draginji ne potrebuje povečanja plač ? Ima li kateri drugi deželni sluga tako neizogibno, in po svojih službenih potih v svrho ohranjenja zdravja in potrebnega krepila, priložnost denar porabiti ? Ni čuda, če kak dacar, ki nima lastnega premoženja ali postranskega dohodka, nezvest postane. Ako bi se zadevni faktorji le nekoliko blagovolili prepričati o dacarskem položaju, njihovem delu in potrebi, in hoteli vpoštevati napredek plač v zadnjem desetletju ne le v višjih, srednjih ali najnižjih slojih, gotovo ne bi bili tako trdega srca. da ne bi dacarjem iz neznosnega položaja izdatno pomagali. Čeravno ne stoji še vsaki dacar nad prepadom, vendar je pomoč vobče neob-
hodno potrebna, za katero bi se gotovo vsa-kateri z delom in zvestobo hvaležnega izkazal.
—	Silna vročina. Iz Brd nam poročajo: Letos se je pojavila tukaj prav ame-rikanska vročina. Dne 3. t. m. ob 2. popoldne je stal toplomer 45 stopinj C nad ničlo. Ljudem in živalim ni bilo mogoče ostati zunaj. Mnogo prašičev je poginilo. Vozniki so se morali ustaviti. 70 let stari možje ne pomnijo take vročine. Dne 4. t. m. je bila ondi istotako silna vročina.
—	Strela pri poroki. Dne 3. t m je strela udarila v župno cerkev v Kne-žaku, ko se je ondi vršila poroka. Strela je odbila samo nekemu možu peto na črevlju.
—	Nespametna odredba c. kr. deželnega šolskega sveta. Menda se ni kmalu završilo šolsko leto na naših ljubljanskih gimnazijah s toliko zmeš njavo, kot se bode letos. In te vsled ne-modrega postopanja c. kr. šolskega nadzornika. Že od petka je pouk na obeh gimnazijah prenehal vsled mature v osmem razredu. Temu ni oporekati, ker bi bil ob sedanji neznosni vročini pouk itak skoraj nemogoč. A nespametno je koncem tega tedna dijake, ki so večinoma odšli domov, za pet ali šest dni zopet tirati v mesto nazaj. In čemu? Klasifikacija je itak že končana in zadnji teden je navadno teden brezdelja, ko izvršuje le profesorski zbor svojo sodno oblast. Torej prikrajšani učni čas, pouk brez prave zbranosti in smotra. In zato se nalagajo starišem stroški, mladina pa se uči, kako se čas trati. Zdaj je pa še dvomljivo, če bode mogoče dijake ob tej vročini in za tistih par dopoldanskih ur zbrati v tesnih in zaduhlih prostorih ljubljanskih gimnazij. Ce kje, so tu vročinske počitnice na mestu. Ako niti profesorski zbor ne more vztrajati v konferenčni sobi pri posvetovanju, kako naj vztrajajo dijaki, natlačeni v svojih razredih. Nevolja proti sedanjim odredbam deželnega solskega sveta je zato splošna in nujno potrebno, da s e i z p r e -m e n e. Ali se ne morejo izpričevala dijakom na dom poslati ?
—	Premog na Gorenjskem. Piše še nam: V okraju radovljiškem so zasledili izdatno, dva do tri metre močno žilo svitlega premoga. Za ustanovitev rudnika je potreben kapital od 200 000 kron in bodo za udeležbo najprej naprošeni domači slovenski kapitalisti. Le če bi med Slovenci ne bilo dobiti tega kapitala, ponudi se podjetje vnanjim interesentom. Priprave vodi in sprejema tudi vešče delavce za ta rudnik gospod Ivan Fajdiga, rudarski podjetnik v Radovljici, hišna številka 37 na trgu.
—	Vojaške vaje na Notranjskem. Notranjsko, dne 3. t. m. : Danes videli smo korakati vojaštvo na Unec pri Rakeku. Ljudstvo ima domače fante, ki se lepo obnašajo, zelo rado. Letos so že drugič na Unci; gotovo ugaja častnikom in moštvu vas in postrežba; v okolici velicih škod z vajami ne morejo napraviti. Ob taki hudi vročini se ne gleda samo, kako bodo vaje izpadle, ampak tudi, da se dobi po dovršenih potih in vajah kozarec svežega piva, cvička in kako kurje bedro. In to se vse dobi danes na Uncu Le nekaj ni v redu: Za cel bataljon morajo z Rakeka vodo voziti. To se je zgodilo lansko leto in se godi letos. Za en bataljon stane sama voda na dan 7 kron (vsaj lani je stala toliko). To so nepotrebni stroški in davki, ki bi se jim lahko ognili, če bi dejali vojake tje, kjer je vsaj voda ? Meso za vojake pošiljajo iz Ljubljane. Celo leto se mesarji veselč, da bodo ob vojaških vajah prodali več mesa, da bodo dobili odjemalci sveže meso v tej veliki vročini, da jim ga ne bo treba smrdljivega proč na gnoj metati — kar se na deželi prevečkrat zgodi — pa to veselje je prazno, ker ne jemljejo mesa tukaj pri nas. Če nam vojaki že kako senožet in kako njivo pohodijo, naj vsaj meso tam jemljejo, kjer začasno stoje ! Čemu se plačuje voznina na železnici do Rakeka in potem po cesti na Unec? Temu strošku bi se ognili, če bi jemali meso pri nas. Oštirji in mesarji so prevzeli v najem pobiranje vžitnine cerkniškega okraja od vina in mesa. Ti trpe škodo, in upamo, da se bo načelnik zadruge tudi pritožil ; od vsega mesa pa, ki so ga pripeljali v Begunje, na Unec in Rakek, naj se zahteva pozneje vžitnin»!
—	Slavnost 300letnice Marijinih družb na Kranjskem se vrši, kakor posnemamo zadnjemu »Bogoljubu", dne 20 avgusta 1905 v Ljubljani in bo spojena z blago-slovljenjem nove zastave slovenske moške Marijine družbe v Križanki h. Tozadevnemu vabilu predstojništva omenjene družbe so se odslej odzvale naslednje družbe: 1. Mlade-niška Marijina družba v Kamniku; 2. Mladeniška Marijina družba v Mengšu;
3.	Meščanska Marijina družba v Kranju;
4.	Moška Marijina družba na P r e ž g a -n j u pri Litiji; 5. Marijina družba za mladeniče v G o r i č a h pri Kranju; 6. Mladeniška Marijina družba v B u č k i na Do-
lenjskem. — Opozarjamo gg. voditelje, da je čas za priglasitve le še do 20. t. mes., cer se na poznejše prijave nikakor ne bo mogoče ezirati.
—	Zastrupila se je v Trstu radi siromaštva 21 let stara sirota Pierina tf e s i č.
—	K vojaškim vajam okolu Pulja. P u 1 j, 5. julija Lokalni in tržaški listi ožigosajo postopanje polkovnika Glikiča, ki je zapovedal utrujenim vojakom v Fazani, da so pred njim defili-r a 1 i. Potem je odšel v Pulj, ne da bi se jobrigal za vojake. Menda je tudi kriv vojaški zdravnik. Vojaki hvalijo ljudomilo postopanje stotnika Ljubjenskega in rezervnega nadporočnika Musitellija, ki so jih krepčali m tolažili. Solnčnarica je tudi onesvestila častnika, nadporočnika Palese iz Trsta. — Listi z ogorčenjem obsojajo izrek polkovnikov: „Vojaki si ne morejo izbirati vremena. — Tudi v vojski si ne bodo mogli izbrati vremena." Včeraj je bila o tem dogodku v državnem zboru vložena interpelacija.
—	Ostri streli proti majorju. Graškim listom poročajo iz Pulja, da je Dilo pri napornih vajah II. domobranskega polka v Pulju oddanih med vajo na m a-jorjaLankiča več ostrih strelov. Zadel ga ni nobeden.
—	Smrt somnambula. 29. t. m. se je vrnil oženjem, 69letni hlapec Anton Premk, v službi pri županu Deklevi v Bu-jah v političnem okraju postojnskem, pijan ■-domov. Po večerji je šel leč k mlinarju Janezu Ambrožiču. Drugo jutro so ga našli ubitega v mlinskem jarku. Na glavi je imel težke poškodbe. Domnevajo, da je Premk, ki je večkrat speč hodil po noči okoli, vstal, prišel do mlinskega hodnika in odtod padel v nesvesti v jarek.
—	Sumljivega Laha zaprli. Poroča se, da so zaprli te dni nekega laškega poddelovodjo pri železnici blizu Plavij. Gnali so ga v zapore v Kanalu. Reklo se je, da „ni delal prav" pri železnici, druga vest pa pravi, da je polagal dinamit pod železniški tir!!
—	Ciril in Metodova sveta maša se bode darovala v nedeljo, dne 9. julija 1905 ob 10. uti dop. pri Novi Štifti v ribniški dolini. Pri istej poje ribniški pevski klub. Cerkev je po zaslugi g. župnika Kli-na^ja prenovljena ter ima nove orgije. Tudi je ista znano zelo akustična.
—	Kresovi. Iz Blagovice se nam poroča, da je bilo v ondotni župniji predvčerajšnjim zvečer osem kresov. Na gori Cešnjici so goreli 4, dalje so goreli kresovi naLimbarski gori Golcaju i. t d. Fosebno se je trudil zato g. župan Pustotnik, za kar mu vsa čast in hvala. Slovenski župani, posnemajte ga, da bo prihodnje leto v predvečer praznika sv. Cirila in Metoda vsaka slovenska vas žgala svoj plamteči kres!
—	Dalmatinsko parobrod-stvo v nemških rokah? Vlada je odklonila zvezo „Lloyda" z dalmatinskimi parobrodnimi društvi ter izrekla, naj se ustanovi novo društvo. Dunajski „Credit" in „Niederosterreichische Export - Gesell-scbaft" sta predložili finančni načrt za novo društvo. Ministerski svetnik Delles je bil pred kratkim v Trstu ter se je posvetoval z zastopniki dalmatinskih parobrodnih društev in jih prepričeval o potrebi novega društva. Za novo društvo sta omenjeni denarni podjetji že postavili ime „Datmatinsko društvo Lloyd''. Obe podjetji delata vzajemno, in bržčas osnujeta društvo, kateremu bo vlada naklonjena. Tako utegne priti pa-robrodstvo ob Dalmaciji v nemške roke !
—	Železniški tir od nabre-žinskih kamnolomov do morja. V petek se je vršil komisijonelni ogled o načrtu, katerega so predložili nabrežinski industrijalci bratje Caharija in Gruden, da se zgradi železniški tir, na katerem bi se prevažalo do morskega obrežja vse, kar se zavrže iz kamnolomov v Nabrežini. Ta ma-terijal se ima potem rabiti pri delih v pristanišču tržaškem.
—	Nov uspeh naše mornarice. Ravnokar je končala poizkuševalno vožnjo nova avstrijska bojna ladja „Sv. Jurij". Ladja je preplula v uri 2201 vozlov. To je nenavadno lep uspeh. Najbolj je k temu pripomogla sestava kotlov in strojev, napravljena v tržaški ladjedelnici sv. Marka.
—	Tombolo s 50 dobitki priredi v nedeljo, dne 9, julija t. L, ob 3. uri popoldne, prostovoljno gasilno društvo v Kranju. Ob 7. uri zvečer se vrši na vrtu gospoda Petra Mayra koncert, pri katerem svira domača meščanska godba Vstopnina h koncertu 40 h, za rodbino več oseb 1 K. Preplačila se na korist blagajni hvaležno sprejmo — K naj-mnogobrojnejši udeležbi vabi najuljudneje
odbor.
—	Laški ljudski učitelj obsojen radi zločina proti nravnosti. Učitelj na šoli „Lega Nazionale" v Zrenju je bil prošlega tedna obsojen na šest mesecev težke ječe radi zločina proti nravnosti na škodo štirih deklic. Novine
i javljajo o tem groznem činu italijanskega
„prosvetitelja" naše dece, da so oblasti pustile to zver v človeški podobi, da se je navživala v svoji pohotnnsti, a dajale so po orožnikih zapirati naše ljudi radi obrekovanja, ker so se pritoževali radi tega človeka. Iste oskrunjene deklice, žrtve te grdobe, pa so morale odgovarjati radi krivega priča nja, v katero so bile zavedene od tega italijanskega — učitelja! A sedaj se čuje, da je ta zločinec dobil popotnico, da jo more, bogato nadarjen od svoje družbe, srečno po pihati v blažen« Italijo
—	Romanje v Loreto. Vodstvo III. reda v Ljubljani priredi meseca avgusta romanje v Loreto Dne 12. avgusta zvečer ob 11 uri vozi poseben romarski vlak iz Ljubljane v Reko, od tam poseben parobrod v Ankono, kjer čaka romarje zopet poseben vlak, ki jih popelje v Loreto. V Loreti ostanejo romarji eno noč in en dan. Dne 15. avgusta zjutraj se vrnejo v Reko. Odhod iz Reke okoli 1. ure, prihod v Ljubljano okoli 5. ure popoldne. Voznina je zelo znižana. Iz Ljubljane v Loreto in nazaj stane II. razred 22 kron, III. razred 15 kron. Oglasiti se je treba vsaj do 23 julija v Ljubljani pri frančiškanskem vratarju (br. Rafael Novak.) Natančnejši spored romanja izide v prihodnji štev. .Domoljuba". — Vodstvo III. reda v Ljubljani.
—	Strelne vaje topničarjev na strelišču pri Krškem bodo le tos: dne 31. julija, dalje 1., 2., 4, 5., 7, 8., 9, 10, 12. in 14. avgusta. Streljanje se prične vsakokrat ob sedmih zjutraj. Prvi strelja divizijski topniški polk št. 8. potem 10., nato 7 in končno korni topniški polk št. 3 posamezno pri vajah v ločenih oddelkih in nato skupno cel polk. V Ljubljani nameščeni divizijski topniški polk štev 7 prične s streljanjem 12. avgusta in konča skupno z 8 divizijskim in 3. kornim pol kom.
—	Novice z Dolenjskega.
Toča je padala 3. t. m. popoldne med dežjem po trebanjski dolini, v Ponikvah in okolu Mirnepeči, in napravila precej škode. — Vročine je na Delenjskem 32 do 38 stopinj. Grozdje in češplje dobro kažejo, žita so dozorela in se že žanjejo in spravljajo, drugi poljski pridelki bodo tudi obili. — V dolenjskih Toplicah je sedaj obisk srednji; mnogo tujcev je ravnokar odšlo Pričakujejo seveda druge. — Toča. Iz Dobovca nam pišejo: Dne 3 t. m., popoldne okrog 3. ure, imeli smo grozno točo, kakršne ne pomni nihče. Padala je tako debela, kakor kamenje. Ena je tehtala od pol do enega kilograma. Zdrobila je vso opeko in škrlj na strehi, šipe pri oknih, z drevja pa kar cele veje sklestila. Tudi ljudi je precej nevarno ranila, ker so bili ravno pri senu in se niso imeli kam umakniti. K sreči je padala samo dve minuti, drugače bi bila vse zdrobila.
—	Razstava vajenskih del v Ljubljani 1904. Ze svoj čas se je pisalo, da je bil odbor za prvo razstavo vajeniških del v Ljubljani pristranski in nerazsoden. Dotični gospodje niti imena razstavljalcev niso prav vkniižili. Zdaj so razposlali neka priznanja dotičnim mojstrom in izpričevala učencem. — Podpisani mojster ima dva učenca, ki sta bila oba izprva odlikovana, a nagrado je dobil le jeden, ko so pa poslali izpričevalo, so napisali vanje ime jednega in priimek druzega učenca, tako da izpričevalo ne pripada ne enemu učencu, ne drugemu. Kaj naj rečemo k taki kolobeciji ? — Andrej Rovšek, kipar v Ljubljani
—	Z Dolenjskega. V obrambo. General-pfaffcnispektor in govnobrbec novomeške okolice se je v 141 št „Slov. Naroda* zopet zaletel v dva župnika. Župnik iz Prečne mu posebno globoko leži v želodcu. Topliškega je ogrdavsal zaradi neke pridige, ki je nikdar slišal ni, ampak pobral nekaj odlomkov od podlih duš, ki ne hodijo v cerkev iz pobožnosti, ampak da vlečejo na ušesa, bi se li kaj vjelo za svoj .leibjournal". z,upnik iz Prečne je baje za sv. mašo preveč zahteval in še tri ,zek-sarje" povrh, ker bo treba maševati za bolnika v daljnji Ameriki. Mi g. župnika iz Prečne dobro poznamo, kako je skromen in nesebičen in da zase samo toliko zahteva, kolikor dopuščajo cerkveni predpisi. Ako pa od premožnejših faranov, ki pridejo k njemu zaradi bogoslužnih opravil, izprosi kak prostovoljni nameček za novo cerkev
—	čujte: ne zase ampak za novo cerkev
—	za katero že delj časa nabira in pripravlja, to nikomur nič mar, najmanj pa liberalnemu .Narodovemu" dopisniku Čudno, da se ob darovih za sv. mašo spotiče možic, ki še nikoli za nobeno ni dal, pa tudi sploh vrednosti najsvetejše daritve ne umeje. Res, čim slabše kolo, tembolj škriplje. — Ako ste g dopisnik dobili za svojo notico v „Narodu" več kot .tri zeksarčke", je to več kot dosti, ker ni vredna z Vami vred počenega grcša.
—	Knčijaž in ministrski predsednik. Ogrski listi pripovedujejo nastopno: Ko se je min. predsednik Fejervaiy zadnjič vozil na Dunaj, je smeje se rekel
fijakerju, ki ga je odvedel na kolodvor v Budimpešti: „Bolje je biti fljaker, nego pa ogrski min. predsednik. Vas ne mučijo in tako ne preganjajo."
— Kupiti se želi celotno iz 22 zvezkov obstoječe f profesor dr. Weiss-ovo delo „W e 11 g e s c h i c h t e". Sprejmejo se tudi posamezni zvezki. Ponudbe (s ceno) naj se blagovolijo dopošiljati na „Upravništvo Slovenca".
Ljubljanske novice.
lj Zasliševanje prič proti orožnikom vrši se jutri ob 9. uri dopoldne v orožniški vojašnici. V to svrho dospel je vojaški preiskovalni sodnik deželne brambe iz Trsta. Kot sodna priča navzoč bo eden štabni častnik 27. pešpolka, znamenje, da se pripisuje preiskavi velika važnost. — Slo se bo gotovo za dogodke v Domžalah. — Skoda, da bo izid preiskave gotovo tajen; pametno bi bilo, da se bi informirala o tem tudi javnost!
lj Zopet dve osebi utonili. Sinoči se je šel kopat v Ljubljanico na Selu prevozniški hlapec Alojzij T o m i n c roj. 1. 1871. v Dolenji vasi pristojen v Polhov Gradec v spremstvu hlapca Franca Ljubiča. Tominc je kmfalu zginil pod vodo in utonil. Ljubič mu je sicer hotel iti pomagati, a bi bil sam kmalu izginil v vrtincu, ki ga je bil prijel. Tominčevo truplo so danes zjutraj potegnili iz vode. — Tudi služkinja pri baronu Codelliju Avguština Gorčina je včeraj utonila v bajarju poleg gradu — Ponesrečena je bila v blagoslovljenem stanu.
lj Posvečevanje zvonov. Dne
5. t. m je posvetil mil. g generalni vikar Janez F 1 i s v Samassovi livarni 9 zvonov, 7 je odmenjenih za Kranjsko, 1 za Štajersko in 1 za Slavonijo.
lj_ Živinski semenj v Ljubljani. Na živinskem sejmu v ponedeljek je bilo 993 konj in volov ter 395 krav in telet, vsega skup 1388 glav živine. Govejo živino so dobro prodajali, še bolj pa konje, katere so kupovali koroški in laški kupci.
lj Shod tekstilnih delavcev. Preteklo nedeljo je priredilo shod nedavno ustanovljeno društvo tekstilnih delavcev za Kranjsko. Zborovanje je otvoril predsednik J e r a j , ki je navduševal v obilnem številu navzoče delavce in delavke za vstop v društvo ter razlagal namene in naloge, ki si jih je stavilo novo društvo. Drugi govornik Moškerc je govoril o stanju delavskega stanu v različnih časih in o novem vladnem zakonskem načrtu o delavskem zavarovanju. O nalogah delavk in o njihovem položaju je pa govorila Erženova. Mlademu društvu želimo obilega uspeha.
lj Umrli so: Helena Letnik, usmi-ljenka, 36 let; Josipa Kocijan, po-slovodjeva hči, 16 mes. — V bolnici: Jera Velkovrh, dninarica 60 let; R o-zalija Kepec, mizarjeva žena, 31 let.
lj Ljudska kuhinja. V nedeljo, dne 2. t. m. je povodom šolskega sklepa pripravila tukajšnja dijaška in ljudska kuhinja svojim dijakom in vsakdanjim gostom kosilo. Pri tem se je brezplačno delilo pecivo in pivo, k čimur so blagodušno pripomogli neutrudljivi dobrotniki tega zavoda. Pred vsem je omeniti gospe Grošelj, katera je k temu darovala obilo moke za pecivo, gospe Haine, ki je opetovano poskrbela za kuhinjo, ter pivovarni Kosler in Puntigam. Bodi izročena tem potom vsem dobrotnikom najtoplejša zahvala, ki prihaja iz hvaležnih src slovenske mladine ! Pri obedu je bilo navzočih več gospodov odbora ljudske kuhinje, medtem gospod predsednik A. Drelse, mnogo delujočih gospic, ter gospa I. Kos, vrla predsednica našega prepotrebnega in zaslužnega zavoda. Bog povrni vsem požrtvovalnim dobrotnikom njih trud v najobil-nejši meri, ter ohrani njihovo blagohotnost in naklonjenost nadalje ubogim sinovom naše domovine !
lj Vlom. Natakarju Jožefu Knausu je bilo vlomljeno v zaklenjen kovčeg. Tat mu je odnesel 30 K denarja, nekaj svalčic in smodk
lj Našel je pismonoša Lovro Čeme zlato žensko uro, vredno 16 K, in jo oddal na magistratu.
lj Uro ukradel. Včeraj popoldne je ukradel gospodu Francetu Kraigherju, krojaškemu mojstru, v Kolizejski kopelji neznan tat srebrno žepno remontoir-uro, vredno 24 K.
lj Pogreša se od 20 junija t. 1. 121etni šolski učenec Ivan Piston, rodom iz Litije.
lj Najdene in izgubljene reči.
G. Frančiška Ttmovec je našla denarnico s 4 K in 24 v.; g N. Slokarjeva je izgubila na Koslerjevem vrtu zlato zapestnico vredno 36 K. Izgubila je Josipina Bizan iz Brezovice bel robec v katerem je imela zavezane štiri zlate po 20 K, enega za 10 K in bankovec za 20 K.
Izpred sodišča.
Nepoboljšljivi vlačugar je Gašpar Plahul dninar iz Klanjca; bil je zaradi beračenja že čestokrat kaznovan. Dne 5. junija t. 1. je prišel v spremstvu necega berača na sejm. Orožniku se je zdel sumljiv, zato mu je aretacijo napovedal. To je Pla-huto tako vjezilo, da je mestnemu redarju dal zaušnico, orožnika pa je brcnil v nogo in ga na desni goltnici poškodoval. Sodišče ga je obsodilo na 8 meseeev težke ječe, potem se bo pa oddal v prisilno delavnico
Pred sodni j o krivo pričala. Anton Kariž in Silvester Kralj sta bila letos obsojena, ker sta kure kradla. V stanovanju matere Marije Kariž, delavke iz Senadola je bila zaplenjena vreča, v kateri se je našlo kurje perje. Ko je pa bila Marija Kariž pri dež. sudišču v tej kazenski zadevi kof priča zaslišanj trdila je, da ji je vrečo posodila Katarina Cehov in, kolarja žena v Gaberčah. Čehovin je na prigovarjanje Marije Kariž pri c. kr. okr. sodišču v Senožečah to lažnjivo trditev vzdrževala. Sodišče je obsodilo Kariž na 3 mesece, Če-hovin pa na 14 dni ječe.
Tatinski lovec na divjo kozo. Pavel Kussian, dninar v Belipeči je bil že večkrat zaradi lovske tatvine kaznovan. Dne 4. februarja t. 1. zasačili so ga lovci delniške družbe fužin za jeklo v Belipeči, ko je streljal na divje koze. Obsojen je bil na 10 mesecev težke ječe.
Izpridena mladina. Pri tajni razpravi pred dež. sodiščem sta bila Jožef Prazen in France Klemene, mesarska vajenca v Kamniku zaradi nenravnosti obsojena Pražen na 4 mesece in Klemene na 3 mesece težke ječe.
Darovi.
Poslani našemu upravništvu.
Za Prešernov spomenik 32 K II. in VII. razred c. kr. gimnazije v Novem mestu; Cetrtošolci v Novem mestu 26 kron.
Vročina.
Vročina ne preneha Odpovsod prihajajo vesti o slučajih solnčarice.
Dunaj, 5. julija. Včeraj je umrl vsled solnčarice delavec F»tihbauer, 10 pa je bolnih.
Gradec, 5. julija. Tu je okoli 23 slučajev solnčarice.
I n o m o s t, 5. julija. Tu je 42 stopinj Celzija. Vsled vročine se topijo ledeniki tako, da reke silno naraščajo. V Ratten-bergu je voda vdrla v hiše.
Celovec, 5. julija. Tudi na Koroškem narašča Drava in njeni pritoki. Pri vajah 4 polka domobrancev se je vsled vročine onesvestil stotnik Sittenberger. Soln-čarica je zadela tudi nekega podčastnika.
B e r o 1 i n 5 julija. Tu se je pripetil en slučaj smrti vsled solnčarice, iz Nemčije prihajajo od povsod poročila o smrtonosni solnčarici. V Lubecku je umrlo 7 oseb. Pri vojaških vajah na Poznanj-s k e m so umrli 3 vojaki, 20 jih je težko bolnih. VMonakovem je 42 stopinj Celzija.
V R i m u se je pripetilo 20 slučajev solnčarice, v Benetkah 16.
Novo mesto, 5. julija. V P 1 e -t e r j a h je umrlo vsled solnčarice 5 delavcev.
Trbiž, 6. julija Na progi državne železnice Amstiitten Beljak je solnčarica zadela med vožnjo kurjača in strojevodjo. Oba sta bila takoj mrtva.
Postojna, 6. julija. V postojnski okolici je nagloma umrl vsled solnčarice kočar Andrej Podboj.
Trst, 6. julija. Včeraj so se primerili trije slučaji solnčarice: na nekem de lavcu, dalje na 74letnem zasebniku J o -sipuBerndtu in na vozniku Križ-m a n č i č u.
Bari (Italija), 6 julija. Tu je vročina neznosna. Na ulici so vsled vročine zblazneli en zdravnik in dve ženski.
Florenca, 6 julija. Tu je umrlo vsled solnčarice 5 oseb, v S i en i pa 11 oseb.
Cerkveni letopis.
Slavnost 200letnice Božje-poti v Kropi se je sijajno izvršila. Na dan sv. Petra in Pavla popoldan so slovesno sprejeli čudodelno podobo „Matere usmiljenja", ki je bila v Ljubljani pri čč. Ur-šulinkah, da so jo na novo ozalšale. Iz samostana na kolodvor v Šiški je podobo pripeljal Simon Gašperin kroparski rojak. Od tod in v Kropo jo je pa spremljal žup nik Simon Zupan. Slavnost se je vršila natanko po določenem redu. V petih govorih so kroparski duhovniki rojaki proslavljali Marijo. Kroparji so pokazali, da spoštujejo svoio Marijo. Ves trg je bil v zastavah in postavljeno je bilo mnogo mlajev. Posebno krasna je bila razsvetljava v saboto zvečer. Za to ima posebno zaslugo župan Franc Šolar. Vsa čast mu. Čez vse veličastna je
bila sklepna procesija v nedeljo popoldan. Vodil jo je č. g. dekan J. Novak ob asistenci devetih duhovnikov. Hvala mu za trud. Nad 2000 vernega ljudstva se je procesije udeležilo. Marijine družbe iz okolice ter iz Radoljice in Bohinjske Bele so prihitele s svojimi zastavami. Ti lepi slavnostni dnevi nam ostanejo v živem spominu vse naše življenje. Posebno se jih bodo Kroparji vedno z veseljem spominjali.
Telefonska In brzojavna poročila.
Pragersko, 6. julija. V Studencih pri Poljčanah je umrl vpokojeni nadučitelj Jožef Vobič. Pogreb v soboto zvečer ob 5. uri.
Dunaj, 6. julija. Vsi listi brez izjeme ostro prijemajo polkovnika K 1 i k i č a. Življenje vojakov sme zahtevati zase domovina, ne pa kak polkovnik. Od 800 mož, kiso šli na vajo, se jih je vrnilo v Pulj le 3 0 0 in še ti popolnoma zdelani. 500 jih je ležalo po tleh, eden je umiraL Polkovnik je šel v Fazani v k o p e 1 j, vojaki so pa morali ležati po dvoriščih in potih, ožganih od solnca. Polkovnik je vojakom zapovedal dvakrat defilirati pred njim.
Pulj, 6. julija. Tu so slovesno pokopali vojaka Jurkoviča, ki je umrl vsled solnčnarice na vojaških vajah. Tudi častniki so darovali lep venec. Spremljali so vojaka k večnemu počitku polkovnik Kli-kič in vsi polkovi častniki.
Gradec, 6. julija. Nad Gradcem popoldne nevihta. Telefonska zveza z Dunajem pretrgama.
Reka, 6. julija. Vojaške vaje so v okolici radi velike vročine ustavljene.
Reka, 6. julija. Reški in sušaški kle-sarski delavci stavkajo.
Reka, 6. julija. Tukajšnji občin, svet je vrgel Fejervaryjev dopis med akte in sklenil, da ne bo dopustil novačenja in ne bo plačeval davkov protiustavni vladi v smislu § 83. obč. reda.
Osek, 6. julija. Sestanek hrvaških opozicijonalcev iz Slavonije je sklenil proti Mažarom skupen nastop vseh opozicionalnih strank pri volitvah. Sklenilo se je, stopiti v dogovor tudi z združenimi srbskimi strankami.
Belgrad, 6. julija. Dne 8. septembra bo 18 let stari srbski prestolonaslednik proglašen za polnoletnega.
Carigrad, 6. julija. Turška vlada je prepovedala turškim listom poročati o prevozih nemških vojakov v Afriki, a dovolila je poročila o ruskih prevozih v Aziji. Ta razlika je jako značilna za mnenje na sultanovem dvoru.
Skader, 6 julija. Tu se še vedno ponavljajo potresni sunki.
Gdansko, 6. julija. V Schadeku se je zastrupilo okolu 100 oseb radi pitja še nepripravljenega alkohola. Deset oseb je umrlo, 50 jih je v smrtni nevarnosti.
Milan, 6. julija. Včeraj je divjal tu velik vihar, ki je ruval drevesa, vozove prevračal. S katedralke je vrgel kipe. Tramvajski promet je prekinjen. V Musocci sta se podrla dva dimnika in deloma razrušila tovarno.
Sofija, 6. julija. V Varno je priplula torpedovka, ki išče .Potemkina". Vzela je oglja in vode in odplula nepoznanim ciljem. Bolgarska vlada je storila vse, da se ruski uporni mornarji razorože, če bi se pojavili v bolgarskih lukah.
London, 6 julija. .Potemkin" je do-šel v A k e r m a n na Krim. Ko niso hoteli moštvu dati živil in premoga, je torpedovka spremljevalka ustrelila. Nato so dali ladjam, kar so zahtevale.
London, 6. julija. .Central Newstt poroča, da je „Stremijtelni", ki zasleduje Potemkina" razobesil zastavo rdečega križa, da tako preslepi uporno moštvo in ladje nenadoma potopi.
Peterburg, 6. julija. Linjevič brzo-javlja: Pri naših četah v Mandžuriji ni iz-premembe. V Koreji so naše čete pričele ofenzivo in so zasedle Popuance ter nekaj drugih točk.
Spominjajte se
»Družbe su.Cirila in Metoda!\
Priloga 152. štev. „Slovenca" dnč 6, julija 1905,
Štajerske novice.
š Črešnjevec pri Slovenski Bistrici. S kakšnimi nepoštenimi sredstvi deluje štajercijanska nemškutarska stranka zoper narodno-kateliško stranko je najboljši dokaz volitev za občinski odbor, ki se je vršila 15. maja 1905. na Crešnjevcu. Da bi izgubil volilno pravico občinski bla-gajničar gospod Simon Pušnik, posestnik na Crešnjevcu, je bil ovaden državnemu pravd-ništvu v Mariboru radi poneverjenja »Minskega denarja. — Preiskava, ki se je vršila zoper njega pri sodniji, je dognala njegovo nedolžnost; zato je pa g, Simon Pušnik tožil radi razžaljenja časti Simona Svagena, posestnika v Lokenji vasi, ki se je zapeljati dal po Ludoviku Kresniku in sprožil zgoraj omenjen* neopravičeno in krivične tožbo. Simon Svagen je bil obsojen, plačati mora vse stroške in preklicati svoje neosnovane trditve v slovenskih in nemških listih. — S tem se je nemškutarska štajercijanska stranka s svojim voditeljem Kresnikom nesmrtno bla-mirala. Dokazano je, kdo krade čast in dobro ime vrlo narodnim in poštenim zavednim možem. A vse to so si izmislili, da bi dobila štajercijanska stranka zopet v roke svoje krmilo v občino. Vršile so se volitve t občinski odbor dvakrat in 15 maja 1905 že tretjič. Vselej je rekurs vložila štajercijanska Kresnikova stranka, pa vsakokrat je za narodno - katoliško stranko še boljše iz-palo. — In zdaj je iz odbora popolnoma od-letel celo Kersnik, ki je toliko let kraljeval v občini. Tega si gotovo ni nikdar mislil. — A kriv si je sam; bi bil miren, bi bil še ostal — zdaj pa to nezaupanje. Pri zadnji volitvi je dosti okoli letal, z neresnico in farbanjem in z zvijačami si hotel pridobiti zmago — pa le ni šlo. Ljudstvo je izpre gledalo in spoznalo, kje je resnica. Kresnik nima pri Slovencih nobene besede več! Pri volitvi se je izkazal način njegove agitacije prav v sijajni luči. Pooblastilo, s katerim je hotel voliti, je bilo datirano z dne 15. maja 1905, a on je bil v resnici 10. maja 1905 pri stranki in sam z eno pričo podpisal; a narodna stranka dobila je 13. maja 1905 pooblastile — torej zadnje velja. In vendar je trdil Kresnik, da je bil 15. maja 1905 ondi. Kot ud volilne komisije je moral pripoznati nepoštenost pooblastila za to je pa bil prvi tudi zato, da se uniči njegovo pooblastilo. Gotovo se je bal zlih nasledkov. Čudimo se celi komisiji, da v tem obziru ni storila svojih korakov. Da bi osramotil laporske ve-lilce, ki so prišli omenjenega dne zavedajoč se svojih volilnih pravic, volit na Črešnjevec, si je izmislil neki lažnjivec v »Štajercu" z dne 11. junija 1905, št. 12, da bi bil od laporskih volilcev nekdo se nesramno obnašal. A obrnili smo se do c. kr. orožništva, ki je že poizvedovalo. — A že danes lahko rečemo: Sram bodi takega človeka, ki take neresničnosti med svet trosi. Radovedni smo, bode li preklical v »Štajercu" tudi svoje laži!
š Kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu na Spodnjem Štajerskem so bili letos jako številni. S k o r o na vseh vrheh so gorele velike gromade. Mariborski Slovenci so žgali kres pri Sv. Urbanu. Udeležba je bila povoljna. Govorili so gg. G o s t i n č a r , iur. Š t i b 1 e r in učitelj R o b 1 e k. Poslednji je obžaloval, da se pri kresu ni sešla tudi svetna inteligenca in duhovništvo. Posebno veliko kresov so žgali vrli mladeniči v Slov. goricah. Opazili smo mogočen ogenj celo nadSpielfeldom.
š Debela toča je bila v ponedeljek v Mariboru in okolici. Toča je bila debela kot kurja jajca in nekaj še debelejše. Hvala Bogu, da je bila redka in kmalu ponehala. Posebno občutne škode ni napravila.
šVmariborskem obrtniškem društvu se že kažejo posledice zadnjega volivnega boja. Člani so vrgli iz odbora pristaše Wastiana Kralika, Latzkota in Krala ter so izvolili v odbor namestu teh Kiff
manna, Kurzmanna in Ratzeka.
š Hrvaški vseučiliščniki v Mariboru. V ponedeljek dne 3. t. m. so prišli v Maribor na poučnem potovanju hrvaški vseučiliščniki pod vodstvom vseučili-škega profesorja dr. G. J a n e č e k. — Na kolodvoru je pozdravil goste urednik K o -r o š e c in v imenu slov. kat. akad. društva »Zarja" g iur. Pogačnik. Imenovana gospoda sta tudi spremljala goste po Mari boru. Zvečer je bila skupna večerja v „Na rodnem domu« kjer je g. urednik Korošec napil Hrvatom, g. prof. G. Janeček pa se je zahvalil. Med navdušenimi klici „Zivijo Slovenci", »Živili Hrvatje" so se mili gostje še isti večer odpeljali v Zagreb
š aoštanjske novice. Naši „nem-ci" niso zadovoljni z izidom zadnjih občinskih volitev, zato so se zoper taiste pritožili. Radovedni smo kako rešitev dobijo! — Naša izborna .Soštanjska narodna godba" pridobiva od strani domačega in zunanjega občinstva vedno več zanimanja in simpatij. Ista je oddana že zdaj vsako nedeljo do 8. septembra na različne kraje. Njen fini in
eksaktni nastop vzbuja povsod veliko občudovanje in pohvalo. Na praznik sy. apostolov Petra in Pavla igrala je pri procesiji v Zavodnem in popoldne med obedom pred župniščem ter pozneje koncertovala do večera. Posebno mojstrsko je spremljevala cerkveni pevski zbor pri 4 himnah pod finim vodstvom č. g. domačega župnika Rozmana. Ravno tako in še z večjim moralnim vspehom nastopila je v nedeljo, 2. t. m. pri procesiji v St. Andražu nad Polzelo. Ako bode ta za nas tako važna narodna godba tako vspešno delovala, smemo trditi, da bode ena najboljših, kar jih imamo na Spodnjem Štajerskem.
š ,,Šaleška čitalnioa" v Šoštanju pritedi d n e 9 t. me s. v e 1 i k i godbeni koncert. V slučaju ugodnega vremena vrši se koncert na velikem senčnatem vrtu hotela .Avstrija", ob neugodnem vremenu pa v veliki dvorani taistega hotela. - Pri tem koncertu sodelovala bode cela »Soštanjska narodna godba" in salonski orkester, broječ 18 članov. Ker je začetek ob pol 4. uri popoldne in ker prihajata v Šoštanj ravno ob tej uri vlaka iz Celja in koroške strani, ki odhajata iz Šoštanja ob pol 8. uri zvečer, pričakovati je mnogobrojne udeležbe iz Savinske in Šaleške doline ter od koroške strani. Zato kličemo blagim rodoljubom na »veselo svidenje" v nedeljo! Prinesite nam v naš krasni trg svoja bratska si ca in mi vam bodemo hvaležni za simpatije in sočustvo v našem narodnem boju!
š Velika narodna slavaost v Mariboru. Krasen pojav Slovencev v Mariboru in okolici se je pokazal na veliki narodni slavnosti v »Narodnem domu" v Mariboru dne 2. t. m." Krasna stavba »Narodnega doma" je biU krasno okinčana in ▼elika slovenska zastava je plapolala na njej. Ljudstva pa je prišlo na tisoče (nad 3500) od vseh krajev: od narodne meje St. Ilja (nad 60), Jarenine, Gornje Radgone, Kamc, Ruš, Sv. Lovrenca, Sv. Lenarta, Lim buša itd. Videli smo tudi veliko^ slovenskih odličnjakov, med njimi tudi drž. dež. posl R o b i č a. Veliki prostori in vrt so bili prenapolnjeni, zabava vsestransko izborna. Vrli Rušani so priredili v zgornji dvorani jako okusno »Postojinsko jamo", odločno narodni slov. trg. klub pa zanimivo razstavo trgovskih stvari vse stroke. Jako lep je bil tudi kabinet „Barnum & Beilay", kjer so bile razstavljene različne abnormalitete : te toviranec, velikan, najmanjša dama na svetu, krotilec kač, hitri računar, divjak itd Stvar je bila zelo interesantna in je vzbudila vse-občo zadovoljnost. Narodne dame so prire dile več šotorov za pecivo, slaščice, vino itd. Zelo na mestu je bila tudi razstava vin in javna pokušnja. In če ti je bilo povsod tu prevroče, če si bil truden, tedaj si se podal v vestibul, kjer je „Klub Cechu" pri redil svojo pivnico in kjer je bilo tudi stre lišče, ali si se podal v klet, kjer je bralno in pevsko društvo »Maribor" priredilo go stilno v gozdu, ki je bila krasno napravljena in je narodni cigan vlekel svojo har moniko. Sploh je bila zabava imenitna, posebno so jo povzdignile prekrasne pesmi, sebno Aljaževa »Domovina", ki je bila na-našč za to slavnost darovana družbi sv. Ci rila in Metoda od skladatelja. Tudi »Gašper ček" je napravil mnogo smeha. Upamo, da so mariborski Slovenci s to veselico vrlo dobro podprli družbo sv. Cirila in Metoda.
š Celjsko vojaštvo je imelo dne 3. t. m. vajo pri St. Jurju ob juž. železnici in se vrnilo v Celje ob 11. uri dopoldne pustivši deset onemoglih na potu. Ti pa so vsi zopet okrevali.
š Toča, težka 60 de 100 gramov, je padala dne 3. t. m. v mariborski okolici.
š Pokopali so Jskoba L (J wyj a , trgovca v Središču.
š Podeljena je služba poštne ekspe-dijentinje na pošti v Vurbeku gdč. A n t o niji Zmrzlikar v Moravčah
š Mrtvega so našli v bližini Sv. Martina na Pohorju 20 let starega delavca Franca Domerdenik a. Ne v <5 se še, ali se je zgodila nesreča ali se je pa izvršil zločin.
izdajatelj kranjske stanove in dominije. Gotovo je ta knjiga silno važna za domačo zgodovino, ker pisateljem ne bo treba več iskati podatkov po raznih noticah, ampak jih imajo tu združene v eni knjigi. Kolikor smo mogli pregledati knjigo, moramo reči, da je sestavljena z veliko natančnostjo.
* Zgodovinska knjižnica. Izdaje »Zgodovinsko društvo" v Mariboru. Tisk »Zvezne tiskarne" v Celju. 1905. — Jako umestno knjižico je izdalo »Zgodovinsko društvo". Namen ji je, zbuditi domače kroniste. Najprej popisuje sestavo in obseg kronike. Kaj je kronika, kaj obsega, čemu se piše, kako se sestavlja, kaj so zgodovinski viri itd. — to so vprašanja. na katera dobivamo tu točen odgovor. Drugi del podaje načrt za kronike, ki obsega vse točke, na katere mora odgovoriti kronist, da je njegovo delo popolno in podaje celotno podobo krajevne zgodovine. Slednjič kaže na nekaterih vzorcih, kakšne morajo biti pravilne kronike. Tak pouk je gotovo silno važen. Pri nas se je pač že nekaj storilo v tem oziru. Imenujemo le zgodovino fara ljubljanske škofije, ki je pa zaostala in se že dalj časa ne nadaljuje. Upamo, da ta knjižica zbudi naše kroniste k novemu delu. Sicer služijo dandanes namestu kronik časopisi, a jih ne morejo nadomestiti, ker prava kronika mora podajati časoslovne zgodovino ootovega kraja, rodbine občine, cerkve itd, v urejenih podatkih.
0	važnosti takih kronik ni treba govoriti, saj je jasno, da bodo služile bodočim novinarjem kot najzanesljivejši viri. Z veseljem pričakujemo nadaljevanja te knjižice, ki nam obeta, da bo v »poljudni obliki, da bo vsak lahko razumel, pripovedovala degodbe, ki se se vi šile nekdaj na tleh naše lepe južno-štajerske dežele. Zlasti pa hoče ta knjižica podati navodila, kako je spoštovali, ceniti, braniti, opisovati zgodovinske spomine." Naj bi ta zgled marljivega mariborskega zgodo • vinskega društva zbudil posnemanje tudi po drugih slovenskih pokrajinah!
6 Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaja »Zgodovinsko društvo" v Mariboru. Urejuje Anton Kaspret. Prvi in drugi snopič drugega letnika obsega: Ilešič Fran Dr.: Iz prvih časov romantike. — Mala
1	z v e s t j a : Kevačič Fr.: Prazgodovinske izkopine pri Sv. Juriju ob južni železnici. Slekovec M. f: Oskrbniki ljutomerske graščine. Kovačič Fr.: Marijina cerkev na Le-barju pri Mariboru. Kovačič Fr.: Studeniški požar 1. 1788. V. Preglej: Dve slovenski prisegi iz 1. 1715. V. Preglej: V hiši mecena barona Zoisa. Ilešič Fr. dr.: Malo besediše 1789; O Kremplju; Štajerski jožefinski katekizem. A. S.: Narodopisna črtica k zgodovini praznoverja. A. P. K.: f Ivan Krsti-telj Tkalčič. — Književna poročila
flleteorolojlčno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Čas opazovanja
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop.
Stanje barometra ▼ mm
734-0
732 3 730-1
Temperatura
po Celzija
Vetrori
+24-4 sl. jug.
+20 6 +32-0
sl. svzh. sr. jzah.
Neb«
jasno
H§6
s 3 a
00
Srednja včerajšnja temp. +26-5°, norm. +19 4«.
Odprto pismo
J. Tomanu,
gosp
Književnost In umetnost.
* Der Adel in den Matriken des Herzogthums Krain. Heraus-gegeben von Ludwig Schiviz von Schiwiz-hofen in Gorz. Gtirz 1905. Druck der „Ge riška Tiskarna". Selbstverlag des Verfas-sers. 40. Str. 504. V tej knjigi imamo zbrane vse podatke o plemiških rodbinah v kranjskih matrikah Uredba je ta, da g. izdajatelj izpisuje najprej krstne, potem poročne in slednjič mrliške matice vsake župnije po onem redu, kakor so v škofijskem di-rektoriju po dekanijah. — Najobsežnejši so redni izpiski iz matic stolne cerkve sv. Nikolaja (celih 218 strani), ki se začenjajo 1. 1595., oziroma 1605. in 1635. Potem sledi fragment matrik iz reformacijske sobe in natančno kazalo. V dodatku našteva e.
nadučitelju
v Moravčah.
V Slov. Narodu" št. 53. dne 9. marca t. 1. ste med drugim pisali, da je podpisani peškemu županu Barliču pripovedoval, da je moravški gospod dekan Bizjan govoril: „Šedva moramvMorav-č a h u n i č i t i , makari četeče kri; in da so priče zato na razpolago. (O tem je pisal »Slovenski Narod" že v decembru). Ker jaz tega nisem nikdar in nikomur govoril, vendar pa sem bil jaz s tem proglašen za vir grdega obrekovanja o g. dekanu, sem bil prisiljen, sodnijskim potom Iskati zadoščenja in pravice.
Pri preiskavi je bilo zaslišanih šest prič.
1.	Vi, g. T o m a n , zaslišani na Brdu, se sklicujete na Antona Učaka, posestnikovega sina iz Moravč, o katerem pravite : „On je še naprej poizvedoval, je-li Martin Učakar to govoril, in sporočil mi je, da je resnično to govoril."
2.	Zupan Franc Barlič iz Peč zaslišan izjavi, da Martin Učakar njemu nasproti ni »nikoli« govoril imenovanih besedij.
3.	Anton Učakar priča : »Ali je moravški dekan kake besede res govoril, ne vem. To, kar sem jaz Tomanu pravil, sem zvedel od Petra J a n e ž i č , gostilničarja in mesarja v Moravčah. V tega gostilni se je baje govorilo, kar je predmet tožbe. P. Janežič mi je pravil, da sta v njegovo gostilno prišla tožitelj Martin Učakar in peški župan Barlič, in poslednjemu je tožitelj pravil, da se je dekan izrazil : .Se dva .... Ali se je v Janežičevi gostilni res tako govorilo, ne vem ; pač pa sem se čutil s Tomanom vred prizadetega po dekanovih besedah, ker naju smatram kot ona dva, katera je je dekanu premagati v Moravčah, oba sva namreč pristaša liberalne stranke.
Pozneje sem Janežiča še enkrat vprašal, in mi je zatrdil, da vzdržuje svojo izpoved."
Anton Učakar se sklicuje dalje na Alojzija Bizilj, da tudi lahko priča, »da je tudi n|umu (Bi-zilju) to znano, k«'r jo tudi sam to slišal."
4.	Alojzij Bizilj, paznik v Ljubljani, priča : Jaz nisem slišal niti g. dekana Biz-jana niti Martina Učakar, niti župana Barliča govoriti imenovane besede (!) Pravil mi je pa o teh dozdevno dekanovih besedah Anton Učakar in sicerje govoril o tem z menoj večkrat (!) Anton Učakar mi je pravil, kako se je izrazil dekan.
5.	Peter Janežič: »Nekoč lansko jesen — kmalu po volitvah na Drtiji — zapazil sem Martina Učakar in Franceta Orehek kakih 30 korakov od moje gostilne; stopil sem k njima, če imata prodati kako živino. Prišedši do njih, slišal sem natančno (!) da je eden od njih — če se ne motim, Martin Učakar, spregovoril, da so g. dekan rekli : »Še dva v Moravčah moram . . . Pravzaprav če so se imenovale pri tem Moravče, se ne spominjam (!) Antonu Učakar nisem rekel, da je pravil Martin Učakar peškemu županu Barliču, ampak Franu Orehek iz Podkraja (2 uri od Peč), ki se po domače Barlič imenuje. Tudi nisem pripovedoval, da bi bila to v moji gostilni govorila, ker v resnici nobeden imenovanih ni bil v moji gostilni. Antonu Učakar povedal sem menda samo to, da sta se med seboj to pogovarjala. Ne spominjam se pa, da bi bil Antonu Učakar rekel, da je pripovedoval o navedenih dekanovih besedah ravno Martin Učakar. Z vso odločnostjo pa trdim, da je eden izmed njih rekel, da se je dekan izrazil: . . .
6.	Priča Franc Orehek se niti ne spominja, kdaj da bi bil govoril z Martinom Učakar, in da bi ju bil P. Janežič vprašal po živini. Nadaljuje : »Martin Učakar ni nikdar v moji navzočnosti spregovoril dozdevnih besedij, in ravno tako jaz ne v njegovi navzočnosti.
Ko me je moj zastopnik obvestil o izidu pred-preiskave in ob jednem vprašal, ali naj gre n^ina zadeva pred porotno sodišče, tedaj sem rekel, da mi je dosedanje pričevanje prič popolno zadoščenje, ker vsak pameten človek lahko sodi, da jaz nisem govoril navedenih besedij in ravno tako tudi ne g. dekan.
Zato tudi gledejavnosti v tej zadevi n e p o t r e b u j e m o s o d b e porotnikov, katerabi bila bodisizaVas, v dana š j i h r a z m e r a h prav lahko mogoče, tudi za mene predraga. Ker bi bila midva s Fr. Orehkom oba nasproti Petru Janežiču lahko prisegla in sva vedno še pripravljena priseči, da nisvanemidva o tem govorila, ne g. dekana slišala, ne o tem katerega pripovedovati sišala, bi imelo končno besedo tudi državno pravdništvo glede naspretujoče si prisege.
Toliko v pojasnilo, da ni niti obreko-val g. dekana, niti iz strahu zmrznil
Martin Učakar,
posestnik in občinski odbornik.
Književna poročila.
Mayer. Mučenci. Starokrščanska povest. K —.90, — Vrhovnik, Sv. Ahaci j s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik K —.30, — Ber-thold von Regensburg, Predigten. Mit einem Vonvort von Alban Stolz. 1. Lfg. K 1.20, — Knoll, Predigten auf alle Sonn- und Fest-tage. 2 zvezka K 2 40, — Volling, Predigten fUr die Tertiaren des heiligen Fran-ziskus an der Hand der Ordensregel I. zvezek K 3.24, II. zvezek K 3.60, — Spominek prvega svetega obhajila. 6 zlatih sredstev stanovitnostma poti v nebesa za krščansko mladino. Vezano K — .24, — Hartlebens lllustrierter FUhrer durch Steiermark und Krain. Von Josef Rabi. Vezano K 4. -, — Hartlebens lllustrierter Fiihrer durch die Alpen von Salzburg, Ober-Oesterreich, Steiermark, KSrnten, Krain, Kiistenland und Berchtesgadener Land. (Von Julius Meurer) Vezano K 6.—, Kothe, Praktische Orgel-schule. FUr Priiparandenanstalten und Lehrsemi-nare bearbeitet K 4.80, — Protokolle der En-quete betreffend die Reform des oester-reichischen Eherechtes (vom 27. Janner bis 24. Februar 1905) K 3.50, — Geller-Joller, Die Praxis des Obersten Gerichtshefs 6. Band K 10.—, — Hofmokl, Ersitzungstitel des romisehen Rechts. Historiscb - dogmatiseher Versuch K 5.—, — Kregcz, Beispiele fttr Fir-maprotokollierungs - Gesuche Ki.—, — Grimm, Zur Reform der innern Verwal-tung. Kritische Besprechung der »Studien iiber die Reform der innern Vervvaltung" K 1.—, — Seidl, Der neue Handelsvertrag mit dem deutschen Rcichc und die oesterreichische Land-wirtschaft K 2.40, — Kregcz, Beispiele ftir Eingaben in Geurerbesachen. EineSammlung zahlreicher Formulare fUr Gesuche mit Anmeldung von freien und handvverksmUssigen Gewerben, fiir Gesuche um Genehmigung von Betriebsanlagen, um Verleihung von Konzessionen undl.izenzen aller Art; fiir Beschwerden und Rekurse und fiir Gesuche in sonstigen den Handels- und Gewerbebetrieb tan-gierenden Venvaltungssachen. K 2.20, — Kiisters, Natur und bildende Kunst. Anregungen zur Pflege des Kunstsinns in hoheren Schulen K —.72, — Leiter, Die Gemeindeverwaltung. Ein praktisehes Hilfs- und Nachschlagebuch fiir Biir-germcister, Ortvorsteher, Gemeindesekretare und Gemeindcbeamte (mit Formularfen) K 6.—, — Balke, Die misslungene Suggestion und andere Humoresken K 1.20, — Zeyer, In der Gotter-dammerung K 3.—, —
Glasba:
Gruber, Missa Dominicalis Nro. I/III. Krste bis dritte Messc fdr Sonntage fiir Sopran, Alt (Tenor, Bass ad libit) und Orgel. Part. 1 K 2.40, — I.iebig, Sechs Festvorspiele fiir die Orgel, lleft I/II a K 1.20. — Friml, Na hro-be biskupa Strossmayera žalostnej pohod za klavir K 1.20. -	1350
..KalolBRn BuRum" v Ljubljani.
10.000 hektolitrov
vinskih sodov
v vsaki velikosti, poeenši od 5—70 hektolitrov prodaja po zelo zmerni 1352 2 ceni tvrdka Aleks. Breyer i sinovi,
Križevci rHi vaško?.
Razglas.
Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) bodo sprejemne izkušnje za vstop v 1. razred šolskega leta 1905/6 dnč 15. ju lija in se pričn6 ob 10. uri dopoldne.
Učenci, ki želij o delati to izkušnjo, naj se v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov oglasijo dne 9. julija med 1/29. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo.
Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasijo tudi pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori imenovani listini.
Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenju c. kr. deželnega solskega sveta.
Ljubljana, dnti 28. junija 1905.
1322 3-3	Ravnateljstvo I. državne gimnazije.
Služ l> n
občinskega sluge
v Ribnici je oddati.
Plača po dogovoru.	1353 5-3
Prošnje vlagati je do 1. avgusta letos.
Županstvo Ribnica, 2. julija 1905.
VINO
rdeče (cviček) po 19 do 23 kr. liter, belo (cekinaste barve) po 24 kr. postavljeno na kolodvor Videm - Krško ima naprodaj vinska zadruga v I.e-skovcu pri Krškem. Kdor ga vzame več kot 10 hI, ga dobi še veliko ceneje. Dobite ga lahko, kolikor ga ravno potrebujete. Vino je čisto kot solnce. V naših krajih je zdaj že malo vina, zato se bo na leto vino silno podražilo. Da dobite zares pravo pristno dobro kapljico, na to se lahko zanesete, ker ima vse v rokah gosp. kaplan Franc Vrhovec; lahko tudi kar njemu pišete. Sodov za sedaj še ne moremo veliko posojevati; radi pa vam pošljemo po-kušnjo od vina, če želite. 1153 (11)
Blizu državne ceste v jako lepi legi v Olševku blizu Kranja na Gorenjskem se oddasta ena večja in ena mala
soba in kuhinja
z vso upravo za letovičarje.
——. .. ...
*;%Več se izve pri posestniku Francetu Ju-
•anu v Olševku pošta Tupaliče. 1344 3-2
Prevzamem ali kupim že vpeljana
malo trgovino
3—3
1347 na deželi s stanovanjem.
Prosim torej vlč. gg. župnike in drugo slavno občinstvo blagovoliti poročati o taki priliki na M. T. poste restante Razdrto, Notranjsko.
U najem se odda takoj
gostilniška koncesija
z žganjetočem vred. isei 4-2
Naslov pove upravništvo ..Slovenca".
Za tujce!
se odda novo napravljeno poslopje s lčtimi mobliranimi sobami in kopalno sobo.
Kraj jako romantičen, izleti na vse strani: (Peričnik, Vrata, Triglav, Rožica, Kepa, Belo peško jezero itd.), posebno pripravno za liribolasce oddaljeno 10 minut od postaje. Na razpolago vozovi, vodniki, kakor tudi v gostilni nov klavir. Za P. T. tujce dobra kuhinja in pijača, točna postrežba, solidne cene. — Za obilen obisk se priporoča udani
Ivan Janša, gostilničar po domače Železnik, Dovje, Gorenjsko.
1324 6-4
Več tesarjev
dobi trajen zo^lužc^cb dobri
1348 6 3 plači pri
..Kranjski stavbni družbi"
v Ljubljani, Levstikove ulice.
M M
I
je najboljSe in najfinejše
čistilno sredstvo.
Janez Božič, kamenar v Volšperku
(Wolfsberg) na Koroškem sprejme takoj enega	i366 7-1
pomožnima
in
enega CICCHCCI
za svoje rokodelstvo, — pod ugodnimi pogoji.
Muhe so zopet sitne!
Njih pik je čest« smrtnonosen! Varujte sebe in živino! Edina zdatna obramba je ameriški
Mlefoor m .Diamond*.
Ust velja povsod 10 vinarjev.
Glavno zalogo za Kranjsko ima
Edmund Kavčič v Ljubljani.
1395 1
Zobozdravnik
Dr. E. Dreti
ordinira vsako soboto
na Bledu
Hotel „Louisenbad".
1364 1
nr t	• | • v v m	t •
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, dolenj. železn. postaja Straža-Toplice.
Akrato-vrelec 38<> C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revnii, ischias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopelji, separlrana kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno
774 8—4
Zdraviliška uprava.
Velecenjene gospodinje!
Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelno v Vam v korist edino ie spodaj označene. iaK
1045 26-8;

gUBLJANSKE TESTENINE
pripoznano najboljše!
Vozni red južne železnice Trsf-Dunaj.
*) Se ustavi samo od 1. junija do 31. avgusta.
Brzovlak			1M	PoStnl vlak			u v C		Postaj		Brzovlak			Poštni vlak			u	fg*	M
			o 1				ti			e							ii "		
			o —.	Čas													% c	O —	n/i (0
t.as odhoda			<J > °		odhoda		v E	S*			Čas odhoda			Čas odhoda			E « HA	M > O	CL
8" 25 11-03	7'05	8-40	9-20 1-50	1-16	10-30				od. Dunaj prih.		8-50	6-45	9-15	5-40	1-20			7.15	
	t)-5G	11-35		6-11	2-26				jfMiirziuschl Gradec . . ,		c"	4-18	6-39	2-"	9.44			3-2-	
l-0(i	H'44	1-2«	5-15	9-05	5-50					j	4-20	2^4	4-31	10-30	7-07			12*83	
2-24	12'58	2-47	7-i9	11-34	S-")		2-40	5-40	Maribor , ,		2-55	12-48	3-io	7-45	5.0G		12-37	9-40	10-?4 8-4'i
3-52	2-12	4-14	9-39	1-50	10-15		5-49	7-32	Celje ....		1-27	H-32	1-3»	5-26	2.53		9-4C	7-24	
4-05	—	»4-26	9-53	2-03	10-29		tf.os	7-45	Laski trg ,	#	1-13	_	»1-19	5-10	2-32		9-22	7.09	8"~
4-14	—	»4-34	10-M	2-13	10-38		6-22	7-54	Rim topi. ,		1-04	_	" 1-10	5-00	2-E		9-07	7-00	8-~
4-29	2'45	4'48	10-19	2-56	11-08		6-59	8-08	Zidani most.		12-54	11-03	1'00	4-49	y.o»		8 52	6-50	8-os
4-45	—	—	10-31	3-07	11-18		7-TŠ	8-18	Hrastnik . ,	t			_	4-23	1-™		8-14 8-03	G-34	7-51
	—	—	[0-39	3-15	11-25		(-26 7-IS	8-25	Trbovlje . .		12-20	__	_	4-14	j.23			G-27	7-43
4-52	—	—	10-47	3-23	11-32			8-82	Zagorje. , .		12 13	_	_	4-06	1-1G		7-53	fi-20	7-35
5-10	—	—	H-oo	3-58	11-43		7-57	8-43	Sava . , . .		_	_	_	3-54	1-05		7-36	0.08	7-23
	—	—	ll-H	3-45	U-52		8~	8-52	Litija ....	#	11-50	_	_	3-44	12-56		7-22	O-!9	7-H
—	—	—	H-23	3-56	12-02		8-28	9-02	Kresnice. ,		—	—		3-32	12-46		7-08	5.48	7-03
—	—	—	H-37	4-09	12-14		8-50	9-14	iLaze ....			—	_	3-19	12-85		6-51	5-35	6-51
—	—	—	H-4H	4-19	12-23		9-13	9-24	Zalog; . . .	J	-	_	_	3-09	12-26		B-30	5-26	6-41
5-42 5-47	3-51 3-59	5*54 5-59	12*01 12-35	4-3Š 4-55	12-34 12-58	7'40 M	9-33	9-35	Ljubljana		11-25 11-19	9-53 9-«	11-«	2-57 2-37	12-15 11-20	9-15	614	5-15 5-03	6-Š0
—	—	—	—	—	1-08	7-50			IfBrezovica .	j	—	_	_	2-25		9-03			
—	—	—	1-01	5-16	1-17	8-02			Preserje . .			_	_	2-15	10-59	8-54		4-43	
—	—	—	1-19	5-32	1-32	8-~			Borovnica .		—	_	_	2-06	10-49	8-44		4-33	
(J-41	4-52	fi-53	2-o.-i	6-13	2-14	8-5»			Logatec . .		10 3G	_	_	1-43	10-23	8-20		mm ■1-05	
—	—	—	2-22	(V 30	2-31	9-15			Planina . .		—	_	_	1-30	10-09	8-08		3 49	
7"02	—	—	2-39	643	2-43	9-3(1			Rakek . . .		10-19	__	_	1-21	9-~	7-59		3-~	
7-TS	—	7-28	3-07	7-04	3-04	9~			Postojna. ,		10-05	_	10-30	1-03	9-39	7-42			
—	—	—	3-23	7-15	3-15	10-53			Prestranek		—	_	_	12-60	9-24	7-29		2-58	
7*43	5-43	7-54	3-44	8-05	3-36	'0-Tš			Št. Peter . .		9-47	8-22	10-12	12-40	9-13	7-20		g-Jr,	
g-ii	(J-08	8-22	4-«	8-59	4-14	o			..Divača . . .		9-13		9-32	11-56	8-23	O		1-44	
8-47	G-4G	9-03	5-36	9-56	5-06	m <o			Nabrežina .	1	8-27	7-07	8-42	10-51	7-16	M <D cc		12-23	
9-10	7-io	9*25	6-15	10-25	5-35	ftS >			prih. Trst od.		7-55	fi-35	8-T5	9-55	G-oo			11	
Vozni red državne železnice.
Osobni vlaki
zjtr.
ti 5'22 -ST: 6*11 5-14
■V24
5-42 5 ±2
o 07
0-22 G'29 (i'38 G 46 G 55 700 711 7'31 7'4S 7-50
zjtr.
7	"05 7'08 718
7-22 7'33 7'47
8	04 8'09
8-2IS 831 8'48 8'.ri4
9	04
9-13 9'25 9-30 9'43
10'05 1017 10-30 11'45 1-47 ♦9-12 900
opld.
11-44 11-47 11-51
11-69
12-08 12-2« 12-38 12-43 12-58
103 11G 1-27 1 -36 1-44 1 -54
1-59 213
2-35
2-47
3-00 4'28 G'44
.4-iS G'30
pop,-
dne
8-58 4-01 4-05 4-14
4-24 4'38 4'54
4	"59
5	14
5-19 ft-SS 5 44 5-53 C'21 G'11 614 «■24
7-112 7 14
8-44 11 21
11-26 3-54
pop,-dne
zvefi.
po
noči
315 318 3-20 3'29 3-40 3 57 4'14 4'20 4'31
T3 -O CJ o
j «
,-a n.
10-44 10-44 10-21 10.11 10-21
10-44 1011
11-44
1114
11-24 11-44 1112 11-42
11-42
12-12 12-42 1212 12-44
l-4i
6-41 10'22
12-21 12-21 12'24 12'44 1214 12-41 1'U 1-14 1'41 1'44 1-14 1-41 2 24 211 2 21
2	24 212 3-21 3'14
3	24 5'42 7-40 6*42
10-24
Postaje
Oaobnl vlaki
zjtr.1
o. Ljubljana j. k.
i d k f o. i »	V
H Vlžmarle . . . P Medvode . . Loka .... Kranj .... Sv. JoSt . . . Podnart - Kropa Otoče .... Radovljloa . . Lesoe-Bled . . Žirovnica . . Javornlk . . . Jesenloe . . . Hrušioa postaj. Dovje .... Kranjska gora . Radeče -ttelapeč Trbiž .... Beljak . . . Oeloveo . . . Amstetten . . Dunaj....
3-24 3'24 3-14 3-24 3-42 21* 2-44 224 2'14 2*11 2'22 1-44 1-12 1-44 1-22 1-11 1-24 12-42 12-12 12-21 11-22 7-12 1027 5-2S
zjtr.
712 7-09 704 6-57 6-49 638 6-2G 6-19 6-09 5-44 5-42 5-11 5-42 5*24 5-22 5-12 421 4-12 4 41 4'22
dopoldne
popoldne
zveč.
11-10
11-07 11-05 10-58 10-50 10-39
10-27 10-21 1011 1006
957 9-51 9-39 9-33 9-27 9-19 9-10 8-53 8-43 8-26 G "34
3-46
11-35
4-29 4'26 4-21 414 4 06 3-54 3-40 3-30 3-20 3-14 3 05 2-59 2-41 2-35 2*29 2-20 212 1-53 1-43 1-26 11-56 10 14
- I - "
9 24 9-22 9-24 8.44 814 8-41 8'22 8.14 8'24 H 22 7 41 7'14
zveč.
po
noči
f j " 10 12 10-41 10 44 1(1 24 10 21 10 24 9 44 9'42 912 9'44 9-24 9-22 922 9 21 844 8-11 8 44 8 22 8-12 7-44
8-24 S'24 7 44 7-41 7-14 7-42 7-14 7-24 G'44 642 «'14 6'42 6-22 G'14 6 22 6-52 6-44 5 27 517 5-00 301
3'24 10 12
j Vozi ob nedeljah In praznikih od 1. junija do 10. septembra.
Od Beljaka do sv. Mihaela je brzovlak
Ernest Hammerschmidta nasledniki
Hladile Wufscher * K
trgovina železni n in kovin,
- Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga P0,icdclskih.slojev
in orodja.
Nizke cene!