Poštnina plaSana v gotovini Maribor, četrtek 5 septembra 1935 Stav 201 teto itti '-XV. MARIBORSKI Cena 1 Dan VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telalon uredništva 2440, uprave 245B izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.400 99 JUTRA’ 99 Ita liia zahteva proste š oke Misli vse Jugoslavije ob prestolu ljubljenega kralja mm Prva poročila na seli zveza Društva narodov &§oisia - Angleško presojanje položaja Izjava barona ŽENEVA, 5. septembra. Ob izredno velikem zanimanju se je pričela včeraj popoldne ob 16.30 prva seja sveta Društva narodov, da razpravlja o sporu med Abes/nijo in Italijo, kakor je bilo to določeno na izrednem zasedanju v začetku meseca avgusta. Na splošno razpoloženje je zelo dobro vplivala vest, da je anieriško-angleška družba, ki je sklenila z Abesinljo znano pogodbo za eksploatacijo abesinskih petrolejskih vrelcev in rudnikov, pripravljena to pogodbo razveljaviti, da na ta način odstrani nevarnost še večjih mednarodnih konfliktov. Po otvoritvi seje je bilo podano poročno razsodišča komisije o incidentu pri Ualualu. Poročilo je zanimivo zaraditega, ker ugotavlja, da pripadnost pokrajine, v kateri se je dogodil incident, sploh še ni določena, ker jo deloma upravljajo Italijani, dočim jo Abesinci smatrajo za svojo posest. Nadalj ugotavlja komisija, da za incident ne morejo biti na podlagi rezultata preiskave odgovorni ne Italjani ne Abesinci. Sledilo je Edenovo poročilo o pariški konferenci, zastopnikov Anglije, Francije in Italije, ki se je, kakor znano, končala brez vsakega pozitivnega rezultata. Italjansk; delegat baron Aloisi je pa nato kritiziral razmere v Abesiniji in naglasil, da zahteva Italija popolnoma proste roke za svojo akcijo, s katero si hoče zavarovati varnost svojih kolonij in zaščititi svoje interese. Seja se danes nadaljuje. ŽENEVA, 5. septembra. Baron Aloisi je podal o svojem včerajšnjem govoru izjavo, v kateri je dejal, da je treba njegovo zahtevo po popolni svobodi Italije v Abesiniji razumeti tako, da velja v vsakem oziru. Italijo sicer še vedno lahko izstopi iz Društva narodov in napove Abesiniji vojno. Njegova izjava pomeni sklep italijanske vlade, ki se ne da več preklicati. Položaj ni neposredno nevaren. Nihče se ne more več sklicati na Briand-Kelloggov pakt, ker je Anglija njegovo veljavnost za Afriko zavrnila. LONDON, 5. septembra. Zasedanje Društva narodov v Ženevi in razvoj spora med Italijo in Abesinijo je v ospredju vsega angleškega javnega zanimanja. Londonski tisk razpravlja obširno o položaju v Ženevi in naglasa, da je glavna namera Lavalovega posredovalnega predloga lokalizirati italijansko-abesinsko vojno, ker nihče več ne veruje, da bi se ta vojna kakorkoli dala preprečiti. Velika važnost se pripisuje zaradi tega sestankom Edena, Lavala in Alojzija v Ženevi. Razprave v Ženevi se bodo najbrže zavlekle do prihodnjega tedna. Trenutni položaj pa je tak. da med Anglijo in Francijo še ni bil dosežen sporazum glede enotnega nastopa in bosta zaradi tega francoska in angleška delegacija predložili vsaka svoj ločen predlog. Smatra se, da je skoraj izključeno, da bi se moglo doseči intenzivnejše stvarno sodelovanje med francosko in angleško delegacijo. Francija je odločno pripravljena varovati Društvo narodov in ohraniti stike z Anglijo, vendar bo odbila vsak predlog o eventualnih sankcijah. . . w s « £ i Vc^na vendarle neizogibna Pričetek že 15. t. m.? - Mrzlične priprave - Abesinija ne razveljavi pogodbe LONDON. 5. septembra. V krogih pruš‘ , a narodov se po poročilih iz Ženeve presoja položaj zelo pesimistično. Po zanesljivih vesteh je Italija sklenila započeti vojno akcijo proti Abesiniji 15. tm. brez ozira na rezultate ženevske debate. To dokazujte tudi mrzlično nadaljevanje italijanskih Priprav v vzhodni Afriki. Abesinci odgovarjajo s protiprlpravami. V zad-dneh se naglo izvaja mobilizaci- ja in razpredeiitev abesinskih čet. Vrhovni dvorni svetovalec je odpotoval že v Harar, kjer prevzame poveljstvo nad tamkajšnjo vojsko. V Evropi in Afneriki naroča Abesinija vedno več vojnega materijala. Mimo tega ie imela abesinska vlada sinoči sejo, na kateri je sklenila, da zavrne vsak pred log za razveljavljenje pogodbe z Afričan Exploitation and Developinent Corporation. domače ffaiiiihe soboto bo v Beogradu konferenca 1 n^t°rjev jn poslancev ter vodstva Ju- goslov bo v ' iConferonca senatorjev in poslancev 3NS V soboto se določi taktika nastopanja v novem položaju položaja v vladi. Verjetno pa je, da se bo na tej konferenci razpravljalo tudi o vprašanju reorganizacije Jugoslovanske nacionalne stranke. Konferenca pohorskega pokreta se bo vršila v Beogradu, ko bodo zaključena prva posvetovanja, ki so se pričela na Pohorju in nadaljevala na Hvaru, med tem pa bodo še razni sestanki po raznih delih države. Stiske nacionalne stranke, ki ne , zVezi z novo jugoslovansko nacio-l'jv!10 akcijo, započeto na Pohorju in na -..V"*!’ ^kor smo včeraj napačno poro-eaJ. Narnen konference bo predvsem do-^citi Parlamentarno taktiko, kar je po-a 0 nujno potrebno zaradi spremembe in prebivalstva. Tja so bile odposlane ladje za polaganje min, izvršil se je pregled vseh avtomobilov in vse prebivalstvo, zlasti pa delavstvo v vojaškem arzenalu, je dobilo protiplinske maske. Na vhodu v luko Marsamuce je bila spuščena v morje verižna mreža. Iz Anglije sta odplula na Malto in v Aden dva parnika z vojaki. Jutri slavi naš ljubljeni kralj, Nj. Vef. Peter II., potomec velikega Karadjordje. vnuk kralja Petra 1. Osvoboditelja in sir junaškega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, svoj rojstni dan. Srca vseh. Jugoslovanov bijejo zanj, misii vseh db* krožajo njegov prevzvišeni prestol, dp. mu prisežejo znova, večno in neomajno vdanost. Živel Nj. Vel. kralj Peter II. t Živel ves visoki vladarski dom! KUU.JI ZA AFRIKO? '10K10, 5. septembra. Agencija »Rengo« poroča iz Šanghaja da zbira tamkajšnji italijanski konzul kitajske kulije za italijansko vojsko v vzhodni Afriki. Slepar Zorko v Zagrebu aretiran Znani slepar ki je ponaredil Baumanove štamp^ke - V Beogradu aretiran V Osijeku preganjan radi prevar V Zagrebu, kjer je nastopal pod imenom „iM!aček" so ga zaprli Likvid acija Jevticevega režima nekemStfr tlr- Behmen je napovedal na iVvimi ?^u v Bosni, da bodo za Jevti- stali eks^Jem- °dS! V ^ °' nister je h™estlh- mi* 1 . im „.„1, m ocito mislil na nekatere 1'rrite Stoike in druge vidnejše Politične uradnike. Kako daleč bo šla ta »likvidacija« bo Pa Pokazala seveda šele praksa. Upamo da nedolžni mali ljudje ne bodo »likvidirani«. Drobne novice HSS proti enotni stranki izvenparla mentarne opozicije. Zagrebški »Ob-zor« prav v odgovoru na neki članek beograjske demokratske »Pravde«, da ° zlitju HSS s katero drugo stranko opozicije ne more biti govora. Niti za 'casa Radiča se HSS ni hotela čisto zliti s Pribečevičevimi samostojnimi demokrati. Pripravljena je skleniti z rugi-mi strankami le unijo ali tesnejše sodelovanje. Večje intimnosti pa si Hrvati za sedaj še ne žele. Bivši bojevniki za »slovensko fronto«. Ljubljanski tednik ->Boj.<, glasilo razpuščene bojevniške organizacije, je postal sedaj propagator slovenske fron te po vzorcu Mačkove:brvatske. Boj« napoveduje veliko politično akcijo v tej smeri. »Orjunao« razpuščena. Dravska banska uprava je zaradi prekoračenja statutarnega delokroga razpustila naslednico »Orjune« — »Orjunao«. PRIPRAVE NA MALTI. MALTA, 5. septembra. Na Malti se vrše obsežne priprave za varnost otoka ZAGREB, 5. septembra. Gotovo je či-tateljem še v spominu, koliko posla jj imela mariborska policija z znanim goljufom in pustolovcem Karlom Zorkom, ki je bil svojčas narednik pri vojakih, pa je že tam pričel kar na debelo goljufati, da so ga zaprli in nato še spodili iz službe. Zorko se je nato vedno bolj vdajal pustolovskemu življenju in je bil predvsem spreten slepar. Tako je letos poskušal pri Pregradu v Mariboru vzeti na račun veletrgovca Baumana iz Št. lija večjo količino manufakturnega blaga. Predložil je tudi pravilno dobavnico z Bauma-liovim podpisom in njegovo štampiljko. Ker pa se je Pregradu ždela količina blaga le prevelika in ker ni ničesar dal na račun, so telefonično obvestili policijo in nekaj minut na to je bil Zorko že aretiran. Takrat so tudi ugotovili, da je štam piljka ponarejena, prav tako je bil ponarejen tudi podpis na dobavnici. Predr- znežu se je pa posrečilo pobegniti in se je potikal po mestu ter se spretno izogibal oblastem. Ko pa so mu tla postala' le prevroča, je svojim sorodnikom javil, da jtre peš v Belgijo, hoteč na ta način speljati oblasti na led, kar pa se Zorku ni posrečilo. Odšel jc v Osijek in tam zagrešil več predrznih prevar nato pa nadaljeval pot v Bograd, kjer pa so ga radi potepuštva in goljufij te dni aretirali. Ko so Zorka odgonskim potom poslali v Slovenijo in je bilo treba urediti v Zagrebu nekatere formalnosti, so tam ugotovili, da imajo opraviti z nevarnim zločincem. Tudi v Zagrebu je goljufal, kjer je le mogel m sc skriva! pod lažnim imenom Maček. Na ta način ie kariera spretnega pustolovca končana, ker bo moral odsedeti gotovo nekaj let za zamreženimi okni. O aretaciji, ki sc je izvršila danes zjutraj, je bila te koti i dopoldneva obveščena tudi mariborska policija. V zadnjem hipu preprečena železniška nesreča MURSKA SOBOTA, 5. septembra. Med postajama Puconci in Mostjanci na progi Murska Sobota - Hodoš bi kmalu prišlo do hude železniške katastrofe, če ne bi strojevodja potniškega vlaka štev. 8734 v zadnjem trenutku preprečil nesrečo. Ko je jutrnji vlak zapustil postajo Puconci, je strojevodja nekako 1500 m od postaje opazil, da leži na progi preko tračnice neko drevo. Strojevodja je ta- koj vlak ustavil ter s pomočjo os|fija drevo odstranil. Bilo je 4 m dolgo in okrog 25 cm debelo. Dosedaj neznani storilci so dre''o položili najbrže zaradi tega na» tračnice, da bi vlak iztiril. Po odstranitvi ovire je vlak nadaljeval vožnjo ter jc strojevodja o tem takoj obvestil šefa postaje, ki jc vso zadevo prijavil orožnikom in državnemu tožilstvu, ki sedaj poizvedujejo za storilcer tarfborski »Večerni k« Jutri. ijiar l mu—aaro—n—g—k——i————— Dobrote novesa gradbenega zakona Nov pravilnik o napravi in vzdrževanju hodnikov v ob’ močju mestne občine mariborske - Po novem pravilniku bo dobilo naše mesto nove in lepše trotoarje Med mestno gradbeno oblastjo in po-.tmeznimi hišnimi posestniki je bil vedno spor glede naprave iti vzdrževanja trotoarjev. Zato je mestni svet mariborski na svoji seji letos v aprilu sporazumno z mestnim gradbenim odborom in na osnovi § 1.34. gradbenega zakona sprejel nov pravilnik o napravi in vzdrževanja hodnikov v območju mestne občine mariborske. Po novem pravilniku je zagotovljena gradbenemu uradu večja moč, da bo mogel tudi rigorozno postopati v posameznih primerih. Novi pravilnik ima 11 členov, odobrila ga .je letos v avgustu kraljevska banska uprava v Ljubljani, objavljen pa bo te dni v »Službenerii listu« in bo s tem dobil svo- čati stroške za nov hodnik. Hodnike, ki jih je zgradila mestna občina, vzdržuje sama na svoje stroške. Izvzeti so le oni začasni hodniki, ki imajo površino iz makadama. Za dela na hodnikih, ki so1 bila povsem končana pred 16. septembrom 1931., ko je dobil gradbeni zakon obvezno moč, se obveznost in vzdrževanje obravnava po prejšnjih predpisih za hodnike, ki so bili povsem dovršeni po navedenem roku, pa po novem pravilniku. Stroške predpisuje in pobira mestna občina, račune, odnosno plačilne naloge za napravo hodnika, oziroma razširjenja mora zavezanec poravnati v roku 30 dni. Plačani prispevki se stekajo v mestni ulični, odnosno regulacijski sklad, neglede na kredite in sredstva, iz katerih so bili hodniki in njih deli na-1 pravljeni. Največ posla je imelo društvo, ozir. razni odseki, v osebnih zadevah posameznih članov (informacije, urgence, prošnje, pritožbe i. dr.). Tu so se dosegli lepi uspehi v prid članom. Obseg poslov je razviden tudi iz opravilnega zapisnika, ki šteje letos že 1221 tekočih številk. Tudi po izpremenjenib društvenih pra vilih delajo posamezni društveni funkcionarji brezplačno ter se bo prihranek članarine (samo 1. Din nji mesec) še nadalje porabljal v dobrodelne namene,-zlasti za pisanke in božičnice najbednej-šim članom. Prijave za prejem draginjskih doklad se predlagajo vsako leto samo enkrat, i. s. v prvi polovici meseca oktobra, a članstvo se opozarja, da se prijave tudi ne smejo predlagati prezgodaj, t. j. ne sme jo datirati in predložiti pred 1. oktobrom. Kdor želi prijavo odposlati potom našega društva, naj jo odda pri društvenem tajništvu, Vrbanova ul. 59. ali pa iz roči dežurnemu (vsako soboto od 3.—4. ure popoldnfe v Cankarjevi sobi Nabav-Ijalne zadruge na Rotovškem trgu v Ma riboru) najkasneje do 7. oktobra t. 1. Sokolske j/tsie Sokol Maribor II. Pobrežje poziva vse svoje članstvo, ki še ni oddalo dobitkov, da stori to najkasneje do sobote dopoldan. Dobitki se oddajajo pri br. Požarju. Zdravo! Sokolsko društvo na Pobrežju naznanja vsem svojim članom, članicam in naraščaju, da je zbor vseh dne 6. sept. ob 10.30 na letnem tlovadišču zaradi skupnega odhoda v Narodni dom. Načelnik. Lepo uspela prireditev ,Nanosa' V nedeljo je društvo »Nanos« priredilo zelo lepo uspelo prireditev v Grmekovi dvorani v Studencih. Prireditev je obiskalo veliko število tukajšnjih rojakov iz Primorja ter mnogo domačinov. Navzo-čni so bili tudi razni predstavniki drugih narodnih društev in organizacij. Spored prireditve je bil zelo pester, posebno pozornost pa je zbudil nastop novoustanov Ijeiiega pevskega zbora ->Nanosa«. ki je pod vodstvom popularnega in zaslužnega pevovodje g. Laha zapel več narodnih pesmi. Zbor je šele v začetku svojega razmaha, vendar je nedeljski nastop dokazal, da ima »Nanos« zelo mnogo dobrih mladih pevskih moči, zlasti ženski glasovi so bili zelo krasni. Upamo, da bo ta zbor postal res naroden zbor ter da bo ta mladina našo pesem povsod častno zastopala. Zborovodja g. Lah je bil deležen ogromnega odobravania in ploskanja. Prireditev je potekla v nailen-šem redu in se je zakjlučila pozno noč. Na velikem koroškem taboru na Poljani V poročilo o mogočnem koroškem taboru na Poljani pri Prevaljah se nam je vrinila neljuba pomota, ko nismo imenoma navedli nekaterih predstavnikov obla stev in nacionalnih organizacij. Tako je mestno občino mariborsko zastopal na tej mogočni obmejni manifestaciji podžupan g. Rudolf Golouh. Sokolsko župo mariborsko sta zastopala župni načelnik g. Komac in župni tajnik g. Dojcino-vič. Nadalje so se udeležili tabora tudi predstavniki studenškega, tezenskega, konjiškega, vitanjskega, slovenjebistri-škga in ptujskega Sokola, kakor tudi zastopniki Sokola Maribor III. in predstavniki vseh sokolskih edinic iz Mežiške in Dravske doline. Navzočen je bil na tej mogočni manifestaciji dalje predstavnik Jugoslovanskega touring-kluba in ravnatelj mariborske Tujsko-prometne zveze g. Loos. Po močni deputaciji so bili zastopani še klubi koroških Slovencev iz Maribora, Ljubljane, Celja, Trbovelj in Jesenic. Osrednjo organizacijo je zastopal dr. Felaher iz Ljubljane, mariborski Koroški klub pa g. Hochmiiller. Udeležil pa se je tabora tudi predsednik mariborskega trgovskega združenja g. Ferdo Pin ter. Naj omenimo še to, da se je vsem, ki so prišli in ki so pomagali, zlasti pi čislani duhovščini prisrčno zahvalil predsednik akcijskega odbora g. inž. Pirkmajer. jo moc. V smislu gradbenega zakona je hodnik oni del z regulacijskim načrtom določene ulice, trga ali javnega prostora vobče, ki je namenjen osebnemu prometu. Hodniki morejo biti po novem, pravilniku urejeni kot pločniki ali pa kot pločnik z makadamskim, bituminizi-ranim ali travnatim pasom ob uličnem cestišču. Širino in način gradnje ter vrsto gradiva bo določila mestna občina kot pristojna oblast. Prav tako bo hodnik gradila v smislu gradbenega zakona mestna občina, lastniki zemljišč, ki'so mejaši hodnika, pa jim morajo povrniti vse efektivne stroške, ki jili povzroča gradnja. Ti stroški so odkop, nasipanje, utrjevanje trena, gradnje itd. Če je za predpisano ureditev hodnika po|rebno, mora lastnik posestva napraviti na svoje stroške oporne in podporne zidove, odkope ali nasipe, prilagoditi okna niveleti hodnika, dohode, uvoze, ograje in druge naprave ter izvršiti potrebne izolacije itd. To vse pa na poziv občine in v roku ter po predpisih, ki j\h določi pristojna oblast. ■ Definitivna širina hodnika, obstoječega samo iz pločnika s pripadajočim robnikom. čigar naprava gre v breme zavezanega posestnika, znaša za vsako stran javne komunikacije po eno petino regulačne širine dotične komunikacije, vendar pa največ 5 m. Presežek širine jrre v breme občine. Ob ulicah, kjer je zaradi njih ožine dovoljen le dovozni promet, znaša zaračunljiva širina hodnika polovico ulične širine, največ pa 3 m. V označenih ulicah ni potrebno, da bi se vozišče za dovoz k posameznim hišam posebej zgradilo. Taka ulica do širine 6 m se lahko v celoti smatra za hodnik. Nadalje dopušča pravilnik v svpiem 5. členu, da gradi občina po lastnem nreudarku hodnike, po širini tudi stop-njema. Razširi jih po potrebi prometa do končne širine. V tem primeru pa lastnik posestva, ki trpi stroške, ne more zahtevati, da bi občina pločnik zgradila v definitivni širini. Na komunikacijah, kjer izvrši občina iz arhitektonskih ali drugih javnih ozirov njih utrditev ali tlakovanje v vsej širini do posestne.meje na enoten način, se zaračunava prir zadetim posestnikom za napravo te utrditve ali tlakovanja na vsaki strani komunikacije po 1 petino leguračne širine dotične komunikacije, vendar največ po 5 m. Ta račun pa ne more biti večji od onega, ki bi nastal, če bi se napravili hodniki iz predpisanega gradiva za hodnike. Nasadi pa, ki jih občina ustvari na makadamskem ali travnatem delu hodnika, gredo v njeno breme. Člen 6. novega pravilnika pa daje rnojtiost občini, graditi na stroške lastnika hodnike z betonskim ali granitnim robnikom in makadamsko ali bituminizi-iano površino pločnika. V takih primerih pa se začasni hodnik nadomesti z definitivnim. Popravila na hodnikih, ki so potrebna zaradi gradbenih del na prizadetem posestvu, gredo v breme posestnika, če se zgradba, ki ne stoji v gradbeni črti. odstrani in -postavi na njeno mesto nova v gradbeni čr-ti, je posestnik dolžan i'*ia- Svečana blagoslovitev m otvoritev stadiona SK Železničarja ob Tržaški cesti Po športnem programu veselica na igrišču Ob vsakem vremenu! V soboto 7. ob 14.30 nogometna tekma: ASK Primorje (liga):SK Železničar, ob 16.30: Hašk (liga):SK Ilirija V nedeljo 8. tm.: ob 8. mednarodni lahkoatletski miting. ob 14.30: ASK Primorje:SK Ilirija Ob 15.30: blagoslovitev tribune, ob 16.30: SK Železničar :Hašk dmsMt IN Spoštovanje našega leifika v uradu in domu Beseda o vprašanju, ki vsakogar rešeno Naše javno uradništvo in narodno-državljanska vzgoja. Vsak naš izobraženec ima v tem pogledu veliko in lepo na logo. Zal pa se vse naše izobraženstvo tega ne zaveda v dovoljni meri in svojega poslanstva ne izvršuje zadosti vestno. Sleherni inteligent bi moral biti že po svoji izobrazbi, ki ga usposablja za vodilna mesta, blesteč vzgled narod-no-državljanske zavesti in bi moral to vedno in povsod v besedi in tudi v dejanju pokazati. Posebno velja to še za javne t.' j. državne, banovinske in oibčinske uslužbence; Tl morajo v tem pogledu prednjačiti. Poleg vestnega in poštenega izvrševanja svoje službe imajo tudi moralno dolžnost, da s svojim vzgledom vplivajo, vodijo, učijo in vzgajajo. Tega načela se morajo držati v službi in izven nje. V občevanju s strankami je potrebno dosledno uveljavljanje službenega jezika, ki je pri nas edino slovensko-srbsko-hrvatski. To določa čl. 3 naše ustave, taki službeni predpisi in to zahte vanaš narodni ponos. Legata način bomo pokazali, da »tu mi srno gospodarji«. Naša »jezikovna vljudnost« nam nikakor ni v čast, ampak v sramoto, ker jo smatrajo naši narodni nasprotniki za izraz naše neodločnosti in slabosti. Pomislimo le, kako se godi našim rojakom na Koroškem. V nobenem javnem uradu ne o-pravijo s slovenščino ničesar kljub temu, da so na svojem ozemlju avtohtoni ir. strnejo naseljeni medtem ko so Nemci, kolikor jih je v severnem delu Dravske banovine, po veliki večini le priseljenci. K tej točki še sledeče: Čim višji položaj zavzema uradnik, tem dosledneje mora izvrševati načelo državnega jezika. Dober vzgled višjega uradnika, šefa, referenta. ravnatelja, načelnika itd. v teni pogledu veliko zaleže, slab vzgled pa kvarno vpliva na podrejene uslužbence, našim Nemcem pa daje nepotrebno in u-sodno. potuho. Toliko o ravnanju v službi. Kaj pa doma, v družbi, v javnosti? Skrbi za pravo narodno in državljansko "TrrmTiMnmiirri1'1!! i1 ■■'■■"—■rum bi morate* biti že davno za vzgojo v domačem krogu. Glej, da bo vsa družina koreninila globoko v narodu. Dajaj povsod dober vzgled. Če učiš rodbinske člane nemški, jim ne pozabi povedati, da je to tuj jezik, ki naj ga uporabljajo javno le takrat, kadar res nikakor ne gre drugače. Zabičaj svojim dragim, svojim znancem in prijateljem sledeče: Vsaka nemška beseda, ki jo med ljudmi brez najnujnejše potrebe spregovoriš, nam škodi, ker vzbuja videz, da je med nami mnogo vqč Nemcev, kakor jih je v resnici. Znano je, kakšno gonjo uprizarjajo Nemci radi naše slovenske Štajerske. Če nepoučen človek bere take član ke, bi mislil, da je kar pol dravske banovine neimške. Resnica je pa le, da je po ljudskem štetju iz 1. 1931. izmed 1,120.584 prebivalcev le 21.208 Nemcev po narodnosti, oziroma 26.654 po maternem jeziku, kar znaša samo nekaj nad 2°/» vsega prebivalstva v naši banovini. To je tako malenkostno število, da ne pride v poštev. Umetno zvišujejo 'Mdez tega odstotka naši nemškutarji. Na tem polju bo treba še mnogo pridnega, nesebičnega dela in dosti lepih vzgledov. Boriti se bomo morali proti škodljivim vpliwrtn iz dobe avstrijskega suženjstva, proti gospodarski moči domačih Nemcev in proti nemškemu kapitalu od drugod. Spregledati bomo morali svoje lastne grehe, iti vase, delati, prepričevati, pomagati povsod in Spreobračati. Osnovne celice za to delo naj bodo naši izobraženci. Goreča narodna zavest, čista domovinska ljubezen, povzdignjena visoko nad vse strankarske boje in predsodke, naj bo naše vodilo. Duhovni in telesni blagor naših rojakov, vsestranski pro-speh, sreča in moč drage nam Jugoslavije nam bodi najvišji zakon. To je naša izpoved, ki jo hočemo vedno javno izražati. S tem prepričanjem v srcu in s to veliko vero v duši naj vrši naše izobra-ženstvo, zlasti naše javno uradništvo, svojo sveto nalogo v prid naroda in države. Državni in samoupravni upokojenci Poročilo Društva državnih in samoupravnih upokojencev in upokojenk v Mariboru Odbor upravnih Društva državnih in saino-upokojencev in upokojenk v Mariboru je imel v preteklih 6 mesecih več sej. Iz poročil posameznih funkcionarjev posnamem v informacijo članov samo sledeče točke: Na temelju izpre-menjenih pravil se je ustanovil posmrt-ninski sklad. Posmrtninski prispevek znaša za vsak smrtni primer samo l Din, a zavarovana vsota (posmrtnina) toliko dinarjev, kolikor članov šteje posmrtninski sklad na dan smrti dotičnega člana. Pristopite vsi k temu skladu; revnejši boste z majhnimi prispevki, ki jih lahko plačujete, zasigurali svojini družinam primerno glavnico, a imovitejši, ki ne reflektirate na majhne vsote, boste pripomogli dvigniti število članstva in s tem tudi višino posmrtnin v prid revnejšim! Predsedstvo društva je merodajnim činiteljem ponovno (ozir. tudi na novo) predložilo razne prošnje splošnega značaja; obljube smo dobili, a na izpolnitev pa še čakamo. Mmšmšg MO/ite Mogočen spomenik pokojnemu kralju na zeienem Pohorju Na važnem križišču pohorskih cest bo mariborska Narodna obrana zgradila ogromno kamenito piramido Vse hvalevredna je zamisel planinske sekcije vitežkih čet mariborske Narodne obrane; ki bodo.zgradile na važnem križišču novih cest na .zelenem Pohorju mogočno kamenito piramido, kot spomenik največjemu borcu jugoslovanske miselnosti, blagopokojnemu vitežkemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Spomenik v obliki približno 10 metrov visoke kamenite piramide bo sicer skromen, toda tembolj učinkovit. Stal bo na križišču pohorskih cest Sv. Bolfenk—Mariborska koča, Reka—Mariborska koča. Neki posestnik je brezplačno odstopil Narodni obrani zemljišče, ki ga požrtvovalni četniki že prav pridno urejujejo in Pripravljajo za piramido. Spomenik bodo četniki zgradili z lastnimi žulji. Sami bodo navozili vse po- j vanov. ^ebno kamenje in ves ostali material. Le za kritje najnujnejših stroškov jim je potrebno nekaj tisočakov. Organizirali so zato z dovoljenjem Oblastnega odbora NO v Mariboru nabiralno akcijo, in tudi tem potom apelirajo na vso nacionalno javnost, naj jih v njihovih nacionalnih stremljenjih blagohotno podpre vsaj z malenkostnimi prispevki. Spomenik bo dograjen še letošnjo jesen. Radi svoje veličine bo viden daleč naokrog. Odkritje spomenika pa bo zvezano z velikimi žalnimi svečanostmi za blagopokojnim vitežkim kraljem Aleksan drom 1. Zediniteljem. Požrtvovalni četniki nameravajo odkriti spomenik na dan, ko nam je bridka usoda ugrabila njega, ki je bil vir upov in nad vseh osvobojenih in neosvobojenih Jugoslo- Gradnša pravoslavne cerkve Ljubljanski univerzitetni profesor Kasal preizkuša teren na Jugoslovanskem trgu V Mariboru so mudi znani ljubljanski univerzitetni profesor na tehnični fakulte ti inž. dr. Kasal, ki preizkušava teren na Jugoslovanskem trgu, kjer bo stala pravoslavna spominska cerkev Lazari-ca. Strokovnjak je izdelal že popreje vse načrte za železobetonsko konstrukcijo nove zgradbe, hoče pa šc tudi strokovnjaško izračunati, na kako, debelih temeljih bo počivalo njeno monumentalno zidovje. Po njegovih izjavah so take strokovnjaške ugotovitve silno važne in cesto prihranijo graditeljem lepe tisočake. S posebno napravo je univerzitetni profesor Kasal ugotovil trdnost in nosilnost terena, na katerem bo stala nova cerkev. Na podlagi svojih ugotovitev pa bo sedaj točno izračunal debelost temljnega zidovja. Je to v Mariboru prvi primer, ki nam priča kako je napredovala sodobna gradbena tehnika; obenem pa nam počr-tuje važnost obstoja ljubljanske tehniške fakultete, ki nam je dala žc lepo število mladih, mnogo obetajočih inženjerjev in arhitektov iz šole znamenitih strokovnja kov. Maribor porabi 5,500.000 Sftrov vode na dan Dnevni maksimum letos ni bil izčrpan - Po prevratu je mestni vodovod instaliral 14 km novih vodovodnih cevi . Mimo elektriškega podjetja, plinarne 1J1 avtobusnega podjetja je mestna vodarna prav gotovo najvažnejša tehnična Oprava, brez katere si našega mesta ,lll> zmisliti ne bi mogli. Mestna vodar-na Preskrbuje okrog 40.000 prebivalcev tTle$ta in bližnje okolice z zdravo in pit-110 vodo. Letošnji .poletni konzum vode n' Prekoračil dnevnega maksimuma, ni Procentualno nič .manjši od ljubljanskega zagrebškega maksimuma. Na dan je Maribor porabil približno 6500 m3 vode ” ki ta poraba prekoračila na leto o-. [°mno množino dveh in četrt milijarde '0v vode. bila sto^ega niesta stara vodarna, ki je nio.„,2graiena približno pred 35 leti, m vod0a 7Dreskrbovati v zadostni meri z ■ ^ato je mestna občina mariborska že prd letom zgradila na Betnavi pomožne črpalke, ki pa ne, ustrezajo, kakor smo izvedeli, potrebam vodarne in mesta. Mestni gradbeni urad proučuje za-dvo in jo bo prav gotovo rešil v zadovoljstvo mestnega gospodarstva in vsega mestnega prebivalstva, da ne bo v strahu pred morebitnim pomanjkanjem vode. Po prevratu je mestni vodovod instaliral nad 14 km novih vodovodnih cevi. Število priklopov znaša danes nad 2000. Izmed okoliških občin je najboljša odjemalka bivša krče inska občina. Na Pobrežju ima mestna vodarna samo' dva priklopa, nekaj več jih ima Tezno, v Studencih pa, kolikor nam je znano, so priključeni samo obrati železniške uprave. občinskega sveta torek in župan £■ dr. Lipold je sklical za 0a svet t; m' četrto redno sejo mestne-seji' bo a rnestne občine mariborske. Na eni toSk^iStTli svet razpravljal samo o nio dešlfo 'n sicer 0 oddaji del za gradile šole v llle^ans* na realno gimnaziji 2077.’ NaU vpisanih v (>be 2'm’ na novo vpis..i0 T^lčno gimnazijo se je gimnazijo pa 209 v novi3lcev’ na rea'nt> ske šole je vpisanih ^^ors,ke nieš^an' kini, in sicer Šteje deS dlja^ov !n dx1Ja‘ 815 dijakov, prva dekl£“a TvJsSft' šole imajo 1137 učenk,^ Vfe^ir^dSke osnovne šole pa 1077 učencev. Pomožna šola šteje 113 gojencev. Ako izvzamemo dijake in dijakinje tukajšnje državne učiteljske šole in državne trgovske akade-m|je se je ob pričetku letošnjega šolske-^a leta vpisalo v mariborske šole 5868 ^Uakov in tkrjakmj ter učencev in učenk. Katero mesto je pri povorki najimenitnejše? Seveda, čim bolj spredaj, porečete brez pomisleka. Torej čim bolj zadaj, tem manj častno? Če bi bilo res temu tako, potem bi bila povorka lepa samo spredaj, čini bolj proti koncu pa bi bila podobna čredi izgubljenih ovac. Vsi pa hočemo, da bodi povorka povsod lepa in zato je treba prav zadaj dobro discipliniranega, močnega društva, in to so naši vrli železničarji. Sicer pa bodi v povorki čim večja pestrost, dostojanstvenost, strumnost, ljubkost, živahnost in resnost, vse te odlike raznih slojev in starosti naj se zanimivo izmenjajo v današnji povorki. Posamezna društva naj se sama poljubno uvrstijo v plemeniti medsebojni obzirnosti, opustijo pa naj vsako nevredno občutljivost. Ali je že kdo kdaj vsem popolnoma ugodil? A. D. Sokolsko društvo Maribor I. poziva vse svoje pripadnike, da se udeležijo svečane proslave kraljevega rojstnega dne, jutri ob pol 12. uri v Narodnem domu. Prihod posamezno. Zbirališče ob V* 12. uri. Starši, opomnite deco! Danes zvečer ob 19. uri v Narodnem domu zbi rališče za skupen odhod na slavnostni obhod. Uprava. Maistrovi borci se zberemo k povorki danes ob 19. uri pred Narodnim damami, GRAJSKI KINO Telefon 22-19 Do vključno petka senzacionelni dvojni spored Clive Brook kot SHERLOK HOLMES znameniti detektiv sveta Ge org 0’Brien v svojem kovbojskem filmu „V zadnji minuti" Predstave ob delavnikih 16, 18*45, 20*45 uri, ob nedeljah in praznikih 14*30, 16*30, 18*45, 20*45 url Kino Union. Danes zadnji dan veseloigra »4 V: mušketirja«. V petek senzacionalni velefilm »Grof Monte Chri-sto«, popolnoma nanovo inscenirani govoreči film v nemškem jeziku. NAROČNIKOM IN ČITATELJEM! Zaradi rojstnega dne Ni. Vel. kralja Petra II., ki se slavi kot narodni praznik, izide prihodnja številka »Večernika« šele v soboto popoldne. »Nanos« poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži današnje povorke v proslavo rojstnega dne našega ljubljenega kralja Petra II. Zbirališče ob 19. uri za Gradom. Po končani manifestaciji na Glavnem trgu bo interna društvena proslava v društvenih prostorih. Oddolžili se bomo danes tudi spominu smrti bazoviških herojev z govorom tov. prof. Bizjaka. Udeležba za članstvo obvezna. Katero društvo je za Maribor najvažnejše? O tem ugibljejo danes nekateri. Razveseljivo je, da si vsako društvo pripisuje največjo važnost, saj je to pobuda za- čim intenzivnejše delovanje. Kdor pa gleda na narod kot celoto, poreče, da so vsa društva, čim bolj delajo (ne samo delujejo), tem večje vrednosti. Potrebna so nam znanstvena, narodna, kulturna, strokovna .dobrodelna, obrambna, športna, emigrantska društva, saj predstavljajo samo razne panoge narodnostnega izživljanja. Čim širje in pravilneje je razčlenjen naš narodni organizem, tem krep keje stoji. In zakaj načenjamo to »vele-važno« vprašanje? Zato da rešimo drug še važnejši poblem: Gozdovniki! Pozivam vse članstvo, da se polnoštevilno udeleži današnje baklja-de v proslavo rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Petra II. V civilu z znakom. Zbirališče ob 19. uri v Dijaškem domu. ~ Glavar. Gg. državne nameščence prosimo, da zahtevajo pri svoji Nabavljalni zadrugi nakaznice za šolske potrebščine in knjige za ivrdko Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj, Maribor. Lastni dijaški internat. Vpisovanje še ta teden samo v šolski pisarni, Vrazova ulica 4, tudi ob praznikih in nedelji od 10. do 12. Šolski program brezplačno: znižanje šolnine. Začetek dne 9. septembra. Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne Franc-Jožefove grenčice. Ragistrirano od ministrstva za soc. politiko in narodno zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Gg. železničarji! Zahtevajte pri svoji nabavljalni zadrugi nakaznice za nakup šolskih potrebščin, glaseče se na knjigarno Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Mestno kopališče bo v petek na kraljev rojstni dan zaprto. Mladenke, ki imajo veselje do plesa in do gledališča se sprejmejo v plesni zbor »Narodnega gledališča« v Mariboru, čim prejšnje prijave sprejema dnevna blagajna Narodnega gledališča vsak dan od 9. do 12. ter od 15. do 17. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure ure dopoldne. Ker se prično vaje za novo sezono že v kratkem, naj bodo prijave čimprej v gledališču ! Javni telovadni nastop Sokola v št. liju v Slov. gor. Sokolsko društvo v Št. liju v Slov. gor. bo priredilo v nedeljo S. t. m. svoj javni letni telovadni nastop z naslednjim razporedom: Ob 13.30 sprejem gostov na kolodvoru; nato sprevod k šoli, kjer bo ob 15. uri javni nastop. Po nastopu bo na telovadišču sokolska veselica. Sokoli in prijatelji Sokolstva, pridite v čim večjem številu! Zdravo! Zapiralna ura! Kljub temu, da je izdalo mestno načelstvo strogo prepoved podaljševati trgovcem zapiralno uro in da je za to določena precejšnja kazen, se kršitve še nadalje vršijo. Tako so mariborski policiji bili snoči prijavljeni radi tega trije mariborski trgovci. Vse šolske knjige in potrbščine v največji izberi, priznano dobri kakovosti in najnižjih cenah kupite pri Zlati Brišnko-vi, Maribor, Slovenska ul. 11. Opozarjamo javnost na novoustanovljeni oddelek za poedinsko petje (solo-petje) na tukajšnji Glasbeni Matici Maribor (nad Unionsko dvorano). Poučevala bo odlična pevka, absolventka zagrebškega konservatorija gdčna. Sonja Skaplnova. Z ustanovitvijo tega oddelka je Glasbena Matica odpravila občutno vrzel v glasbenem življenju našega mesta. Vpisovanje vsak dan od 10—12 in od 16—18. Kurzi bolgarščine so imeli lansko šolsko leto v Mariboru velik uspeh. Letos se začno pri zadostnem številu v oktobru, ko izide Učbenik bolgarskega, jezika od prof. J. Šedivija. Za učenje primerna knjiga bo tudi njegova Antologija sodobnih bolg. pisateljev s pregledom književnosti, ker bo imela nekaj novel v izvirniku z opombami pod črto. Preselitev protituberkuloznega dispan zerja v Mariboru. Državni protituberku-lozni dispanzer v Mariboru v soboto 7. IX. 19.35 ne posluje, ker se preseli na oddelek za pljučne bolezni ekspoziture OUZD v Sodni ulici. Nočno lekarniško službo imata danes Albaneževa lekarna »Pri sv. Antonu« ir' Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu«. Brezposelnost na mariborskem delo’ nem trgu. Koncem avgusta je bilo pri tukajšnji Borzi dela 1133 brezposelnih, in sicer 899 moških in 254 žensk. Podporo je dobilo 205 brezposelnih v skupnem znesku 34.146 dinarjev. Ne pozabite, da bo v nedeljo, 8. septembra popoldne na letnem telovadišču na Pobrežju velik srečolov (tombola). Pridite! Dobitki so krasni. Tablice samo po 2 Din. Študijska knjižica bo prihodnji teden odprta od 8. do 12. in od 15. do 18. Večerni tečaj za strojepisje na Lega-tovi šoli. Moderni pisalni stroji, izborna učna metoda. Pojasnilo v šolski pisarni, Maribor, Vrazova ulica 4, od 10. do 12. Vse šolske potrebščine, katerekoli potrebujete, kupite v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Velik srečolov (tombolo) priredi Sokol Pobrežje na svojem letnem telOva-dišču*v nedeljo 8. sept. popoldne. Zglavnih dobitkov. Tablice po 2 Din. Pridite. Na dan Jadranske straže 8. IX. se bodo po mariborskih ulicah prodajali njeni znaki. Apeliramo na javnost, da pridno seže po teh znakih, ki stanejo I Din eden. Mestna hranilnica v Mariboru zaradi čiščenja in popravila centralne kurjave v soboto, dne 7. septembra 1935. za stranke ne uraduje. »Nero« št. 74.876. V pretekli noči je stražnik našel pred hišo na Aleksandrovi cesti 55 ob zid prislonjeno moško kolo, ki izvira najbrže iz kake tatvine. Najdeno kolo je znamke »Nero« in je registrirano z evidenčno številko 74876. Policija išče lastnika. Drava se bo regulirala pod Vurber-gom in je že odobren kredit 200.000 Din. Nabit samokres na prsa je nastavil svoji ločeni ženi delavec Anton K. iz Studencev ter ji zagrozil, da jo bo pri prvi priliki ubil. Zadevo imajo v rokah orožniki. Študent ob kolo. Dijaku Francu Čelihu je neznanec ukradel izpred sreskega načelstva kolo znamke »Puch« z evidenčno številko 74190. Ukradeno kolo je vredno 1000 dinarjev. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je v tajni razpravi moral zagovarjati mladoletnik n Gorice, ker je hotel zadaviti 641etno prevžitkarico Julijano Te ml j in v Šala-mencih. Obtožni mladoletnik je bil obsojen na 5 let robije. Zanimivo je, da je že obsojenčev oče bil obsojen zaradi umora na smrt na vešalih. Do justifikacije pa ni prišlo, ker je tik pred tem na posledicah tuberkuloze umrl. Vremensko poročilo. Barometer 738.4, maksimalna temperatura 21.8, minimalna temperatura 13.4, relativna vlaga 89, padavine 2.3. V vsako slovensKn lo H jtran < Mariborski »Več er iti k« Jutra V Mariboru, dne 5. IX. rf935. MARIJ SKALAN ROMAN Sida SiloMiva uledala je prekp hlapca Andreja v nevidno daljavo, kjer je slutila njena duša toliko neznanih Čarobnosti, sedaj se je pa njen pogled skrajšal, uprl se je v tla, da ne bi videl vsakdanjosti. Soteska preko čeri divje besneče Jasnice, obkrožene od mogočnih, tja nekam v nebesne modrine se izgubljajočih •smrek in jelk je izgubila čar romantike; 'postala je pusta in dolgočasna. In vendar se je Sidl zdelo. Ja poganja hlapec Andrej vse prenaglo' čila konja. Rada bi podaljšala tisto pot s postaje v neskončnost. Rada bi se vozila dolgo, dolgo, samo da nikoli ne bi dospela do Hrušnice, do cilja, do nezaželjenega zaključka svobodne mladosti. Toda pot se je krčila naglo in naenkrat so konji zavili s ceste proti Silanovini. Sida se je spomnila Habakuka. Ozrla se je naokoli in skoraj zahrepenela, da bi se naenkrat prikazal iz grmovja in ji zastavil pot. pa ga ni bilo. »Kje neki , je?« se je vprašala. Kdaj •sem ga videla zadnjič?« Pomislila je. »Po sestankih z Danilom se je včasih zarežal iz goščave. In potem? Tisti dan, ko sem pobegnila izpred Danila na konju skozi zasneženi zimski dan. Tisti dan — ali se mi ni nekdo krohotal od nekod? Tako se krohoče on, Habakuk. Je bil, ali ni bil? Morda je bil tisti krohot le domišljija? — Ne. ni bila domišljija. Nekje je moral tičati. Skrit v grmovju, v snegu, v tleli... Kakor zlohotna usoda, kakor Mefisto. Se ni Mefisto tako '■ežal Marjetici v cerkvenem preddvorju? Zakaj se je krohotal? Kdo je sploh Habakuk? Zla usoda? Personifikacija strašne neizbežnosti?« iznad drevja se je dvignil mogočni dimnik tovarne, kakor opozorilo, da ie konec poti iz dekliške mladosti do zakona. Nad drdrajočo kočijo so se pričele klanjati krone domačega drevja, ki je z nabreklim popjem oznanjalo bližajočo se pomlad. Za njim so se belile v prijetnem solncu stavbe stare in nove Silanovine. Ali — RoganoVine? Na dvorišču je stal Ervin. Roke je imel vtaknjene v hlačne žepe in okoli njega se je smukala njegova velika doga. Ko je zagledal kočijo, je dvignil v pozdrav desnico in preko obraza mu je zlete! rahel smehlja i skoraj sramežljivega veselja. Sida se je vzdramila. »Treba je igrati,« si je dejala. »Kako malo veselja je v tej igri.« Pomagal ii ie z voza. da mu ie sko- čila naravnost v objem, v tisti objem, ki je bil izraz vse silne njegove notranje ljubezni, pa na zunaj vendar neroden in sramežljivo zadržan. Sida je dobro čutila, da se ne more sprostiti, kakor bi se na njegovem mestu drugi in rnu manjka vidnih in čutnih izobraževalnih sredstev za notrama razpoloženja. »Bo^vedno tako?« se je vprašala še v objemu njegovih rok. »Ko bi bil moški, ko bi me objel in prižel k sebi z ognjem vroče strasti, saj bi me morda vendarle ogrel, prevzel in osvojil, tako pa...« »Moja lepa nevestica,« je spregovoril, »kako ši potovala? Pričakoval sem te že zelo nestrpno. Hvala Bogu, da si končno tu in boš kmalu zares čisto moja.« »Se veseliš?« ga je vprašala, samo da bi nekaj rekla. »Vprašuješ? To je vendar moje največje hrepenen.' -. Ko bi te sedaj izgubil, bi izgubilo tudi moje življenje še zadnjo podlago in ceno. In ti?« »Težko se uživljam v zavest, da je že blizu konec mo - dekliške dobe. Tako mlada sem še, saj stopam komaj v devetnajsto leto.« »Morda se ti zdi, da sem prestar za tvojo mladost? Petnajst let sem starejši, to je res, ali...« »Nikakor. Nikoli se ne bi poročila z mlajšim. Celo premlad si še.« »Saj se bom postaral.« Od nekod se je pojavil Josip Silan. »Pozdravljena, Sida! Pozdravljen, Ervin!« Sida je stopila k očetu in ga poljubila. »Končno,« je dejal. »Vedno sem si želi- da bi se ta stvar čimprej končala, čemu bi zavlačevali. Dolga zaroka ni dosti prida. Treba se bo vreči v redno delo, otroka. Posli naraščajo, tovarna obratuje s polno paro in Silanovina potrebuje gospodinje, ki bo prijela za vse vajeti.« Potem so se pričele priprave za poroko. banalne, kakor skoraj vedno. Sida je sodelovala mehanično, brez veselja in zanimanja, pa tudi brez grenkobe. Zdelo se ji je, ko da vse to ne velja njej, njeni lastni poroki, marveč nekomu čisto tujemu, čigar usoda nje prav nič ne tiče. Saj vse to ni res. Kako neki? Neumna domišljija... Na večer pred poroko, ko je bilo zo vse delo dovršeno in se je trudna od zmede umaknila v svojo dekliško sobo, se je nenadoma porušilo vse tisto topo ravnotežje zadnjih dni. Danice, ki jo je povabila, še ni bilo. Tako je ostala sama, čisto sama. Pa ji je bilo tako celo morda ljubše. Bila je brez motečega okolja, ki neprenehoma sprašuje, svetuje, hrabri, tolaži in laže, da bi izmaličilo resnico, kakor da bi se dalo iz črnega napraviti belo, iz temnega svetlo. Vrgla se je na divan, kakor tolikokrat po materini smrti, in izjokala vse tisto, kar se je nabralo kakor težko breme v njeni duš: SftoHha ptokje Sabljaški turnir za prvenstvo Drav. banovine Mariborski akademski sabljaški klub bo priredil v dneh 6., 7. in 8. septembra sabljaški turnir za prvenstvo dam in gospodov dravske banovine za leto 1935. Za tekmovanje so se prijavili sabljaški klubi iz Ljubljane in Zagreba, nastopili pa bodo seveda tudi domači tekmovalci. V nedeljo, 8. t. m. pa se bo še vršil med-norodni sabljaški turnir med reprezentancama dravske banovine in Štajerske, n sicer za darilo bana g. dr. Puca. Na sabljaškem turnirju, ki bo v terasni dvojni hotela »Orel«, ,se bo prvič v Mariboru uporabljala električna naprava za napovedanje zadetkov (tušejev) v.borbi z mečem (epejem). Ta aparat je bil šele pred kratkim izumljen in javi takoj točno s .signalno lučjo in z zvoncem, čim je bodice v boju svojega nasprotnika zadel. Na ta način odpadejo pri drugem orožju (sablja, floret) potrebni sodniki. Borbe z mečem bodo v okviru banovinskega prvenstva v soboto popoldne od 15. ure dalje, v okviru reprezentančne borbe proti Avstriji pa v nedeljo popoldne od 17. ure dalje. Vstopnine ni ter si zamore občinstvo ogledati zanimive borbe s tem aparatom. RAZPORED TEKMOVANJA: V petek 6. sept. ob 15.: gospodje floret seniorji, gospodje floret juniorji, gospod- je sablja juniorji, gospodje sablja juniorji. gospodje sablja seniorji; v soboto: 7. sep. ob 8.: finalne borbe gospodov v sablji in floretu ob 15: dame seniorke in juniorke floret, meč gospodov seniorjev in junior-jev; v nedeljo 8 sept. ob 8.15: mednarodna borba med reprezentancama dravske banovine in avstr, dežele Steiermark. Družabni sestanek; se Vrši 7. sept. ob 20. uri. Ob tej priliki se razdele zmagovalcem tudi darila. Obenem se vrši večerja, ki jo priredi MASK oficijelnim zastopnikom in avstr, reprezentanci ter se ga lahko udeleže tudi tekmovalci in drugi gostje s svojim spremstvom proti predhodni prijavi. Obleka promenadna, temna. Kraj prireditve: Tekme kakor tudi družabni sestanek z večerjo se održe v terasni dvorani hotela Orel. Vstop k vsem prireditvam je občinstvu prost brez vstopnine. SO PRI 00 službeno; v petek sodijo Maribor:Rapid g. Bizjak, Maribor:Rapid reserve g. Kasper; v Čakovcu Gradjan-ski:Mura dr. Brandl. V soboto Primorje: Železničar g. Vesnaver, HAŠK:Ilirija o. Bizjak. V nedeljo Maribor:Rapid juniorji g^Senica, Primorje:Ilirja g. Kopic, HAŠK :Železmčar g. Vesnaver. V Murski Soboti Mura:Ptuj g. Nemec L. Kasaške galopske in motociklistične dirke na Teznem, ki bodo v nedeljo 8. im. s pričetkom ob 14. uri, vzbujajo med občinstvom veliko zanimanje in je zategadelj pričakovati velike udeležbe. Za vse dirke niso samo številne prijave, tdmveč je tudi konjski material prvovrsten, kakor ga še ni bilo v Mariboru. Pri vseli kasaških dirkah bodo zato boji skrajno napeti in se zmage vnaprej ne /norejo niti najmanje napovedati. Pa tudi v galopskih dirkali se bodo poizkusili naši priznani jahalei na najhitrejših konjih. Da vlada za motociklistične dirke poseben interes publike, ni treba še posebej omenjati. Prijavili so se za moto- ciklistične dirke naši priznano najboljši vozniki, vsem načelu g. ing. Lotz. Vodstvo dirk jamči za brezhiben in hiter potek dirk. Zunanji udeleženci se morejo po služiti z nedeljsko karto polovične vožnje po železnicah. Dirke se prično točno ob 14. uri in vozi z Glavnega trga avtobus. Razpis 4. pohorskega gozdnega teka. SK Maraton priredi v nedeljo 6. oktobra t. 1. IV. pohorski gozdni tek za poedin-ce in moštva trojic, s startom ob pol 11. pri Ruški koči in ciljem pri Pohorskem domu. Prijave potom klubov je poslati na naslov: Jos..Smerdel, Gosposka ulica 23 do 23. septembra. Pouk mmvKMiaaimmsmmmm M1SS EDITH OXLEY poučuje angleščino in francoščino od 1. oktobra naprej. TRGOVSKI učni zavod KOVAČ Maribor, Krekova 6. Najbolj3 ša, najceuelša In najbolj prak tična strokovna izobrazba za pisarniško službo- Posebni tečaji za strojepisje in nemščino. Začetek 6- in lO-mesečnih tečajev v septembru. Znižana šolnina. Absolventi letnika 1934/35 že nameščeni, dokaz za odličen uspeh tega zavoda. 3746 Posest DRUŽINSKE HIŠE — VILE od 15.000, obrestonosue hišo od lOO.Ooo dalje. Kmetska graščinska posestva vseh velikosti. Hotel-Pensioa, 30 sob. Gorenjsko, 500.000. posredovalnica, Maribor Slovenska ul. 26. 3928 Oglašujte I Službo dobi REDUCIRAN DRŽAVNI USLUŽBENEC z znanjem več jezikov, ki je že delj časa brez .zaposlitve, prosi za kakršnokoli zaposlitev. Sprejme vsako delo. Naslov v upravi >Večernika«. 3930 Prodam MOTORNO KOLO znamke BSA, 350 ccm, v dobrem stanju, za •■'000 Din ra prodaj. Cverlin, Gosposk.i 22. 5922 PROFESORSKA DRUŽINA sprejme v vso oskroo in nadzorstvo nižješolca. Ciril* Metodova 12, vrata 2. .3926 MORSKE RIBE jutri — petek 150 kg —' sardele velike ;ia stojnici. Glavni trg. 3948 Razno DVE DIJAKINJI sprejme učteljska rodbina v dobro oskrbo blizu kolodvora. Naslov v upravi lista. 3772 DiJAKA(lNJO) sprejmem v dobro oskrbo. Na željo nemška konverzacija. Naslov v upravi »Večernika«. 3942 SPREJMEM GOSPODA na hrano in stanovanje. Aleksandrova cesta o4 Stegenšek. 3925 IŠČEM TRAFIKO ali slaščičarno na prometnem kraju. Naslov v upravi »Ve-eermika«. 3940 Sobo odda SOBO lepo, opremljeno, poseben vhod, oddam takoj stalnemu nameščencu. Stritarjeva ui- 5. 1. nadstropje. 3S75 OPREMLJENO SOBO s štedilnikom oddan; eni ali dvema osebama. Vodnikova ul. 3, Studenci. 3929 LEPO OPREMLJENO SOBO takoj oddam. Taborska id. 13. 3949 Sobo išie SOBO S ŠTEDILNIKOM iščem. Naslov v upravi »Vc-černika«. 3943 Stanovanie DVOSOBNO STANOVANIE takoj oddam. Informacije pri hišniku, Tattenbachova ul. 26. 3945 LEPO STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam s L oktobrom. Taborska tiKca 13. ,3950 Prodala ostanKOV v veliki izbiri za zafetek Sele 869 pri tvrdki Doliek & Marini Maribor, Gosposka ulica štev. 27 JE POTREBNA VSAK DAN ČIŠČENJA. OSVEŽITVE IN NEOE. Elizabeta Ardcn vam svetuje in priporoča, da uporabljate vsak’ dan naslednja tri vcnc-ciianska sredstva, ki tvorijo , bistvo olepšavanja v ničnem znamenitem salonu: VENECI.IANSKA KREMA ZA ODSTRANITEV ŠMINKE (Vcnctlan Cleanslng Crcaui) sc vlezc v kožne luknjice, jih nopolnOma očisfi ter povzroča. da *jc koža gladka in mehka. VENECI.IANSKO »ARDENA SREDSTVO ZA NEGO KOZE (Venctlan Ardena Skin Tonic) j osvežuje, krepi in beli kožo I ter povzroča, da je vselej svetla in sveža. v VENEČI IANSKA ORANŽNA KREMA ZA KOŽO (Vcnctian Orangc Skin Fop) pa^ je najboljše sredstvo za kožno staničevje. ki ga krepi in tako obvaruje kožo in lice neprijetnih gub. Koža je vselej polna in gladka. Venccijanska sredstva Elizabete Arden za olepševanje nudi edini pooblaščeni nrodnialcc Franc Weiler SPECI.IALNA PARFUMERIJA GOSPOSKA II L. 29 Opozorilo na dražbo Mariboru Dne 9. septembra 1935. ob 10. pri do-poldne bo pri sreskem sodišču dražba nepremičnine vi. štev. d. o. Koroška vrata, stanovanjske hiše v Mariboru z obsežnim vrtom,* , i; pravnim za stavbišča, vi. štev- 146 d. o. Rošpoh, lepo vinogradsko posestvo V neposredni bližini Ma- ribora in vi. štev. 199 d. o. Rošpoh z obširnim travnikom. Posestva se bo dražbalo najprej kot celota in nato po skupinah, pri čemer t\ rita oba vložka v d. o. Rošpoh eno skupino, drugo pa vi. štev. 332 d. o. Koroška vrata. Obveljal bo način dražbe, ki bo vrgel najvišje lzkupilo. Najnižji ponudek za vi. štev. 332 d. o. Koroška vrata znaša Din 151.886. , z.i vi. štov. 146 d. o. Rošpoh Din 120.520.—, zavl. štev- 199 d. o. Rošpoh pa Din 42.456. . Natančneja pojasnila daje Posojilnica v Mariboru (Narodni dom). teri&ja teortzoDcii »Jtutoa« v Ljabfeni; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.