24. številka.
Izdanje zet nedeljo 24. febpuvarlja
(v Trstu, v soboto itvečer dne 25. februvarja 1895)
v
Tečaj XX.
„EDINOSI" uhaj« pu trikrat na ted n * *Mtili <*-danjih eb torkih, četrtkih
in aobofcmh* /jutranjo i?.d,tnj»> izhaja ob 6, uri zjutraj, večerno on 7. • ri večer. — Obojno ixilnnjf «Unr: i« j*ieu »»«••<■ . f. — .HO, irveu A»»tnji> r. 1.40 u tri maeee . . „ 'J. »V , . , » .— aa pol leta . , . j,— ... ■a vae teto . . . 10 — ... Na Mroib« brez priloieae naročnine t«
no Jeml|« azir. Poiamičre štuvilko h« dolirnjo t pro-riajalnirah tobaka v Iratn po 2 n»i„ ufen Trit* po S unč, Sobotno trčemo udenje r lr»fu 4 nč„ iafcn Trstu S ni.
EDINOST
Olaisilo slovcnike^a političnega društva za Primorsko.
• Vla.i račune pt> turifu T petita; na »•»lotu t debelim črkami la plAČnj. l>rottnr. kolikor nbaega »a.adiih »riti«. 1'o'lai n o.mrtn c* la j »»ne«ah»ale. lomači ugla»i itd. p« računajo p.> pogodbi
V»i iloplii naj »e poiiljajo arn.lnittra : ulii-a l't'ornit it. 13. V.ako platno ta iri biti fr»nko»itno, k <r n*fracikor»Tia i« na • propmajo. Rokopin te ne tračajo.
Naročnino. reklaniiteije in ogla*t> »prejema u/ifitrniitro ulica Maline pi« -•-nlo hit. :i. II nadat. Odprt« rellaaa« ja «<i proftte pottnin«.
, f tiflntiN J" Mtc / 1
Krščanski socijalisti.
Ondni časi so nastopili zares: vse je, kakor da se je preobrnilo od vrha do tal. ljudje, ki so svoj živ dan uničevali sleherno avtoriteto cerkvenih oh!asti,ki so se strupom svojega gnusnega materijalizma rušili najblažji idejal človeštva: vero v boljše življenje onkraj groba, ki so vsikdar in povsod i verske resnice označevali kot golo zanikovanja vede, znanosti in svobode, ki so versko mišljenje in čutstvo vanje označevali kot znak mračnjaštva in duševne toposti, ki so neizprosno doslednostjo in — brutalnostjo proganjali cerkvene organe svojim perečim sarkazmom in najgr-8im ovadustvons: ti in taki ljudje bi hoteli danes igrati ulogo braniteljev in zagovornikov cerkvene avtoritete, ti ljudje se prav po načinu židovskih krošnjarjev obešajo sedaj M vrat naiim avstrijskim škofom, ti ljudje in — hinavci hoteli bi sedaj potožiti svoj Stopal celd pred sv. Očeta samega.
Zares: rodeči ca srama in svete jeze mor« obliti vsakogar, ki si je ohranil le iskrico krščanskega čuta in — razsodnosti, ako vidi in opazuje pojave tolikega hinavstva in bretprimerne lokavosti.
Vae na^ svetu bi pač mislili, ali na to, da bode židovski liberalizem kedaj nastopal kot zagovornik avtoritete katoliške Cerkve in njenih višjih organov, na to pa nismo mislili nikdar niti v sanjali. Sednnjost nas je poučila, da še nismo primerno cenili hinavstva židovskega liberalizma: najnovejši dogodki nam pravijo, da je to hinavstvo ie veliko gnusnejše, nego smo si je predstavljali T svoji dobrodušnosti,
Saj bi človek niti ne verjel, ako no b» imel pred seboj črno na belem, kako poznano dunajsko časopisje, po velikem delu popačeno in demoralizovano notri do mozga, hinavski zavija svoje oči pred sv. Očetom, poživljajoč istega — naj varuje avtoriteto katoliške Cerkve in višjega svečeništva.
Proti komu f Dd, proti komu?! — v tem grmu ravno tiči zajec.
Z Židovskim liberalizmom gre orjaškimi koraki nizdolu, diskreditira! se je na vse strani. V dobi svojega sijaja je pač mamil mase blestečimi frazami, da so drli za njim čez drn in strn. Ali doba sanjarenja je minula, ljudstvo se je vzdramilo in z izbujenjem j« prišlo tudi spoznanje, da to ni bil kruh, kar je židovski lažiliberalizem ponuja! ljudstvu, ampak trdi kamen. Ni Čudo potem, da nižji sloji sedaj sovražijo liberalizem v isti meri, kakor so nut bili slepo uilani popred. Matematično gotovostjo smemo torej pričakovati trenotka v nedaljni bodočnosti, ko se nekdaj toli mogočna stranka nemškoiiberalua skrči do neznatne klike, ko ostanejo nje prvaki generali brez vojske.
PODLISTEK. Zlatarjevo zlat6.
Zgodovinska pripovest XII. veka.
Bjtiaal k. S e u o a.
I.
Ni tor^j čudo, da so deklici ponujali vsi zornejši zagrebški mladeniči božični dar, ter lazili, žet4 in snuje, krog zlatarjevsga zlata; ali od tega zlata uiso dobili zlata in zlataijeva vrata bila so jim zaprta.
Vse to ni bilo nič čudnega, ali čudo čuda, o kojem ni živa duša v mestu sanjala ni, bilo je evo to :
Kar ni smel nijeden gospod ni gospodski sin, to je smel ubogi brivče Grga Čo-kolin. Zljubilo se rau je Dore! Pa baš i\jemu I Grdoba išče vedno lepote, žaba hotela se je dati podkovati in Ookoliu hotel je biti zlatarjev zet!
Najprej obrnol se je do Magde, ker je vedel, da je stara poprenjarka najboljši ključ k Dorinim vratom. Magda pa kakor da niti
Propadanje židovskega lažiliberalizma pa ni nikjer tako očividno, kakor ravno na Dunaju, v središču države. To je pa naravno, kajli ravno tam ob viru so najbolj, najprej in neposredno okusili vse „sladkosti" lažili-berainih gospodarskih načel. Kjer je bil občutek najintenzivneji, tam je tudi morala najpopred nastati reakcija. Iu nastala je reakcija, da se kar zvija nemškoliberalni črv.
Mandat za mandatom prehaja iz rok nemških liberalcev v roke njih nasprotnikov, ker je že danes velika večina prebivalstva dunajskega v protiliberalnem taboru.
A da je prišlo do toli nagloga iu blagodejnega preobrata, zahvaliti moramo izključno le ono mlado, gibčno, agilno in čvrsto stranko, ki je nastopila v javnost pod imenom krščansk i h s o e i j a I i s t o v. Voditelji te stranke — v prvi vrsti dr. Lueger, princ Lichtenstein, Gessmsnn, Scheichcr in dr. — hitali so in hitsjo še sodaj od shoda do shoda, od društva do društva, da poučujejo ljudstvo in mu redko zgovornostjo kažejo propad, v katerega je je hotel zavesti nemško židovski liberalizem. Izvajanja so jim temeljita in argumenti neovržni — vspelii pa uprav sijajni.
V narodnem pogledu se sicer ne moremo strinjati z načeli te stranke, ali hvaležni jej inoTamo biti na nje poštenosti, ki jo sili v boj proti enim, ki so tudi nam najhujši nasprotniki.
In sato smemo reči, da vspelii krščanskih socijalistov koristijo posredno tudi nam.
Gospoda Lueger in družba so se lotili velikanskega dela in so deloma tudijže dovršili, kar se je vsemu svetu še pred kratkim videlo nemogoče. Židovski liberalizem propada v resnici — to je velika in za nas vseh vesela istina.
Kdo bi se čudil torej, da je zavladalo škripanje zobmi v vsem Izraelu f Kdo bi se čudil, da nemško-liberalni lev bruha svojo jezo v prvi vrsti na one, ki so ga že na pol premagali ? Lev pač še rjovi — ali njega dunajski nasprotniki se ne boje več tega rjojevenja. Moč lažiliberalizma na Dunaju je strta tako, da si sam ne more več pomagati. Zato si išče zaveznikov, zato kleči na kolenih tudi pred sv. Očetom, da bi isti ugonobil se svojo mogočno besedo te grozne — krščanske socijaliste.
Hinavci! Avtorita cerkve je v nevarnosti, pravijo — naše strankarsko gospodstvo se podira, bi morali reči. Ne, avtoriteta cerkve se nima ničesar bati od krščanskih socijalistov, pač pu trepeta pred istimi v strahu nemški liberalizem, ta prvi in resnični sovražnik avtoritete Cerkve.
Da ne živimo — kakor smo rekli v uvodu temu članku — v čudnih časih, menili bi, da se vsi naši konservativci brez izjeme morajo le veseliti takih zaveznikov, kakoršni
čula ni. Naposled ohrabri! se je brivče, na dobro srečo! Nekega dne je Ookoliu zutraj zgodaj ustal, postavil se pred kositreno ogledalo, olišpal se, kakor je znal, vrgel nase sukneno suknjo, svetle črevlje se srebrnimi fraužami, vtakuol si za pas rudeč svilen robec, iu ko so šli ljudje od maše pri sv. Marku, naš brivče, ni bev ni mev, potrkal je na zlataijeva vrata.
„Dobro jutro, bonum mane, gospod Krupi«! 1" nakašljal se je nakodrani Grga.
„Bog daj dobro, gospod Grga!" odvrnol mu je stari KrupiĆ, vzdignovši se z velike orehove stolice. „Kaka dobra sreča vas je prinesla tako zgodaj pod mojo streho ? Sedite, kume Grga! Dora! — Priuesi čašo slivovca!"
»Hladno zares, zelo hladno; za veliko nočjo smo že, pa lahko bi bilo tudi mrzlo", odvrnol je Grga preinetaje se po klopi, na kojo se je bi! posadil ter guše se nekako nehotč, — „ali" dodal — post uubila Phoe-bns, (po dežji solnce sije), ergo tolažimo »e!*
so krščanski socijalisti, da se morajo le radovati na sijajnih vspehih proti najhujšemu sovražniku krščanskega mišljenja in krščansk« morile. Tako bi morali misliti, ali mi živimo v čudnih časih: kanonik gosp. Klun nas je poučil, da je tudi takih konservativcev, kojim je Ijndbši nasprotnik nego pu prijatelj, ako je ta poslednji nekoliko gibčnejši in bistrejši nego so oni sami.
G. poslanec Klun je označil krščanske socijaliste kot veliko nevarnost za avtoriteto škofov. Mi bi sicer lahko rekli g. poslancu, da se je on sam, bagalitizujć papežev blagoslov, postavil proti avtoriteti papeževi; toda mi nočemo misliti slabega, kur hočemo verojeti, da mu je beseda le ušla v ognju razprave. Ali to mu moramo že reči, da tiči tako globoko v mreži koalicije, da niti ne more objektivno soditi o nakanah krščanskih socijalistov in da se svojim nasprotstvom do teh poslednjih nikakor ne koristi avtoriteti Cerkve, pač pa koristi — če tudi nehote — nje nasprotnikom.
Da pa bodo naši čitatelji mogli sami soditi, da-li so načela in nameni krščanskih socijalistov res toli pogubni, da bi vsak njih somišljenik zaslužil naslov judeža, podajemo tli par misij iz govora, koji je izustil v nekem politiškem društva prvak istih, knez Lichtenstein, povodom sestanka drž. zbora.
Princ Lichtenstein je rekel med ostalim:
Avstrijski parlament je v najhujšem nasprotju z zahtevami sedanje dobe, dočim sta krona in \judstvo pokazala za iste pravo razumevanje in pravi takt. Seveda ne more naš presvetli cesar, kot konstitucijonalni monarh, ničesar ukreniti brez družili Ciniteljev v državnem življenju, ali vspodbnjanj z njegove strani ni manjkalo: prvikrat v prestol-nem govoril, ko je strankam novoizvoljenega državnega zbora položil na srce, naj odnehajo od starega prepira ter da naj posvetijo svoje moči socijalni r e f o r m i; v drugič, ko je ministerstvo TaatFe-ovo po nalogu cesarja predložilo načrt volilne p r e • osnove, in je s tem namignilo poslanski zbornici ter jej ponudilo možnost do popularnega preporoda,
Poslanska zbornica je odklonila oba opomina. Ljudstvo in vladar, ki sta patrijotiška iu ker vidita jasno, sta jedina v tem, da sti socijalna reforma in volilna retorma nujni in da ja ni smeti odlašati. Naš parlament pa sklepa jeden kapitalistički zakon za drugim s tako naglico iu bre/.kritično poslušnostjo, kakor je ni bilo hujše niti v pomladni dobi liberalizma, naš parlament zavlačuje in zaprečuje socijalno in v o I i 1 n o reformo. To je politiško smrten greli, ki ne pozna pokore do konca; pred bo^jo sodbo svetovne zgodovine ne najde
Oba sta obmolkiiola. Med tem je postavila Dora na stol plošnjato steklenico in dve čašici, in ne da bi digiiola oko, rekla je kratko: .Dobro jutro", pa odšla iz izbe.
Krupič je molčal, vede po priliki, za kaj gre, Grgi pa je zastala beseda, ko se je pred njim nenadoma prikazala lepa deklica.
Posrknovši slivovca, ohrabri! se je malo, pa začel naposled :
„Prašali ste uie prej, gospod Kiupić, kaka me je sreča dovela pod vašo streho. Povem vara, kaj je. Zame lahko sreča ali nesreča —u
„Oj glej! Resno ste začeli,' dodal je starec.
„Ni mi do šale Ni mi treba na dolgo praviti, kdo sem in kaj sem Vi to najboljše znate, nastavnik (mojster)! Po mestu je sicer polno ljudi, katerim tuje poštenje ni drugo, nego stara kožuhovina, ki jo je treba izpra-šiti; ali obrekovanje je kakor plevel, ki poganja, kjer ga uiti ne seješ. Jaz pravim vsakemu: „Jezik za zobe!", pu naj pometa
milosti ta umirajoči parlament vzlic vsem zdravilam koalirauega doktorskega kunzilije.
Govornik je pripovedoval na to, kako poslanska zbornica zavlačuje volilno preosnovo in je nadaljeval na to:
Pri tem nam preti še druga nevarnost, katero moremo odkloniti le dejansko pomočjo konservativcev iz planinskih dežel. Združena levica hoče namreč pod pretvezo volilne preosnove poskusiti, da izroči srednje stanove, to z a s 1 o m b o krščanskega mišljenja v Avstriji, socijalni demokraciji ; potisniti hočejo namreč petakarje, male davkoplačevalce, v kurije, v kateri dobe socijalni demokratje 84 virilnih glasov, p o-p o 1 n o m a nenevarnih k a p i t a 1 i z mu, ki bodo v pomoč liberalni stranki pri prihodnjem navalu na c e r k e v, z a uvede-nje civilne poroke.
Tako je govoril prvak krščanskih socijalistov. In sedaj naj sodijo čitatelji sami, ali je — koristno za avtoriteto Cerkve, da naši konservativci take može mečejo v jeden kos s socijalnimi demokrati, da jih označujejo kot veliko nevarnost, da jih sntuničijo pred posvotnimi in cerkvenimi oblastmi ter da pehajo take može z vso silo od sebe?
Mi bi rekli — in z nami gotovo vsak razsoden čitatelj — da moramo le z veseljem pozdravljati to krščanskosorijalno gibanje, četudi mu je morda tempo nekoliko žlvah-nejši, nego je to v navadi v stari državno-modri konservativni stranki.
Gosp, posla Klun se jezi seveda na kršćanske socijaliste, ker je, če ne ravno general, pa vsaj korporal v onem parlamentu, kojega je tako neusmiljeno ožigosal knez Lichtenstein.
Gosp. posl. Klun je pač mahal po „nasprotnikih avtoritete škofov", zadeti pa je hotol — to je jasno — le nasprotnik« sedanjega zistema.
rudni časi zares!
Volilna reforma in delavci.
V 5. letošnji številki je .Slovanski Svet* v posebnem članku ponovil svoje dokazovanje, <ln prava volilna reforma bi se v naši polovini cesarstva izvršila pravilniše in poprej, k<» bi bilo uže rešeno narodnostno vprašanje. Nad tem dokazom se pa izpod tik« soeijaluodemokratiški, na slovenskem jeziku tiskani list „Delavec", češ, da z reševanjem narodnostnega vprašanja bi se zavlekel ,socialistični pokret", iu da taka pogajanja različnih narodnostlj bi se vršila ined „privilegiranimi stanovi" teh narodnosti). Po tem pa maha z znauiiui frazami socijalne demokracije po „narodnih fantasti h" in povdarja, da potem bi proletarijat „tlačila mogočna narodna avtonomija".
pred svojim pragom; jaz pravim, Grga Čo-kolin ni prazna pena, kakor ga štejejo, la hotel bi boljše biti, nego sem, ali vrag je to samotariti iu brenke kovati et cetera. Zato, nastavnice, da vas ne mučim dolgimi litaui-jami, — trdno sein odločil, oženiti se". To zadnje besede izustil je Grga nekako težko, vendar odkašljavši s«>, je počet:
„Ženitbi pa se hoče, kakor tudi sani veste, mož iu žena."
„Popolnoma pametno ste povedali, * dodal je Krupič.
„Moža, scilicet sebe, imel bi, ali nedostaje mi druge polovice, Adamovega rebra — v tem grmu tiči zajec!"
„Tudi to je res !u
„Motal sem in motal dolgo to misel v glavi iu prerešetal v mislih vse zagrebške deklice, iu naposled, re bene coguita, prišel sem tu po vašo Doro ! — brez zamere, mojster Peter! Dixi!" Vzdahnol je Grga velikoj mukoj.
(Dulje prih.)
Ker čitajo .Edinost" slovenski delavci
v večem številu, zdi se nam primerno, da ne „Delavcu", pač pa ujiin stvar pojasnimo up-koliko ravno na tem mestu.
Naj bode delavec še toliko preprostega razuma, vtndar bode ve'el, da ti-žek voz pride dalje laže, če mu je na pot zavaljen ls jeden kamen, nego pa če sta mu v zapreko dva kamna, dve skali. V naši polovici cesarstva sta pa volilni reformi dva velika kamna na cesti, jeden je tak, kakor drugod, drugje pa tak. kakoršnih ni v tistih državah, katere obsezajo samo po jedno narodnost. Tak kamen, kije v vsaki državi, je v interesih različnih stanov, kakor trdi .Delavec,"takozvanih .privilegiranih stanov* Kjer so države nurodne jednotne, in kjer so se borile za volilno reformo, treba je bilo odvaliti le ta kamen, ali interese raznih stanov. V Avstriji pa j" drugi kamen v nerešenem vprašanju narodnosti in jezika. Tega ne more utajiti niti „Delavec*, čeravno lepo molči o tem kaiinu. Ravno židuviko-liberalna stranka noče privoliti v podeljenje volilnega prava v s e m vrstam delavcev, in to pod pretvezo nemških nacijoualnih interesov. Ta stranka hoče dati volilno pravico le tistim delavcem, ki so po tovarnah, torej takim delavcem, ki so najbolj pod vplivom židovsko - liberalne stranke. Nemški nacijonalci pa so bolj odkritosrčni; oni so zares zaradi narodnih interesov proti občemu volilnemu pravu, ker se bojč, da bi veliko število slovanskih delavcev škodovalo interesom nemške narodnosti. Ti nemški nacijonalci bi pa drugače radi pomagali delavcem, ker sploh so nasprotni kapitalizmu in torej posebno nemiki židovsko-liberalni stranki.
Delavci torej vidijo, da poznamo dve nemški stranki, ki si v gmotnih stvareh na-sprotujeti popolnoma, ali se vjemati v kr-črnju volilnega prava delavcem, iu to jedino zaradi nacijonalnih interesov. Vse stranke, ki se bor«5 ali za dosedanjo tak6 zvano „na-cijoualno posest* ali pa še le za dosezanje narodne jeduakopravnosti, so prisiljene gledati pri volilni reformi na nacijonalne interese, in tu so taka navskrižja, da, tudi ko bi šlo vse drugo gladko, bi tu zadeli na veliko skalo, zaradi katere ne more voz volilne reforme naprej.
Naj se delavci še toliko združijo in I ukrep6, volilne reforme, ki bi bila tudi njim ugodna, ne dosežejo, kakor bi jo dosegli, ko bi se jedenkrat odstranila ta skala narodnostnega vprašanja.
.Delavec* ugovarja, da z rešitvijo narodnostnega vprašanja bi se zavlekel .so-cijalistični pokret*. Če je .Delavec* odkritosrčen, in ako misli, da je zares zavisen „socijalistični pokret" od volilne reforme, potem mora pripoztuiti da ta pekret zavirajo narodna navskrižju poleg stanovskih interesov. To, da je sedaj dvoje velikih skal na poti do prave volilne reforme, zavleče volilno reformo samo poleg tega, da ostajejo narodnostna vprašanja nerešena.
.Delavec« se izpodtika tudi nad tem, da bi narodnostno vprašanje reševali izključno „priviligirani stanovi*; kakor da bi huelo t >, kaj v sebi, ali narodnostno vprašanje refiujejo ti ali pa oni stanovi. Ako se podeli narodom vse, kar potrebujejo za narodni in kulturni razvoj, je to na dobiček iu sicer jednak dobiček tudi delavcem, kakor drugim stanovom.
Pa .Delavec je moder in misli, da .proletarijat bi tlačila mogočna narodna avtonomija!* S tem je .Delavec" razodel, da stvari, o kateri hoče soditi, čisto nič ne pozna. Narodna avtonomija pomenja na malem to, kar pomenjajo narodno jednotne d r-žave v obče ; poslednje so same za se, v tem ko bi bile nacijonalne avtonomijo podrejene celokupni naši monarhiji, in bi se svobodno sukale le v uarodnem pogledu.
Druga stanovska navskrižja bi pa še vedno ostajala: ali ta navskrižja so tudi sedaj, le s to razliko, da so povečana z narodnostnimi interesi. Sicer pri nacionalni avtonomiji bi ravno slovanski delavci dobili prvič več ponosa, da imajo doma svobodo za narodni razvoj, bi tudi ponosni bili na domačo literaturo in kulturo in bi se z jedno besedo čutili narodne, kakor se čutijo narodne nemški, ital iu drugi delavci. Drnge dobičke, ki izhajajo od narodne avtonomije za delavce, morali bi posebe naštevati.
Ne sinemo pa pozabiti, da Slovani sami iz sebe niso vstvarjali plemstva; t&ko so jim vsiljevali od drugod. Slovani se Še dandanes
tikajo v Srbiji, Bolgariji, Rusiji in drngod ;
to pa kaže, da med njimi ni bilo nikdar hudih stanovskih navskrižij; tudi še ohranjene gospodske zadruge dokazujejo to. Ta duh, ki je nekoliho oslabel pri zapadnih Slovanih, pa more zopet oživeti, in še zapadni Slovani so bolj delavski narodi, nego so Nemci, Italijani, Angleži ali cel6 Židi.
Slovani kot delavsko pleme ne morejo nikdar kazati v svoji sestavi tistih stanovskih interesoT in navskrižij nasproti delavcem, kakor se ponavljaje p: i drugih narodih. Ko bi torej Slovani naše monarhije dosegli organizacijo nacijonalne avtonomij«, bi obrnili svojo skrb za povzdigo blagostanja vsega naroda, torej vseh slojev, po tem takem tudi delavcev. Potem bi se z vso silo lotili dela prave, tudi delavcem pravične volilne reforme.
Taka je stvar, sicer pa ne bodo privi-b-govani stanovi privilegovanih narodov poslušali ne »Delavca*, ne njegovega socijalno-demokratiškega tabora, ne ,S1. Sveta*. Razlogi pa morajo vendar tudi slovenskim delavcem jasni biti, z tkaj da ue gre od rok pravična volilna reforma.
Ne .mogočna narodna avtonomija*, ampak mogočni židovsko-liberalni kapitalizem je kriv in bodo kriv še na dalje, da delavci v skupnosti ne pridejo še dolgo do svojega volilnega prava. To je tisti kapitalizem, kateri pospešuje Bocijalnodeinokratiško stranko, katera vodi za nos delavce in tudi tisto glasilo, ki se zove „Delavec". Vst to prihaja od jedne in iste stranko, a naša dolžnost je, da opozarjamo slovenske delavce na tiste fraze, s katerimi jih hoće vi oviti tudi s pomočjo „Delavca* židovski socijalni demokra-tizem tudi po slovenskih zemljah.
Vrednih ,Slov. Scela\
Politiške vesti.
Državni zbor. (Posl. zbornica). Tekom razprave o kazenskem z a k o n u je na-glašal minister za pravosodje, grof Schtinborn, da države morajo skrbeti za obrambo proti zunajim in notranjim sovražnikom. Pri naslovu „razžaljenje Njegovega Veličanstva" utemeljeval je isto minister potrebo stroge kazni, kajti taka država, kakor je Avstrija, stoji iu pade z dinastijo. Ne le cesarju je potrebno varstvo postav, ampak vsakemu članu cesarske hiše, ki je poklican, da even-tuvalno zasede prestol. Zbornica je sklenila zajedno, da je sodnijski proganjati tudi raz-žaljenja vladarjev drugih držav, ako bi to zahteval dotični diplomatiski zastopnik.
Radi celjnkega vprašanje je bila v klubu združene levice viharna razprava. Posl. Ghon in Hallwich sta ostro napadala ministra Plenerja in Wurmbranda, češ, da njiju postopanje o tem vprašanju ni bilo iskreno. Zlasti je očital posl. Glion Wurmbrandu, da je nemške poslance pridobil za tisto znano resolucijo, katere pravi pomen — tako je rekel — j,s še le sedaj jasen. Hallvvich pa je očital Plenerju, da ni res, kar je trdil poslednji, da je namreč celjski gimnazij ded-š ina grofa T»aft'e-a, ampak je koalicijska vlada obljubila Slovencem izpolnitev te želje. Oba ministra sta se seveda zagovarjala kakor sta mogla, toda vzlic temu je baje vladala v klubu velika nezadovoljnost. — Mislimo pa, da tudi neniSka levica prilije nekoliko vode radi celjskega vprašanja šumečemu vinu.
Volilna preosiiovA. Mi se ne čudimo, da se nemška levica upira resnični in pravični preosnovi volilne reforme. Ker pa se tudi ti privilegiranci ne morejo odtegniti spoznanju, da nekaj treba vendar-le ukreniti v tem pogledu, da se, če ne druzega, vsaj nekoliko peska zatrosi v oči onim, ki hrepene po svojih politiških pravicah, pa hočejo na zvijačen način preprečiti, da širše mate ne pridejo do vpliva na politiškem polju. V to ime so si izmislili, da zasnujejo V. kurijo, v katero bi stlačili delavce in pa male davkoplačevalce — petakarje — koji poslednji so imeli ž« sedaj volilno pravico. Ti poslednji bi obdržali sicer svojo volilno pravico, a istim bi bila ta pravica iluzorična, ker bi onemogli nasproti delavcem. Onih borih 24 poslancev, koje bi volila ta nova V. kurija, se pa liberalna gospoda ne boje, smuo da ostanejo njim vse stare privilegije. Ali ni to tro ija tako razširjenje volilne pravice, po katerem bi mnogi še izgubili svoja politiška prava, koja so uživali. Na srečo so krščanski so
cijalisti takoj sprevideli to zvijačno nakano
In za njimi tudi nekateri konserv itivc:. T.iko je konservativni klub tudi dovolil posl De-pauliju, da isti stavi v zbornici konkreten predlog, da mali davkoplačevalci ne izgube volilne pravice vsled davčne reforme.
Različne vesti
Osebna vest. Podpredsednik tukajšnjega finančnega ravnateljstva, baron P 1 e n k er, odpotoval je včeraj opoludne na Lloydovein pamiku .Ainphitrite* iz zdravstvenih u/irov v sveto deželo.
Žalovanje po pok. nadvojvodi Albrehtu. Nj. Vel. cesar blagovolil je odrediti 4teden-sko dvorno žalovanje po pok. nadvojvodi Albrehtu. Dobo žalovanja računati je od dne 20. t. in.
K sm ti nadvojvode Albrehta. Iz Arco javljajo dne 21. t. m. : Danes ob 4. uri pop. so se tu navzoči člani cesarske rodbine ganjeni poslovili od trupla pok. nadvojvode Albrehta, zatem pa se je poslovilo spremstvo in ko-nečno pokojnikovi služabniki. Ob 5. nri zaprli so krsto v prisotnosti dvorne komisije, katera je o tem podpisala zapisnik, potrjujoči identiteto pokojnikovo. KrMa je zaprta z dvema pokrovoma: dolnji je iz stekla, gornji iz kovine. — H kouduktu dospelo je v Arco mnogo visoke gospode, med katero je ces. namestnik grof Mervveldt, poveljnik voja podmaršal Reicher, poveljnik mornarnice b. Sterneck, ogerski domobranski minister b. Fe-jervary, načelnik generalnega »taka podmaršal baron Beck, lu generalov in deputacija vitezev reda Marije Tereze. — Nocoj ob 6. uri odpeljejo krsto z vojaškim spremstvom na kolodvor. Krsto bodo nosil podčastuiki, častniki in dvorni uradniki pa jo bodo spremljali ob straneh, za krsto bodo korakali gospoda nadvojvode in gospe nadvojdinje, na čelu jim koiuorui predstojniki, potem se razvrsti ostala gospoda. Dva batalijona vojakov iz Rive in Roveredn bodo deloma v špalirju, deloma bodo spremljali sprevod. Župan v Arco odredil je, da bode med pogrebom pot h kolodvoru električno razsvit-«jena. Takoj potem, ko Bpravijo krsto v železniški voz, odpotujejo članovi cesarske rodbine na Dunaj, vlak s krsto pa ostane na postaji do polunoči, potem jo krene proti Dunaju. S tem vlakom odpotujejo najbližji dvorniki in služabniki pokojnega nadvojvode.
Ravnopravnost pri polti v Trstu. .Slovenec nima sreče* —pel je Stritar — namreč v Trstu, kjer njega jezik cel6 državni uradi ne spoštujejo. Minole dni je neka slovenska stranka hotela odposlati poštni zavoj v Konjice na Štajersko. Izročivši poštno spremnico (slovenski sestavljeno) dotičnemu uradniku, začel se jo ta na njo v pričo mnogo družili oseb jeziti kakor sledi: ,Che no i že boni de scriver in italiau o todesco e no in sta lingua. M a 1 a d e 11 a r a z z a ! Š t i p o v c h i d e š č a v i no i že altro clie per far dispeti 1* Stranka ni reagovala na te ro-batosti, temveč, kakor čujemo, pritožila se na poštno ravnateljstvo v Trstu. Skrajni Čas bi pač bil, da se tudi politično društvo .Edinost* in naši poslanci v državnem zboru potegnejo za to, da bi nam vsaj državni uradniki ne žalili naše narodnosti na enak surov način. 40.000 tržaških Slovencev pač zasluži ter plača zadosti na davkih in pristojbinah, da se jim nastavi uradnik, ki bode vešč njih jeziku in da bode ž njimi vsaj uljudno rav nal. Kje je pač toliko opevana laška kultura (celo pri c kr. uradniku), ako se strankami tako ravna ? Preblagorodnemn gospodu Po-kornyju, poštnemu ravnatelju, priporočamo, da tega srboritega uradnika premesti kje tja doli v Kalabrijo, kjer bode občeval samo z Lahi, pri pošti na južnem kolodvoru pa naj blagovoli namestiti samo uradnike, ki bodo uuieli tudi slovenski — saj mu enačili iz-vestno ne manjka.
Za jutrSnjo „Sokolovo* maskarado došli so nam danes nastopni telegrami:
h Peterburga. Čudež, kakoršnega še niste videli v Trstu. Na jntršnjo maskarado pride slavni severni medved s .knuto". Spremljala ga bode odgojiteljica, ciganka Mar«, ki pokaže vse umetnosti dresure svojega medveda. Star je še le 5 let, torej je v najlepši dobi svojega življenja. (Opozarjamo torej vse prijatelje „Sokola*, da ne zamude te prilike. Kolikor smo do/jmli iz zasebne , brzojavke, je ta medved res jako izučeu:
| pleše in svira in je — kar je glavne —
blaga duša. i)p. ured )
Vaj Ilaj■ Vaj Kakor vsako leto, je tudi letos iz Vaj-Haj-Vaja na potu na Sokolovo maskarado mnogo bliskavoživih ,pirotov". Letos dospejo po zrakoplovu.
Ynkohtma. Miogo cigank je zbežalo od tu, mene, da so v sorodstvu z mednarodni lopovi. Skoro gotovo se vse snidejo na Sokolovi mask a rad i.
Nagy Kifcindu, Ob polunoči se je odpeljala s posebnim bliskovim vlakom slavna c i g a u s k a b a n d a pod poveljstvom Ja-noša Fekete pl. Karadusy v Trst na Sokolovo maskarado. V tej družbi so najznamenitejši ciganski virtuvozi, kakor:
Szkripaczy Jancsi, Roszo Czrnibaczy, Kruljavy Ferenz, Miško Ouszlar/, Arpad Czifutlek in Istvan Berdoi. Tudi dražestni ciganki Mariska in Juliska jo spremljati. — Na zdar! Terromtets !
Sokolova maskarada. Opozarjamo, da se bodo morale predstaviti odboru vse maske,
koje pridejo brez vstopnice. Kdor se hoče torej izogniti tej neušečnosti, uaj si preskrbi popred vstopnico. Vstopnice so bodo dobivale jutri od 9. do 12 ure predpoludne v administraciji „Edinosti*, popoludne od 2. do 4. ure pa v telovadnici. Člani v sokolski opravi naj pridejo v redutno dvorano takoj po 8. uri.
Za družbo sv. Cirila In Ki t oda so darov. li prijatelji po pogrebu veleč. g. Aleks. Uenigerja v Mohorčlčevi restavraciji v Se- v žani 20 kron. — V Kravosovi gostilni daroval g. Mlač, „da se prošnja na odbor Sokola usliši" 40 stot. — Pri g. Krečiču nabrali med prijatelji 1 krono. — O. Treven za .srbski bukvar" 40 stot. — Vedela družba v drnžini Nethovi 4 gld. 25 nvč. — V krčmi »Al vetturino* so darovali zabaretto 30 nvč., Godina 15, Lenarčič 10 in X 15 nvč., ker se ni mogla izvršiti dražba radi dveh, ki še ne razumeta koristi naše družbe, če tudi sta okoličana. — Nabralo se je na Prošeku za
•	lego" 1 gld. 80 nvč., da pa ne bo tako
•	nazional", daruje Be ta vsota družbi sv. Cirila in Metoda. — Pekovski pomočniki nabrali na ve^eiici 1 gld.
Otroikl vrtec na Belvederju se po dolgih zaprekah vendar v kratkem odpre. Dovoljenje deželne vlade je že prišlo in te dni je bila na licu mesta inagistratna komisija, ki
je prostore odobrila. To bode drugi slovenski otroški vrtec v tržaškem mestu, koja okolnost tržaške Lahe prav peče, ker vidijo, da so Slovenci vedno bjlj zavedajo svoje narodnosti. Nedavno jc ,11 Piccolo* že mahnil po tem vrtcu in kmalu se zaženejo v istega še drugi laški stekliši. Vpisovanje ae prične že jutri ter se bode nadaljevalo ves drugi teden. Stariši, ki menijo svoj otroke vpisati v novi vrt, naj se zglasč v nedeljo predpoludne v otroškem vrtcu ali v tednu v vrtcih v Rojanu in na Greti od 9—18 ure predp. Otrokom iz 'spodnje Grete in od Skrljev odsihdob pač ne bode dolga pot v vrt, radi česar m\j bi svoje otroke, ki morda zahajajo sedaj v lahonski vrtec na Greti, vzeli iz istega ter jih vpisali v nai slovenski vrtec.
Razpisane eluibe. Predsedništvo deželnega sodišča tršaškega razpisne tri službe kan-celi.stov: jedno mesto je pri okrajnem sodišču na Voloskem, drugo pri okr. sod. v Komnu (vodja zemljiških knjig) in tretje pri okr. sod. v Kopru. Prošnje za Volosko in Komen do 28. marca t. 1., za Koper do 20. marca t. 1.
Plesni odsek „Delal podpor, druitva* vabi na maskirani ples, kojega priredi na pustni torek v Mallyjevi dvorani. (Via Tor-rente št. 16). Začetek ob 7. uri zvečer. Opozarja se, da bode strogo nadzorstvo nad maskami.
Bralno društvo c. kr. finančne straže
priredi svoj plesni venček, spojen s koncertom, katerega so odložili povodom smrti nadvojvode Albrehta, v soboto dne 2. marca v prostorih restavracije „al Giardinetto* na Acquedottu.
Na razpis službe pri ,Del. podpornem društvu" opozarjamo vse one, ki bi hoteli prositi. Razpis se nahaja med oglasi.
Pomiloščeni kaznjenci. Kakor smo sporočili v današnjem zjutranjem izdanju med najnovejšimi vestmi, poinilostil je Nj. Vel. cesar 55 kaznjencev, odpust i vsi jim ostalo kazen. Te Najviše milosti so deležni v Ko-I perski kaznilnici 4 kaznjenci in 1 iz kaznilnice v Gradišči.
Nova liMmtrij« v Trstu. Tvrdka Schnabl
A Co.» prosila je dovoljenja pri kouipetentui obiasti, da sme na zemljišču zemlj.-knj. štev. 140 — 145 na Gornji Kjarboli ustanoviti tovarno za izdelovanje železnih stvarij, kakor kor npr.; plošč, žic, cevij, drogov itd. Tovarna bode potrebovala parni stroj, močan 350 konjskih sil. Mestni magistrat poživlja vse one, kateri bi imeli karkoli ugovarjati proti ustanovitvi omenjene tovarne, da pod nesejo svoje pripomnje ali pismeno do 8. marca tega leta pri mestnem magistratu, ali pa dne marca nstmeno pri dotični komisiji ki pride tega dne ob 11. uri dop. na lice mesta.
Predatojniitvo „Rojanskega konsumnega druitva" konstituiralo se je v prvi svoji seji dne 6. t. m. tako-le: Predsednik: Jnst Piščanec; podpredsednik: Fran Štrekelj; I. tajnik : Anton Bremic; II. tajnik : Josip Jamšek; I. tajnika namestnik: Ivan Grdol; II. tajnika namestnik: Ivan Gregorič; blagajnik: Matej Stržinar; namestnik; Josip Pertot; odbornik Josip Turk.
Nadzorništvo: predsednik: FranMikelič; podpredsednik : Alojzij Goljevšček ; tajnik r Fran Ferfolja. Odborniki : Fran Dolenc, Ivan Marija Bol6, Ivan Marije Gombač.
Zatem so se ustanovila predstojništva odsekoma za gostilno in za prodajalnico. Nadzorništvo ustanovilo je svoje odseke za krčmo, mesnico, prodfgalnico, preglednike in pregledovalce knjig. Slednjič ustanovil se je ie drugi odsek dveh članov predstojništva in dveh nadzorništva za kupovanje vina.
Predsednik g. Jnst Piščanec se je pre-srčno zahvalil vsem navzočim, priporočlvši jim, da se z veseljem poprimejo prekorist-nega društva ter da vedno delujejo po geslu Avstrije: .Združenimi močmi".
V poročilu o občnem zboru tega društva objavili smo, da je rezervni zaklad v treh letih narasel na 1148 gld. Upamo, da bo-denio mogli javiti po preteku treh let, da je rezervni zaklad narasel nad 3000 gld. V to poinozi Bog I
Posojilnica v Nabrežini, vknjižena zadruga z omejeno zavezo, vabi k rednemu občnemu zboru, kateri bode dne 3 marca 18y5. v občinski pisarni. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo kontrolnega odseka. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev treh članov v kontrolni odsek za 1. 1895 5. Razni nasveti in predlogi. K obilni uduležltvi vabi n^juljudneje častite zadružnike in prijatelje sadruge	Načelništvo.
Nenadna smrt. Včeraj zjutraj našli so 74letno udovo Elizo Cosciancich, stanujočo v ulici della Tesa, list. 4, mrtvo v postelji. Starka bila je nekdaj na glasu kot nmeteljna jahačica. Ko je bila stara 35 let, zaljubila se je v 221etiiega Cosciancicha, kateri jo je poročil. Jahačica opustila je cirkus iu parček živel je 16 let v srečnem zakonu, katerega je pretrgala neizprosna smrt, ki je pobrala ljubljenega soproga. Udova — brez otrok — živela je skromno, a bres skrbi, samo poslednje mesece spravila jo je bolezen na srcu v hude gmotne stiske. Zastavila je vse, kar ie bilo količkaj vrednega, da se je preživljala in plačevala zdravila. Zadela jo je kap na srcu in tako jo je nepričakovana smrt rešila vseh skrbij.
Delavci — milijonarji. V mestu Bord6 na južni Francoski umrl je te dni bogati veletržec Godard, ne da bi bil ostavil poslednjo svojo voljo. Zapustil je okolo 22 milijonov frankov premoženja. Ker zapustnik ni imel dece, pripade zapuščina 15 siromašnim delavskim rodbinam, katere morejo dokazati, da so s pokojnikom ue toliko v sorodstvu po krvi, da postanejo po določbah francoskega zakona deležni dedščine. Med temi 15 delavci, ki postanejo kar čez noč milijonarji, sta 2 sodarja, 2 brivca, 1 čevljar, ostali pa so dninarji.
Žrtve mraza. Iz Vratislava (glavno mesto pruske Silezije) došlo je včeraj to-le ganljivo brzojavno poročilo : Blizo mesta našli so mrtvih sedem dečkov, ki so zmrznili na poti iz šole. Ubogi otroci tiščali so se drug drugega, nekateri so bili objeti. Mnogo truda je stalo, dokler so ljudje ločili otrpla trupla.
Sodnijsko. Včeraj je stal pred tukajšnjim sodiščem 22Ietni brezposelni težak Damjan Višnovič, obtožen javnega uasilstva, vtikanja v opravilo stražarjev, žaljenja stražarjev, prepovedane vrnitve v Trst, postopanja in prosjačenja. Dne 21. januvarja t. 1. zasačila
sta namreč dva stražarja Višnoviča, ko je prosjačil na borznem trgu. Ko sta ga prijela, izvadil je prosjak nožič, s« grozil,stražarjema, jn opsoval in slednjič, ko sta ga z ve'ikim naporom pripeljala na polic, ravnateljstvo, izjavil je tam, da sta mu stražarja ukradla 2 gld. 29 nvč. Sodišče obsodilo ga je na 14 mesecev ječe in dovolilo, da ga po prestani ka/.ni zaprti v prisilnu delavnico. — 22letni kmet Martin Komar iz sv. Josipa dobil je zaradi težkega telesnega poškodovanja 8 mesev ječe. Kanil je dne 17. novembra min. leta v pretepu svojega druga Josipa Rozmana z nožem.
Policijsko. Trgovcu Alfredu P.f stanujo-čeinu v ulici Caserma hit. 1, ukradel je v njegovem stanovanju nepoznan tat listnico, v kateri je bilo 25 gld. Okradeni prijavil je škodo policiji. — 17letno brezposelno deklo Elizo N. iz Buj, stanujočo pri iznajmljevalki postelj v ulici Sotterranei hit. 5 zaprli so, ker je ukradla svoji gospodinji 10 gld. — 31 letnega brezposelnega Antona S. iz Trsta zasačili so stražarji minolo noč, ko se je vtihotapil na dvorišče hiše št. 34, ulice Tor-rente, ne da bi imel tam kaj opraviti. Vzeli so ga s seboj in ga zaprli.
Ogenj. Sinoč nastal je ogenj v kuhinji vratarja Ivana Klavsiča v podstrešju hiše št. 6 ulice S. Nicold. Zgorel je pod iu omar perila in obleke, in plamen je prijel že pod na hodniku, koje prestrašeni vratar zapazil ogenj. Hitel )e na bližnje policijsko ravnateljstvo, od koder so pozvali gasilce. Leti so sicer ogenj zadušili po kratkem naporu, vendar pa so morali strgati pod, da se prepričajo, da-li še ne tlijo tramovi. Voda je v sled tega padala v spodnje nadstropje in ima lastnik dotične hiše veliko škode.
.Slovanski Svst", 8. št. od 23. t. m., ima naslednjo vsebino: f Nadvojvoda Al-breeht. — Sedanja slovenska politika. — Utok vili. (hrv. pesem). - Glasbeni in gledališki list. — Slovenska žena. — Rnske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost.
.Slovanski Svet" se prodaja v Trstu po 8 kr. št. blizu po vseh tabakarnah, kjer se prodaja „Edinost", prodaja se tudi v: Inter-natioles Zeitungs-Bureau.
Gospodarsko
Slovensko j> o ho j i 1 n i h t v o.
Spisal Ivan L a p »j n e.
Slovensko posojiluištvo se tako lepo razvija, da'je kar vesolje, pečati se s tem domoljubnim podjetjem. Leta 1793. je bilo — kakor to posnamemo iz 4. „Letopisa slovenskih posojilnic" — na Koroškem 17 na Kranjskem 18, na Primorskem 10 in na Štajerskem 22, skupaj 67 posojilnic. V teku mi-nolega leta se je pa osnovala še 1 posojilnica (v Klečali blizo Beljaka) na Koroškem, 7 se jih je osnovalo na Kranjskem (v Idriji, Litiji, Zagorji ob Savi, v Ilirski Bistrici [2], v Kranjski gori in Cerknici). 2 na Primorskem (v Ajdovščini in v Podgradu v Istri) in 4 na Štajerskem (v Ljubnem pri Gorenjem gradu, pri Mariji Snežni, v Slovenski Bistrici in v Brežicah). Koncem leta 1884. smo šteli to-raj Slovenci že 81 posojilnic. Ako bode v teiu obziru še 1. 1895. tako rodovitno, kakor je bilo 1. Ib94, šteti utegnemo čez leto dnij blizo 100 posojilnic. Verjetno pa je tudi, da se osnnje še dokaj teh prekoristnih denarnih zavodov; kajti dokaj iz mnogih krajev čujemo, da se delajo priprave, n. pr. v Kanalu in Komnu na Goriškem, v Trebnjem na Dolenjskem. Ob jezikovnih mejah so taki zavodi posebno potrebni, da ne bode treba našim ljudem pomoči iskati pri bogatih nasprotnikih naše narodnsti. Zato bi želeli, da se zlasti na Koroškem in v Istri osnuje še več posojilnic.
Na Staj ersem je pa radi tega želeti, da se še nekaj slovenskih posojilnic osnuje, ker bi jih napravil sicer štajerski deželni odbor — toda ne slovenskih, ampak čisto nemških s pomočjo deželnega denarja, katerega daje nekoliko brez obresti, nekoliko ga pa celo podari novim svojim zavodom za prvi začetek. Na ta na*in se je štajerskemu deželnemu odboru posrečilo, da je ustanovil na slovenskih tleh že 3 nemške posojilnice, namreč na namški meji v Št. Iliju v Slovenskih goricah in Selnici na Muri ter na Hizejjskem.
Prepričani smo. da »e v bodočih letih ' ustai-ove slovenske posojilnice v vseh onih i okrajih kjer jih še nimajo, n. pr. na Ktanj-skein : v Kostanjevici, v Trebnjem, v Zatični, na Brdu, v Tržiči, Škotji Loki, v Velikih Lašičah, in Senožečah Koristne bile posojilnici tudi še v večjih vaseh takih velikih sodnih okrajev, kjer sicer posojilnico že imajo, n. pr v postojin-ikena okraju še vŠt.Petruna Krasu, ali pa v slovenskem delu kočevskega okraja, n. pr. ob Kolpi. — Na Goriškem nimajo še posojilnice tudi v Bolcn in v Sežani ne. — Na Štajerskem bi morda kazalo posojilnico osnovati v kozjanskem okraji in v Rogatci. V Laškem trgu tudi še nimajo slovenske p gojilnice, ampak nemško „Vor-schusskasse". — Na Koroškem je še več okrajev, kjer je sedež sodišča in davkarije, brez slovenske posojilnice. In tako bode po raznih krajih slovenske demovine v tem obziru še veliko dela treba.
Ker se je torej slovensko posojilništvo na jedni strani sicer že precej razvilo, na drugi strani pa vendar še dokaj dela čaka, treba je celo stvar pregledati tudi z ozirorn na načela, po katerih so se sedanje posojilnice snovale, in nasvetovati, po katerih principi h naj se novi denarni zavodi te vrste v bodoče ustanavljajo ali stari ure-jejo. Ta vprašanja je potrebno razmotrivati tudi radi tega, ker sami strokovnjaki niso v teh principih do pičice jedini, kakor se je to že večkrat pokazalo celo v društvu, katero vodi slovenske posojilnice. Da se nas bode dobro umelo, hočemo najprvo stvar z zdgodinskega stališča pojasniti. (Dalje pr.)
Književnost.
„Knjižnica za mladino*. Zaveza slovenskih učiteljskih društev je ustanovila to knjižnico, katere 1. snopič imamo pred sabo. Obsega pa poleg prepričevalno pisanega vabila na naročbo ti-le povesti:
1.	Dva brata. Povest za dečke od 12 do 15 let, nagrađena po prof. Antonu Be zenšeku. Na podlagi italijanskega izvirnika spisal .Dušan Mladinski« ;
2.	Milobrčna Zorana. Povest za deklice v dobi 10-12 let. Nemški spisal Franz Friscli; z dovoljenjem g. pisatelja in zalo-žarne njegovih spisov prosto poslovenil Janko Le ban, nadučitelj v Begunjah nad Cerknico
Prva povest obsega do 80 strani, druga pa do 99 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik „knjižnici" je g. A n d r e j G a b r s č e k, urednik „Soče" iu bivši ljudski učitelj.
Ne moremo zadosti prehvaliti »Zaveze", da se je lotila te<a književnega podjetja, saj Slovenci smo gledd književnosti za mladino še daleč za drugimi narodi, recimo za Nemci, Italijani . . .
Oglejmo si ob kratkem prvi snopič.
„Ura brata" je povest ki bode gotovo zelo ugajala naši mladini. Priprosto pripoveduje ob osodi dveh bratov, sinov bogatega trgovca Skalarja. Dobri brat Jožet najde srečo; lahkomiselni Janez pa strmoglavi v nesrečo. Toda na srečo se kot mlad mož vrne skesan v naročje svojih starišev, od katerih je bil pobegnil kot deček. Vso povest preveva krščanski «1 u h. Mnogo imamo v nji prizorov, ki tudi odraslega čitatelja ganejo do srca. Pozna se, da je povest Slovencem priredil mož — p e d a g o g. Morda se ne motimo, ako trdimo, da je D u š a n M 1 a-d i n s k i identičen s pisateljem J a n k o m L e b a n o m, saj je slog in jezik v prvi kakor v drugi povesti jeden in isti.
Drugo povest .Milosrčna Zorana" nam kaže blago sroe vrle deklice Zorane v vsem blesku in lesku. Deklica je s priprostim pisemcem poboljšala mestnega uradnika, ki jo bil pozabil preprostih svojih starišev. — Da je povest izborna, uiti ni treba govoriti, saj je Frisch jeduu najboljših nemških pisateljev za mladino.
Jezik v tem snopiču je lep, poln prekrasnih oblik. Le slepa strast ali bleda zavist more trdili drugače. Vsaka manj znana beseda in fraza se tolmači pod tekstom z drobnejšim tiskom. Žal, da se je vrinilo precej tiskovnih pogreškov. Stran Hi a) in Ift b) se je morala cel6 k.wueje prilepiti, ker ju je tiskar izpustil b >di m i/, nepazuosti ali iz kaoega drugega uzroka.
Slovenski atariši, pose b no vi na Primorske m, vzlasti v tržaški
okolici! Sezite po .Knjižnici za mladino« !
Kes škoda bi bila. če nam zaradi p manjkanja gmotne podpore propade to lepo vse hvale vredno podjetje.
Snopič stane 20 kr., „knjižnica za mladino* bode izhajala koncem vsaceua megt^a. Cena naročnikom je za 12 snipičev l gld 8o kr. Naročnino prejema urednik g. A n-d r e j Ga b raček v Gorici.
Najnovejše vesti.
Ljubljana 23. Danes je doše! k deželnemu predsediiištvu knezoškof Missia v spremstvu prošta, da izreče svoje sožalje na smrti nadvojvode Albrehta. Na jednak način j« izrekli svoj.' se/.:t!je tudi zbornica n »taijev.
Dunaj 23 V včerajšnji seji obrtm-ga društva posvetil je predsednik pokojnemu nadvojvodi Albrehtu krasen govor, v katerem je naglašal, da je tudi avstrijsko industrijo zadel hud udarec, kajti pokojni nad-nojvoda je bil vsikdar povspešitelj industri-jalnega napredka iu dobrodelnih naprav.
Dunaj 23. Veliki knez Vladimir dospe na Dunaj v ponedeljek ter se nastani pri ru-.kem poslaništvu.
Pr^fla 23. Poslanec dr. Rieger j«- izjavil v imenu staročeskih poslancev sožalj« na smrti nadvojvode Albrehta.
Prag« 23. Izjemni senat je danos obsodil v tajni razpravi sotrudnika .Narodnih Listov* Bachmayra na 4 mesece težke ječe radi zločinstva in prestopka motenja javnega miru, storjenega s prijavljenem poročil o mlado-čeških taborih; odgovornega urednika Anyža pa na 80 gld. globo radi zanemarjenja dolžni paznosti.
Berolin 22, Glede na predlogo, naperjeno proti onim strankam, ki delajo na prevrat, stavil je centrum nastopni predlog : Z t,'l"bo do 600 mark ali z ječo do dveh let je kaznovati onega, kdor javno ali pred več. ljudmi s tiskom ali podobami napada ali grdi bistvo Boga, n euinrl jivost človeške duš e, ve r s ko nra v n i značaj zakonske g a življenja ali d ruž i n e.
Tp^otflnuho brioinvk«,
Eualmpoita. Pioulon /.« spomlad o 4S n 43 PSenion za je«on 1805 «84 • I•> «,85 (»v«* /n »p«. iiiIa.I «.- fl.oa lt* za gporalad 5 43 5-47. Koruta za inaj-juni ri-20 S 26.
PSoniru nora od 78 kil. f. d'50—(155. od 79 kil. f. S5B-6r0. od hO kit. I. rt ho -««.r> od SI kil. f. HH5-H70, od sij Kil. f,,.- « 70-75. Ii'^raon H'30—8-15 ; proso 8*20—6*80 PSoniea: Silo ponudbe, povpraševanje ecI.i mlačno Trg slabo icupoložon Prodalo bu je 16000 mt it V rumu: milo.
Pragu. Nerafinirani lUdkor februar f. 11.82' raarc 1: 82'/,, m»j I9o6, nuva lutiua 12. IS mirne. *
1'riigH. l>ntrifu<»l novi, pojlavljan » Trst in » curino vrod, odpoiiljatev pnteejf. 28 95- -29 l''el>r.
Av({. f. 20,50--.— Coneiuit' /.a f«bru»r.m«ro 3'J.OO
—'■—. Četvorni k u isbr. SO'75. V »lavah (sodili) f a feb.uvar HO 75
'lavrt. Kiivu Smilili Kuod avtraifa (II febrMvar Olk— zu juni »Hi — m i moje,
Un.ralrarg. Huntu* ipiad »tflrngri tn niaro Ts 50 maj 77-— aepiniiin-r 76 50. mirneje.
Novi York a?. V toni tednu padla jo con a rdeči zimski pSetiioi od »m1, m* 58't, koriua p« »i jo pudru žil a od 4S1 , na 481, < U butliti.
Dunt^Jikn bona 23 f«bruv*pja
danas	fčeraj
Drla* ni do!« r papirju .... 101.80	lot.fi
„ „ v »robru .... lorrtO	109,15
Afutrijnka rentu r ilatu . . . 15540	195.15 „ » kronali . . . UM 20 M0.S5
Kreditno ukcije....... 408 25	411.50
London 10 L«........193.05	123 80
Napoleoni.........9-81
100 iimrk ........BO 47 <10.42".
100 Italj. lir........48 55 4rtft5 '
Trino cene
(Cen* aa razumejo na debelo In s carino vred.)
Ssmail pridelki.
Fiol: ..........
tlundoloni , . . svetlorndeči . . . teiniiorudeči . . kanarček ....
boliinjnki . . . b«ii veliki . . .
■ muli .... zeleni, doltfi . .
n okrogli , . mešani hrvatski . „ štajerski Maslo lino bt;ijor*ku . .
JoČC i D št. 10.....
U.....
„ 8.....
Z«l> krunjsko.....
Kapa » ..... Krompir, htaj«r*ki . . Proso kranjsko ....
Loća,kranjska.....
Speh ogerski .....
Mas' o^orska.....
Sava Mocca ..... <«vl«ili I' 1 ll nt. tj: iti . Perl . . . Jata MHIuu/ . . Portorlcoo .... (juAtoniula . . . Haii Dotningi* , . Maluiiur riunt. . .
n	llntiTU.
Luguajra 1 tunt. .
n nutivo. . •SantoH uu|tln<.,i „ sredn jo lin i
a	Ktedllji . .
„ ordiuar ,	.
Itio oprani , .	,
„ n.ijtiniji . .	.
, aredoji . .	.
Cuttk oil for. ilo
100 K. 15.— * 19.50 10.75
for. 15.50 18.— i;.—
11.75 19.'.S 1 1.50 10 75
7.50 8.— 99 -
V.50 10. 11.-7 60
«.-4.:i0 8.71
49.—
53. -100. 1 vj. -
189,-
l.r>A.
19
18.15 107S
11. -
»0,-9 76 IS 25 11.24
8__
4 4«
50. 55 — 102. -184,-
191, -
160 -
170.- 171 —
109,-I lw. 145. 131.
154 145. 140.
I3.'l.
160,- 159. 144,- 145.
lladkor Centrifugal I. vrsts .	100 K. 2A.S0		2».-
Concass4 . . . . .		»9.75	30.-
v glavah.....	n	11.2»	31.75
razkosani . . . . .	«	80.75	30.—
ail italijanski fini . . . .	100 K.	19.—	19.50
. srednji . . .		lfl.ao	18.75
Japan fini AAA . . . .	u	Di.ISO	—.—
s srednji.....	n	15.25	—.—
Baugaon eitra .....		13 —	—.—
I......		12.60	—■
II. . . . . .	m	9 —	—._
Petrolej iu«ki v sodih . . .	m	18.-25	—
v zabojih od 29 kil		6. SO	—.
Olje Italijansko najfinejilOO •	■ 100 K.	G4. —	—.—
. srednjetino . .	a	55,-	57.-
bombažno, umerili. . . ,	i	34,-	37,-
dalmatinsko......		32.-	34.-
Limoni Mesinski ....	. zaboj	4.-	S__
Pomaranče , . . . .	, „	4. -	5,—
■ssdeljnl Dalmatinski . . ,	lOOK.	63.-	fi4._
	n	68.—	70.-
riojoii..........		—	— .—
R:ii41 Dalmatinski.....	+	—	—
		R.25	8.76
1 okvs Pulješke .....		la.so	13,-
. Grške v ventih . .		16.^5	15.50
S -.Itanlna ........	»1	»0.-	40. -
V^perli........ C.lsste.........		—	30.-
		28 —	34.—
Polenevke srednje velikosti j		40.—	41.-
„ velike . . . , J s malo.....1	'•ere ,		--
		___	—
lUllkl v velikih sodih .	• s	13.-	—.—
v </ m w Itn • »		—	—.—
Trgovina.
Moka in otrobi. M oka. Obilni pridelek pšenice o poslednji letini ne dovoli, da bi se vzdignile cene inoki. Vsak dan so sicer nekatere kupčije na drobno, bodisi za lokalni konsuin, bodisi za eksport, toda take kupčije, kakor smo že večkrat omenili nikakor ne oživljajo tržišča. Od prihodnje letine pa bode zavisno, dali bode bodoče leto mnogo dela, ali pa, da bodemo imeli slabše leto, kakor smo je imeli, — V prodaji na drobno odlikuje se Hočevarjev mlin, katerega izdelek dovelj rado vsprejemajo toliko tu, kolikor v pokrajini. — (Jene so, splošno, nespremenjene.
Otroci. Blago primanjkuje. Tega pa je bilo pričakovati, kajti prišla je doba. v kateri navadno po otrobih najbolj poprašu-jejo. Toliko bolj pa to leto, ker so mlini preobloženi z moko in meljejo le malo ali nič, torej izdelujejo le malo otrobov. — Prodale so se različne marke, katere smo omenili v poslednjem poročilu, toda kvintal po 10 do 20 nč. dražje.
Drobni otrobi. Za Levantinske zahtevajo f. 3.80, „Economo" pa za svoje f. 4.— kvintal z vrečo vred.
Goved. Od 14. do 19. t. m. prodalo ss je v Trstu 039 volov in 92 krav klavn« živine in sicer 98 volov iz Kranjske, 440 iz Hrvat., 2 iz Istre, 48 iz Dalm., 19 iz Furlanske 26 iz Bosne in 6 domačih. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. 48.— do 49.—; voli iz Hrvatske po f.46.— do 46—; iz Istre po f.47.— do 48.—; izDalm. po f. 45.-46.— iz Furlanske po f. 48.— do 49.—, in iz Bosne po f. 45.— do 46. — in domači po f. 48.— do 45k— ; domače krave po f. 45.— do 46.— in krave iz Ogerske po f. 45.— do 46.— kvintal mrtve vage.
Seno in slama. Seno I. vrste prodajalo ss je v tem tednu po f. 4'—, II vr. po f. 3.20 slama I. vr. po t. 3.10. in II. vr. pof. 2.70 kvintal.
Snrovo maslo, jajca in kokoši. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 86 nvč. do 88 nvč., v par t. od 30 do 50 kg. po 84 do 86 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 80 kg. po 94 do 98 novč. iu v part. od 30 do 50 kg. po lJ2 do 94 nč. kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.04 do 1.06 kilogram.
Jajca na debelo po f. 2.60 do 2.75 sto komadov.
Kokoši pof. 1.— do 1.50 komad, piščeta po f. 1.50 do f. 1.80 par.
Krompir, navadni, na debelo po S.70 do 4.30 kvintal.	„R. M."
Služba
stalnega uradnika pri .Delavskem podpornem društvu" v Trstu odda se s petnajstim inarcijem t. I.
Itazven navadnega splošnega naobra-ženja tirja se za to službo popolno znanje slovenščine, praktična zmožnost v računstvu pa knjigovodstvu in 250 gld. kavcije.
Sploh oženjeni prosilci, posebe pa Se vpokojeni c. kr. uradniki, ki so pri moči, imajo prednost.
Društvo plačuje uradniku f. 480 na leto in mu daje primerno lepo stanovanje v društvenih prostorih. Ponudbe naj se v teku 3 tednov (lopošljejo na predsedništvo društva.
Razglas.
Dne 4. marca t. 1. bodo javna dražba v oddajo popravljanja dveh mostov in dveh trombiuov pod Črnikalom, na cesti i/. Prcdloko. Klicna cena jo 422 gld., načrt je razpoložen v občinski pisarnici v Dekanih v pregled. Kdor prevzame delo, mora uložiti kavcijo 10 od sto.
Županstvo v Dekanih.
Javna zahvala.
h dni potrte dule izrekava tem potom svojo najiskrsnejo zatiralo vsem onim blagim osebam, ki so si prizadevale ublažiti najino neopisljivo bol o priliki snirti nepozabnega nama sina
/Ilcfisartdra,
kapelana tomajskega,
osobito prečastiti dekanijski in drugi duhovščini, ki je od daleč prihitela ranjkemu zadnjo fant skazat. na čelu jej č. g. M. Sili, dekanu tomajskemu ta tolažbo in krasni govor pri pogrebu, č. gg. goriikiin bogoslovcem za krasno in ganljivo petje pri sv. maši, prebi, gospodu profu dru And. Schaffgotscbu, c. kr. okr. glav. sežanskemu, gg. ufitt ljem bližnje okolice, na čelu jim g. M. Kante, naduč.sežanski, gg. županom kakor domačemu iupanug. Ant. P u p i a u. g. domač, načelu. Ant. Soncu za vodstvo sprevoda, g. Ant. M u h i, županu tokuvskemu g. 1. Kora čiču županu kniiit-nskemu, čislanim obiteljim to-majskim, kakor g. Frana C rn e t a, U c m a n a. ter »sem prebivalcem vasij Dutnvlje, Skopo, Kopriva, Krajnavas, Seiana, Avber, Kazlje.
Anton Benigar, Ivanka lleuigar. stariša.
„Kupuj pri kovaču in ne pri kovačetu!"
pravi stari pregovor.
To velja po vsej pravici za moj zarod, kajti le tako velika kupčija, kakoršna je moja, ima zbok gotovoga plačovanja velikanskih množin blaga, in drugih prednosti, cone stroške, kar mora liti slednjič v korist kupovalm samemu.
Krasni uzorci aasebnini od,je mulcem gratis in franko. — Hogate zbirke uzorcev, kakor še nikoli, za krojače nefrankovano.
SnovJj zet obleke«
Peravien in doaktng za velečastito dn-hovftčino, predpisane snovij rn uniforme c. k. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje, sukno za biljard iu igralne mize, preproge ca vozov«, lodon. Velika zaloga štajerskega, koroškega, tirolskega lodn.i za gospode in gospe po izvornih tovarniških conah r tako veliki izberi kakor takih no more imeti niti dvajsetera konkurencija. Naj veča izber le finega trajnega sukna v najmodernejših tarvah za go-ipe. Nnkna ki se dajo prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 itd., potem tudi potrebščine zn krojaču (kakor podstavo za rokave, gumbi, šivanke, sukanec itd.)
Ceno, primerno, polteno, trajno, čisto volneno snknono blago in ne dobor kup cunje, katere veljajo komaj odškodnino za krojača, priporoča
Iv. Stlkarofsky,
BRNO t""1, Mar'cliosio',v
NajveČa zaloga tovarniškega sukna v vrednosti ■/, milijoi.a goldinarjev. — Poftilja se le po poštnem povzetju!
Svarilo! Agentjo in krošnjnrji ponujajo nedostatno svoje blago pod znamko „Štikarof. skega blago". Da zabranim varanje p. 11 odjemalcev, naznanjam, da takim ljudem ne pro* dajain blaga pod nobenim pogojem. (24)
Alojz Suppanz.S^' 39 v Trstu
sprejema vsakovrstna, v njegovo stroko spadajoča naročila. — Govori »loven«ki.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(roglsfcrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje.
Daje posojila na monjice in intabulocij« proti O'/, obrestim, na zastavo srečk in vrednostih papirj' v pa proti tt'/»"/, obrestim. Od hranilnih ulog plačuje po obresti. Uradni dnovi so: Vsaki dan od 9. do lU. uro dopoludtu iu od 3. do 5. popoludno, seveda izvzoiuši nadelju in praznike. Izplačuje so vsaki ponodeljuk od 11. do Vi. ure dupoluduo, in vsaki četrtek od 3. do 4. uro popoludno. Glavni doleti veljajo po 200 kroti Zadružni deleži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. tur znaša vsaki dolei 10 gld.	1&6 —
Palice s godbo so
Elegantna palica z gumbom iz kovine, na katero lahko vsakdo takoj »vira najlepše melodije.
NOVOST! Lepo za sviranje v aobi in pri izletih. Komad stane le 2 gld. po poJtnem povzetju ali la gotov. naproj poMani denar. V sprejme se poštne marke za plačilo Okirberg, Oiisseldorf a. Rein
Vozni liati in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" is Antverpena direktno v
Nev Jork & Pliiladelfp
konoeflijonovana črta, od c. kr avstrijske vlado. Na vprašanja odgovarja točno : koti-cesijonovani zastop 50—1
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringorgasae 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt - rtureau & commercieler Correspon« dent der k. k. Oesterr. Btaatsbahnen in
Innabruck.
|53^SH®®,na^0Haa0agS5HsaaiB3iD3IBBB!BMnSI
Dohroznana gostilna
ANTONA VODOP1VCA
(po domače .pri Prvačkovou") v Trstu,
ulica Kolltarlo št. la
toči kolikor v gostilni, tolikor pri vesolicnh v sokolski telovadnici, vidno lo pristna vipivikft, Pr račka in kratka le'a ln ima vina. -Sladki riosllng v steklenicah, in modro fran-klnje, vsaka Stekloniea drži 1 liter in velja 60 novč. — Postrežba je poštena, cena zmerna, Kuhinja je preskrbljona s tečnimi, toplimi in mrzlimi jedili.
Priporoča so rojakom v Trstu in s delale
Toči
vino tudi družinam 4 nvč- ceneje, tiko se odvzame najmanj 5 litrov,
s esas it^aLi? SMH aeasasMfioraBssias i
rojačnica za molke,
Podpisani je kupil	bl«Ohn od sta-
čajne mase trgovino
M. MILIC
na voglu Piazza Gadoia in Via Num 27.
ter naznanja p. n. občinstvu, da doč m je ataril potrebno preskrbeti trgovino i novim blagom, prodaja dosedanje blagu po
najniži raz prodajalni ceni.
P iporočajoč »e star. slovenskemu občinstvu (a mnogobrojno obiskovanje, be eii
Josip Rebech.
z izdelovanjem p
za možko In ženek«
A. ŠČUKA
Via Farneto. TRST, it. 34,1 nadet.
p iporoča se za vsakovrstna dela krojaške obrti za molke obleke, kakor tudi za izdelovanje perila za molke In ienske
Delo izvrši natančno po meri in ceno.
Nič več kašlja!
Bal s amakt petoralakl prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva se v o ilikovani lekarni
PRAXMARER „Ki iw Mori" Trst, veliki tr|.
Poštne pošiljat »e izvršujejo se neutegoma.

m
Dobiva »e najceneje v podpisani lekarni ako m naroča po poŠti
Ubald pl.
Trnkćczy
lekar »raven rotovša IJublJanl
priporoča: «A ŽELODEC: MarijietUkš kaplji94 m hloJet. - Steklenica 20 kr., « steklenic 1 gld. I tuct. 4 gld. BO kr.
Odrajahit ali iistilnt Icrogljiee čistijo Želodec pri zabaaanji, skatenem ielodci. — gkatulja 21 kr., jadan zavojček ■ 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Zo prsat ""Ml
Planinski zrl Učni ali prsni strop za udralčen« in otroke; raztvarja sliz in lajša bofočin«, n. pr. pri kašlji. — Staklenica f.-6 kr., 0 steklenic 3 gld. 50 kr.
Za trgai^Jet "M
fVotinski ntt (Gichtgoist) lajia in pregaaj* ba-lsčine v krilu, nogah in rokah. — Staklenica 60 kr„ 6 steklenic <i gld. 25 kr.
Vsa ta našteta in fsa druga zdravilna sredstva s« dobivajo ? lekarni
Ubalda pl. Trnk6ezy ja
v LJublJoni irauen rotovlo
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
Podpisani javlja si. občinstvu, da T gostilni
„ALLE POSTE NUOVE''
(na vogala ulice delte Poste in alice Oeppa)
toči pristni istrski teran po 32 nvč. in belo muškatno vino po 40 nvč. liter. — Kuhinja je vedno pripravljena; kosila in vočerje po jako nizki ceni. V zalogi so izvrstno kranjske klobase in okajeno preiišje meso (Kaiserfleisch). — Vino na dom po 30 nvč. liter. Pripor ča se obilnemu obisku spo&tovanjem
M. Vudko.
Vabilo na naročbo.
Vso dotičaike, ki se zanimajo za proniot vrednostnih papirjev, vabimo najuljedneje k naročbi na
Moniteur Autrichien
(nemško in francosko izdanje) Finančen časopis in bogat isvcstuik o irobanjih.
17. letnik, naročim za vse 1.2 gl.
Izhaja dne 2. in 16. vsakega moseca. Upravnistvo lista :
Moniteur Autrichien
(nemško izdanje)
Dunaj, IV., Favoritenstrasse N. 27.
Na finančna vprašanja odgovarja se drage volje tudi nenaročnikoni| zastonj in strokovnjaško iu časopis; pošilja se zastonj na ogled. ;
Danka in menjučnica
L. Riedlintf & Co.
Tubs], XV. ckr., 7aToritsnitruse 37
priporoča se"to|Ao za naslednje transakcije:
Kupuje in prodaja
ko itd. po najugodnejših povojih.
Opravila v banki: .SSSffJL^^
Conto-Corrent.
p1
Naša menjalnica vsprejama denar na konto-korent in plačuja obresti po obrostni meri avstro-ogersko banko. 7alnriO vrei'nos^< 80 kupljene po nalem fadlUljvi posredovanju, morejo ostati pri nas v zalogi. Upravlja se jih (inkaso kuponov itd.) proti plačilu neznatna pristojbino.
Ckfll««| Vse borzne nnročbo izvršijo te najpoitenejle. OUrad. Zahtevamo odnoftajem primerno jamstvo za opra-v'la na določeni rOk, dajemo vestnih nasvetov in informacij. Pninonila J°jej° 8e na VHR finančna vprašanja aa-rujaolllla stonj; odgovarja se ali pismeno, ali v listnici našega lista, kakor to želijo naši naročevalci.
L. RIEDLING A Co., banka in menjačnica,
izdavatelj in lastnik lista „Moniteur Autrichien" Šunaj, IV., FavcrlteaitraiN 37.
Naslov za telegrame: ItinUhnjbauk, H Ven.
Lastnik politične drnfttve .Kdinost'. — Izdavatulj iu »Ugovoriti urednik: Julij Mikotn. — Tiskarna Dolenc v Trstu
s Se dobi povsod: 'b Kile za 25 kr.
iiiiiiiMmiiiiimiimmuHiimMiiiHKim