38. številka Ljubljana, v četrtek 14. februvarja. UH. leto, 1889. Izhaja vsak dan ivcter, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za aVBtro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa B9 po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih tilica.li St. 12. Upravnifitvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Zadnja beseda! Z glasili naše „Katoliške tiskarne" seje teško prepirati. Sami zahtevajo, da bi jih gladili z mehko v rokavici tičečo roko. Oni pa takoj vihte grčavi kol, meneč, da jim je vse dopuščeno, drugim pa nič. In če se jim je sapa s cela zaprla, potem se skrivajo ali za Ljubljanskim škofom ali pa še celo za katoliško cerkvijo, trdeč, daje vsakdo s cerkvijo ▼ nasprotstvu, kdor se povsem ne |strinja \s pisa-renjem „Slovenčevim" ali pa še celo s pisarenjem tistega zakotnega lističa, ki He slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo „Domoljuba" klicati pušča. Nosili bi vodo v Savo, če bi hoteli dokazovati, da glasila naše „ Katoliške tiskarne" neBti vselej identična, niti s tistim možem, ki zaseda stolico sv. Miklavža, Se mnogo manj pa s sveto katoliško cerkvijo. Branimo se kolikor mogoče prepirov, a našo čast nam pa vender ne dopušča, da bi ti pisarji z Valvazor-jevega trga, kadar bi se jim zljubilo rms porabili v klado, na katerej bi oni časniškarska svoja drva cepili. Načela, katera vodijo naš list, so znana. Če bi 86 v političnem življenji kaj kovalo, kar bi bilo v resnici sovražno katoliški cerkvi, potem imajo se vsi Slovenci združiti v to, da se napad na cerkev odurne. To je naše prepričanje in kdor — objektivno sodi, priznati mu je, da že dolgo vrsto let nestno mčesar v ta list zapisati dali, kar bi nasprotovalo bilo temu prepričanju. Mi zavračamo s tisto odločnostjo, kakor gospodje z Valvazorjevega trga, vsake židovsko-paevdo-liberalne eksperimente, s katerimi so se prejšnje vladne sisteme spuščale v boj proti katoliški cerkvi. Iz tega pa se ne smo nikakor izvajati, da bi se morali truditi v to, da bi pri nas vsi tako živeli, kakor od Boga izvoljeni mašniki Mi smo ljudje posvetnega značaja in nikakor ni opravičeno, če se zahteva od nas, da naj smo v vsakem oziru ravno tako strogi proti sebi kakor so strogi proti sebi na primero redovniki, tičeči v tesnih sa mostan8kih zidovih. List, ki je namenjen duhovnikom, uredovati se ima drugače kakor list, ki je namenjen v prvi vrsti posvetnim stanovom ! List, ki je namenjen duhovnikom ima opustiti vsako besedico, koje ostrina bi se obračala proti cerkvenemu dostojanstveniku, recimo n. pr. proti Ljubljanskemu škofu Za nas je stališče drugače, za nas je Škof Ljub ljauski knez sv. cerkve ali vtnder ne tako uzvišena in nedotakljiva oseba, da bi — kar se tiče njenega upliva na naše narodno življenje, — proti njej ne smeli ziniti najmanjše besedice in ne najkrotkejše kritike. Će vidimo, da nas Ljubljanski škof preganja z mogočnim svojim uplivom, potem je naša človeška narava tako slabotna, da bi ne mogli molčati, ako Ljubljanski vladika morda nehote" zagreši breztakt-nost, kateri se drugi višji pastirji z diplomatično spretnostjo izognejo. Naše stališče je tako, da si upamo tudi proti Ljubljanskemu škofu vzdigniti glas, če bi bipoma zahteval, da ima ponehati vsako leposlovno delovanje mej nami in vsako mišljenje, ki se morda po vsem ne strinja z mišljenjem nemškega očeta Klinkovstibma! Pri tem pa hočemo ostati dobri člani katoliške cerkve in da smo to bili tudi dos,-iliij, pokazali smo že pri obilnih prilikah in posebno takrat, ko smo v tem listu častili prerano nam umrlega Janeza Zlatousta, kateri ima za sv. katoliško cerkev gotovo toliko zaslug, kakor jih ima sedanji vladika Ljubljanski. To naše postopanje se nam ne more zlo prištevati in gospodom „Slovenčevira" pač lahko v spomin pokličemo tiste čase, ko je kanonik Klun krvavo opozicijo napruvljal proti BVCtftoinu .škofu in knezu. In vender Be takrat to „Slove nc-utt prav čisto nič čudno ni zdelo, in saj ne spo minjamo se, da bi se b i 1 o t i s t e dni v preda lih političnega lista za slovenski narod gospodu kanoniku slabo godilo, ali pa da bi ga bili uvrstovali mej učence Vol-taire-jeve. Dokazano je torej, da se tudi dobremu katoliku — kot je gospod kanonik — lahko pripeti, da mora stopiti v opozicijo proti svojemu lastnemu škofu! Veljati pa ima, se ve" pri tem načelo, da se ne smejo nikdar meje tiste spoštljivosti prekoračiti, katera se ima skazovati škofu in knezu Ljubljanskemu. Da teh mej, v tem listu nesmo prekoračili, vsaj vedoma ne, o tem mislimo, da nam ni treba ponujati dokaza I Dobro smo poučeni o tem, da se mišljenje vladike Jakoba v mnogih mnogih ozirih razlikuje od mišljenja, koje je dičilo našega ljubljenca Janeza Zlatousta, ki je bil brez dvojbe tudi vreden služabnik božji in vreden pred vsem, da ga je krasila mitra naše škofovske sto- lice ! Ljubljanski škof lahko veliko škoduje slovenski narodnosti in zategadelj štejemo si v dolžnost, da opazujemo vse, kar bi utegnilo škodljivega nastati za našo narodnost vsled tega, da imamo škofa, ki je preživel skoro vse d ni j svojega življenja mej trdimi Nemci, in kateri ne more tako poznati potreb našega narodnega razvoja, kot jih je poznal sedaj v Gospodu počivajoči prednik njegov. To je bilo naše stališče dosedaj in na tem stališči ostali bodemo tudi v prihodnje! Kadar bi bila sv. cerkev v nevarnosti, takrat se bodemo z Vami ramo ob rami bojevali za njo. Da bi pa zategadel zamolčali vsako besedo, katera bi vam morda prijetno ne donela, ne smete zahtevati od nas! Nespametno je tudi zavoljo vsake malenkosti kričati, da je nastal razdor, da smo ločeni za vse večne čuse, in da je prav, da je prišlo tako. Nespametno je pri tem zavijati oči ter se delati, kakor da ste veseli tega razdora, prav kakor da bi pri svojih političnih boj i h čisto nič ne potrebovali posvetnega stanu Ozrite se malo okrog po domovini in lahko bodete opazili marsikako ob-čiuo, v kateri je veljava župnika izpodkopana; da je človeka kar groza, če pomisli, kake razmere morejo nastati, ako bode stvar Se dalje napredovala. Duhovenski iu posvetni stan odkazana ta pri naših političnih borbah drug na dražega: slovenska inteligencija daje pri tem duhovništvu vsaj toliko pomoči, kolikor je od njega dobi! Zgubiti pa ima duhovništvo več, kakor slovensko razum niš tv o, če propademo v boji! To je resnica, pri kateri se nič odkrušiti ne da, niti s citati iz Gothe-ja, niti z izreki kakega druzega pesnika, ki se ceno lahko kupijo v brezštevilnih v ta namen pripravljenih zbirkah. Toliko y pojasnilo, da se ne bode mislilo, da so nas uplašile Slovenčeve tirade, katerih glavni namen je pač ta, da bi nas prisilile k prepiru v časih, ko se bližajo deželnozborske volitve. — r.— Dinastija Bismarckov. (Konec.) Ko pisatelj članka nekoliko omeni Gefckenovo afero, govori potem o zadevi z Morierom in pravi, da knez Bismarck boleha za fatalnimi uplivi pre-velicih uspehov. Osvobodil se je nekih postavljenih mej, ki nam dajo največ moči. Zgubil je svojo pre- LISTEK Filomen in Bavcida. (Spisal Svutopluk Čech.) i Konec.) Na mojo željo dal je Bogdan na skupnem njunem grobu zasaditi tesno skupaj dve cipresi katerih kroni se že sedaj gosto spajata tesno s krasnim, razperjenim listjem. Željo to vzbudil mi je spomin na mesto v Ovidijevi pesni, kjer slika, kako sta se stara zakonska spremenila v drevesi. V Jarkovu bil sem zadnjikrat lani pozno na jesen! Kako različen je bil ta prihod od prvega pred devetimi leti. Meglo visele so po gozdih, paj-čevine prepletale so gola strnišča, pot pokrivalo je žolto, odpadlo listje. Zagledal sem zopet oskrbnika hodečega pred gradičem. Ko pa sem prišel k njemu, prestrašil sem se njegove sive glave in bele brade. Bil je znatno gibat in lice pokrivale so mu gube. Iz modrega očesa pa se je žarila prejšnja prisrčnost. Bogdan je že ož.njen ter bfva kot notar v oddaljenem mestu Oba najmlajša člana rodovine odšla sta že s počitnic zopet v Prago, kjer obiskuje deček gimnazij, deklica pa učiteljišče. Dobil sem torej v gradiču poleg oskrbnika samo njegovo ženo in Olgo. Oskrbnikova žena ni se mnogo spremenila. Olga pa ni ušla uplivu časa. Njena poprej eterična postava videti je sedaj bolj sloka, črte na bledem obrazu so se zostrile, tajinstvena čaroba mladosti izginila je z njih. A krasna je še vender-le. Krasna s tem temnim oblakom gostih las, s tem belim sanjarskim Čelom, s tem dolgobrvnim, velikim očesom, čegar pogledi so bili tajinstven, poetičen sen, sen krasne mesečne noči, sedaj seveda spajajoč se s senco ganljive melanholije in resignaeije . . . Zvedel sem, da je imela snubce, a da je vsem odločno odpovedala. Po večerji ponudil mi je oskrbnik smodko ter mi govoril po prejšnji navadi. Videl sem, da ima prejšnji mili način pripovedovanja in da kadi smodko kakor poprej. Spal sem v „lakajski" sobi. Drugi dan šel sem rano iz hiše, da bi posđtil vsa mesta posvečena s spomini na srečnejšo minolost. Obrnil sem se najprej k lipovi altani. Bila je popolnoma v prejšnjem stanu. A v sredi na brezovi mizi opazil sem dnevnik, kojega je pisala Olgina roka. Brezdvojbeno pozabila ga je tu včeraj pred nepričakovanim mojim prihodom. Odprl som ga nehote ter prebiral orumenele listke, katerim je poverjaia Olga v kratkih, ne ravno mojsterskib stihih naj globok ejše utiae, kakeršne so na njo na-pravljali znameniti dogodki iz njenega življenja. Pogled moj obstal je na jednem iz teh stihov. Datum na njegovem felu označen kazal je, da je bil pisan dan po moji poroki zJaroslavo. Cital sem: „Ah z Bogoin sestra, — da povsod BI sreča te spremljala, Ki si iz srca nevetloč Jo meni izriu ala . .. Vzdrhtel sena . . . Zagledal sem se v zrak, in pred duševnim očesom mojim prikazalo se je bledo lice 0'gino z ono ganljivo resignacijo v temnem očesi. Sedaj razumem ta izraz njenega očesa!... Ah, moj Bugr, kaj zvem po tolikih letih! ZačuvSi korake na vrtu, zaprl sem dnevnik in šel iz altane. Obrnil sem se v gozd. Vzdihnil vidnost, bister pogled ter ne loči več možnih in ne-možnih stvarij. Zgubil je instinktivno zavest, da so zakoni, po katerih se vodijo in določujejo zadeve človeške. Podoben je človeku, ki je zgubil zmožnost, Čutiti bolečino. Njegov sedanji boj proti vsem, ki se mu upirajo ali mu ugovarjajo — je znamenje, da je kancelar zgubil mirno sodbo, in da se na njem uresničuje star pregovor: „Prevzetnost hodi pred padcem". Še črv se obrača proti svojemu preganjalcu. Zatiranje v.seh prijateljev cesarja Frideriku je vzbudila reakcijo proti kancelarju in njegovemu mnogo obetajočemu sinu. V političnem življenji narodov je kakor v Šoli. Prvi učenec naj bode še tako izvrsten, če nikdo ž njim ne občuje in ga ne podpira, postane vsej šoli neznosen. Knez Bismarck je bil že tako dolgo prvi v šoli evropskoj, da se nikdo ui predrznil ustavljati se mu. Pretečeni mesec je pa bila vender mera tako poti pežljivej Evropi prepolna, prevzetnost Bismarckova je izvala odgovor, kateri je ves kontinent pozdravil z veseljem. Sir Robert Morier je izruej vseh veleposlanikov britanskih največ pripomogel, da se Anglija seznani z Nemčijo. Vsaj v teku polovice njegove kar-jere se je neprestano prizadeval, da mej rojaki svojimi razširi poznanje gmotne in duševne velikosti naroda nemškega. Noben Anglež ni užival toliko zaupanja cesarja Friderika in noben Anglež ni gojil toliko simpatij za prizadevanja Nemcev za svobodo in nezavisnost. S cesarjem Friderikom delil je pa tudi spoznanje zla, katero prouzročuje knez Bismarck s svojo brezmejno prevago, in škodljivega upliva kaucelarjevega na vse pleineuitejše lastnosti naroda nemškega. Morier bil je dve leti poslanik na malem dvoru v Darmstadtu, jednej majhnih držav nemškib, ki so se le nerade podčinile prusifikaciji, katera se je uvela po bitvi pri Sadovi. Morier je ravno tako nezaviseu in strasten v postopanji svojem, kakor knez Bismarck; in od tod izvira Že dolgo mej obema obstoječe, skrito nasprotje, ki se je nazadnje razvilo v tako živo antipatijo. Kakor se kaže, je knez Bismarck vse natančno si zapisaval, kaj dela Morier. Zapisal je vsako skandalozno anekdoto, vsako preod-kritosrčno besedo Morierovo, z jedno besedo vse, kar se tiče Moriera. Morier tega ni opazil, dokler ni prišel v Peterburg. Na dano znamenje je Beroliusko ofi-cijozno časopisje izvleklo svoje baterije ter je močno grajalo imenovanje Moriera veleposlanikom v Peter-burgu. Morier je pa dal kmalu nov povod, da ne razpiše obstoječe sovraštvo mej njim in mej Bis-marckom. Z izvrstnimi odnošaji, katere je Morier obnovil mej Auglijo in Rusijo, se je moćno oslabila ona alijančna sistema, s katero je hotel Bismarck utvrditi prevago Nemčije. Dokler se Anglija in Rusija prepirata, ni Evrope, temveč je le Nemčija ali pa palačni oblastnik v Fridrichsruhe in v Varzinu. Če se pa London in Peterburg dobro sporazumita, se pa Nemčija mora povrniti v svojo normalno položje, potem je vlast, prima inter pares, mej vlastmi. Morier je hitro zlomil najmočnejšo gouilno zmet kancelarjeve politike, katera je tičala v tem, da se je vedno netilo sovraštvo mej Anglijo in Rusijo, da Nemčija obrani hegemonijo. Šlo je torej za to, da oslabe" Morierov upliv ali ga pa odpravijo iz Peter-burga. H koncu pravi člankar, da je še dvomljivo, kaj bode z Bismarckovo dinastijo. V sedanjem času je težko osnovati dinastijo; ministersko dinastijo osnovati je pa mogoče. Ni nobenega dokaza, da mladi grof, katerega je oče vzerojil s tolikim trudom, in usolzil sem se na brezovem mostu nad gozdnim potokom, opiraje lakti ob staro ograjo ter gledaje v zelenkasti vodi obraz na veke izginivše milostue Undfuo. Vračujoč se posetil sem tudi grob dedka in babice. Na njem ležal je svež venec. Sedel sem v senco združenih cipres ter se pogreznil v misli svoje. Ah, da mi ni bilo usojeno, da bi kakor ta dva tam doli dočakal z milo Ženo svojo tihe blage zime življenja . . . Blage? Morda vender, vender. — Ali je morda to uvodna priprava k nesmrtnosti, ko duh človeški poleg venočega telesa polagoma slabi, gine, umira . . . Proč misli! Otroci smo, ki ugibamo, kaj se skriva za tajinstvenim zastorom, katerega nikdar ne dvigue živa roka . . . Udajmo se z zaupanjem in nadejo v neznano voljo! Pri odhodu vzdignil sem venec z groba in ga obesil na spete veje cipres, kakor so to delali pastirji na družnih drevesih, v kateri sta se po milosti bogov spremenila Filoinen in Bavcida. ima pogum, drzno odločnost in previd dogodkov. On je podoben hrastu, pa nema njegove moči. Manjka mu tudi dobre Šole. Zopernosti, neprijet uosti in ovire so najboljša šola za genija. Oče Her-berta Bismarcka je v viharnih letih odkril svoje darove in je takoj rabil: namreč njegovo bistro oko in njegovo genijalno odločnost, ki sta ga naredili za največjega ministra tega stoletja. Pa baš njegova izredna sreča v/rla je sinu priložnost, da bi se okoristil tega, s čimer je postal oče velik. Sedaj je grof Bismarck le zaradi tega silen, ker se sliši odmev očeta njegovega, kadar on govori. Ali se bodo pa oni, ki se sedaj uklanjajo sinu, še pokorili Bismarcku II., kadar bode šest čevljev zemlje pokrivalo vebcega kancelarja? Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 14. februvarja. Vlada priganja, da hi budgetni odsek držav-nega zbora še ta teden rešil budget, da potem poročevalci sestavijo poročila ter se, kakor hitro je mogoče v zbornici prične budgetna debata. Ker pa v zbornici budget v marci ne bode rešeu, morala bode vlada zahtevati še budgetni provizorij za mesec april. Lani sta zborovali delegaciji spomladi, da bi budgetnih provizorjev ne bilo treba, a letos se vidi, da to ni nič pomagalo. Budgetnih provizorjev se drugače ne borni izognili, kakor če se določi, da se leto za državni budget začenja s 1. dnem julija, kajti do tega Časa bode državni zbor rešil budget, naj že zborujeta delegaciji pomladi ali jeseni. V zbornici ogerNkeJ interpeloval je pred-včeraj poslanec Gryory predsedništvo, kdo je odgo voren za naredbe, ki so se bi'e ukrenile zadnja dva dni januvarja, vsled katerih je bila zbornica nekako postavljena v obsedno stanje. Stvar je tako važm, da bi se zanjo morala zanimati vsa zbornica, ker tu gre za svobodno izvrševanja mandata in javnost obravnav. On se nadeia, da bode predsednik predložil zbornici poročilo o tej zadevi. Predsednik Pechy je odgovoril, da še nema vseh podatkov; ko pa zbere vse gradivo, bode pa predložil zbornici popolno poročilo. Pred zbornico se je bio ta dan zbralo mnogo postopaČev, ki so z eljen pozdravljali prihod in odhod opozicijskih poslancev, vladne pristaše pozdravljali so z zabavljanjem. Policija je jedva vzdržavala red. Vlada se boji resnejših nemirov. — V klubu vladne stranke je Tiaza že naznanil, da je vlada pripravljena privoliti, da se § 14. vojnega zakona nekoliko premeni. Vlada se je torej zbala nasprotnih agitacij in je odjenjala. ViiaiUe države. ItiiMhi car je nekda te dni vsprejel vodjo l»olgar*k.e opozicije Gankova v avdijenciji. Tako se poroča nemškim listom iz Peterburga. Tej avdi-jenci se pa ne more pripisovati posebna važnost, ker se Rusija za Bolgarijo jako malo brigo. Govori se tudi, da hoče Caukov se preseliti v Rumunijo in bode kje blizu meje čakal, da se razmere v Bolgariji tako premene, da se bode mogel vrniti v do movino. Francija se pogaja z Rusijo, da bi odprla Srednjo Azijo francoskej trgovini. Potem si bode Francija v Srednjej Aziji tudi osnovala več podkonzulstev. Berolinski listi že sedaj razpravljajo vprašanje, kdo da bode nemški držav ui kancelar, ko umrje Bismarck. Slednji seveda bi najrajši, da bi postal kancelar sin njegov Nekateri dvorni krogi pa ne marajo, da bi to važno mesto zavzel grof Herbert Bismarck in bi radi, da bi postal kancelar sedanji načelnik generalnega štaba grof "VValdersee, grof Bismack naj bi pa nadalje ostal tajnik za vnanje zadeve, kakor je sedaj. Narodni liberalci hi z grofom Waldersee ne bili zadovoljni, ker je preveč konservativen, ter bodo porabili svoj upliv za kaucelarjevega staršega sina. Svobodomiselna stranka ne mara niti grofa Waldersee, niti grofa Bismarcka, toda njen upliv jo sedaj premajhen, da bi mogla kaj storiti v tej stvari. Nekateri dogodki v Sreiluji Aziji obračajo zopet nase pozornost. Afganski emir je preganjajoč Izaka hana s 30.000 vojaki približal se ruskej meji. Ker je Rusija dala Izaku hanu zavetje, naprosil je Abduraraan boharskega emira, da bi začela vojno z Rusijo. Slednji je nekda odklonil to prošnjo, toda jel je vender nekako sovražno obnašati se proti Rusiji. Rusi so pa tudi vsled tega pomaknili svoje čete proti afganskej meji. Ministerstvo vnanjih zadev je sporočilo vso zadevo Angliji, da naj skuša Afgance odvrniti od kacih prenagljenih korakov. Nemci so na Saniojskili otokih jako brez-ozirno postopali. Nemški konzul je bil izdal povelje, da vsacega ustrele, ki se bode protivil naredbam njegovim. To povelje je dal tiskati in plakate nabiti pa zidovih. Domačini so debelo gledali te pla kate in povpraševali, kaj pomenijo, kajti razumeli jih neso, ker bo bili nemški. Samojci se pa dozdaj neso bili toliko nalezli nemške kulture, da bi nemške plakate razumeli, Dopisi. Iz Celja 12. februvarja. (N e m šk ut ar s ka predrznost.) Z marsikaterim slavnim čiuom proslavili so že naši Celjski „pranemci" svoje ime, tako da njihova slava dosega že skoro ono klasične Ab-dere. Da črtijo ti ljudje, ki živijo mej Slovenci in samo od Slovencev, vse, kar je slovenskega, je obče znano. Celo manifest, ki ga je izdal presvetli cesar na svoje narode, njim je ugodna prilika, da kažejo svoje velikonemško mišljenje, in svoj črt do slovenskega jezika. Presvetli cesar ukazal je, da se manifest, ki ga je izdal povodom bridkega udarca v cesarskej obitelji na svoje narode na primeren način razglasi vsem njegovim narodom. Ker živi na spodnjem Štajerskem poleg peščice Nemcev ogromna večina Slovencev, poslala je vlada manifest semkaj — in to seveda tudi v Celje — v slovenskem *in nemškem jeziku. Pa v Celji se je mislilo, da bi slovenska beseda na oglih Celjskih ulic bila za nekatere Celjane jednakega upliva, kako; snega ima rudeč robec na jeznorite purane. Da se torej ne bi razburjali takim junakom občutljivi živci, razrez al se je manifest na dvoje, in prilepil samo nemški tekst! Ker je pa bilo ime namestnikovo spodaj tiskano tako, da ga stoji prva polovica pod slovenskim in druga polovica pod nemškim tekstom, raz-rezalo se je tudi namestnikovo ime, tako da se vidi n .-. plakatih mesto „Ktlbeck m. p." samo — eck m. p., ali celo le — c k m. p. I — Presvetli cesar sam je ukazal, naj se vsem njegovim narodom naznanijo njegove presrčne besede na primeren način, torej pred vsem v njihovem jeziku. Kdo si je torej predrznil skušati zabranjevati, da ne bi čitali v Celji bivajoči Slovenci cesarjevih besed v svojem jeziku? Kdo si je predrznil plakate, doposlane Celjskemu mestnemu uradu z ukazom, da jih ima prilepiti na javnih prostorih, na tako nečuven način oskruniti, in le oskrunjene odlomke prilepiti? Slovenci Celjski, užaljeni po tem nesramnem početji, zahtevajo zadoščenja ter so tukaj uložili pritožbo na vlado, katere naloga bode krivca poiskati in občutljivo kaznovati. Celjski mestni urad dobil jo manifest, da ga na javnih prostorih prilepi; mestni magistrat je torej tudi odgovoren za to, da se manifest neoskrunjen nabije; on je tem bolj odgovoren, ker je celo oni izvod manifesta, ki je p r i I j o p-Ijen na uradni magiBtratni deski jednako oskrunj en. Vlada pa naj tudi skrbi, da se v bodoče ne bode na jednak način žalilo in izživljalo slovensko ljudBtvo. Vlada doseže to lahko s tem, da stori predstojnika mestnemu uradu ali pa župana aamega osobno odgovornega za to, da se plakati, ki jih dobi Celjski mestni urad v prilepljenje, prilepljajo neoskrunjeni. Slovenci pa, katerim se bodo Celjani o priliki v kratkem vršečih se volitev v okrajni zastop zopet na vse kriplje laskali, vidijo iz tega čina, kak duh veje v Celji, in kaki prijatelji slovenskemu ljudstvu in slovenskemu jez;ku bivajo v Celji mej „nemškiin" prebivalstvom. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani dne 12. februvarja. (Dalje.) 1. Ob upravi v obče je prišteti pri naslovu drugem (plače uradnikom) novo sistemizovano službo konceptnega pristava z letnimi 750 gld. in mesnemu komisarju Križaju je dodati 80 gld. petletnine, dalje je ustanoviti sirotam umrlega fizika dr. Kovača dovoljena konkretalna umirovnina letnih 175 gld. po-čenši od 1. septembra 1888 z 233 gld.; odpade pa pri pisarničnem osobji mesto pomočnega uradnika z 420 gld, zaradi dovoljenega konceptnega pristava. Vsled tega se skupna vsota potrebščine zviša na 54.768 gld. Omeniti je le, da so računovodstveni stroški za letos menda zadnjikrat nastavljeni s 500 gld. in da so službe policijskega komisarja in stražmoštra in tesarja že precej dolgo vakantne. 2. Pri upravi mestnega premoženja pridejati je pri vzdrževanji mestnih poslopji poprava Kolezije z okroglim zneskom 300 gld. in nagrada za načrt pogozdovanja Tivoli 100 gld., tedaj se skupna ta potrebščina zvikša na 29.317 gld. 3. Pri naslovu ceste, ulice, trgi in sprehaja- lišća odobri se od magistrata nastavljena potrebščina z 39.510 gld. 4. Pri zdravstvenih in blagotvornih zadevah pridati je novo nastavljeni sanitetni sluga 460 gld., zniža se pa nedostatek ubožnemu zakladu od nastavljenih 7863 gld. na 7355 gld., tedaj cela ta potrebščina znese lo 14583 gld. V tej svoti za-popadena sta doneska 300 gld. cesarice £lizabetni otročji bolnici in 50 gld. dijaški in ljudski kuhinji ter se ob jednem ugodno rešita dotični prošnji. 5. Pri naslovu šolstvo, znanost, umeteljnost dovolijo se tudi za leta 1889. dosedanje podpore, in sicer: Narodni šoli 200 gld., dramatičnemu društvu 300 gld., filharm. društvu 200 gld , za botanični vrt 105 gld., trgovinski zbornici 179 gld., strel skemu društvu 26 gld., tehniškemu društvu 25 gld. in Glasbeni matici 500 gld. Odpade podpora za pouk v pletenji in vrboreji na barji s 50 gld , do-nesti pa podporo gosp. Žumarju za šolsko delavnico z 160 gld. in podpora za postavljenje Vodnikovega spomenika 1700 gold. ter se cela ta potrebščina zviša na 16.594 gld. 6. Pri vojaški nastauovitvi odobri se nastavek potrebščine z 9065 gld. in 7. za raznoterosti se isto tako odobri nastavljena potrebščina z 1740 gld. Vsled vseh teh popravkov zaračuna se cela redna potrebščina na 165.573 gold., pokritje pa znaša zaradi zvišane gostaščine za 85O0 gld. več, nego je bilo nastavljeno in znaša skupaj 179.412 gld., tedaj je prilika pričakovati v znesku 13.839 gld. Previdne izredne potrebščine leta 1889. so sledeče: 1. Dozidanje novega šol. poslopja 30000 gld. 2. Poprava Kolezije 1700 gld. 3. Rastlinjak pod Tivoli 4200 gld. 4. Razširjenje in razsvetljava Travniških iu stranskih ulic pri kolodvoru 32(>0 gold. 5. Tlak na sv. Petra cesti že dovoljen leta 1885. 1000 gld. 6. Nov tlak sploh vsled polaganja cevij za vodovod 60O0 gld. 7. Podpora za zgradbo gledališča 15.000 gld. 8. Vremenska piramida 150O gld. 9. Načrt Ljublj mskega mesta 4000 gld. 10. Naprava novega cesarskega mostu (I. obrok) 35.000 gld. 11. Popravljanje roagistratnih poslopij 6O00 gold. 12. K temu je prišteti še naslov aktivne in pasivne glavnice, to je hranilnici kranjski zapali obrok in naložitev skupil za zemljišča, skupaj 6100 gold. 13. Konečno nakup delnic za Kamniško železnico 5000 gold. Donesek k zidanju otroške bolnice (II. obrok) 50O gold., skupaj 119.200 gold., in se kaže primerjaje prebitek v rednem gospodarjenji s 13.839 gld., vseskupni prfmankljaj 105.381 gld. Vso to iz izrednih stroškov izvirajočo pri-mankavo bo treba, ker ni nobenega drugega prihodka pričakovati, pokriti z zajmi iz posojilnega zaklada proti obrestovanju po 5 °/0. Da se pa pokritje teh izrednih, vsako leto ponavljajočih se novo naraslih potrebščin in onih, za katere se je v prejšnjih letih uštevši Tivolski grad okroglo 18.000 gld. zajelo, skupaj tedaj blizu 300.000 gld., uredi in da se spluh omogoči jih v teku poznejših let popla-čevati, moramo vender le dosedauje svoje stališče, da se namreč primankave vedno le pokrivajo s posojili, premeniti, zlasti tudi zaradi tega, da nam potrebščine za obrestovanje ne naraščajo čez naše moči. Dasi je ves ta nedostatek investovan v novih zgradbah in se bilansuje z doraslo imovino, misli finančni odsek, da tukaj treba v najbližjem čaBU poskrbeti novih izdatuih zvišanj mestnih dohodkov in da je dolžnost mestnega zastopa, ustaviti kolikor mogoče daljno pritegovanje mestnega kredita vsaj za navadne slučaje. Dosedaj se tega pripomočka nesta poslužila, niti nasprotna niti naša slovenska stranka iz političnih ozirov, skrajni čas pa je, da krenemo na drugo pot in kaže se neizogibno, da mestni zastop temu načelu in tudi mnenju finančnega odseka pritrdi, da bi se na vse direktne davke naložilo od 1. januvarja t. I. naprej 6 °/0 občinske doklade, to je ista vsota, ki se je pri novem de želnem posojilu prihranila oziroma odpisala in bi znašala okolu 24.000 gld. Opravičevati se dalje pač lahko da zvišek, ker smo zlata izjema, da še razven gostaščine nobene mestne doklade nemarno, ker ta zvišek zadeva le premožneje prebivalce, ker se le prenese doklada od dežele na mesto in vsled tega ue bo občutljiva in ker je očividuo, da sedanji mestni zastop ni zapravljal, temveč je kolikor mogoče štedil in je velikanska podjetja izvršiti mora! ali pa jih ima še izvršiti. Odveč bi bilo naštevati ta podjetja, katera sama hvalijo neprestano našo skrb za blagor, korist in olepšavo mesta. Omeni se le, da imamo pred seboj v najbližji prihodnjosti napravo vodovoda in skrb za obrestovanje v to porabljene glavnice, vi>jo dekliško šolo, zgradbo nove šole na barji, zdradbo tržnih lop, donesek k Btavbi nove deželne bolnice, kanalizacijo in še mnogo drugih stvarij, ki vse Blužijo v dokaz, da izredne potrebščine za nove naprave nikdar prenehale ne bodo. Finančni odsek torej predlaga: 1. Slavni mestni zastop naj odobri vse v na-vzočnem poročilu omenjene postavke mestnega budgeta za 1. 1889. 2. Za pokritje oziroma poravnanje dosedanjih tekočih in prihodnjih izrednih primankav se dovoli od 1. januvarja t. 1. naprej pobiranje 6 % obč. priklade na vso predpisano vsoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred. Ker se je mestnega zbora seja dne 12. t. m. zaradi prepoznega časa pretrgala in včeraj zvečer nadaljevala, bodemo izvestje ob včerajšnji seji v prihodnji številki nadaljevali, ker nam danes nedostaje prostora. Domače stvari. — (Vdova cesaričinja Štefanija) popelje se v soboto v Miramare, kjer ostane do aprila. — (Grof Taaffe) praznuje jutri desetletnico ministrovanja svojega. Desnični klubi mu bodo po deputacijah čestitali. (Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani) bode imela jutri dne 15. februvarja t. 1. v mestni dvorani redno Bejo. Na dnevnem redu je volitev predsednika in njegovega namestnika. Začetek seje ob polu treh popoludne. — (Za zgradbo „Sokolskega Doma") daroval je znani rodoljub gospod Ivan Vilhar v Ljubljani 10O goldinarjev. Naj bi ta lepi dokaz rodoljubne požrtvovalnosti vzpodbudil tudi druge imovite Slovence. — (Bralno društvo pri sv. Jurji ob Ščavnici) imenovalo je v seji dne 6. januvarja t. 1. prečastitega gospoda Davorina Trstenjaka svojim častnim članom. Slava 1 — (Častno občanstvo) podelila je občina Dobrunje pri Ljubljani gospodu c. kr. okrajnemu glavarju Ivanu Mahkotu. — (Gosp. Dežman,) deželni odbornik in kustos deželnega muzeja, že dlje časa bolan leži. Bolezen njegova je opasna, kajti napravile so se mu otekline v želodci in Črevesih. — (Za novi „Cesarski most"), sedanji „Mesarski most" postavil je mestni zbor 35.000 gld. kot prvi obrok v proračun. Most bode najbrže kamnit. Inženerji trde, da so železni mostovi pač ceneji, a neso trajni, tako n. pr. bode Hradeckega most v malo letih odslužil in treba bode novega, pri železnicah pa se vidi, da železni mostovi neso niti toliko trpežni, kakor leseni. Novi „Cesarski most" imel bode samo jedno okno, da ne bode za-jezoval Ljubljanice. Temelj mostu se bode najbrže že letos položil. — (Mestni zbor Ljubljanski) imenoval je v včerajšnji tajni seji gosp. Veličana Finka asistentom, gosp. Andreja Debevca praktikantom pri mestni blagajnici. — (Naš rojak g. dr. Celestin) dokončal je v predzadnji številki „Vienca" svojo jako lepo pisano oceno dr. Vošnjakovega romana „Pobratimi". Ocena je jedrnata in objektivna, zato jo priporočamo zlasti gosp. dr. Lampetu kot uzorec, kako je pisati oceno nepristranski. Pri tej priliki bodi tudi omenjeno, da je „Vienae" nedavno priobčil zanimiv spis z naslovom „Slava na Oosposvetskom polju". — („ Schwarzgelb ,u) na Dunaji izhajajoči list, ki ga je pokojni cesarjevič Rudolf ustanovil, bil je te dni zaplenjen zaradi članka „Die VVahrheit tiber den Kronprinzen Rudolf. Članek je veleza-nimiv in prav žal nam je, da ni prišel v javnost. — (Nezgoda.) Pri zgradbi mestnega vodovoda ponesrečil se je Fran Škrl. Kamen pal mu je na hrbet in ga težko poškodoval. — (Tukajšnje „ delavsko izobraževalno društvo") usoja si uljudno vabiti na splošni delavski plesni venček, kateri bode dne 17. februvarja t. 1. v prostorih hotela „Europa". Godba C. kr. pešpolka baron Kuhu št. 17. Čisti dohodek namenjen je izobraževalnim namenom gori imenovanega društva. Ustopnina za osobo: pri blagajnici 40 kr., prej kupljene ustopnice 30 kr. Blagajnica se otvon ob 7. uri. — Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnice so na prodaj v glavnej trafiki in v trafiki čitalničnega poslopja. Opomba: Prošeno je v navadnej obleki priti. — Pustni torek delavska ma-skarada v prostorih hotela „Europa". — iNarodna čitalnica na P t u j i) opusti vsled smrti cesarjeviča Rudolfa ples v kostumih, kateri bi imel biti due 24. t. m. — (Izza Save:) V Sv. Gorski in Št. Lam-bertski župniji ponebavajo koze. No, skrajni čas je že, saj so pa tudi večino hiš objedle. O, da bi bile ponehale pred desetimi dnevi, kako srečni bi bili dve srcil Iv. KlanČičitr s Kala izbral si je brdko, delavno in imovito Franjo Obrezo s Kolekaza svojo nevesto. Krasna nevesta in njena lepa družica nakupili sta si že potrebnih vencev, obleka je bila izgotovljena, novojioročenca Bta bila trikrat oklicana, vse je bilo pripravljeno za ženitovanje in vsa okolica je pričakovala željno dne poroke. Ali, nennla usoda odločila je inače. Mlada nevesta oboli zadnje dni pred poroko — za kozami, in mesto poroke, odločene na 4. dan t. m , prenesli bo nevesto — mrtvo v mrtvašnico. Ob grobu jokalo je vse, mladina in starci, — število Rusalek pa se je pomnožilo . . . ! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj lo. februvarja. »Pol. Correspon-denz" objavlja dopis iz Belegagrada, v katerem se trdi, da izključno radikalno ministerstvo ni več vero etno, ker so mej kraljem in radikalno stranko nastala nasprotva, katerih doslej ni bilo moči poravnati. Nasprotstva neso samo osobna, marveč deloma načelna, ker kralj nečo odobriti nekaterih točk radikalnega programa. Niti v obližji kraljevem se za gotovo ne ve, bode li in s kom pričel nova pogajanja. Neverojetno je, da bi kralj pozval Ristića, ker poslednji neče radikalno-liberalnega ministerstva, a bržkone tudi čisto liberalnega ministerstva ne bode hotel sestaviti, ker je razmerje glasov v skupščini liberalcem neugodno. Rešitve ministerske krize je skoro pričakovati, ker sedanji kabinet želi hitre odločitve. Bruselj 13. februvarja Brzovlak, ki je včeraj ob 8/45. uro popoludne odšel iz Pariza v Bruselj trčil je pri kolodvoru v Montrouge v ekspresni iz Bruslja došli vlak. Jodna osoba ubita, štiri ranjene. Mej občinstvom zaradi te nezgode velika nevolja. Dunaj 14. februvarja. Kalnokv odpotuje popoludne v Budimpešto. — Cesaričinja vdova odpelje se v ponedeljek v Miramare. Budimpešta 14. februvarja, V dolenji zbornici prouzročil Ugron velik hrup, ker je vladi očital, da glede pritiska krono zlorablja. Ko je Tisza mej odobravanjem večine očitanje zavrnil, vsprejel se je predlagani dnevni red. Pariz 14. februvarja. Uradni list objavlja zakon za volitve po okrajih. Dekret glede dopolnilne volitve v departementu Nord se je umaknil. Razne vesti. * (Akademija za gojenje volapUka) hočejo osnovati v Monakovem. 20 najboljših jezikoslovcev vsega sveta bodo redni člani te akademije. Namen akademije bode paziti, da volapiik ostane čist in jedin, da se torej zabrani, da se nov svetovni jezik ne razcepi v več narečij. * (London) ima dan lanes površja 70O (angleških) kv. milj in 4,769.000 prebivalcev, mej temi 260.000 tujcev iz vseh delov sveta. Mesto broji več rimskih katolikov nego Rim, več Judov nego vsa Palestina več Ircev nego Dubliu in več Škotov nego Edinburg Dasi ima London cest za 8000 milj, napravijo vender še vsako leto po 40 milj novih cest in zgradijo po 15.000 novih hiš. Število novorojencev znaša 40.000 na leto. Povprečno se nahaja vsaki dan 1000 bark in 10.000 mož v ladjp-staji. Zaradi pijančevanja zapro vsako leto 38 000 osob in 198 milijonov pisem dobe pošte v roke. Dru Stvo podzemeljskih železnic vozi vsaki dan b 1211 vlaki na razne kraje in društvo omnibusov prevaža 8 700 vozovi na leto 56 milijonov potnikov. A vse-kako je opasneje hoditi po Londonskih ulicah nego voziti se po železnicah ali pa potovati po atlantskem oceanu, kajti 1883. luta bilo je samo po mestnih ulicah usmrtenih 130 osob in 600 ranjenih. Za javni red skrbi 15.000 policajev. Mesto broji 15.000 izvoščekov in 15 000 poštnih služnikov. Vsako leto imajo povprečno 600 požarov. V Londonu izhaja 400 dnevnikov in tednikov. Poslano. Podpisani prav toplo priporočamo gospođa V. Pet riči«?-«, podžupana Ljubljanskega, predsednikom trgovski in obrtniški zbornici in prosimo sv (»je zastopnike v zbornici, da v tem zmislu glasujejo. V Ljubljani, dne 14. februvarja 1889. Več trgovcev Ljubljanskih. Bratje „Sokoli"! Kegljačka zaveza „Eainost" priredila bode dne 16. februvarja v dvorani narodne čitalnice plesni venček, čegar čisti dohodek namenjen je za zgradbo „Sokolskega Doma". Ker nam je s tem tako lepo pokazala svoja sočuvstva, gotovo je dolžnost naša, da jej vrnemo milo za drago in zato Vas pozivljemo, da se blagovolite udeležiti njenega plesnega venčka. V Ljubljani, dne 13. februvaria 1889. Odbor „Sokola". Vse p. n. gospode, kateri neso iz neho-teč>#a prezira prejeli povabila k „plesnemu veneku" kegUaeke zaveze ,EDINOST" za v soboto dne 16. februvarja, pa bi se ga radi udeležili, prosimo prav uljudno, da se blagovoli1 obrniti do gg. II. T ur k-a ali Friderika S os s-a, ki sta iz prijaznosti prevzela prodajo ustopiiic. on ve i/tie cene v IJulol jaeti dne 13. februvarja t. 1. el. Lr. el. kr. Pšenicu, hktl. . . . ti 34 Speli povojen, kgr. . — *8 Rez, 99 • 4 ">() Surovo maslo, „ — 90 Ječmen, 9 * • 4 33 Jajce, jedno : . , . - 94 Oves, • * a 88 Micko, liter .... - 8 Ajda, 99 • • 4 33 Goveje raeso, kgr. 54 Proso, ti * * 4 83 Telečje „ » _ 4H Koruza, 9 * •r> — Svinjsko „ n _ 48 Krompir, 9 * • ; 2 23 Koitrunovo . - -32 ' Leda, 12 -- Pllaneti...... — '55 Grah, ii • • • 13 - 20 Fižol, 9 • • • 11 — Seno, 100 kilo. . . 2 5'1 Maslo, kgr. . 1 — Shiinii, | | . . . 1 2 88 Mast, m * — 70 Drva trda, 4 rjuietr. 6 m Speh frifien „ — f>i „ mehka, 4 „ 4|40 Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v ram. Temperatura ( Vetrovi Nebo j Mo- i krina v! mm. 7. zjutraj 8. popol. D. zvečer Srednja 734 2 mm. — 6 4" C 734 8 mm. 3-2" C 73« H mm. | — 7-2° C temperatura — 66°, al. vzh. hI. vzh. si. vzh. za 5*8 obl. obl. obl. ' pod r 200 mm. snega. lormaloui ZD"JL3HLia.jsls:£v borza dne 14 februvarja t. i. (Izvirno telegrafiftno poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 83*15 — gld. Srebrna renta...... 83 6"> — „ Zlata renta...... „ lil 10 — „ 6°\, marčna renta .... „ 98'80 — „ Akcije narodne banke... „ 884*— — „ Kreditne akcija......310-80 — , London........ , 12125 — , Srebro........ Napol. ....... C. kr. cekini...... Nernfike marke..... 4°/0 državnu srčike iz I. 1864 Državne srečke iz 1. 1864 Ogcrska zlata renta 4% Ogerbka papirna renta 5"/0 Bu/U -Štajerske zemljišč, odvez. Dunava reg. srečke 5°/0 Zemlj. obč. avstr. 4Vi°/u zlan Kreditne srečke .... Radolfove srečke .... Akcije anglo-avstr. banke Trainuaway-druSt. velj. 170 gld danes 83-30 83 80 111-25 98'iK) 884-— 310-30 121-30 •.»■59 _ n 9:59 • 5(iH — it 5<58 59 27'/, — 59-30 250 gld. 13« gld. — kr. 100 „ 180 u 50 101 20 lJ3 11 90 „ ddig. . 104 „ 75 100 gld. 122 1, 25 „ sast. listi . — >1 n 100 gld. 181 It m 10 ., 21 1» 75 120 „ 127 n . a v. •J32 2() ., za Šivanje nn Ilovve-šivalni stroj in prodajalniške posle \ «»l> rej me takoj Anton Obreca v Selenburgovih ulicah št. 4 v Ljubljani. (77—3) BLAGAJNE rabljene in nove po ceni samo pri H. REIMiKIt-ji. Dunaj, (iraken, Braunerstrasse lO. (58—4) Izvleček olja xa sluh c. kr. sek. zdravnika dr. Srhi pel«.-a, ki ga priznavajo mnoge avtoritete že mnogo let radi ugodnega učinka, ker ozdravi vsako neprirojeno glubost, unglulioNt, Nuuienje po useslb in vsako bolezen uNen. Z nakazilom, kako rabiti, velja 1 gld. 50 kr. in se dobiva v glavni zAlopri Frana Giacomelli.ja, "vVien, F»k nI lians. S\iulioni;as«,c 1. (781—14) ^ w lSivo ffo&fe perje! Le 5 O lir« tl,nt sivc£11 Posteljnega perja, po-— . — polnoma novega in naskubenega. JuG GO kr. funt sivib perea boljšo bazo. (107) Razpošilja v poStnih zavojih po 10 funtov proti povzetju JV«.-. prodaja za posteljno perje, — v Pragi, • .ikiUkicl, Hiio I, < "v* i. o. —Zamena dovoljena. Brnsko sukno za elegantne pomladanske in poletne oblete r ourezklli po 3-10 m, to jc po 4 Dunajske vatle vsak odrezek, kateri stane Kl«l. 4.ho Iz fine - Kiti. «.— Iz finejle 7.75 i/, jako fino 10.50 iz najfinejšo ~9Q pristne ovčje volne. Nadalje blago za ogrtače, s svilo pretkano grebenasto sukno, letni loden, blago za livrejo, blago h sukanca, ki ho smo prati, fino in najfinejše črno sukno za salonske obleki; i. t. d. i. t. d. razpošilja proti povzetju zneska kot reelna in solidna dobro znana (106—1) zalega s*u.ls:neL SIEGEL-INIHOF v BRNU. ■ t.jiiva: Vsak odrezek jo 310 m dolg in 186 CtH širok, torej zadostuje zh cel i moško obleko. Tudi se pošlje vsaeega blaga toliko metrov, kolikor kdo želi. Jamči se, da se pošlje ravno tako blago, kakor sc izbere uzorec. ~ Uzorci zastonj in franko. ZZZZZ! Vsem onim p n. gospodom mestnim odbornikom, posebno gospodoma «lr. I.ami Tavenr-ju in dr. Josipu * osu ju LU-u, ki so v mestnega zastopa seji dne 12. t. m, ko so se imela oddati mizarska stavbena dela za novo mestno ljudsko šolo, krepko in prepričevalno potezali se za nas male obrtnike in s tem hoteli nam pripomoči do zaslužka proti uničevalni sili nam preteče in i delom dobro oskrbljene velike industrije, izrekamo svojo najiskrenejšo in najodkritosrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne* 14. februvarja 1889. Kiifiitij meščanskih mizarjev. (109) z lepo pisavo, slovenščine veščega, vsprejiue takoj no-tarnka pisarna v stalno nIii/.Imi in pod ugodnimi pogoji. (108—1) Kje? pove upravništvo „Slovonskega Naroda". Prodaja hiš. Zaradi preselitve od tod pruda »e tako) liisu stev. O na Sv. Petra cesti in liiAa poleg tovarne za Nukno v I unialu pri I .ju'i;šie. — Gurupdi iz Trnta. — Gutt\villig iz 1M-zna. — Globočnik iz Cer-kljan. Pri Malielt RoRcnfeld z Dunaja. — Htlfreicb, Zul-Icr, Scliuiidt in Kraus z Dunaja, — Samaruga Iz Guricc. — Wel8er-.hciiub z Bleda. - Pollak iz Budimpešte. — Bolmer iz Linca. Pri ImiiiiinUiiii dVO-rn; Malli iz Celovca. — Kaller iz Gradca. Llendl iz Celo > ca. Svetovna razstava v Bmslji 1888 srebrna svetinja. Odliko« al ne Nvetiujc. ...u. r......m fn. ii, Higijpnirna razstava v Tarlzu 1888 zlata svetinja. Tovarniška zaloga sukna EDVARDA CERHAK-A v KRIMOVU (.Jii^g-Ol-ildoi-i"— ,\> islrijsK;-. <) priporoča priznano dooro Hmovs]<:o (26—11 sutno in blago iz o^čje ■1 Izdelke po izvornih tovarniških cenah, oav Kompletne, bogato izbrane zbirke uzoroov so gospodom krojačem iu raz-prodajaloem na drobno na zahtovanje nefrankovano na razpolago, i/, katerih so lahko preverijo, kako korist bodo imeli, če bodo blago dobivali naravnost iz Krnova (Jagerndorf). Za dobro blago in točno pošiljanje so jamči. Profesorji c. kr. klinike na ■>nnaH^ |»roiV»ior l>rawclie, pVTiTi~mr~Š«~hunTr/iI. r. poli.. )ii-»1Vhim- 0|i|>«i)/.er, kakor lutll voe drnziU Hlovf<'il> zdravnikov >an ttiiitfjo In priporočajo le pristno iu svetovno slavno v. kr. ilvuringa /,ol»oz«ilri»viilka TOt&feBL>& vod,© za vsakdanjo porabo, ker jc boljša, nego vsaka druga /obna voda, kot pru-servativno sredstvo proti vsem zobnim in ustnim boleznin), priznana voda za grgranje pri kroničnin vratnih boleznih in neobhodno potro bna pri rabi mineralnih vod, katera, ču so hkratn rabi /■ Dr. POPP-a zobnim praškom ali solno pasto, ohrani vedno -zdravo iu lopo zobe. l*ri neprestani rubi «lr. 1'opp-ov iii zol»nili Hreilfiitev se pre-previ iu oilstraui rast kr. JBg*~ Pred knpovanleni poiiurejene Anatlieriu u**tiie> v«xle. ki |e> po analizi le i/ klwlln »upravi jeni prvitarat, t* lcMte>rtm s»b /.obje pee/^odaj nnieiMi. we i/.recno H var i. 35 (^-,f>—521.) Dr. J. G. POPP, Wien, L, Bognergasse Nr. 2. Dobiva se t Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczy, E. Bir-schitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih O. Karinger, V»80 PetrtčiČ, Edvard Ifahr, Peter l^assnik, bratje Kriaper; v Foatojini: Fr. Baccarieh, lekar; na Kršktm: F. Bomohea, lukar; K. Engelsberger, trgovina /. galaiittu-i jskim blagom; v Idriji: J. "VVarto, lekar; v Branji; K. Šavnik, iekar; Martin 1'ettau, trgovec; v Škofjej I^oki: O. Fablani, Iekar; r Kočevji: J. Braune, Iekar; v AJdocšiini: M. GiigHeliuo, lekar; r Liliji: J, Bencš, Iekar; r Metliki: Fr. VVacba, Iekar; v Radovljici: A. Boblek, Iekar; v Novem mestu: F. liaika, D. Iii zoii, lekarja; A.. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: J. Moćnik, Iekar; v Trebnjem: J Ruprecht, Iekar; r Crnoml}i: J. Blažek, lokiir; i> Vipavi; A. Loban, Iekar. I/dajatelj in odgovorili urednik: Drago t in Hribar. LiisLnitiu in tisk .Utiroiluo Tibkarae*. W6F^ 389151