PoAtnlua Leto LXin., št* 269 V Ljubljani, torek 2$. novembra I930 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst A Din 3.—, ve«ji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI6TVO LJUBLJANA, Rnafljeva olica stav. 6. Telefon S t. 3122, 3123, 3124, 3125 m 8125. PODRU ŽMCE: MARIBOR, Grajski trg st. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. - Tet liH) NOVO MESTO, Ljubljanska c tel. §t. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri post. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351. Tajni sestanek med Litvinovim in Grandijem v Milanu Italija snuje skupno z Rusijo in Nemčijo vzhodno antanto kot protiutež veliki antanti — Pridružile bi se tudi Turčija, Bolgarija in Madžarska Ženeva, 25. novembra. Sovjetski zunati.fi minister Litvinov, ki je na čelu ruske delegacije prisostvoval pripravljalni konferenci za razorožitev v Ženevi, je v nedeljo nenadoma odpotoval. Sprva se je mislilo, da je njegov skrivnostni odhod v zvezi z vestmi, da je v Rusiji izbruhnila revolucija. Šele sedaj pa se je izkazalo, da je Litvinov odpotoval v Milan, kjer se je včeraj v največji tajnosti vršila dolgotrajna konferenca med njim in italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Za sestanek se je izvedelo šele danes, ko so listi objavili kratek službeni komunike o tej konfernci. Tudi Grandi je prispel v Milan v strogem incognitu nastanil v istem hotelu kakor Li- tvinov. V hotelu sta imela nad 2 uri trajajočo konferenco. Tekom popoldneva je prispel v Milan tudi sovjetski poslanik v Rimu Kurski, ki je prisostvoval popoldanski konferenci med Litvinovim in Grandijem. Zvečer je bil prirejen intimen banket, kateremu so prisostvovali samo omenjeni trije diplomati. Fašistični listi se vzdržujejo vsakega komentarja in objavljajo samo uradno poročilo, da sta imela Litvinov in Grandi dolg prijateljski razgovor o političnih in gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi in o nadaljnem razvoju medsebojnih odnosa je v. »Le »Giornale d' Italia« se obširneje bavf * s to konferenco in posredno potrjuje vtis, ki prevladuje o tej konferenci v ženevskih krogih. V teh krogih namreč domnevajo, da gre za snovanje politične zveze med Italijo, Nemčijo in sovjetsko J^jsijo, kateri bi se priključile tudi Turčija, Bolgarija in Madžarska. Ta zveza, ki bi se uveljavila tudi na gospodarskem polju, naj bi tvorila protiutež veliki antanti. Italija s svoje strani si hoče s tem zasigurati hrbet, da bi lahko uspešneje zastopala svoje politične interese do Francije in Anglije tako v vprašanju kolonij, kakor v vprašanju Sredozemskega, zlasti pa Jadranskega morja. Litvinov je danes odpotoval iz Milana v Berlin, od koder se vrne v Moskvo. cm Parizu grozi katastrofalna poplava Seina je zaradi deževja silno narasla In poplavila nižje ležeče dele mesta — Po mestu grade zasilne mostove — Vojaštvo v strogi pripravljenosti Pariz, 25. novembra. Nevarnost poplav v Parizu je v pretekli noči dosegla vrhunec. Seina je zaradi neprestanih nalivov ponoči tako narasla, da je dosegel vodostaj 7 m nad normalo. Vse pristaniške naprave ob reki so po-pivljene in vsak promet pamikov onemogočen. V nižje ležečih delih mesta Je voda že vdrla v kleti. Ker še vedno narašča, so dale oblasti izprazniti vse ogrožene okraje. Vojaštvo je v strogi pripravljenosti ter pomaga graditi nasipe in utrjevati mostove, ki so v nevarnosti, da jih voda poruši. V ogroženih delih mesta so že začeli graditi lesene mostove in brvi, da bi bilo olajšano reševanje ljudi v primeru, da pride do katastrofe. To je tembolj verjetno, ker pariška meteorološka postaja napoveduje še nadaljno deževje. Predmestja Alfortville in Charenton so že poplavljena in voda naglo prodira proti centru. Pariška kronika že leta in leta ne pomni takih poplav. Ker obstoja nevarnost, da zaradi pritiska vode popokajo kanalske cevi, so začeli danes montirati na vseh važnejših kanalskih centrih posebne črpalke, da olajšajo odtok vode. Pariški mestni svet Je imel danes dopoldne posvetovanje, na katerem je sklepal o zaščitnih ukrepih. Posledice viharja v Nemčiji Ogromna škoda po vsej Nemčiji. - Katastrofa velikega tovornega parnika Seja VZS Berlin, 25. novembra. Posledice strahovitega neurja, ki je divjalo nad večjim delom Evrope, se še vedno ne morejo pregledati. Vihar se ponekod še vedno ni polegel. V Nemčiji je napravil vihar na poljih, v gozdovih in mestih ogromno škodo. V Berlinu, kjer je divjal vihar z neznansko silo, so morali ognjegasci posredovati v 50 primerih. Augsburg. novembra. Šele sedaj se da pregledati velika škoda, ki jo je napravil vihar v nedeljo zjutraj. Vihar je imel deloma hitrost 160 do 170 km na uro. Vse telefonske in brzojavne zveze so bile prekinjene, več tisoč brzojavnih drogov je bilo pometa-nih na ceste ali na železniško progo. Vlaki so imeli večurne zamude, zlasti, ker so bile na mnogih kolodvorih poškodovane signalne naprave. O velikih opustošenjih javljajo iz podonavskega ozemlja pri Gunsburgu, kjer je vihar odkril mnogo hiš Veliko škodo Je povzročil tudi na ozemlju pri Bodenskem jezeru. Zelo so trpela mesta ob tem jezeru, zlasti Lindau. Hamburg. 25. novembra. Med orkanom, ki je s strahovito silo divjal nad Hamburgom, je nasedel na takozvanem >Vogelsan-du: veliki 3466 tonski tovorni parnik >Louise LeonhardU, last hambruške paroplovne družbe Leonhardt in Blumberg. Vihar je vrgel parnik s tako silo na suho, da se je prelomil na dva dela. Vse akcije, da rešijo posadko, so se zaradi silnega orkana izjalovile. Vsa posadka 31 mož je s kapitanom vred utonila. Negotovost položaja v Bolgari j Rezervni oficirji pozivajo Ljapčeva k ostavki. - Nesigurnost lavne varnosti. - Streljanje sredi Sofije Sofija. 25. novembra. AA. V nedeljo Je bil v Plovdivu kongres rezervnih oficirjev. Večina je odklonila predlog, naj se odpošlje-ta pozdravni brzojavki predsedniku vlade Ljapčevu in ministru Najdanovu. Delegat Manev je predlagal, naj se na mestu tega pošlje predsedniku vlade brzojavka s pozivom k ostavki. Ta predlog je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Sofija. 25. novembra. AA. Po kongresu radikalne stranke je delegat Kosturkov Izjavil, da je notranji položaj na Bolgarskem negotov in da državljani niso varni svojega imetja in življenja. Vlada ne more skrbeti za varnost in dovoljuje neodgovornim činiteljem, da sami sodijo celo bolgarskim ofi- ci rjem. Sofija, 25. novembra. A A. V nedeljo zvečer sta se v Slavljanski ulici spopodla Gla-vinčev in KiselinČev. Oborožena sta bila z revolverji in sta streljala. Redarji so oba aretirali. >Makedonija- poroča, da sta pristaša Tomalskega, Glavinčev in Kanbančev, napadla Kiselinčeva, ki bi bil moral biti zaslišan na procesu proti morilcem Pundevu, pa je pismeno sporočil sodišču, da ga je Pundev nagovarjal, naj ubije Ivana Mahajlovega. Opozorilo trgovcem s perutnino Beograd, 25. novembra. A A, Generalna direkcija državnih železnic opozarja vse interesente na to. da prihajajo zadnje čase pritožbe, da spremljevalci pošiljk perutnine mečejo med potoma iz vagonov bolne ali mrtve živali. Ker je tako ravnanje po veterinarskih predpisih prepovedano in se smejo take živali spraviti proč samo na postaji v prisotnosti veterinarja, je direkcija prisiljena, če bi to ravnanje ne prenehalo, prepovedati, da bi sploh kdo spremljal živino v vagonu, kjer se ta živina nahaja. Anglija naroča bojna letala London, 25. novembra. Angleško ministrstvo za zrakoplovstvo je naročilo pri angleški tvornicah 200 najhitrejših bojnih letal. Veljala bodo pol milijona funtov šterlingov (približno 200 milijonov Din). Uspeh francoske letalke Pariz, 25. novembra. Francoska letalka Marice Hilz je uspešno kot prva Francozinja končala polet iz Pariza v Karachi v Indiji. Za polet je potrebovala deset dni v desetih etapah. Beograd, 25. nov. AA. Vrhovni zakonodajni svet je imel včeraj sejo, ki je trajala od 16. do 19. ure. Na seji so pretresali zakonski načrt o pomorskih trgovskih akademijah. Načelna razprava ie bila zaključena. Na prihodnji seji bo podrobna razprava. Včerajšnji seji so prisostvovali kot referent ministrstva za trgovino in industrijo načelnik dr. Korenić, za ministrstvo vojske in mornarice kapitan korvete. An-drić in za notranje ministrstvo inspektor Majcen. Prihodnja seja bo danes 25. t m. ob 16. uri. Na dnevnem redu so zakonski načrt o pomorskih trgovskih akademijah (podrobna rarzprava), zakonski načrt o ukinitvi najemninskega vinarja, zakonski načrt o sedanjih trgovskih šolah, zakonski načrt o zemljiških zajednicah. Uporaba domačih platnenih izdelkov pri železnicah Beograd, 25. novembra. AA. Centrala industrijskih korpo racij je zaprosila s posebno vlogo generalno direkcijo državnih železnic, da se ob priliki nabav belega in pisanega platna vzajemo v poStev domača podjetja. Domača produkcija more zadovoljiti potrebe državnih železnic, ker ima z ozirom na hitro dobavo, dobro kakovost in povoljnost cen v vsakem primeru veliko prednost pred tujim blagom. Zagoneten vlom v Velikem Bečkereku Beograd, 25. nov. V noči na ponedeljek je bil izvršen v stanovanje odvetnika dr. KAmenka Aleksiča v Velikem Bečkereku zagoneten vlom Iz zaklenjene sobe je izginil nakit v vrednosti 100.000 Din. Policija ni mogla odkriti, na kak način so vlomilci prišli v stanovanje. Vrata so bila zaklenjena, a tudi na oknih ni nikakih sledov, da bi jih kdo odprl. Ratifikacija konvencije o ponarejanju denarja Ženeva, 25. nov. AA. Jugoslovenski poslanik v Bernu dr. Ilija Šumenković je izročil tajništvu Društva narodov ratifikacij-ske instrumente o konvenciji za pobijanje ponarejanja denarja z dne 29. aprila t. 1. in fakultativni protokol o tej konvenciji, oboje v imenu naše države. istočasno je dr. Sumenković izročil tajništvu ratirikacij-ske instrumente in izjavo, ki jo je dal minister za zunanje zadeve dr. Marinkovič letos v Ženevi o statutu stalnega mednarodnega sodišča. Ruska sfinga Se vedno nasprotujoče si vesti iz Rusije — Vorošilov prevzel diktaturo? — 700 oficirjev ustreljenih — Protest papeškega lista London, 25. novembra. O položaju v Rusiji še vedno ni pozitivnih vesti. Iz Ženeve poročajo, da je vzbudil v tamošnjih političnih krogih veliko pozornost nenaden odhod ruskega zunanjega ministra, ki je prisostvoval sejam pripravljalne komisije za razorožitveno konferenco. Ruska delegacija pravi, da je odpotoval Litvinov v Rim, kjer se sestane z ruskim rimskim poslanikom. Nekateri krogi pa trdijo, da je bil Litvinov pozvan v Rusijo. Da je sovjetska vlada v zelo prekarnem položaju, izhaja iz vesti, da so sovjetski uradniki izjavili, da izgublja sovjetska vlada vedno bolj na avtoriteti, ker so se pričeli ruski kmetje silno upirati rekviziciji žita, ki služi za dumping v inozemstvu. Varšavski dopisniki poročajo, da je radiopostaja v Vilni prejela brezžično brzojavko, ki pravi, da se je vojni minister Vorošilov p reklamiral za diktatorja Rusije. Obljubil je obnoviti vse privilegije prebivalstva in armade. Iz Berlina poročajo, da so sovjetske oblasti odkrile široko razpredeno zaroto med oHcirfi rdeče armade, v katero je bilo vpletenih nad 700 oficirjev. Veliko jih je policija zaprla. Bili so takoj ustreljeni. (Glej tudi dozdevno Stalinove izjave na 4. strani!) Berlin, 25. novembra. Vi^ii iz Rusije si prej ko slej nasprotujejo. Po poročilu »Vossische Zeitung*, kateri seje posrečilo dobiti z Moskvo telefonsko zvezo, je tamkaj vse mirno. Padlo je veliko snega in ceste kažejo normalno lice. Na drugi strani razširja radiopostaja v Vilni poziv Vorošilova, v katerem obljublja ruskemu prebivalstvi! večje svoboščine in vojakom rdeče armade posebne ugodnosti. V okolici Moskve se vrše bale ljuti bou. Poljsko poslaništvo v Moskvi poroča, da je tamkaj vse mirno. Rim, 25. novembra. Papeški list ostro protestira proti moskovski proti-verski propagandi. Nadalje omenja Ust veliko razburjenje, ki je nastalo tekom konference v Genovi med italijanskimi fašisti in nacijonalisti, ker je bil italijanski kralj prisiljen dati roko Krasinu in drugim sovjetskim delegatom, ki so umorili toliko sorodnikov kraljice .Jelene in netijo socijalno revolucijo v Italiji. Reševanje indijskega problema Delo indijske konference. - Zboljšanje položaja v Indiji London, 25. novembra. AA. Včeraj je imel odbor indijske konference za zvezne od noša je prvo sejo. V odboru je 32 zastopnikov vseh delegacij. Skelnili so, da bodo kooptirali kot člane maharadžo iz Nava-nagarja, maharadžo iz Reve, poglavarja Sanglijev in Sardarja, sultana Ahmeda Khana, Srinivara Sastrija in 6 članov iz britske delegacije. Nadalje je bilo sklenjeno, da se lahko vsi člani britske delegacije pridružijo britskemu odboru. Prihodnja seja bo v petek popoldne. Odmor bodo uporabili za nadaljnja pripravljalna dela tega odbora. London, 25. novembra. AA. Po teden- skem poročilu indijske vlade zasleduje indijsko javno mnenje z največjim zanimanjem potek konference. R.azprava o zvezi ni zbudila tistega zanimanja, kakor se je pričakovalo. Kljub temu so razprave veliko doprinesle k razeščenju položaja in kakor upajo, bo javno mnenje opustilo dosedanjo le destruktivno kritiko. Splošno se opažajo znamenja, da se vedno bolj ceni pomen konference in da je upanje na ugoden uspeh narastlo. O položaju v Indiji navaja poročilo, da se je povsod zboljšal. Agitacija kongresa se je zelo zmanjšala, dasi pošilja še vedno svoje emisarje na deželo. Protižidovski izgredi v Rumunlji Bukarešta, 25. nov. V nedeljo zvečer je prišlo v Jassyu zopet do antisemitskih demonstracij. Antisemitski dijaki so imeli zborovanje, po katerem so korakali skozi mesto ter demonstrirali proti 2idom. Ustavili so nekaj pasantov ter jih pretepli. Dijaki so nato skušali napasti nekaj trgovin in dva kinematografa, kar pa se jim je le deloma posrečilo. Policija je demonstrante razpršila. Bukarešta, 25, novembra. Sodišče v Su-tamare je včeraj razglasilo obsodbo proti 80 krščanskim in 20 židovskim osebam, ki so bile obtožene v velikem antisemitskem procesu v Borzi. Vsi obtoženci razen zloglasnega antisemitskega agitatorja Konstantina Danilo so bili oproščeni. Danilo je bil obsojen na denarno globo 5.000 lejev. Obtoženci so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Državni pravdnik je vložil priziv zaradi prenizke kazni Danile. Šef poljskega generalnega štaba v Bukarešti Bukarešta, 25. novembra, šef poljskega generalnega štaba general Piskor je prispel v Bukarešto in je imel včeraj dopoldne dalj še razgovor z ministrskim predsednikom Mi-ronesrom. Venizelos o pristaših Pangalosa Atene, 25. novembra. V odgovoru na tozadevno interpelacijo je Venizelos snoči v parlamentu o pokretu pangalistov izjavil, da ni nikake nevarnosti ter da ima vlada položaj popolnoma v rokah. Zopet rudniška nesreča v Nemčiji Berlin, 25. novembra, kakor poroča uradna pruska tiskovna služba, se je v Borovu sMiriannej: pri Klein Lepisu v bližini Lie-benvrerda dogodila huda nesreča. Odtrgalo se je dvigalo. Sedimi rudarjev je bilo ubitih, trije pa so težko ranjeni. Letalec Franco pobegnil iz ječe Madrid. 25. novembra. Zrakoplovno ministrstvo objavlja, da je letalski kapetan Franco. ki je bil zaradi republikanskega rovarjenja obsojen na osem mesecev ječe, pobegnil iz zapora Podrobnosti ministrstvo ne objavlja, vendar pa se zdi, da se je Francu beg popolnoma posrečil, ker ga doslej še niso mogli izslediti. Nadvojvoda Salvator oproščen New Vork. 25. novembra. Včeraj je bil po štiridnevni razpravi zaključen proces proti bivšemu avstrijskemu nadvojvodi Salvator« ju, ki je bil obtožen zaradi tatvine drajoc--ne ogrlice nadvojvodinje Terezija. Sodišče je po 4 urnem posvetovanju oprostilo. Skupščina Jadranske hotelirske zveze Beograd, 25. novembra. AA. Včeraj sta odpotovala na Rab načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. Ciril Žižek in referent za hotelirstvo v istem ministrstvu Milan Bernard, ki bosta zastopala ministrstvo in kraljevsko vlado na izredni skupščini Jadranske hotelirske zveze v Splitu, ki bo 27. t. m. na Rabu. Dne 28. t. m. se vrši istotam konferenca zveze kopališč v Splitu s predstavniki zavoda za pospeševanje turizma, zaradi posvetovanja o zakonu za pospeševanje turizma. Izdaja vojaških potrdil za državne uslužbence Beograd, 25. novembra. AA. Da se izognejo nepotrebnemu prepisovanju potrdil, ki jih državni uradniki rabi-jo zaradi ureditve svojih službenih položajev, je ministrstvo za. vojsko in mornarico poslalo vsem ministrstvom razpis, v katerem po-jasnuje, da taka potrdila izdajajo komande vojnik okrožij, ki razpolagajo z vsemi potrebnimi podatki glede vojnih obvezan-cev svojih področij. Vojna okrožja so opolnomočena in pozvana, da izdajajo taka potrdila o urejenih vojaških dolžnostih vojnih letih itd., ki so v vsakem oziru zakoniti dokumenti in se morajo v vsakem pogledu kot taki smatrati Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA, Devize: Amsterdam 22.765. _ Berlin 13.475 — 13.505 (13.49). — Bruselj 7.8883. — Budimpešta 9.SSM) — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). - Dunai 794.68 — 797.68 (796.1S): — London 274.70. — Newyor:< 56.365 56.565 (56.465). — Praga 167.2$ — 168.08 (167.68). — Trst 294.95 INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.128. — Pariz 20.275. — London 25.0625. — Ne\vyork 5Id.5. — Bruselj 71.96. — Milan 27.015. — Madrid 57 75. — Amsterdam 207.70. — Berlin 123.05. — Dunaj 72.65. — Sofija 3.7325. — Praga 15.30. — Varšava 57.85. — Budimpešta 90.23. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 25. novembra 1930 Za čast domovine Jutri slavnostna premiera prvega našega nacionalnega filma Vedro evropsko nebo so prevlekli temni iblaki. 28. juniju 1914 je nenadoma sledil ivstrijski ultimat Srbiji. Njegova vsebina J« bila tako sramotna, da ga ne bi mogla sprejeti nobena država, Nemčija in Avstrija se pripravljata na vojno in pošiljata svoje čete na mejo. Nihče še ne verjame prav v možnost vojne, ko pride nenadoma senzacionalna vest o vojni napovedi Avstrije Srbiji. Regent Aleksander, današnji naš kralj, poziva vse Srbe na obrambo svojih ognjišč in domov. Prestolnica Beograd dobiva prva čutiti sovražnikovo ofenzivo, katero pa hrabri junaki krepko odbijajo. Zmage na Ceru in Rudniku donašajo slavo srbskemu vojaku En pomoč s strani zaveznikov. Po težkih bojih je prestolnica zopet osvobojena. Toda le kratki so dnevi pokoja. Nemški cesar Viljem II. pregleda osebno svoje Čete, katerih na-k)Sloga*. bo jutri ob 20. Vstopnic* se dobe v predprodaji pri blagajni kina Dvor: danes in* jutri od 4. do <5. popoldne. Film toplo priporočamo. do Imajo nas* čitatelj* Druga plat zvona K dopisu v blov. Narodu., z dne lo. t . đi. .Mlekarice so se preselile : V omenjenem članku je ta selitev opisana tako. kot da bi bila v velikansko udobnost piizadeiih, faktično pa so ravno te fizično i.: Einancijelno s "tem ukieponi hudo prizadete in sicer iz sledečih razlogov: Gosposko tlakovana ulica na neprestanem prepihu je zlasti v zimskem času jako neprimeren, nezdrav kraj — kjer morajo pnv.coovati ženske mlekarice — celo do poi< i ne. Cele poletje na solncu, pozimi pa ua tlakovanih mrzlih tleh in na prepihu ne more bit! bogve kako koristno zdravju, posebno še onim. ki prihajajo od daleč s težkimi ierba-si vse spotene na trg. Določeni prostor je na najneprometnej-šem kraju na vsem trgu. kar so občutile mlekarice in maslarice koj prve dni, ko jim je preostalo mnogo neprodanega blaga. Gospodinje kakor tudi kuharice — nimajo časa iskati te skrite mlekarice in si kupijo potrebno smetano in maslo raje na glavnem trgu. kol da bi iskalo in povpraševale po maslaricah. Glavni promet okrog teh stojnic pač tvorijo golobi, ki so tako krotki in Ijubeznjivi. da nam pošiljajo videzne pozdrave s strehe, ki padajo na naše stojnice, pa tudi na izloženo blago in v slučajno nepokrite posode in prekašajo s tem mnogo ocvirke s kostanjev. Prahu je pa tu. kjer je večni prepih, več kot ga je bilo pod kostanji. Tudi kosmate špase , ki so jih baje uganjali omenjeni kavalirji — bi mlekarice morda lažje prenašale, kot ta prijetni duh po amonijaku, ki se širi na sedanjem prostoru, ker zamenjajo ta kraj. oziroma ga uporabljajo zvečer i u ponoči razni eestilci alkohola kot javno stranišče. Tudi glede določanja prostorov bi se moralo nekaj ukreniti in vsaj onim, ki prihajajo redno vsak dan na trg in imajo prijavljeno obrt ter morajo plačevati visoke davke — nakazati stalne, krite stojnice na vidnem prometnem kraju — kakor je to po vseh drug in večjih mestih. Kmeticam, ki prinašajo različne domače pridelke in ne prihajajo redno vsak dan na trg - ob slabem vremenu pa sploh ne — na takem Tiakazilu stalnega prostora ni dosti ležeče — prodajalkam — ki imajo prijavljeno obrt, plačujejo davke in so redno vsak dan in ob vsakem vremenu na trgu ter imajo tudi svoje redne odjemalce, je pa ta ukrep življenjski pogoj. Končno še pravijo: >Če smo res tak Bitne, da se nam kar situ zdi- odkaže nam naj se prostor, da se nas bo videlo ali vsa.] lažje našlo — in da ne bomo za tem mrzlim zidom — na večnem prepihu in smradu 3l nakopavale še bolezni. Ta prostor, ki je dodeljen sedaj mlekart-cam, pa naj služi nadalje temu, čemur je do-sedaj — za prodajo pokvarjene železne posoda. Zapostavljena cesta Gospod urednik! V vasem cenj listu smo čitali že večkrat razne pritožbe, nobe* ne pa še ne. glede zapostavljanja Mišičeve ceste in glede žalostnih razmer, ki vladajo na njej. Pomislite! To nad 600 korakov dolgo in deloma samotno cesto razsvetljuj jejo v temnih nočeh edinole 3 slabotno br* leče žarnice. Od teh žarnic je oddaljena od Jarčeve vile prva 94* druga 230 in tretja kar 373 korakov! Če primerjamo razsvet* ljavo te ceste z ono Domobranske, vidimo velikanski razloček; na zadnje imenovani cesti razsvetljuje namreč isto dolžino ce« ste 7 žarnic. Pri tem je pa treba pripom* niti, da je na Mišičevi cesti precej gost drevored, ki ga na Domobranski cesti ni. — Mišičeva cesta je tudi posebno v jutra* njih urah polna kolesarjev, med temi dosti mesarjev. Ti kolesarji so se kar lepo udo* mačili na poti, določeni za pešce. So pa še 1ako brezobzirni, da se na razne prošnje in opomine ne ozirajo, nasprotno celo opominjaj očega surovo nahrulijo. Tako smo pač vedno v nevarnosti, da se nas te* lesno poškoduje. Stražnik je pa na tej ce* sti bela vrana. Apeliramo na g. župana, naj si o priliki ogleda to zapostavljeno cesto in naj na* pravi v temni noči izprehod sem doli k nam; mnenja smo, da potem pač ne bomo več dolgo čakali in da nas bo mestni magistrat morda že za Miklavževo obdaril se z najmanje 3 novimi, četudi slabo brlečimi žarnicami na tej cesti, za kar mu oomo številni davkoplačevalci iz srca hvalež ji. — Policijo pa prosimo, da to cesto pogo* sto nadzoruje ter brezobzirne kolesarje strogo kaznuje. Davkoplačevalci. Nevarno tramvajsko knzisce Tramvajsko križišče na Dolenjski cesti je zelo nerodno. Nerodno je mnareč izstopati onim, ki se pripeljejo iz mesta, da, celo življensko nevarno, ker je pri izstopu več brzojavnih drogov tik ob progi, posebno pa še tablica z napisom »Postajališče«, ki je komaj 30 cm oddaljena od voza. Gorje onemu, ki bi si upal le malo pogledati iz tramvaja, kje je, predno se docela ustavi. Ko se pa ustavi, je prostora za izstop samo za enega, komaj pol metra širok pas med tirom in globokim jarkom ob cesti. Će bi se malo bolj umaknil, zaide v jarek, če pa premalo, ga lahko tramvaj potegne podse, če pa bi šel za tramvajem na cesto, pa lahko zašel pod drugi tramvaj ali bi ga pa povozil avto. katerega mu ni mogoče izza tramvaja videti. Izključeno pa je, da bi mogel kdo pri izstopu vzeti seboj kako prtljago. Moral bi jo enostavno vreči v jarek, če bi ne hotel, da pride sam ali prtljaga pod tramvaj. Naj bi se jarek zasul in dotični drogi odstranili, dokler se ne zgodi kaka nesreča. Do tedaj Da naj bi tramvaj, ki pride iz mesta, ustavljal pred železnico, kakor dosedaj, da lahko že tam izstopi, kdor bi imel na križišču izstopiti. Eden v imenu mnogih. — Levi banket ob Dunajski cesti je namenjen le pešcem. Smo za to zelo hvaležni! Pa kakor bi bili to ljudje druge vrste, ker namajo ne avta, ne dvokolesa, se ravna ž njimi mačehovsko. — Očividno je na razpolago mestu sedaj velika množina gramoza. Ali bi se ne moglo par Turkovih velikih avtomobilov granvoza zvrniti tudi na to mesto? Vsi, ki hodimo vsak dan večkrat to pot, bi bili jako hvaležni, če bi se dvignila nekoliko in iznivelirala, da bi voda mogla odtekati. „Soča" v Višnji gori V nedeljo 23. t. m. je gostovala v Višnji gori dramska družina »Soča« iz Ljubljane. Strindbergov »Oče«, ki ni ravno primeren za podeželsko gostovanje, je bil to pot igran desetič. Snov je pretežka za diletante, ker so ji komaj dobri poedini igralci. V Višnjo goro je prihitelo mnogo našega učiteljst.a iz bližnjih in daljnih krajev, obisk je bil res lep, dvorana nabito polna. Skromen oder. nezadostna razsvetljava in stare kulise so kvarno vplivale na igro. Izmed ansamblov sta rešili svoji vlogi častno obe sestri Reinerjevi. Tudi Ga-brijelčičeva ni zaostajala- Ostali, razen Košute — povprečni. Tussy Reinerjeva je to pot ponovno dokazala, da je zrela za več kot potujoči diletantski oder. Govor g. Mirka Kraglja je bil malce predolg in prekompliciran za podeželsko ljudstvo. Ansamblu ozir. vodstvu bi priporočali lažje komade, vesele vsebine, obisk bo v mnogih krajih gotovo večji. V—g. Alro Ž**l** mwIi l*»T*p IrnJi**^ pristopi k VodniVmr? #?rti5bi! Ljudski koncert Orkester Del. glasb, društva Zarja« je priredil včeraj zvečer v dvorani Delavske zbornice ljudski koncert, pri katerem sta sodelovala gdč. Ančka Mezetova (sopran) in g. Tone Petrovčič (bariton). Koncert je vodil g. Danilo Bučar. Prvi del koncerta sem poslušal v dvorani, drugi del pa sem poskušal poslušati pri svojem radio aparatu, toda po izjavi g. spikerja je nastal sredi Rossinija noter do Schuberta defekt pri ojačevalcu, kar se pri nas, žal le prerado dogaja. Prenos simfonije pa je bil v redu. Pozdravljam kar najiskreneje vsak priče-tek instrumentalne muzike, ki čimdalje bolj pogosto vznika zdaj tu, zdaj tam. zlasti je treba podčrtati veselo delo pri delavskih glasbenih društvih, pri Grafiki- sedaj prt -Zarjic. Res, da so izvajalci in voditelji amaterji in je treba njihovo delo meriti z drugačnim merilom, kot delo poklicnih muzt-kov, ali ljudi, ki razpolagajo s širšo glasbeno podlago, vendar je resnica, da so iz amaterjev izšli mojstri, da so amaterji dali pobudo za ves svetovni glasbeni razvoj. Kako daleč lahko sežejo v novejšem Času delavska glasbena udruženja, je pokazal nedeljski večerni simfonični koncert delavskega pev. društva na Dunaju, ki je izvajalo Brecht-Hin-demith-Weillov ^Lindberg-Flug/, in to sijajno! Orkester »Zarje* šteje okoli 20 godbenikov, med njimi šest prvih vijolin, 4 arnje, -Ive violi, '2 čela in dva kontrabasa, ko bo kompleten še les in metal ter tolkala, pa se bo orkester lotil lahko s svojo pridnostjo in ambicijo resnih stvari. Nočem s tem reči, da skladbe, ki jih je imela :>Zarjai: včeraj na programu, niso resne, toda to so več ali manj ceneni in posrečeni aranžmani, ki naj veljajo le kot začetno delo. Tudi za zasedbo, kakršno ima >Zarjin< orkester, bi se našlo originalne stvari. Presenečen pa sem bil, da nisem našel v programu orkestra niti ene slovanske stvari, kaj šele jugoslovenske, ah domače. Michiels (kdo je to?) je šablonski, Griegova >Udanostna koračnicac je v tem malo poglobljenem izvajanju dokaj enolična, Rossinijeva Tankred uvertura je slabo aran žirana, Schubert v tem aranžmanu pa je absurd. Ako že morajo bifi aranžmani, pa ima tozadevna literatura nebroj stvari, ki bi se ljudskemu koncertu tudi še bolj prilegali, res ljudske, a vendar visoke umetniške skladbe. Pa pustimo vse to v stran; orkester je tu, dela radostno in z vnemo in v tem delu ga moramo podpirati; kajti želimo da se bo razvil v res ljudski orkester najboljše kvalitete in da bo s svojimi koncerti vzbudil zanimanje za orkestralno glasbo v najširših ljudskih plasteh. V podrobno oceno izvajanj spričo začetniškega dela se -ne nameravam spustiti. Vse je premagala najboljša volja in publika je tako g. Bučarja kot orkester nagradila z gromkimi aplavzi. Trdno se nadejam, da bo ^Zarja prepotreb-ne ljudske koncerte nadaljevala ter posegla tudi po slovanskiU. ne v poslednji vrsti po domačih delih. G. Tone Petrovčič je v program prinesel prijetno izpremembo. Zapel je ob spremlje-vanju klavirja Panuovo ^Poslednjo noč« m Savinovo Poroko:, prva dovolj z.rnna, druga pa redko slišana skladba. G. Petrovčič ima prijetno barvan bariton, ogibati se mora le skrajnih meja svojega glasu. Uverjen sem, da je tudi gdčna. Mezetova, ki je to pot, žal, nisem mogel slišati, z Devovo v.-Kanglico-r in Pavčičevo Pastirico in Uspavanko« dosegla po zelo hvaležnem poslušalstvu, kakor g. Petrovčič kar najlepši uspeh. Poslušalstva je bilo pa neverjetno malo. Človek bi pričakoval ravno nasprotno. Tu treba še temeljitega vzgojnega dela! Naj ašZarjftc ne povesi rok, temveč energično nadaljuje, kar je tako srečno pričela. —č. SOKOL Odborova seja sokolske žnpe Ljubljana V nedeljo 23. t. m. se je vršila v So-kolskem domu na Taboru župna odborova seja ljubljanske sokolske župe ob polno-številni udeležbi župnih društev. Navzočih je bilo 70 delegatov, ki so zastopali 38 edi-nic. Udeležila se niso društva: Gerovo, Prezid, Loška dolina. Medvode in Vače. Iz poročila župnega tajnika br. Stane Flegarja posnemamo, da napredek Sokol-stva vedno napreduje in da tudi javnost posveča Sokolstvu mnogo pažnje. V poročilu je podana splošna situacija Sokolstva v obče, predvsem pa ljubljanske župe. Število društev je napredovalo od 34 v lanskem letu na 43 in sicer so se ustanovila sledeča društva: Ljubljana III-, Ljubljana IV., Dolenja vas. Gerovo, Medvode, Prezid. Zgornja Šiška in Velike Poljane ter Št Vid - Stična. Iz poročila tudi posnemamo podatke o veliki podpori Sokolstvu s strani srezkih načelstev, ki sokolski pokret vsestransko podpirajo. Predvsem omenja poročilo srezkega načelnika v Litiji in Kočevju, ki sta tudi oba aktivna sokolska delavca. Veliko žrtvuje za razmah Sokolstva v Ljubljani tudi mestna občina, ki je ljubljanskim društvom, katerih je sedaj pet, v vsakem oziru vedno na razpolago. Naslednje poročilo je podal župni pod-starosta br. dr. Riko Fux o pripravah jugoslovanskega Sokolstva za 9. zlet Vseslo-vanskega Sokolstva v Pragi leta 1£32 in za o proslavi lOOletnice rojstva Tyrša, ustanovitelja Sokolstva. Izčrpnemu in obširnemu referatu so sledili delegati z največjim zanimanjem. Nadaljnje poročilo je podal brat Vilko Turk o aktivnem detevanju in udejstvovanju učiteljstva v Sokolu, ki nas žal nikakor ne more zadovoljiti, sodeluje jih namreč le okrog 25%. Zadnje poročilo je podal br. dr. FranL Mfs o zdravstvenem delu v društvih. Poročijo je bilo izredno zanimivo, nakar se je sklenilo, da se ustanove v vseh društvi** zdravstveni odseki, katerih namen bo predvsem širiti oropagando za protialkoholizen m antinikotizem itd. Pri slučajnostih se je razvila obširnejša debata o delu v posameznih društvih, nakar je župni starosta br. dr. Josip Pipen-bacher zaključil sejo ob 13. uri. Želeti bi bilo, da se taka zborovanja vrše večkrat na leto, kar bo sigurno v veliko korist Sokolstvu. — Odborova seja ČOS bo dne 6. in 7. decembra v Tvrševem domu v Pragi. Prvi dan bodo poleg rednih poiočil in predložitve proračuna podana tudi poročila o beograjskem zletu (poroča brat btepanek) o ekspedicijah v Sofijo, v Luxeiubourg in v Belgijo Nadalje se bo razpravljalo o bo-doči-h prireditvah: o Tvrševih proslavah in o vsesokolskem zletu v Pragi. Drugi dan bo na dnevnem redu tudi razprava o proračunu za leto 1931., poročilo o poškodbe-nem fondu C<)S. predlog o podaljšanju zavarovanja smučarjev in sankačev, predlogi predsedništva COS in predlogi žup. — Olimpijske igre. ki bodo leta 1932 v Los Angelosu, so določene za čas od 30. julija do 13. aprila. Na sporedu olimviiskih iger so: atletika, telovadba, boks. rokobor-ba. aviatika. plavanje, vodni polo, mečevanje, jahanj«1, kolesarslvo, bremena, veslanje in hoekev. Za olimpijske igre v letu 1930 se že /daj poteguje enajst mest: Berlin, KoJn ob Renu, Frankfurt ob Meni. Nijrnbepj. Ai-res, Dublin, Helsinki in Rim. Pesem je končana Prej ko se more končati, se seveda mora začeti. In se začne med vihro saksofona. Jazz. Velemestni lokal, šampanjec in takozv. fina družba. Xad vsem je žena, gledališka pevka (Liane Haid). Š-ampanjec se peni. Tudi kri je kot šampanjec. Tako je vedno bilo in bo: lepa žena zmagovalka nad smešnimi moškimi kreaturami. Pravijo, da je ženska uganka. Za moške je gotovo, prav tako pa je menda moški ženskam. Ko se pa zagledamo v ta film, nehote str* mimo, s kako fineso in lahkoto nam po« enostavi to uganko. Pevka Tilli je tip ženske, ki bo vedno zanimal. Žena demon, ki se takoj prelevi v najslajšega angeljčka, čim ji prične na* gajati srce — ali pa tudi v pristnega Luci* fer j a. Natakar, plačam! zakliče neki prosto* dušni mladec, vrže novec na mizo in od* ide. Njega ne briga niti malo, če med tem v lokalu poje elegantna, lepa, očarljiva itd. pevka, v katero so uprte oči vseh. Njeni kavalirji umirajo od ljubezni ob njej. To pa zanjo'nič ne pomeni. Le oni mladič jo je užalil v dno duše. Nezaslišano! Pevka je silno užaljena: tako je užaljena ženska v svojem samoljubju in zmagoslavju. In njeni kavalirji! Kreature, ki se ji hočejo ob vsaki priliki prikupiti. Nadvse dobro* došla jim je vsaka prilika, četudi se zdaj tako zgražajo. V njenem stanovanju jo »tolažijo«-Razkvašeni, vedno žejni baron. Bitje, ki se duši v svoji masti. Najlepše je še od njega, da je smešen; star dedec — žen* skar. . . Drugi, gospod komponist. Ima si* cer nekakšne ideale, gotovo jih mora ime* ti, ker je komponist, ker ni baron. Sicer j^ pa kreatura tudi on. In še tretji, milijo* narjev sin. Rekli bi — fantalin, ki še ni začel živeti in nikdar ne bo — četudi je že sit marsičesa — izžit mlečnozobež. Skoro klasične figure so ti Lazarji, ki oprezajo na drobtine njene ljubezni. Kakor ranjena levinja si išče zadošče* nja Ne more si ohladiti jeze niti nad svo* jimi petolizniki. — Poberite si mi na vse večne čase iz* pred oči! In se pobero kot psički. Ampak nad kom naj sedaj stresa svojo jezo? Ženska mora imeti nekoga za svoje slabe dni. Zato tudi marsikatera ne more živeti brez* moškega. Da, sijajna misel, osebnega tajni':a potrebuje! Pride jih dvanajst tucatov. Slika so* dobnosti . . . Ljudje so dandanes — tako* rekoč poceni, kruh pa je tako prokleto drag. Ženskam je usoda rada naklonjena. Med tistimi tucati stoji tudi on. Nihče drugi kot tisti fantič, ki je med njenim petjem zapustil lokal. Lej ga ptička, ptič* ka! Srce ji kar vriska, ampak obličje je maska. — Gospodje, mesto privatnega tajnika je že oddano! Gospodje so takih pozdra* vov vajeni, vse bi jih prej presenetilo . . Gred cllon; nih glav. — Vi ostanete! (Gorje ti, fantič!) — Baš vas iščem že tri dni! Zakaj ste zapustili restavracijo med tem ko sem pela? Vam nisem bila všeč? — O, pa še kako, le tekst pesmi mi ni ugajal — gardni oficir, gardni oficir! — Kakšne pa naj pojem? — Moderne, vesele! Sede h klavirju in zapoje najmodernej* ši »šlager«. — Ženska je seveda tudi ved* no moderna, zlasti ob taki pesmi. Srce zaigra pevka. Zdaj se preraja demon v angela . . . — Kako se pa pišete, prosim? — LTlrich Weidenau. (Willy Forst). Pogodba je sklenjena. Pevka je s svojim tajnikom zelo zado* voljna. Najbolj seveda zdaj, ko pleše z njim pri čajanki. Pri mizi sede tudi njeni »trije kralji« odnosno psički. Večnost ni minula, pa so morali zopet priti . . . Stra* hovito so nervozni, ker je ona v njegovih rokah. Pevka pa ni vedno zadovoljna. Saj žen* ski to ni mogoče. Tajnik je preveč služ* ben. In preveč obziren. Njej strašno mrzi tista njegova večna »Milostiva\« kajti nje* no srce zahteva — »Du, Du!« Ah, da, ta* ko je dostojen, pa ne da bi stopil k njej v sobo, ker je še v pižami. Ona že ve, za= kaj je v pižami. Zopet je przadeto nien^ srce. Ker Je užaljena — igra prstno žen s ko komedijo. Hoče ga prepričati, da inv nekoga v kopalnici. In še — da. po petih minutah, govori z njim telefonično . . . Angel se je prelevil v satana . . . Da. ona je z njim tako zadovoljna. Ampak zakaj tega on ne razume. Zato ni zadovoljna. On zna izvrstno sukati lutke njenega starega marijonetnega odra. ki ga je popravil kot skrben upravitelj vse rjenc lastnine, igralka je takrat gledalec. Oh, da. z njun je silno zadovoljna . . . Igra pa je res i/borna. Tako blizu je že njena roka njegovemu vratu. On se pa še vedno ne zave; ni zadovoljna, le ogorčena je — zato pravi, da ji ne ugaja njegova srajca s trdim ovratnikom. Zahteva, da mora odslej nositi srajco s prišitim ovrat* nikom. Gorje ti, fantič In kam hodi on vsak večer med deveto in enajsto. To je zanjo najbolj pereče vprašanje . . . Zato mu naroči nekoč zve* čer, da mora biti baš med 9. in II. pri komponistu. Njena trojica je že izvedela, kam zahaja med tistim časom. Izve tam vse potrebno. Tam je njegovo stanovanje, pri njem pa stanuje skrbna babica . . Da je zaljubljen v igralko — in da sc ji ne upa razodeti. Višek sreče . . . On pa čaka . . . Komponrst mu razlaga sujet moderne operete. »On se ji odpove, ker vidi, da bi ji ne mogel izpolniti vsake želje; ona je vajena luksusa, ker je bogata, on pa je ubog. Zaradi njene sreče. Razu* mete?«: On razume . . . Pevka pride, na perutih ljubezni je k njemu prihitela. Najraje bi ga kar zadu* šila na svojih — prsih . . . On pa se ne zave. Diktira mu pismo, da ga nepopisno ljubi, da je neizmerno srečna in da jo mora kar osvojiti . . . Poljubi me! Demon se je zopet prelevil v angela. — In naslov? Ona pa čaka poljuba . . . — Naslov?!? Naslov? — Srce j^ krvavi. Vanj zopet stopi satan. — Naslov? Jerome Tonli! In on odpošlje pismo milijonarjevemu sinu, tistemu, ki je že vsega sit in še vsega lačen. Potem ona odpotuje — s Toni i jem. On je ni znal osvojiti . . . Ni objel angela, zato mu je pokazal hudič kremplje. Pesem je končana. To je satira na sentimentalnost io to je zrcalo žene. KOLEDAR. Danes: Torek, 25. novembra 1930, katoličani: Katarina, pravoslavni: 1?. novembra, Jovan Milost. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto. Opera: Moč usode. B. Kino Matica: Pesmi je konec. Kmo Ideal: Krik z neba. (Rin-tin-trn.) DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinec, Rimska cesta, Leustek, Resljeva cesta. dr. Kmet, Dunajska cesta Iz gledališke pisarne DRAMA. Torek, 25. novembra: Zaprto. Sreda, 26. novembra: Serrja A*000001. Red D. Četrtek, 27. novembra: Gostovanje drame v Kranju ob 15. Snegulčica, ob 20. Sveti plamen. Izvrstno rusko komedijo Serija A* 000001, katero je napisal Aleksej Tolstoj in jo je naša drama vprizorila z največjim uspehom, se ponovi v sredo, dne 26. t. m. za abonente reda D. Poleg »Gospe mini« strice« je komedija Serija A*000001 ena najbolj uspelih del letošnje sezone. Dose* danje predstave je publ ka najtopleje sprejela, m napolnila gledališče do zad* njega kotička. OPERA. Torek, 25. novembra: Moč usode. Red B Sreda, 26. novembra: Zaprto. Četrtek, 27. novembra: Prireditev Rdečega križa. Izven. Petek, 28. novembra: Tosca. Gostuje slav» ni Baklanov. Izven. Sobota, 29. novembra: Vesela vojna. Red C. Za gostovanje slavnega ruskega ba* ritonista Jurija Baklanova vlada med na* šo publiko veliko zanimanje. Dober del vstopnic je že prodan. Uprava opozarja vse one, ki so si rezervirali vstopnice, da jih morajo dvigniti do četrtka opoldne, si» cer sc prodajo. Na razpolago so še lože in ložni sedeži. lože v parterju stanejo a 300.— Din, v I. redu po 300 in 350 Din. na balkonu pa 180 in 200 Din. Baklanov je poleg Saljapina brez dvoma eden najbolj« ših umetnikov, ki nastopajo po Evropi. Drevi se poje Verdijeva operu Moč usode. V glavni ženski vlogi nastopi ga. Ida Juraničeva. V ostalih vlogah sodelu« jejo: Kogejeva, Španova ter gg. Marčec, Grba, Janko, Rumpel, Zupan in drugi. Opero dirigira kapelnik Neffat, režira rav» natelj Polič. Predstava se vrši za abonma reda B. Sreda, 26. novembra. 12.15: Plošče (ruska in operetna glasba): 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza: 17.30: Radio*orkester: 18.30: Prof. France Koblar: Ob 20 letnici Tolstega: 19: Dr. Ni* kola Preobraženskv: Ruščina: 19.30: Profe* sor Silvo Kranjec: Poglavje iz sociografije; 20.10: Prenos koncerta zagrebških madriga« listov iz Hrvatskega Glasbenega zavoda: 2: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 27 novembra. 12.15: Plošče (jugoslov. glasba, plesni šlagerji); 12,45: Dnevne vesti; 13: Cas, plo* šče, borza; 17.30. Otroška ura, Manica Ko* manova; 18: Koncert zbora Mestne ženske realne gimnazije: 18.30: Drago 1'laga: Girn* nastična ura; 19: Dr Mirko Rupel: Srbo* hrvaščina: 19.30: Dr Valter Bohinec: Geo* "Jja naše zemlje, 20: Pero Horn: Vzgoja troka (duševna vzgoja, domačnosti: 20.30: Prenos opere z Dunaja: »Švanda Dudak«; 2.30: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Ste v 2f>0 >SLOVENSK1 NARO D«, dne 25. novembra 1930 Sfrfm t Dnevne vesti Mojster v kinu in štrajk kislega zelja Kdor pošteno plača vstopnino, im elem Ljubljana, 25. novembra. Marsikaj se zgodi v naši prebeii Ljubljani, ostane pa za večne čase Čino. Ljudje se radi tako skrivaj zabavajo kot maček s klobaso v kotu, časopisja pa sc boje, ker ima najdaljši jezik... Le branjevke in še kdo se srkivnostno hihitajo, v predmestju pa kujejo iz dogodka nove »vice*. Gode se pa tako nedolžne stvari, da se res ni treba bati najdaljšega jezika in črnih črk. ki belodanijo rado\ednemu človeštvu — >kaj je noviga«? Čudna reč je res to, da se nas tako boje, nas najbolj nedolžnih, ki p.šemo same nedolžne »vice* in najčistejše resnice. Zadnjič je neki ženski ušla raca v Ljubljanico (ne nam), pa se je reva tako prestrašila — ne zato ker ji je plavala raca po vodi, temveč zaradi tega, da bi je ne zapisal policaj in da bi ne prišla v črne črke Malo je manjkalo, pa bi padla v 100r'ć omed-levico, ko je zagledala nekega možakarja s papirj v roki, ki je prihajal k nji. Ampak ni bil tisto papir, možakar pa tudi nI prihajal, temveč je prihajala kmetica z veliko vrečo koruznega perja. Strah ima velike oči. Sicer pa to ne spada toliko pod to poglavje, hočem le reči, da ni nikdar poleg možakarja s papirjem, ko bi bilo treba to in ono zabeležiti na ljubo javnosti in v strah prizadetih. O, ti uboga javnost! O takih stvareh bi pa vendar morala biti poučena, to so pa že važne novice, skoro tako kot tista o revoluciji v Rusiji. In to se je zgodilo že v nedeljo. Ker smo pa točni in vestni kronisti, zato bo menda moralo biti dobro, če je zabeleženo že v torek. V nedeljo zvečer se je mojster kopitar dobro počutil. Pa zakaj bi se ne, njega to prav nič ne briga, če je vsa Ljubljana v konkurzu ter skisana kot tisto zelje, na katero še pridemo. Namreč je mojster prepričanja, da je bolje imeti nekaj vsaj v petah, če že ni nič pod plešo. In je imel precej težke pete, zato pa so brle tudi toliko razsodne, kje je najboljša zabava. V Elitni kino ga je zaneslo. Mojster je vstopnino plačal kot se spodobi. Sedel pa je tam, kjer mu je najbolj ugajalo, vstopnino je plačal pošteno in basta! Ko je pa že udobno sedel tik ob ložah, se ie v njem oglasil njegov boljši jaz — najbrž zato, ker je sedel med »boljšimi« ljudmi. Glasno je izražal svoja poetična čustva tako, da je eHta imela takoj ton-filmsko predstavo. Slika je bila izredno plastična in še celo dišala je po pristnem dalmatincu. Tehnika čudovito napreduje! Niti platna in aparata ni trebalo več. Potem pa je prišel neki neverni Tomaž, ki ni verjel v mojstra. Hotel je kar nanj sesti ter dokazoval z vstonnico pravico do tega čina. Torej že dva igralca tega hiper-modernega filma. Občinstvo je bilo s predstavo izredno prijetno presenečeno. Moj-iter je igral izvrstnega hajduka in niti luči a pravico sedeti - Zelje je prevraten jim ni bilo treba ugasniti. Nekatere gospodične so sicer protestirale zoper to novost, pristna zabava pa jim je odtehtala druge užitke... Mojster se ni ganil s sedeža. Pridušal se je, ker so ga nadlegovali, a načelo, da kder plača vstopnino, sme tuu. n hrabro branil. Prišel je ravnate!], da si ogleda ta fenomen. Mojstru pa je bilo vseeno — naj pride kdorkoli, vsem je povedal v brk. da je plačal in da bo tudi sedel. — Tuk: je pa karta! Naj me prec vrag vzame, če ni res! Pa so ga pustili pri miru in predstava je bila končana — zadaj — nakar pa se je začela spredaj. Niso pa pustili včeraj pri miru Trnov-čank. Na trgu so cvetele kot najlepše rože za vse svete — ob svojem kislem zelju in repi. »Dišale so rože in zelje in repa,« bi rekla pesem. Kisel ponedeljek je bil včeraj. Skratka; ponedeljek je bil, ljudi je silno gnalo na kislo in h kislemu; prihrumele so gospodinje na trg po zelje in repo. Zelja in repe pa — ni bilo nikjer. — Križ boš', kuga se je zgudl? so se prestrašile gospodinje, cekarji so jim padli iz rok. — Trnovčanke štrajkajo! Niso mogle tega razumeti. Nikdar še niso Trnov Janke štrajkale in kaj se sploh to pravi — Trnovčanke štrajkajo? So bolne? Ali se jim je zelje še enkrat ski-salo? Tako je baje bilo: Kot rečeno, Trnovčanke so cvetele m ponujale: — Repco? Zela? Ampak so ponujale kar tako iz navade, gospodinj namreč še ni bilo. Trnovčanke zgodaj vstanejo, pravijo, da se človek ski-sa če dolgo leži — tako kot zelje — tega se pa strašno boje, gotovo ne brez vzroka, V oklepaju rečeno: Trnovčanke so namreff sladke. Gospodje so prišli — še bolj kisli kot ponedeljek m kislo zelje, — Po čem? — 3.50 zelje repa 3. — Nič, tuki, ga ne boste prodajale, kar doma v Trnov* ga poskuste! 3 Din zelje, 2.50 repa — kakor hoč'te! — Saj vam ga ne treba kupet! Kar dam pejma, še prusil nas boste, da veste! Pa ga ne borna dale, dehci vražji! Gospodinje so pobrale cekarje. — Prav je babam, zakoga pa tku drag držeja! so pripomnile ter odrinile v trgovine po — kis. Baje so imele snoči Trnovčanke shod na Gmajni. Dnevni red: 1.) Kisu zele m umazana konkurenca. 2.) Držimo visok cena, dokler bo kaj repe in zela! 3.) Pridn jejma repa in zele da ne bo treba cen znižat'! Bomo videli, po čem bo danes zelje na trgu in če bodo Trnovčanke po njem dišale. Zelje je prevraten element — Gradnja drugega tira na progi Zagreb—Zidani most. V prometnem min istr atvu pripravljajo načrte za drugi tir na progi Zagreb—Zidani inost. Za izplačeva nje letnih anuitet bodo določeni potrebni zneski v proračunu. Tretji most na Zidanem mosta bo dograjen in otvorjen spomladi. — Splitska »Zastava« oživljena 5 i. januarjem 1931 začne v Splitu e. >p:*r zija ii»U predv >ir»a. »Zastava«, ki je zastunala kot svobcJomiSf-lno in odvisno glasili ;av iiega mumija idejo državnega in jagodne ga ei.DS i j vseh Jugoslovenov Izhajala bo Jvakrg* na reden na 4 stranen velikega formata. Njen program bo: Za kralja, »aroo in Xa&( slavijo. Urejeval jo bo ajan predvojni urednik in ustanovitelj dr. Oskar Tartaglia. — Obrtništvo v Srbiji. Beograjska obrtna zbornica je že večkrat poskusila zbrati točne podatke o obrtništvu v naši državi, pa se ji ni posrečilo Pač pa ima zbrane podatke o obrtništvu v Južni in v predvojni Srbiji. Od leta 1920 je položilo v območju beograjske obrtne zbornice izpite za mojstre 33.335 pomočnikov. V Beogradu je 4012 mojstrov, razdeljenih na 51 obrtov. Največ je čevljarjev (410) in pekov (359) — Tečaj za mizarsko loženje v Mariboru. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi na soboto in nedeljo 6. in 7. decembra t. 1. tečaj za mizarsko luže-nje v Mariboru. Tečaj se bo vršil oba dneva celodnevno. Poučevalo se bo luženje raznovrstnega mehkega in trdega lesa, pri čemer se bodo uporabljala lužila po najmodernejših receptih. Dala se bodo tudi navodila glede nabave luzil in vsak udeleženec dobi vrhu tega še seznam preko 100 receptov za sestavo lužil. Sprejmejo se v tečaj v prvi vrsti mojstri, po razpoložljivosti prostora pa tudi pomočniki. Prijave je poslati neposredno Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani najkasneje do 2. decembra t. 1. Pristojbina za mojstre znaša 50 Din, za pomočnike Din 25. —. Vsak udeleženec nost tudi stroške za nabavo 65 komadov deščic iz raznovrstnega lesa v dimenzijah 20XlO em, katere preskrbi za vsakega udeleženca zavod sam. — Opozoritev na teraj za pršenje barv. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani ponovno opozarja ličarsko-ples-karske, kleparske, mtzarskć, strugarske, usnjarske in čevljarske obrtnike in pomočnika na tečaj za pršenje barv, ki ga zavod priredi od 3. do 13. decembra t. 1. v Ljubljani. Prijave je poslati pismeno na Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani do petka 28. t. m. — Veliko gostovanje ljubljanskega Delavskega odra »Svobode« na Hrvatskem. V dneh 29 in 30. novembra t. L gostuje v Varaždinu na povabilo tamkajšnjih delavskih organizacij »Delavski oder Svododa« v Ljubljani z dramo Maksima Gorkega: »Na dnu« in Gogoljevo komedijo »2enitev«. Gostovanje se vrši v Mestnem gledališču. — Gledališče in cirkus. Te dni je v OsijeKu gostovala družina Hudožestveni-kov. Oba večera gostovanja pa je bilo gledališče skoro prazno, ker je iste dni tudi cirkus Kludskv v Os:ieku razpel svoje šotore. Občinstvo je raje drvelo v cirku*. pa tudi ta m bil poln. Cele vrste sedežev so ostale prazne. Kludskv je prvi dan inkasira! 12.000. drugi dan 22.000 Din, njegove dnevne režije ra znašajo 50.000 Din. Zagrebški listi poročajo, da' da uprava cirkusa vstopnico za mačko ali psa in dar je mnogo ljudi na ta način prišlo v cirkus. Policija je baje prejela celo kopico ovadb o tatvinah mačk. — Smrtna kosa. V Litiji je umrl vče raj popoldne vpokojeni poštni upravitelj g. Joško M o d i c, star 72 let. Pokoje 1 je bil navdušen narodnjak in marljivo se je udejstvoval v narodnih in naprednih organizacijah. Pred 40 leti je bil tudi so ustanovitelj zagorskega Sokola. Bil je tudi navdušen planinec. Pogreb bo iurr: ob 15. v Litiji. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo izpremenljivo vreme. Včeraj je bilo po večini krajev naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 17, v Zagrebu in Skoplju 13, v Mariboru 12.2, v Beogradu 12, v Sarajevu 11, v Ljubljani 9.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.!» mm. temperatmra je znašala 2.4. — Koledarja Jadranske Straže za leto 1931. Izšla sta koledarja »Jadranske St*a že« za leto 1931. s>Naš mornar« je kolsaa.r na 200 straneh, k prinaša 40 člankov ,n 80 slik, nekatere v barvah. Koledar je poln poučnega in zabavnega čtiva, zlasti Iz pomorskega življenja. Stane 10 D:n in na roča se pri /vršnem odboru v Spltu in pri vseh odoor^h Jadranske Straže žepni koledarček je letos še posebna ;ep. V njem so vsi pustni, brzojavni in dragi važni podatki Tudi žepni koledarček stane 10 Din. — Dve tragediji. V Osijeku sta se te dni odigrali dve tragediji. Zaradi nesrečne ljubezni je skočila z okna prvega nadstropja in se ubila Elvira Levak, hčerka ugledne rodbine, njen ženin Pavle Kamer, šef mestnega knjigovodstva, se je pa ustrellf. Njegova želja je bila, da ju pokopljejo v skupni grob, toda Elvirini roditelji tega niso dovolili in so hčerko pokopali v rodbinsko grobnico. — Včeraj se je s plinom zastrupila 531etna služkinja Marija Herček iz Sv Križa pri Varaždinu. Zjutraj so jo našli mrtvo Vzrok samomora je bil strah pred boinico. lierčkova je bila namreč že delj časa bolna. — Trgovec izginil brez sledu. Zagrebške »Novosti« poročijo da ie na z ten način izginil iz Čakovca trgovec Mirko Hampamer, lastnik dobro situirane trgovine v Čakovcu. Himpamer ie bil oženjen. Z imI?»cto leno Po«k-r» c*» ;p o-toč^i pred šestimi meseci in živela sta v najlepši slogi. Te dni je Hamnamer kakor običajno ob 7 rvečer zaprl trgovino in o1?el domov. 2em je rekel, da mora obiskati bivšega solastnica trgovine, češ. da morata nekaj • urediti. Okrog 2. ure zjutraj je z Uonka pred hišo petje in godbo in skozi okno je opazila moža v družbi prijateljev. Mož je bil prav dobre volje, stopil je v hišo k ženi in jo začel poljubovati, nato se je pa zopet poslovil. Potem ga žena ni več videla Mož se je baje nekam odpeljal z avtomobilom. — Težka nesreča poštnega avtomobila. Na poti med Goraždo in Fočo v Bosni se je včeraj pripetila precej težka prometna nesreča. Poštni avtobus se je zvrnil v nre-pad in se skoraj popolnoma razbil. Trije potniki so bili težko ranjeni. Prepeljali so jih v bolnico v Počo. Iz Ljubljane —lj Dr. Josip Čerin, zaslužni višji kaDel-nik naše vojaške godbe, praznuje na letošnjem novinarskem koncertu 40letnico svojega dirigentskega dela. Izvajal bo s\ojo kompozicijo »Iz vrela ljubavi«. Tako obeta novinarski koncert prvovrsten umetniški užitek. —lj Francoska pesem na novinarskem koncertu. Na letošnjem novinarskem koncertu nastopi tudi pevski zbor državne realke pod vodstvom znanega učitelja petja g. Luke Kramolca. Realčni pevski zbor ki šteje okrog 100 članov, zapoje francoska pesem »La Madelon de la vietoire« (Ma-dlona ob zmagi). Napev je zložil C. Borel-Clerc, za klavir je pa pesem priredil prof. M. Tome. To pesem so prepevali francoski vojaki L 1918 v slavnostnem sprevodu pod Are de triomphe v Parizu. —lj Popravek. Včeraj smo objavili spored novinarskega koncerta, pa se je vrinila pod točko 2. neljuba pomota. Glasiti se mora Madlona, ne pa Madona ob zmagi. —lj Kostanji padajo drug za drugim na Gosposvetski cesti in v tivolskem drevoredu. Na Gosposvetski cesti je podiranje kostanjev velik dogodek, prisostvuje mu vedno mnojjo radovednežev, ki se zanimajo za vsak dogodek, kot na pr. za podgane pod frančiškanskim mostom. Je pač pri nas strašanski dolgčas. Sicer so pa naši radovedneži dobrih src — včeraj so pamagali drvarjem vleči kretanje z vrvjo, da so hitreje padali, kar priča, da bi radovedneži znali tudi delati. Če bi jim bilo treba. Od dreves na Gosposvetski cesti ni mnogo drv, ona v tivolskem drevoredu pa so precej debela. -—lj Dunajsko cesto tlakujejo ob drugem tramvajskem tiru. Od >Evropec proti kolod voru bo položen enojni tramvajski tir. Zdaj zamenjavajo naprej od *Evropee *»tare tirnice z novimi. Temelj je izkopan do Trdinov? ulice ii: ga zdaj fundirajo s kamenjem '''jamraj vozi od kolodvora do Trdinove ulice, na drugi strani pa do »Figovcac. Vozni promet ob ^Lvropi« pa se vrši neovirano. --Delo naglo nap rf d uje. 1 Gradbena delavnost na Aleksandrovi c-ssti, pa tudi v Gajevi ulici, je še vedno v nezmanjšani meri živahna. Pri palači i Dunave više notranja dela, tesarji pazijo strope, elckiroi. onterji instalirajo elek;rkčno napeljavo, zidani pa zidajo polnilne parapejtne zidove, ra katerih bodo postav jeni okenski ekv rj1. — Pri palači Pokojninskega zav«. la tMtOflirajCi sirop četrtega nadstopja, pri »Vik-toriji< pa d) age etaže. Ker je vreme ugoano, gradnje > ovso<~ naglo napredujejo —lj Miklavžev večer v drami. Kakor lani, priredi Narodno gledališče v Ljubljani tudi letos Miklavžev večer odnosno popoldne. Z ljubeznivim sodelovanjem ljubljanskih gg. trgovcev in podjetnikov bo obdarovanih več najrevnejših otrok z lepimi darili, po možnosti pa bo vsak navzoč otrok dobil kak majhen spomin na Miklavža. Doslej so se odzvale sledeče ljubljanske tvdke: The Rex Co., Siegel & drug, Josip Vidmar, tovarna dežnikov, Viktor Bohinjec, V. Lesjak, Nova založba, P. Magdič, Oblačilnica za Slovenijo, Jugoslovanska knjigarna, Felix Urbane, L. Mikuž. Pozivamo najvljudneje ostale ljubljanske trgovine in podjetja, kakor tudi društva, zlasti karitativna in posameznike, da podpro to akcijo in se odzovejo z darili ali primernim denarnim prispevkom. Darila naj se pošiljajo s pripombo >Za Miklavža* upravi Narodnega gledališča. Miklavževi pri reditvi bosta predvidoma 7. in 8. decembra popoldne. —lj Idrijeanc in ostale primorske rojake pozivamo, da se v čim večjem številu udeleže pogreba tragično preminulega tovariša ing. Bogomira Trohe. Pogreb bo v sredo 26. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. —lj Rdeči križ v operi. Kakor že objavljeno, se bo vršila dramatična predstava Ljubljanskega krajevnem- odbora Rde-'•^Rn križa v operi prihodnji četrtek dne 27. t. m. ob S. uri zvečer in ne v petek kakor je bilo prvotno do]očeno. Vstopnice se dobe v nredprodai- pri dnevn« blagajni v ope«4***** - čajne dramske. Pripominjamo da so že kupljene vstopnice tudi če <;e glasi za 2S. t. m. veljavne za četrtek 27. t. nu — Ljubljanski kraj. ortbor RK. —lj Tramvaj. Zaradi montaže novega dvojnega električnega voda na Dunajski cesti odpade danes nočni tramvajski promet od 22. ure dalje. Od jutri naprej se vrši zopet redni nočni promet. 613* —lj Znanstvena predavanja. Jutri ob 20. se vrši v dvorani Delavske zbornice predavanje. Predaval bo g. dr. Š k e r 1 j o »Važnosti miljeja za prostitucijo, II. del«. Vstop in.ajo samo ženske. Pobirajo se prostovoljni ptffsnevfcl za luč in kurjavo. —lj Koncert španskega violinista Manena bo kakor že javljeno, v sredo 3 decembra t. 1. v veliki dvorani hotela Union. Eden najodličnejših svetovnih violinistov si je izbral in določil za svoj prvi ljubljanski koncert sledeči program. L) Beethoven: Sonata v a- duru op. 47 (Kreutzerjeva sonata). 2.) Poganini - Manen: Koncert v a - molu. 3.) Manen: Balada op. 20. Schu-bert: Čebela. Gluck - Manen: Balet lento in Manen: Iberski ples. Izredno bogat In pester program. O podrobnostih bomo še govorili. Predprodaja ostopnic v Matični knjigarni. —lj Sokol i. Ljubljana-Iabor proslavi državni in sokolski praznik ujedinjenja, dne 1. decembra ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani na Taboru. Vršila se bo svečana seja uprave, kateri bo prisostvovalo celokupno članstvo, naraščaj in deca. Na dnevnem redu bo predavanje o pomenu praznika, prevedba dece v naraščaj in naraščaja v članstvo, polaganje zaobljube vseh novih članov in članic, ki so prestali 6 mesečno poskusno dobo in bili definitivno sprejeti ter izdaja diplom za lahkoatletske tekme. Sodeluje društvena godba. Obleka civilna z znakom. Udeležba obvezna. Poleg članstva, naraščaja in dece se tem potom vabijo k proslavi tudi predstavniki oblastev ter kulturnih in humanitarnih organizacij. —lj Trgovskim nameščencem v Ljubljani. Zveza privatnih nameščencev, podružnica v Ljubljani priredi v torek 25. t m. ob 20. v zelen, dvorani hotela »Uniona« predavanje vi načrtu obrtnega zakona glede na trgovske nameščence. Predaval bo tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik. Zaradi J važnost* snovi vabi ZPN vse trgovske nameščence na predavanje. —lj Razstava umetniške zapuščine Franja Sterleta je zbudila do sedaj med Uubljan--kni občinstvom še več zanimanja, kakor o pričakovali pr»reditelji. Poset je za naše -i z mere ugoden, dokaz, da uživa umetniško Jelo pokojnega mojstra portretista povsod veliko spoštovanje. Vendar pa je opažati, da so naši šolski zavodi do sedaj pokazali premalo zanimanja za to razstavo. To je treba obžalovati tem bolj, ker imajo posebno učene risarji pnliko videti tu vzorno risane glave. Opozarjamo posebno na priložnost, da šole lahko spojijo pregled Strali-love zbirke v Narodnem domu in poset Sterletove kolektivne razstave. Razstava bo trajala nepreklicno samo še ta teden. Izletniki z dežele si jo lahko ogledajo še v nedeljo. —lj Poziv železoiškim vpokojencem! ^Umrl je naš član g. Rajko Magerle nadsprv. v pokoju. Pogreb bo jutri ob 14.30. uri popoldne iz hiše žalosti Ribniška ul. št. 1, Novi Vod-mat. Vpokojenci vljudno vabljeni, da se pogreba udeleže. Društvo železniških vpokojen-cev. —lj Nesamostojni zobotehniki bodt> imeli v sredo 26. t. m. važen sestanek ob pol 20. uri v Narodni kavarni. 61 In —lj Prav lične razglednice za Miklavža, božične in novoletne, je izdala Družba sv. Cirila ra Metoda. Dobe se po knjigarnah in trafikah. Kupujte Ciril - Metodove razglednice! 61-n —lj Večer Rdečega križa. Ljubljanski krajevni odbor Rdečega križa vprizori v četrtek dne 27. t. m. v operi dve mladinski igri: »Sestrin varuh« in »Čarobna košara«. Vstopnice se dobe od danes naprej v predprodaji v opernem gledališču. — Cene dramske. —lj Otroški (lakasti) čeveljček se ie izgubil od Rožne doline do gostilne Čad. Najditelj naj ga odda proti nagradi: Zakotni k. R žna dolina. Cesta X., št. 23, ali v upravi »Slov. Naroda«. Peš okoli sveta V Ljubljani se mudi te dni svetovni potnik in pisatelj Edmund Z s c h e i 1 e, ki se je zglasil v našem uredništvu in ki je v sedmih letih od 1923 do 1930 napravil pot okoli sveta peš. Odšel je 1. avgusta 1. 1923 s svojim tovarišem rz Leipziga ter prepotoval Češkoslovaško, Avstrijo, Švico, Italijo, Jugoslavijo, Madžarsko, Bolgarijo, Turčijo, Grčijo, Egipt, Nubijo, Sudan, Si-najsko puščavo,. Palestino, Transjordanijo, Sirijo, Anatolijo, Kavkaz, Armenijo, Perzijo, Rusijo, Sibirijo, Mandžurijo, Kitajsko, Japonsko, Formozo, Hong-Kong, Ma cao. Filipine, Sulu-arhipel, Straits-Setle-mens. Burmo, CeyIon, bil je v Avstraliji, severni in jujfrii Ameriki. Razen v Rusiji in Sibiriji, Burmi, Kanadi in Zedinjenih državah je povsod potoval peš. V Mandžuriji je izgubil svojega tovariša, ki se je poročil z neko Rusinjo in tamkaj ustanovil svoj dom Kot dokaz svojega potovanja nosi s seboj knjige s potrdili in dopisi Iz najrazličnejših krajev in najrazličnejših ljudr, med njimi tudi zelo uglednih in vplivnih mož. Preden je prišel v Ljubljano, je bil v 1648 krajih. Kakor pripoveduje, je glavni nam«n njegovega potovanja propaganda za esperanto. Sedaj, ko je dovršil potovanje okoli sveta, ne potuje več pqi, pač pa prireja po raznih krajih Evrope predavanja o svojih doživljajih s skioptičnimi slikami. Tako bo tudi v Ljubljani predaval v četrtek zvečer v Narodni kavarni Esperantskemu klubu. V Ljubljano je prišel iz Trsta. Predaval je že po Italiji, kamor je prišel iz Argentine. * Zanimive so njegove knjige s podpiBi in potrdili. Tako ima podpis zadnjega kitajskega cesarja, ki je tri dni po njegovem posetu umrl. Ima podpis generala Vupej-fuja, ki ga je premagal dr. Jungčen, član kantonske nacijonalne vlade. Na Japonskem je govoril z Onlsarro Deguchijem, ki se izdaja za sedaj živečega Krista in če-gar verniki se morajo učiti esperanta. Govoril je tudi s Sunjatgenovim sinom, ki je župan v Kantonu. S Filipinov more pokazati znamke v esperantskem jeziku. Na Sulu- arhiplu, kjer žive lovci glav, je govoril s tamošnjim sultanom. Sprejela ga je tudi siamska kraljica, ki se mu je podpisala v njegovo knjigo s svojimi 36 imeni. Rabindranat Tagore mu je zapisal v knjigo: »Isto solnce je rojeno v novih deželah v krogu neštetih svitanj«. Tagorova sestra mu je zapisala spominske besede v sanskritu. Vodja indijskih nacijonalistov Gandhi pa mu je zapisal: Ni večje religije, kakor je resnica.« Zscheile je vsekakor zanimiv mož. Baje se pogaja tudi s SPD, da bi priredil pod njegovim okriljem pozneje predavanje za širšo javnost. Če se samec seli. — Tote sobo hočem najeti, ko io izprazniš. Zdi se mi lepa. samo tapete so nekam mrtve. — Le počakaj, ponoči ožive. Iz Celja —c Električna napeljava v vojaški bolnici. Vodstvo celjske začasne vojaške bolnice je naprosilo mestno občino, naj oi brezplačno obnovila v poslopju celjske vojaške bolnice električno napeljav}. VV^tJji občinski svet prošnji ni ugodil, ker vojaška uprava že dolga leta dolguje mestni občini najemnino za vojašnice in druge objekte. —c Koncert koroških pesmi prirede združeni pevski zbori CPD Oljke in KPD na praznik ujedinjenja dne 1. decembra ob 20. uri v veliki dvorani Celjskega doma. Opozarjamo na to prireditev, ki obsega vrsto najlepših koroških narodnih pesmi, občinstvo da poseti mnogobrojno ta koncert. Ostala društva opozarjamo, da na ta dan ne prirejajo drugih zabav. —c Iz celjske Strelske družine. Celjska Strelska družina se iskreno zahvaljuje vsem denarnim zavodom in zasebnikom za lepa darila, k: jih je prejela ob priliki strelske tekme 2. t. m. in ki so pripomogla, da je danes zanimanje za Strelsko družino med celjskim občinstvom mnogo večje nego prej. V telovadnici državne realne gimnazije v Celju se vrši vsako nedeljo ob 9. uri dopoldne teoretični pouk v streljanju. Slični strelski tečaji se bodo otvorili, čim se bo prijavilo zadostno Število udeležencev tudi za druge tečaje. Predvsem se namerava otvurit: strelski tečaj za sokolski naraščaj. Prijave sprejemata gg. poročnik Zečevie in blagajnik Ivan Kranjc v Kmetski posojilnici v Prešernovi ulici. —c Zaradi trpinčenja živali je bil ovaden policiji 25!etni voznik Friderik O. iz Celja, k' je svoja dva konja tako divje pre-tepaval ua cesti v Zavodni, da "so morali nastopiti proti njegovi posurovelosti pasan-ti. Nekega gospoda, ki se ie zavzel za ubogo živino, je mladenič celo dejansko napadel. Primerno plačilo ga bo že Lzpame-tovalo. Najboljše, najtrafnejse, zato 13 najcenejše! Naši v Ameriki Blizu kraja Priče, država Utah, se je pripetila 3. oktobra strašna nesreča, k« tere žrtev sta postala zakonca Janez ia Frančiška Vimpolšek. Ko sta se v avtomobilu peljala čez železniško križišče, j« pri vozil brzo v lak, zagTabil avtomobil in ga z vso silo treščil v stran. Mož in žena sta bila takoj mrtva. Pokojni Vimpol&ek je bil doma iz Rajhenburga, star je bil šele 42 let. V Ameriki je bival 17 let..Njegova žena je bila doma iz Velikih Lašč na Dolenjskem. Nameravala sta v kratkem odpotovati v domovino, toda usoda je hotela drogače. V kraju Ročk Springs se je v rudniku smrtno ponesrečil 2 letni Rudolf Hriber-nik. V rudniku se je utrgala velika plast premoga in ga zasula. Nesrečnežu je zlomilo hrbtenico in je kmalu umrl. V istem kraju je umrla Angela Hafnerjeva, mati petih otrok, stara 38 let. Podlegla je pljučnici. — 16. oktobra je umrl Andrej Fortu-na, star 49 let. Pokojni je bil rojen 1881 v vasi Trata, pošta Gorenja vas nad Skorjo Loko, v Ameriki je bival 28 let. V Ameriki je zapustil brata in seetro, v stari domovini pa tri brate in dve sestri. Dva njegova brata sta že pred leti umrla v Ameriki. V Milwaukee, država "VViscontins, je 21. oktobra preminula Terezija Rajer, 'stara 47 let. Bolehala je že dve leti na neozdravljivi bolezni. Zapustila jt- moža, dva sina in hčerko. — V Waukeganu, država Illinois, je 26. oktobra v bolnici na porodu umrla 27 letna Jožefa Dolenc. Poleg novorojenčka je zapustila več otrok in žalujočega moža. — Franu Koklu je umrla žena Antonija, rojena Križmanić, Pokojna je bila stara 47 let, doma je bila iz Lukadola na Hrvatskem. Zapustila je 9 otrok v starosti od 6 do 23 let ter žalujočega moža, — V kraju Ely, država Minnesotta, je umrl eden prvih tamošnjih slovenskih naseljencev, Janez Koval, star 57 let. — V Chieagu je 1. novembra umrla Ana Frank. Pokojna je bila stara 34 let, doma je bila iz Lipovce v Prekmurju. Zapustila je moža in 11 otrok. Težka nesreča je doletela rodbino Janeza Glavača v Johnstownu, V nedeljo 26. oktobra ji je pogorela hiša z vsem imetjem vred. V eni uri je bilo uničeno vse, kar si je Glavač s trudom in pridnostjo pridobil v 20 letih. Dne 1. novembra je obhajal obletnico svojega prihoda v Ameriko. Pač žalostna obletnica! Za nesrečnega Glavača so se zavzeli ameriški rojaki in uvedli obširno pomožno akcijo. Nesreča }e Glavača tem huje prizadela, ker ni bil zavarovan. Strm 4 >S Vi O VB N S K T NAR O D<, dne 35. novembra 1990 Ster. 2*9 62 Vitez enega dne Roman Peter se je ustrašil m povesil oči, iti tudi on je bil pozabil na to izdajalsko sliko. Brž si je hotel izmisliti primerno pretvezo, pa ga je prehitel Hopper s pojasnilom. — Ne vem, kaj mislite vi o tem, sir Vfelter, — je pripomnil ponižno, — toda meni se zdi, da je tale pogumni mladič mislil, da bi ne bilo napačno priti še po eno sliko, ko je šlo s prvo tako gladko. Morda se motim, toda drugače si tega ne znam razlagati. Siru Walteru se je zjasnil obraz. Milijona rje va teorija je imela vse znake verjetnosti in iz srca jo je pozdravil. O Petrovi krivdi je bil namreč trdno prepričan in zato mu je bilo dobrodošlo vse. kar bi še bolj utrdilo to prepričanje. — Hvala vam. gospod Hopper, — je dejal prijazno. — FViznam, da mi to na prišlo na misel. Da. nedvomno je to pravilna razlaga. No torej, imate še kaj na srcu, gospod?— se je obrnil na Petra. Peter je zamišljeno prikimal. Bil je sicer mirnega značaja, toda pod tem bremenom sumničenja ga je začela zapuščati hladnokrvnost. Zavedajoč se svoje nedolžnosti in plemenitega nagiba, ki ga je prignal v galerijo sira Wal-tera. ni pričakoval, da bo sprejeto njegovo pripovedovanje tako zaničljivo. Zdelo se mu je, da ne bo tako lahko prepričati sira Waltera o fiop-perjevi podlosti, ni pa pričakoval, da zaide takoj v začetku v položaj zasa-čenega zločinca, borečega se za svobodo. Po vsem, kar je bil za sira Wal-tera pretrpel, se mu je zdela to kruta krivica. — Ta Hopper. — je začel, pa mu je zastala beseda v grlu. Gibbs je namreč nenadoma zakašljal in kašljal je, dokler se ni začel daviti. — Pojdite s tem kašljem ven, — mu je velel Hopper. — Človek pri tem niti misliti ne more. Gibbs je na vso moč zakašljal in se odmajal rz sobe. Se zunaj se je slišalo njegovo kaši janje. — Ce se tale tiček ne vrne, — je dejal Peter siru Walteru, — ne smete dolžiti mene. Saj sem vam že dejal, da ga je ta stara mrcina najela, da bi ukradel vašo sliko. Gibbs bi moral dobiti za to »uslugo« petsto funtov ... ali pa dolarjev, to mi ni točno znano. Hopper se je razjezil na vas, ker mu niste hoteli prodati slike in mislil je, da doseže na ta načm svoj crlj. Sir VValter je hotel odgovoriti, pa ga je prehitel Hopper. — Gospod, ne odobravam vaših načel, občudujem pa vašo predrznost. Od kod ste vse to vzeli? — Slišal sem vse na lastna ušesa, — je odgovoril Peter. — Slučajno sem bH namreč za zaveso v Gibbsovi sobi v hotelu, ko je vam izročal ukradeno sHko. Hopper se je komaj vidno zdrznil m iztegnil roko k svoji kozji bradici. Potem se je ozrl na Petra in izprego-voril ironično: — Glej, glej! V hotelu, pravite? In to je vse, kar ste slišali, a? — Čakajte, — je odgovoril Peter m pomislim. — O, se že spominjam. — Ozrl se je na sira Waltera. — O vas se je pri tem tudi govorilo, sir Walter. Ta stari grešnik je vas omenjal kot plešastega domišljavca z ribjimi očmi. S tem samo ponavljam njegove besede, razumete. Siru Waltem so se na ježih brki m njegove oči so postale izrazito rfbje. Oči vidno ni hotel ničesar razumeti, misleč, da ga hoče Peter samo žaKri. Že je hotel zarohneti, toda Hopper se je prijel za bradico in mu znova segel v besedo. — Bogme, vaša fantazija pa še daleč prekaša vašo predrznost, gospod. Zdaj me pa poslušajte! Pravite, da ste vfdeli Gibbsa, ko mi je v hotelu izročal sliko. — Da. Potem ste pa mak> zaplesali, če se še spominjate. — Dobro, — je dejal Hopper mirno, — toda zakaj me niste ovadili policiji, a? — Ha! — je vzkliknil sir Wafter. Peter ni takoj odgovoril, čeprav je bil pripravljen na to vprašanje. Bil je enako v zadregi, ko je slišal to vprašanje iz Tobbvjevih ust. — Mislila sva. da bo najbolje požuriti se, ker sva imela mak) časa iti mnogo skrbi, — je odgovoril prepričevalno, kolikor je pač mogel. — Sicer pa ni bilo nobenega redarja pri rokah. — Seveda, — je pripomnil Hopper mirno. — In še nekaj bi me zanimalo. Ko ste snoči, kakor pravite, zalotili Grbbsa, zakaj niste obvestili o tem sira Wal-tera? Zakaj niste klicali na pomoč ali sploh storili kaj, da bi tatu čim prej doletela zaslužena kazen? — Časa ni bilo, — je odgovorH Peter mirno. Toda ... — Seveda, — je prikimal Hopper. — A če bi bila z Gibbsom res taka lopova, kakor ste naju naslikali, mar bi se vrnila k siru Walteru? — Vaša nesramnost ne pozna nobene meje, — je dejal Peter nervozno stopicajoč. — Kaj ste že pozabili na najin izlet po morju? DANES PREMIERA ob 4*, 1. in 9* zvečer! Willy Forst Liane Haid Ernst Verebes v sijajni opereti ljubezni, razkošja, najnovejših popevk in sijajnega humorja

svila It o£lasi< HRASTOVE DESKE več let stare, nežamane, od 1—4 m dolge, H., m. vrsta prodam po Dm 600.— m*. Pri odjemu najmanj 4 m3 popust. — Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 2908 SOBO s posebnim vhodom, z električno razsvetljavo, snažno, v neposredni blizini gorenjskega kolodvora oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2902 Malinovee z najfinejšim sladkorjem vku-han, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. Q- PiccoM, Ljubljana, — 1 kg 20.— Din, pri večjem odjemu ceneje. Razpošilja se po pošti In železnici. 58/T Hoteli — dame, gospodje! Pokličite telefon št. 3269, da pošljemo po Vašo garderobo, da jo ekspresno zlikamo, kemično sčistimo, pošijemo, na željo obrnemo. — Likanje obleke ali suknje Din 18.—, obračanje Din 800.—. — VALLBT EXPRES, Ljubljana, Stari trg št. 19. — Na likanje se lahko počaka! 2906 UČENKO z zadostno šolsko naobrazbo, ndravo in krepko — sprejme tukajšnja trgovina s špecerijo in delikatesami. — Ponudbe pod »Poštena« na upravo »Slovenskega Naroda«. < 2900 UČENKO za izdelovanje belega perila — sprejme takoj P.Mihelak, Rimska cesta 5. Ljubljana. 2880 Ivan Magdlč, krojač Ljubljana, Gledališka ulica št. 7 — se priporoča za jesensko sezono. 2822 Naprodaj vsa konkorzna masa J. Neškudla trgovišta lat obrt cerkvenih paramentov, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35 V prodalo gredo vse terjatve, inventar, zaloga z vsemi potrebščinami, kakor stoji in leži. Pogoji so na vpogled v pisarni drja. Henrika Turna, odvetnika v Ljubljani, MikloSiSeva cesta 13 I kot upravitelja mase. — Pismene ponudbe je vložiti v osmih dneh* DRUŽABNIKA iscem radi prezaposlenosti za prvorazredno restavracijo v Zagrebu. Prednost imajo gostilničar jI-strokovnjaki Slovenci. — Potrebno 300.000 Din, kar je sigurno naloženo. Ponudbe na naslov: Pavleković, Zagreb Hica 146/1. 2905 FOTOGRAFI! išče se potna kamera 18x24, brez objektiva ,2 Heim ali Ate-lier Stativa, elektr. snemalno svetiljko 6000 sveč, povečami aparat za negative 13 X 18, umetno svetlo. — Ponudbe s ceno na: Photoatelier Jadran, Zagreb, Vlaška ulica Št. 75 a. žrebanje v drž« raz« loteriji >»C v- 33.919, 46.238, 64.410, 77.446, 97.636, Zadnji (milijonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti. Včeraj, dne 24. novembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki: lO.OOO Din srečki št.: 29.158, 52.312; 4.000 Ditt srečke št.: 27.825, 47.788, 85.598, 98.759; 291, 1.220, 5.410, 8.311, 11.734, 12.682, 12.860, 24.192, 26.913, 28.341, 30.457, 32.033, 33.329, 36.543, 38.219, 38.955, 40.799, 40.977, 42.891, 43.937, 44.313, 51.484, 53.O03, 53.067, 54.513, 57.070, 58.171, 58.951, 60.405, 68.330, 68.385, 70.021, 71.820, 72.207, 73.556, 73.722, 74.593, 85.194, 85.534, 86.156, 87.840, 89.385, 89.529, 90.145, 90.821, ŽaOOO Din »rečke št.: 21.372, 28.273, 23.803, 23.973, 34.109, 50.638, 65.821, 78.401, 97.821. Dne 22. novembra 1930 so bili.izžrebani naslednji dobitki: 4.000 Ditt srečki št.: 67.526, 96.672; 2.000 Din srečki št.: 46.624, 96.821; 500 Din strečke št.: 8.018, 8.085, 9.766, 9.775, 9.795. 16.001. 16.003. 16.062, 16.086. 17.921, 17.927, 17.946, 27.715, 27.779, 29.257, 29.279, 34.177, 34.191, 35.359, 35.391, 36.613, 36.681, 37.715, 37.716, 37.728, 37.739, 38.103, 38.110, 38 132, 38.184, 38.197, 39.521, 42.993. 49.495, 67.556, 73.779, 77.323, 86.907, 89.179, 39.524, 47.430, 59.554, 69.187, 75.137, 78.068, 87.874, vo.ooo, 39.551, 48.333, 66.436, 69.415, 76.633, 78.085, 87.879, 96,893, 39.584, 48.344, 66.444, 69.458, 76.695, 81.297, 87.921, 98.108, 39.592, 49.470, 66.472, 73.758, 77.292, 84.196. 89.121, 44.150, 56^075, 68.721, 73.957, 77.333, 87.219, 96.619, 46.641, 57.313, 68.763, 73.986, 77.367, 87.220, 96.627, 46.677, 57.339, 68.765, 75.046, 77-368, 87.255, 96.686, 46.700, 58.801, 68-766, 75.097, 77-370, 87.853, 96.690. 47.429, 58.835; 68-771, 75.106, 77376, 87.862, 96.803, 39.588, 49.449, 66.467, 72.062, 77.216, 82.498, 87.972, 98.151, 98.935, 98.979. Izžrebane dobitke pričnemo izplačevati dne 15. decembra. Ker so vse srečke razprodane, izžrebanih srečk ne moremo več zamenjati. Naročilnice za srečke za novo kolo drž. razr. loterije, bomo priložili »Jutru« okrog 1. decembra. Naprodaj pa bodo srečke v vseh podružnicah »Jutra«. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c* 19 ?r«SsJ« Josip Zapaactc. — Za »Narodno tiskarno« Fran J — Za opravo in insorstnl del Usta: Oton Cnristot - Vsi t UlsbUani.