108. številka. Ljubljana, v sredo 13. maja. XVIII. leto, 1885 lihaja \ Huk dan mve*er, izimAi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v a tri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano bre* pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukovati. — Rokopisi se ne vračaio. Uredništvo in upravništvo je v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v petek 15. maja 1885. K volilnemu gibanju. Krvni nam bratje na Štajerskem in na Goriškem odlikujejo se že nekaj časa po večjej slogi in doslednosti od kranjskih Slovencev. To so pokazali tudi povodom sedanjih državnozborskih volitev. Sklicali so shod zaupnih mož in kandidatje bili so takoj soglasno vsprejeti in proglašeni in volitve vršile se bodo z navadno pravilnostjo. Vse drugače pa je dan danes v Kranjskej. Blažena spravljivost obrodila je čuden plod. Napravila je nečuveno razcepljenost, osmodila marsikatero nadobudno cvetko pravega domoljubja, na njeno mesto pa postavila sebičnost, slavohlepje, zavist, v obče prouzročila je položaj, kakeršnega še ni bilo na Kranjskem, odkar se je pričelo narodno naše gibanje. Kakor novo vino, tako vre in vrvra po nekaterih volilnih okrajih, in kažejo se nasprotstva, na katera bi niti mislili ne bili. Najživahneje, ali bolje rečeno, preživa h no je volilno gibanje na Dolenjskem, kjer se h kratu naznanjajo poleg bivših poslancev V. Pfeiferja in grofa Margherija novi kandidatje: dr. A. Poz-nik, prof, Šuklje in Auerspergov gozdar Faber, kjer je torej kandidatov v izobilji. Ni naš namen danes pečati se s kandidaturo Šukljejevo proti dosedanjemu poslancu grofu Marghe-riju, o katerej se nam z Dolenjskega poroča, da se pri tej priliki utegne obistiniti prislovica: „Duobus litigantibus tertius gaudet1', kajti Kočevci in kar je fakcijoznih glasov po dolenjskih mestih, zjedinili bodo se za Fabra in ko bi slednji tudi ne dobil potrebne večine, bilo bi mogoče, da pride do ožje volitve. Toda o tem drugokrat. Za danes vzeli smo si za predmet kandidaturo g. dra. A. Poznika proti g. V. Pfeiferju, ki nas je v polnej meri presenetila. Kajti, dasi dobro poznamo g. dra. Poznika še izza njegovega vrlega delovanja ua Koroškem, dasi uvažamo njegove izredne zasluge za „Narodni dom" v Rudolfovem, dasi ga cenimo kot poštenjaka in rodoljuba, se vender nikakor ne moremo spoprijazniti z njegovo kandidaturo, ker je nepotrebna in prisiljena. Dosedanjemu poslancu g. V. Pfeiferju priznavati mora najodločnejši protivnik, da je vestno in izredno skrbno zastopal svoje volilce, da je zmiraj imel pazno oko za potrebe Dolenjcev in da jim je marsikaj izposloval. Da ni več dosegel, temu ni kriv on, ampak okoliščine, katere se ne dado tako hitro predrugačiti. Ni ga torej utemeljenega razloga, spodkopavati kandidaturo Pfeiferja, ki se je, odkar se je pričelo naše narodno življenje, vedno v prvih vrstah in požrtovalno potezal za naše koristi, in katerega bi dr. Poznik jedva nadomestoval. Kakor nas ne ogreva dra. Poznika kandidatura, ravno tako malo nam ugaja njegov program, ki slove: Volilci! Moj program je kratek, mirno in zmerno, resno in stvarno, odločno in krepko objavljati in zagovarjati želje Dolenjcev, v narodnih vprašanjih podpirati težnje po ravnopravnosti jezikov in narodov, posebno Slovencev; v gmotnem oziru pa zahtevati: 1. V prvi vrsti dolenjsko železnico; 2. Dolenjcem v istini potrebne prekladbe državnih cest; 3. državno podporo za zboljšanje kmetijskih razmer na Dolenjskem; 4. za olajšanje kmetijskega stanu s tem, da se tudi pri zemljišnein davku odloči eksistene-minimum, to je, oproščenje davka od premalih dohodkov, in 5. podpirati predlog, da se upelje borzni davek, a da se breme kmetovalcem zlajša, dalje predlog, da se cena soli za živino zniža, da se po kopeljih ne preganja kro.šnjarstvo, katero edino še živi revne rodbine v Belokrajni Visoko politiko tirati, prepuščam zvedenim državnikom. Prepričan sem, da je ta program tudi program mojega protikandidata, in da ima tudi on pošteno voljo. Moj namen ni njega spodriniti. Jaz se sam tudi nisem za poslanca ponujal; jaz sem kandidaturo le na prošnjo volilcev prevzel. Ako ste volilci prepričani, da se je g. Pfeifer resno poganjal za vso Dolenjsko, da se je ustavljal premeščenju vojakov iz Dolenjske v Ljubljano, po katerem Dolenjska vsako leto izgubi mnogo tisoč goldinarjev, in da bode nam priboril železnico, volite ga in odvalite od mene težko breme. Ako pa vsakako želite imeti poslanca iz svoje sredine, pripravljen sem poskusiti svoje slabe moči v blagor mojih volilcev. Rudolfovo, dne 8. maja 1885. Dr. Albin Poznik. Kdor ta program pazno čita, uverjen je takoj, da je tudi program prisiljen in nikakor ne priporoča stvoritelja svojega za protikandidata g. Pfeiferju. Takoj prvi stavek je protislovje, kajti kako se ujema „mirno in zmerno — odločno in krepko" ? Zakaj se neso besede stavile tako: Mirno in zmerno, resno in stvarno objavljati želje Dolenjcev, v narodnih vprašanjih pa odločno in krepko podpirati težnje po ravnopravnosti, da se preprečijo nakane sovražnikov naših na Štajerskem, kjer „hudo naprej leze germanizacija našega naroda" in na Koroškem, kjer ,,Slovanstvu mrtvaški oder pripravljajo" ? Malo srečna je obljuba, da bode kandidat podpiral težnje „posebno Slovencev", ker se to pri slovenskem poslanci ob sebi uraeva in tudi izraz, da bode dolenjsko železnico zahteval, dozdeva se nam nekako tropičen. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. 0 V Ljubljani 13. maja. Največ pozornosti v notranjej politiki obračajo na-se riržuviiozhorNkc volitve. Po vseh krono-vinah se agituje z vso silo. Kakor smo že povedali, pritoževali so se nemški liberalni listi že, da se baš Dunajčani premalo brigajo za nemštvo, da Dunaj ne stopi na čelo nemškemu gibanju. Kakor se kaže, hočejo Dunajčani sedaj popraviti, kar so zamudili v tem oziru. Na volilnem shodu, katerega je bilo sklicalo nemško liberalno društvo „Fortschritt", so se trije kandidati kar skušali, kdo bi bil bolj nemški. Dosedanji poslanec Matscheko je najprej poročil o svojem delovanji v državnem zboru in slikal volil-cem, kako je desorganizovana desnica. Njegov govor ni žel nikako pohvale, kajti poslušalci so pričakovali, da jim bode naslikal v najgrozovitejšili barvah, kako se zatirajo Nemci. Za njim je poprijel besedo namestnik župana dr. Prix. Ta je pa vse drugače bolj na srce govoril volilcem. Ri-kel LISTEK. »Človeka nikar!" (Odgovor na dva dodatka dra. Malmiča v „Slovenci".) (Dalje.) Poglejmo vendar, ali vem, kaj sem v pesem položil. Pomagajte mi stari možgani, katerim naš dohtar tako malo moči pripisuje, spomnite se, ako vam še mogoče, kaj ste mislili, ko ste narekali peresu ta usodni verz! Govorimo resno! V prvem delu stopim v duhu pred Boga in gledam v njegovo delavnico, recimo v stvarnico božjo. Že ta situvacija kaže, da moj Bog ni bog pantheistov. Jaz ločim delavca od delavnice, stvarnika od stvamice. Tukaj je tedaj osobni Bog. In ž njim govorim (ločim sebe od njega), občudujem njegovo mogočnost in modrost v njegovih delih. Kaj je zopet to V Priznavam slovesno, da mi je on podaril telo in od tega različno neumerjočo dušo, ki se bo kedaj ločila iz te ilnate ječe, ki bo razpela, telo prepustivši prahu, svoje duhovne peruti ter hitela naproti Njemu, da bi gledala njegov obraz, ki je gola ljubezen in resnica. Gospoda moja, ali je to pantheisem? Ali morete v pesniškem jeziku izrazneje govoriti o osebnem Bogu, o njegovih popolnostih, o človeškem zadnjem smotru, o hrepenenji po združenji z njim? Prvi dol je torej odločno in odlično katoliški Naš gosp. dohtar bi bil moral tedaj, ako je II. del nanj naredil neugoden vtis, skušati ta vtis izbrisati z vtisom I. dela. Pesem mora biti vendar dosledna, celotav estetičnem in logičnem oziru. Estetičnih napak mi moj kritik ne očita, tedaj se mi je zagovarjati le na verska očitanja. Pesem mora biti dosledna, celota, pravim. Ali bi bilo dosledno, logično, ko bi jaz v prvem delu poudarjal, tako živo slikal katoliškega Boga v drugem pa panteizem ? Gotovo ne V In g. dr., ki logiko vedno nosi na jeziku, je to tudi čutil. Toda njegova logika je hodila rakovo pot, namesto da bi po stari šegi korakala naprej. Hočem reči: namesto da bi moj prijatelj iz prvega izrazno-katoliškega oddelka sklepal ua drugi, in skušal v njem najti enak duh, — začel je pri II. delu, ter je, vsled neugodnega vtisa, ki ga je ta nanj naredil, v njem iskal panteizem, da bi si ta neugodni vtis pojasnil, utemeljil, opravičil; tako je v II. del šiloma stlačil panteistično mišljenje in ga od tam prenesel še v I. del. Tukaj je mož grešil zoper kristijansko ljubezen, ki bi mu morala narekovati bolj mehko tolmačenje, — saj bi to bilo prav lahko; grešil je pa tudi zoper svoja eksegetsku pravila; tolmačiti bi moral iz tega, kar je jasno, očitno, to, kar je nejasno, skrito; a delal je narobe; iz temnega II. dela tolmačil je jasni I. del. Se ve da, sicer od kod vzeti panteizem, ki je bil toliko potreben. Gg. tako se ravna z mano! „\Veil ihr i 1 m Bchuldig vvollt, konnt ihrihn schuldig ma-ehen!" (Sehiller.) to velja tukaj v polnem pomenu. Kedor se od takega ravnanja z gnjusom ne odvrne, ta „nima al" srca, al" nima niožgan" (Vilhar), ali pa obojega ne! Zdaj prestopimo k tistim „zloglasnim" verzom! Ti sam si ^napodar! A eno to prositi Bmem . . . Že besede: „ti sam si gospodar" povedu natanko, da jaz nimam nobene pravice njemu nasproti. Saj menda tudi jaz čutim in vem, da proti I logu smo le prah in pepel. Stališče mojo je torej: tu prah — tam Bog! In to stalile je poudarjeno: 89 je, da je pri sedanjih političnih razmerah dolžnost Dunajskega župana namestnika kandidovati. Očita se mestu Dunaju, da se premalo briga za velik boj avstrijskih Nemcev; a to po krivici. V vseh otici-jalniii izjavah predsedstva mestnega zbora, se je vedno poudarjalo nemško stališče Dunaja Govoriti se pa more samo v parlamenta, kakov jednemu gre od srca. ne pa v mestnem zboru. Potem je govornik začel govoriti o političnem položaji. Vedno bolj se nemški element nazaj potiska. Če tako Se dalje pojile, je prestolno mesto v nevarnosti, in vedno bolj bo propadalo. Čehi so že tako predrzni, da zahtevajo češke šole na Dunaj i, četudi si še misliti ne morete, da bi na Dunaji kak drug jezik bil običajen, kakor nemški. Nadalje govornik navaja, da se bode potegoval za osnovo nemškega kluba. On misli, da bode mogel mnogo koristiti Dunaju v zbornici pri reševanji raznih važnih vprašanj, ki se tičejo naše prvostolnice. V narodnofcosp idarskem ožini se bode vedno prizadeval podpirati malo obrt, sicer pa povsod pojde / naprednjak!. V vsem svojem javnem življenji se jo držal tega, kar je obljubil, in se torej tndi sedaj nanj smejo zaupati. Za »jim se je glasil tretji kandidat dr, Buttolo, Ta je pa celo zahteval, da naj država podpira nemški „Schuivereinu. Dr Mtitscheko je nft to izjavil, da on misli zastran nemškega kluba, da na imenu ni toliko ležeče, sjedinjena levica je v tem oziru že storila, kar je bilo mogoče Liberalni Nemci se pa ne sinejo zjetliniti s konsenativcf, ker to bi škodovalo napredku in neniŠtvu. Ivo sta dr, Prix in jeden volilec še dokazovalo potrebo nemškega kluba, izrekel je Matscheko, da bode tudi dri temu klubu pristopil Pa vse to ni vefi pomagalo, volilcl neso več marali z nj. ker se nI takoj dovolj odločno izrekel za netnštvo in postavili so dr. PHxa za kandidata. V „Josephstadtu* je volilen shod dra. pl. Stonrzha postavil kandidatom Ta mož se je tudi od 10 azil proti federalizmu. Le temu se ima zahvaliti, da so se volilci izrekli zanj. Predsednik tem shodu ga je namreč s tem priporočal, da Dunaju ni treba demokratov, kateri delajo za čehe in Poljake, ampak nemških mož, kot je dr. pl. Stourzh. Ta dva volilna -\. >da Sta pokazala, kako mišljenje >lada na Dunaji - Zgornjeavstrijs^l konservativci izdali so svoj volilni oklic. V njeni poudarjajo, da je treba delati na to, da se postavi država na kristi-jansko podlago, zboljša stanje kmetijstvu in obrt-niji. odpravijo nzroki propada produktivnih stanov, katere je prouzrocil kapitalistični liberalizem in da se obdačijo Spekulacije hO borzi. Zato se je treba pred vsem prizadevati, da .-e desnica okrepča po novih volitvah, z vso silo delati, da se domovina reši anarhističnega rušenja vsega človeškega reda. Avstrija ne bi motila več prenesti druge dobe liberalnega gospodstva, da ne bi se pretresel njen temelj. Avstrija ne Bme več trpeti privilegovnnega gospodstva nevere in pustiti, da bi se odiralo delajoče prebivalstva. Tudi .se mora konec storiti nepa-trijotičnemu in uekršča skemu hujskanju proti drugim narodnostim. Konci ta oklic opominja, da naj ne volijo kandidatov, katere bodo postavili „Bauern-vereiniu — Kako zvita je agitacija liberalcev po „Baućrnvereinik,* kaže najbolje oklic. solnograd-skoga Bauernvereina," V njem se navajajo vsa onu Biedstva, katera so priporočali ke laj konservativci za zboljšanje kmet.skega stanu. Za vse to se bodo potegovali kandidati, katere priporočajo ta društva, mej drugim se navaja celo upeljava kmetskih domov proti katerej zahtevi so že to.iko pisali nemški liberalni listi, in strogi zakoni proti oderuštvu. Navajajo se tudi take zahteve, ki se ne bodo dale izvesti, kakor pomanjšanje stroškov za Vojsko, dveletno aktivno vojaško službo. To so stvari, katere je že marsikatera stranka priporočala, kadar je bilo v manjšini, kadar jo pa bila v večini, pa takoj spoznala, da se ne dajo izvesti. V tem oziru nas spominja ta oklic prav na volilni oklic nekega kandidata, ki se usiljuje na Dolenjskem in obeta v svojem oklici, da se bode potegoval, da bi bila mala kmetska posestva do neke gotove meje davka prosta, ltes kaj blaga zahteva, v katero pa ne bi nikdar privolil noben avstrijski finančni minister. Res pri volitvah se obljube kaj lahko delajo. Vse te lepe stvari pa oklic solnogradskega „Bauern vereina" le zato navaja, da bi volilce ulovil. Glavna naloga njegovih kandidatov pa bode zagovarjati nemški državni jezik in pobijati težnje Slovanov. — Češki poslanec Matu* je v nedeljo v Rovdnici poročal volilcem o svojem dosedanjem delovanji. Izrekel je nado, da bodo Čehi v prihodnjem državnem zboru več dosegli, kakor so dose-daj. Odločno se je izrekel proti carinskoj zvezi z Nemčijo in nemškemu državnemu jeziku. Volilci so ga jednoglasno zopet postavili kandidatom. Nadalje so sklenili resolucijo, v katerej obžalujejo, da Čehi v državnopravnom in narodnem oziru neso več dosegli, in kar se tiče ustavnih svobod-ščin, samo razširjenje volilne pravice na petakarje. Posebno obžalujejo, da se volilni red za Moravsko ni spremenil v prid Čehom, da se Praško vseučilišče ni bolje oskrbelo, da češke občine morajo še vedno vzdrževati srednje šole; da tiskovno svobodo še vedno tlači časniški kolek, objektivno postopanje, zahtevanje varščine in zakon, ki izvira še iz časov absolutizma, da se davki še neso pravično razdelili, da minister Pražak nema nobenega upliva, kar se tiče čeških dežel, in nema delokroga, kjer bi mogel uveljaviti želje češkega naroda, kakor poljski deželni minister. Volilci zahtevajo, da Čehi pokažejo več odločnosti v novem državnem zboru in zavrnejo nemški državni jezik, ko bi pa ne bilo mogoče, pa takoj ostavijo zbor. To jasno kaže, da češko prebivalstvo nema dosti zaupanja več v sedanjo vladno sistemo. Še bolje označil je pa sedanji pbtOžaj nek češki kandidat na Moravskem. Rekel je, da on ne razume niti besedice nemški. To pa nič ne dene, ker Čehi svojimi nemškimi govori na Dunaji itak neso nič dosegli. Vsi zbrani volilci so inu pritrjevali. — Pomenljivo je pismo nekega veljavnega poljskega vodje (najbrž kneza Sapiehe), katerega je priobčil „Dziennik Pulski". V tem pismu se poudarja, da ni modro, vsacega Rusina, kateri Poljakom ni po volji, takoj obdolžiti, da teži v Moskvo. Žalibog da to pismo nema prav nobenega VBpeha. Vsi poljski listi še vedno tako črnijo Rusine, kakor so jih poprej. V lir vat skrui saboru začela se je jako burna debata o izgrednem budgetu. Posebno hudo pobija opozicija zahtevo 100 OOO gold. za pokritje stroškov kraljevega komisarijata. Govorili so že naj-veljavnejši vodje vseh strank, posebno dobro in odločno proti tej zahtevi Anton Starčević. Narodna stranka pa zagovarja to zahtevo. Vnaiijc države. Četudi sta se že zaradi Afganistana Anglija in KiiNifo skoraj popolnem sporazumeli, vedar še nekateri angleški in ruski listi jako vojevito pišejo. Tako zahtevajo nekateri ruski listi, da naj Rusija terja od Anglije odškodnino v denarjih za izgube, ki jih je prouzročilo oboroževanje in znižanje kursov, da bodo v bodoče Angleži vedeli rezljati s sablo. Kakor se govori, je Rusija imela vsega že kakih 70 milijonov škode od aiganskega konflikta. — V Odesi so ruski domoljubi osnovali društvo, katero bode na lastne stroške nakupilo in oborožilo več topnjač za varstvo Črnega morja. Te topnjače bodo naredili v Nemčiji in Švedski, potem se bodo pa po železnici prepeljale v Odeso. — „Praviteljstvenij Vjestnik" objavil je neko poročilo Komarova. Po tem poročilu so Rusi v boji pri reki Kušk imeli 1 batalijon pešcev, 4 tope, 3 stotnije kozakov in 1 stotnija turkomanskih brambovcev. 1'riplenili so dve afganski zastali, kateri je polkovnik Zakrzevvski prinesel v Petrograd. Vjeli so samo 14 Afganov, ker drugih neso zasledovali. Vseh mrtvih so Afgani imeli nad 500, mej njimi 4 častnike. Poročila iz Massauaha glase se kaj neugodno za tamošnje italijanske čete. Poudarja se potreba, da ti se pomožile, vendar skoro ni misliti, da bi vlada ustregla tem željam. Privrženci novega Mahdija so, kakor zatrjujejo razna poročila iz Sudana v več mestih že otepli Mahdijeve čete. Tak boj bil je pri Kordo-taiui in Sennaru. V prvem mestu imajo Mahdijevci mnogo izgub, v drugim so p.i še izgubili topove. Poveljniki Mahdijevi zahtevajo od njega pomoči, katere pa njim poslati ne more. Neko poročilo celo javlja, da so privrženci novega Mahdija ujeli starega Mahdija in priplenili vse njegove zaklade. Dopisi. I/ Itiidolfovega II. maja. (G os p. prof. Šuklje— učitelj poštenja in moralnosti.) Navada je, da se kandidatje priporočajo svojim volilcem. Nekateri razglašajo tudi svoje programe bolj ali manj obširno. Posebno silni obetajo v tacih programih z lepimi in sladkimi besedami, na pr. moj mili narod, gospodje volilci itd. tudi silno veliko, celo, da prekose vse svoje prednike in da gotovo doženo, kar nobeden drugi ni mogel. Vse to je navadno, in zatorej nespodtikljivo, če ravno je star pregovor: „Kdor mnogo obeta, malo plača". To se torej vse potrpi. Če pa jeden kandidat v tem, ko se dela sam vsega lepega, čistega in zgolj samo čednost ob jednem brezozirno mahne po svojem nasprotnem kandidatu, ter ga skuša v očeh svojih volilcev ponižati in oduriti jim ga, zdi se tak popolnem podoben tistemu farizeju v templji, ki je ošabno povzdigoval glavo, rekoč: „hvala ti, Gospod, da neseni tak, kot drugi, zlasti kot oni čolnar tam le." In nekaj prav tacega se je pripetilo našemu viteškemu g. profesorju v „Ljublj. Listu" od 9. t. m., v katerem svoje priporočilo in svoj program razglaša. V tem, ko nas druge hoče učiti poštenja in se britko pritožuje, da drugi baje ne delajo z njim pošteno, mahne on prav nepošteno in perfidno po g. grofu Margheriji, našem dozdanjem poslanci. Mož je sedel, piše on, skoraj 20 let v deželnem in državnem zboru prej kot pristaš nemške stranke na Schreyevi strani, zdaj kot izvoljenec slovonskega naroda poleg dra. Vošnjaka. Ni si težko misliti, zakaj g. Šuklje postavlja našega g. grofa na Schrevevo stran. Le škoda, da se je v tem učeni zgodovinar Šuklje malo urezal. Kajti g. grof Margheri ni sedel nikdar na Schrevevi strani. On je bil od veličin posestnikov v deželni zbor izvoljen še tedaj, ko mej temi in mej narodno stranko ni bilo tako ostrega nasprotja, ko dan današnji. Zlasti pa g. grof tacega nasprotja nikoli ni kazal in za to ga je tudi po odstopu grofa Hiacinta Thurna narodna stranka iz kurije velicega posestva volila v državni zbor. Tudi dobro vemo, da se je on že takrat poganjal za dolenjsko železnico in da ni on kriv, ako je še nemarno. G. dr. Schrev je bil voljen v deželni zbor še le 1877. leta; a ravno takrat g. grofa Margherija neso več volili, ker je bil v prejšnjem zasedanji oblastnemu g. Vestenecku nekaj neljubih resnic v obraz povedal in torej temu, kakor tudi njegovemu „ti sam si gospodar". Kako je po tem takem drugi verz: ,,a eno te prositi smem" mogoče tolmačiti tako, kakor M.....? .Saj ta verz bi potem prejšnji, osobito besedo „sam", (ki v verzu pač ni le golo mašilo), uničil, /akaj ni g. M. po priznanji: „ti sam si gospodar" — raje logično sklepal: ,,tedaj jaz nisem nič gospodar", — in torej, beseda „smem" ne more imeti pomena: ,,ich habe das Recht". — Kdo hi bil kedaj mislil, da se bo ta vrstica tako ume vala I Pomagajmo M.....u, razložimo mu tudi to vrstico autentično. ,,A eno te prositi smem". V tej vrsti, g. dr. je poudarek na besedi „prositi", ne na „smem"; torej kakor da bi bilo tiskano: „a eno te prositi smemu. Pomen je tedaj ta: Ti sam, o Bog, si gospodar in jaz ti velevati ne morem in ne smem; a prositi te smem. Zdaj boste, g. dr. morda tudi umeli, kam tiče tist adversativni , o": ta tiče k stavku, ki si ga iz besedic: „ti sam si gospodar1, pameten čitatelj naredi, n. pr. tako: „velevati ti jaz ne smem, a prositi te smem'*. To bi bilo skoro dovolj; vendar naj pojasnim tudi glagoljček „smemu, ki ga moj kritik tudi ne umeje. „Smem", ki sem ga v verz vtaknil, imel bi po mojem namenu prošnjo še bolj ublažiti, tako kakor da bi rekel: „naj bi smel prositi" == lieeat taracn rogare. Zakaj pa nisem tako zapisal? 1.) Zarad rime, 2.) zato ker sem „Slovencem" pripisoval več razuma! Da ima glagolj „smem" res to omekčevalno, ublaževalno moč, pritrdil mi bode vsak dober poznavatelj slovenskega jezika. Ko bi bil vedel, da bom moral nekatere filozofe učiti „puštabirati" moje pesmi, bil bi morda zapisal: „A eno naj prositi smem!" (sci uiir gestattet...) Potem morda bi ne bilo toliko mahanja in udrihanja. Samo gola pohlevna prošnja, ne svet, ne ukaz, le prošnja, ali prav za prav bolestno proseč vsklik je „človeka nikar". Tako si jaz mislim to pesen in tako jo bode tudi čital vsak, komur niso predsodki, ali prvi „neugodni vtisi" skalili duševnih očij. Ali je pa taka prošnja dovoljena? Kot tre-noten vsklik (in to je „človeka nikar"!) niti inoj nasprotnik teh verzov ne obsoja. Še bolj se bo zdel ta vzdihljaj dopuščen, ako pogledamo motive njegove. Zakaj tako kličem? Gledeč življenje, ka-keršno je v resnici, ljudi, kakor so (ne, kakor bi morali biti), videč svoje in bratov trpljenje, dvojbe in „zmote", zrdč ,,ta solzni dol, zaklet v revo jok in bol, hinavstva, zmot, trpljenja poln" — zgrozim se, duše se mi poloti bridkost, sramota, gnjus in strah in pod težo teh silnih občutkov mi vzdihne srce: „— — človeka nikar"! Vzdih, ki se mora vzeti cum grano salis. Ta vsklik je zelo podoben mnogim svetopisemskim izrekom, — na pr.: „Bog videč, da je velika hudobija ljudij na zemlji in da je vsa njih misel obrnena vselej k hudemu, kesal se je, da je človeka na zemlji ustvaril". In „eccle-siastes" bolj srečne šteje mrliče nego žive, a sreč* nejše od obeh tiste, ki niso rojeni, in niso videli zla, ki se godi pod solncem. In o nekom je izrekel Vzveličar, da bi mu bolje bilo, ko bi rojen ne bil tist človek". Ali niso ti izreki na prvi pogled podobni mojemu „človeka nikar"l? Gotovo! Toda g. dr. M. se bode, to čitajoč, nasmehnil, samozadovoljno in pomilovalno nasmehnil — prav vidim ga. On poreče: „ta podobnost je la v besedah, le zunanja, le navidezna, — ti citati imajo ves drug pomen, nego bi človek na prvi pogled sodil." Da, g. dohtar, — to tudi jaz prav dobro vem in sem davno pred vami vedel, kaj je antro-pomorfizem in antropopatizem, Če prav vi ne prisojate „tolike" modrosti skromnemu pastirčku preproste čedice na deželi. (Dulje prih.) pajdašu g. dr. Schrevu ni bil več po godu. Tako so te reči. Ko bi bil g. Šuklje sam tako pravičen drugim, kakor on zahteva, da bi bili drugi proti njemu, on bi bil moral razmere g. grofa Margherija povedati, kakor so, ne pa njega nekako jednačiti z dr Schrevem, za katerega prijaznost, kakor za ono njegovega tovariša viteza Vestenecka se on nikdar brigal ni. Torej ni bilo lepo, da je hotel g. Šuklje na ta način sumničiti g. grofa in majati naše zaupanje do njega. Zato se mu bodemo tudi, kadar nas pride zopet poštenja in moralnosti učit, lepo zahvalili in mu ob jednem svetovali, naj on pometa najprej pred svojim pragom. Iz irednjc Istre 12. marca. [Izv. dop.] Dasiravno je že Vaš cenjeni list prinesel malo notico o občnem zboru »Edinosti", ki je bil v 10. dan t. m. v Lindaru, vender vam hočem jaz tu popolnem natančno opisati celo dejanje. Že več dnij poprej se je narod od Trsta kakor tudi iz vseh krajev Istre pripravljal na ta dan. Istrani še nikdar neso čuli niti pevati, niti tako govoriti svojih ljiulij, zato je tudi privrela masa naroda vkup. V sredini Istre leži mesto Pa/.in, pravo gnezdo „Irredentovsko." Blizu pol ure od tam pa z griča gleda navzdol lepa vas Lindar. V Lindaru imajo svojo čitalnico, svoj narodni zastop. Karnjeli imenujejo Lindarce, „istrske Črnogorce" V resnici pa tudi zaslužijo ta pridevek, ker neustrašeni so Lindarci in se ne umaknejo sedaj ni najhujšemu sovražniku. Pričeti moram z v>prejemom gostov na kolodvoru. Vlak iz Trsta prižvižgal je okolu 11. ure v Pazin. Na kolodvoru čakalo je več nego tisoč ljudij. Z vlakom došlo je i mnoga odbornikov „Edinosti" mej njimi g. Ivan j ftabergoj, drugi Tržaški rodoljubi in pevsko društvo „Zora" iz Vrdela pri Trstu (36 mož). Ni se še j vlak dobro ustavil, zaoril je „živiou iz več sto grl j prišlecem naproti. Živela braca! živela Edinost! : živeli Slovenci! bi!i so došlim pozdrav. V krog se 1 ustopi pevski zbor „Zore" ter s krepkim glasom, j in popoluo zavednostjo zapoje Zajcev „Kolo". Pesen ■ se je krasno razlegala, narod je strme" poslušal to navdušeno petje, kije došlo iz prs slovanskih. Pevci priSli so budit narod, in s tem večina pogumom so peli, ker so znali, da so oni prvi, ki bodo poma- i gali zopet pridobiti ono, kar jo nekdaj bila last ' Hrvatom v Istri, in kar jim je okrutni sovražnik pobral. Cela ta masa šla je potem pevajoč proti j Lindaru, kjer je bila zopet nešteta množica naroda, da pozdravi svoje brate. Roke podajali so nam, kakor, da bi bili prišli rešeniki in raz obraz se je bralo tem ubožnim, ali vedno poštenim Istranom kako jih vc-eli naš pohod. Nesiuo še zgubljeni, ker imamo toliko bratov, ki nas ljubijo, ki se bodo žrtvovali za nas, da nas rešijo jarma tujstva, in nam pomorejo priboriti našo zemljo v našo last. Kmalu po 3. uri bil je občni zbor na griči, raz kateri se kaj lepo vidi v Pazin. Tu slovenski narod s svojo slovansko zastavo, tam doli v dolini pa gnezdo „Karnjelov", zatiralcev našega naroda mogel si h kratu videti. Od jeze bledi so Karnjeli in gladni, ker se jedi od same strasti neso pritaknili, okrog hodili, kakor gavrani in nas pisano gledali. Najbolj jih je trlo, da so ,.Zoraši" tako lepo pevali, ker dobro vedo, da je pesem glavna pomoč v probujanje naroda. Dnevni red je končal okolu 5Va u»'e. Pri prvi točki govoril je g. dr. Dinko Vitezi č, ta mož, kojega že vsak mali otrok v Istri pozna, bil je od naroda, kojega je bilo blizo 5000, tako frenetično pozdravljen, da se je človeku srce topilo radosti, čuti tolike izraze ljubezni, do tega gospoda. Res jedini on se poteguje za uboge Hrvate, jedini on povzdigne v Beči glas, jedini zustopa pravi narod hrvatski v Istri in baš proti njemu so postavili nekega dr. Justa de Petris (Petrič), da bi temu že tako zatiranemu narodu odvzeli še tega zastopnika. Narod Italijanski nema ni trohice pra-vicoljubja, ker tako ostudno ravna s svojimi sode-želami. Kdaj bi bil že konec tega barbarizma, ko bi se nekoliko strožje postopalo nasproti Italijanom ! Ali vse, kar bodemo dosegli, dosegli bodemo sami. Zato ni treba, da nam pogum upade, ampak še krepkeje moramo nastopiti, da pridemo do naših pravic. Vzbudimo narod, pripravljajmo mu boljšo bodočnost in postopajrao neustrašljivo, le to nam more biti v korist, vso drugo nam ne pomaga nič. Govoril je še gosp. profesor Mate Man d i 0, g. Peter Persič in g. dr. Mate Trinajstič. Vsi so govorili istino in s svojimi govori segli so narodu v srce. Govoril je tudi neki kmetic po imenu Ujcič, doma s Pazenskega polja. Zapopasti more njegove besede le oni, ki ga je čul in videl. Po in-telegentnem obrazu njegovem bralo se je trpljenje, ki ga prenaša ves narod slovenski v Istri in vse občutke je tako navdušeno izraževal, da je narod pričel jokati, in človeka je mraz prošinjal, ko je čul, kake krivice mora prenašati naš ubogi rod! Ob šesti uri odšli so gostje proti Trstu nazaj. Pred odhodom zapela je še „Zora" par slovanskih pesnij, ki so Pazince bodle v oči kakor trnje. Mislili so Karnjeli, da se jih bojimo, ali gorje bi bilo istemu, ki bi bil samo jedno žaljivo besedo izustil. Kličem pa tu društvu „Edinosti" kakor vsem drugim gostom, osobito „Zori", da naj vedno tako delajo za narod in postavijo si spomenik v narodu, ki ne bode nikdar izginil iz src hvaležnega ali do sedaj zatiranega Istrana. Iz 4 Vrh I Jan na (»oreuJMkem 11. maja [Izv. dop.] Včeraj, 10. maja t. 1, bil je zopet ogenj v našej občini. Gorelo je namreč na Sp. Berniku pri vlg. Jakopovci. Zgorelo mu je hišno poslopje, hlev, svisli in pod. Tukaj se ne more reči, da bi bili otroci zažgali, kajti ti so bili še pri počitku vsaki v svojej posteljici. Goreti je začelo okoli 7. ure zjutraj in ljudje so bili večinoma vsi v cerkvi pri sv. maši. Strah je bil velik in nevarnost velika. Dobro je, da neso nobenega pohodili, ko je vse iz cerkve drlo in vsaki hotel prvi biti. Za sosede je bilo dobro, da so bile strehe vse mokre, ker je prejšnji dan hudo deževalo in tudi brizgalnice bile so hitro pri požaru. Akoravno se ogenj zaradi goste megle ni vidil na daleč okolu, prišli so vendar z brigalnicami vrli Št. Jurjani in tudi Voglanci. Hvala jim! Ko bi bilo količkanj vetra, vse brizgalnice, pet na številu, bi bile dobro služile, kajti ogenj je navstal ravno v sredi vasi in hiše so vse s slamo krite. Zakaj da v našej občini vedno gori, mi je nerazumljivo. Sicer se tudi od drugih krajev sliši, da je tu in tam kako hišo ali kako vas požar uničil, toda ne gori v jedni in tisti občini vsakih 14 dnij, kakor tu pri nas. Ne vem, ali ljudje na ogenj nič ne pazijo, ali pa imamo človeka, kateri se peča s tem, da ljudem pohištva zažiga. Jaz bi rekel, da je žganje krivo teh strašnih požarov. Pijanec omamljen od žganja, prav za prav od strupa, uleže se in zaspi, ne vedoč, da je prišel v slamo spat z gorečo Btnodko ali pipo. Žganje, žganje, to je kuga za naše ljudstvo. Ne vem, kako da bode v 10 letih. A. V. Domače stvari. — (F. Z M. baron Kuhn) odpeljal se je danes zjutraj ob 8 uri v Kamnik, da si tam ogleda c. kr. tovarno za smodnik, ob jednem pa se pouči o nameravani železniški progi iz Ljubljane v Kamnik. Danes zvečer odpelje se F. Z. M. baron Kuhn v Trst, da si ogleda tamošnjo vojaštvo, katero je podrejeno njegovemu poveljstvu. — (Iz Ptuja) se nam dne 11. t. m. piše: 17. t. m. ob treh popoludne ima tukajšnje slovensko katoličko politično društvo „ Pozor" pri sv. Vidu, t. j. v tistem kraji, kjer stanuje znani Šoštarič, ki je za svojo zadnjo kandidaturo dobil 30 gld, reci: trideset goldinarjev, drugi glavni zbor, pri katerem bode naš dosedanji poslanec neustrašljivi Božidar Raič poročal o svojem dosedanjem delovanji v državnem zboru in se predstavil kot kandidat. — 25. t. m. (Binkoštni ponedeljek) pa skliče omenjeni gospod shod v Slatino in sicer v hotel Evropo. Začetek ob štirih popoludne. -— 31. t. m. pa bode zborovanje pri sv. Lenartu ali sv. Trojici v slovenskih Goricah, kar se objavi pozneje. Nadjati se je povsodi mnogobrojne udeležbe. — (Naučno ministerstvo) potrdilo je prof. Jesenkovo knjigo: „Avstrijsko-ogerska monarhija. Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol." — (Umrla) je 4. t. m. v Slatini na Ru-munskem gospica Metka Schollmavr, starejša hčerka gospe Kornelije Schollmavr, rojene Costa, v 20. letu svoje dobe. — Pokopali so ranjko na katoliškem mirodvoru v Krajovi, — (Obrekovalec kaznovan.) Danes do-poludne bil je znani agitator za nemški „Sehul-verein", V. M ... pri c. kr. mestno deleg. sodniji obsojen na 15 gld. globe, oziroma 3 dni zapora, ker je v kazini o neki gospici sramotljive govorice raznašal. — (Zgubil) je revni kajžar Lovro Založnik iz Srednje vasi blizu Polhovega Gradca, ko je šel 8. t. m. na Ljubljanski mesečni živinski somenj, vse svoje novce, nad 6 0 gld. Ko bi bil iste kdo našel, naj je odda dotičniku ali pa pri mestnem magistratu Ljubljanskem proti postavni uagradi. — (Izsleparila) je neznana ženska baje iz Škofjeloškega okraja doma, revni delavki Lizi Zupanovi, stanujoči v Šelenburgovih ulicah raznovrstne obleke za 15 gld. — (Tatvina.) Antonu Kozlovčanu v Zati-čini ukral je nekdo pred zadnjim živinskim sejmom kravo. Sum leti na delavca oziroma postopača Cen-karja z Vrtače, katerega orožniki do sedaj brez« vspešno iščejo. — (Izredna plodovitost.) 11. t, m. vrgla je lepa velika psica (Ulmer Dogge), lastnina hišnega posestnika v Trnovem, g. Franc Simon-a, dvanajst mladih psičkov, a drugi dan 12. t. m. še štiri, tedaj vsega vkupe šestnajst popolnem jednakih mladih, mej temi 8 psov in 8 psic. — (Spisi Krištofa Šmida. Vl.zvezek. V Novomestu 1884. Tiskal in založil J. Krajec.) Tako se zove knjiga, ki jo je izdal podjetni g. Krajec v Rudolfovem. Vsebina tej knjigi, ki obsega 146 stranij, je mična povest „Ferdinand. Čudapolno življenje mladega španjskega grofica". Poslovenil P. Florentin H rov a t. Cena mehko vezani knjigi je le 30 kr., trdo vezani 40, posebno lično v platno vezani pa 70 kr. Priporoča se kot posebno prikladno berilo za našo mladino. — (Vabilo k večernej zabavi,) ki bode 24. maja zvečer ob 8. uri pri „Krištoi'u" v Lescah. Vspored: 1. Wekl: Vspomladna, zbor. 2. A. Ned-včd: Pozdravljam te, goreujska stran! Zbor. 3. Chopin: Polonaise, eis-mol, igra gosp. pl. Janušovski. 4. A. Nedvčd: Popotnik, zbor s tenor-solo. 5. F. Maier: Tičica gozdna, čveterospev. G F. Vilhar: Nezakonska mati, tenor-solo. 7. A. Foerster: Njega ni, čveterospev. 8. D. Jenko: Sablja moja, zbor. i). Eisenhut: Na Savi, (valček), zbor. 10. Tombola. — Ustopnina za osebo je 40 kr. PreplaČila se hvaležno sprejemajo. — Čisti dohodek te zabave je namenjen zakladu društva „Narodna šola" v Ljubljani s katerim bo to društvo zakladalo iu izdavalo poučne in kratkočasne povesti za otroke. K tej zabavi uljudno vabi Janko Žir ovni k, nadučitelj v Gorjah in poverjenik „Narodne šole" za Radovljiški okraj. — (Odbor „Slov. pevskega društva") ima 17. t. m. zvečer ob C. uri v Ptuj i svojo redno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik — dopisi. 2. Poročila poverjenikov. 3. Določila za veliki pevski zbor v Celji. 4. Razpošiljanje pesnij 5. Nasveti.. Vnanji udje se lahko pismeno udeleže. Sploh so ljubi odboru razni nasveti poverjenikov in udov. S t. Pir na t, predsednik. — (Odbor „Slovanske Čitalnice v Trstu") pozivlje gg. članove na izredni glavni zbor, ki bode v soboto 23. t. in. ob pol 8. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. Premena društvenih pravil; 2. potrjenje sedanjega odbora na podlagi novih pravil; 3. posamični predlogi. Telegrami „Slovenskomu Narodu": London 12. maja. Staal dobil je včeraj zvečer brzojavko, v kateri je, kakor se čuje, potrdilo ruske vlade o začasnem dogovoru mej angleško vlado in Staal-om. V gorenjej zbornici zavrnil je Salisburv očitanje Gladstonovo, da bi bil on rusko vlado imenoval sleparsko in bankerotno. Kimberlev izjavil je, da vlada ne namerava pridržati Afganistana kot nevtralno pokrajino. Vlada odobrila je sedaj že poprej izdelane natančne načrte za obrambo mej iu misli tudi na nekatere večje utrdbe na afganski meji. Ko bi bilo treba, mora Anglija prestopiti v ofenzivo. Politika pa, da se Hcrat napravi za angleško trdnjavo, je jako nevarna. Bel i grad 12. maja. Ministerstvo dalo svojo ostavko. Garašanin sestavlja nov kabinet. K rako v o 12. maja. Blizu postaje Jordanov na gališki transverzalki skočil je danes tovorni vlak iz tiru. Izmej osobja jeden služnik ubit, dva teško ranjena. Sedem vagonov razbitih. Budimpešta 12. maja. Kraljevski stol spoznal je brata Julija in Ludovika Verlmvava zločina poneverjenja nekrivima. Julija Verhovava spoznali so tudi nekrivim prestopka tiskovnega zakona. S i ml a 12. maja. Bureau Reuter: Oberst Ste-wart in še drug anglešk častnik pojdeta v Herat, da bodeta emiru svetovala, kako utrditi Ilerat. London 12. maja. Dolenjej zbornici nazua-nil je (iladstone, da je ruski poslanik dogovor, skic- nen mej njim in agleškim ministerstvom glede afgan-gke meje, poslal v Peterburg v potrditev. Sedaj ni nobene prepirue točke več. London 12. maja. Dolenja zbornica zavrgla je z 281 proti 99 glasom podmorski predor Dover-Galais. Za vnanjo porabo. Troti protinu in trganju, bolečinah po ndih in vsakovrstnih imetjih pokazalo so je po-•ebno uspešno Moli-ovo „Francosko žganje". Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (11 3) Javna zahvala*) tiNnlpiralm zalogi slov. vseučiliflčnikov" blagovolili 80 darovati za leto 1885: Visoki deželni zbor kranjski....... . 200 gld. Visoki deželni zbor štajerski........150 „ Slavna posojilnica v Maribora.......50 „ Gosp. dr. Gvidon Srebre, odvetnik v Brežicah . 10 „ „ baron GOdel-Lannoy, državni poslanec . . 5 „ „ Peter Grasselli, državni poslanec .... 5 „ „ grof Hokenwart, državni poslanec itd. . . 6 „ „ dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Gradci . 5 „ „ K. Klun, dižavni poslanec...... 5 „ „ dr. Gregor Krek, vseučiliščni profesor . . 5 „ „ grof Albin Margheri, državni poslanec . . 5 „ „ Adolf Obreza, državni poslanec .... 6 „ ,, Viljem Pfeifer, državui poslanec .... 5 „ „ dr. J. Pnklukar, državni poslanec .... 5 „ „ Fr J. Pire, ravnatelj gimn. konvinkta v Št. Pavlu na Koroškem......... 5 „ „ Božidar Raič, državni poslanec .... 5 „ „ dr. Fr. Simonlč, uradnik vseuč. knjižnice na Dunaji........., . . . 5 „ „ dr. J. Vošnjak, državni poslanec .... 6 „ „ kne'. E. VVindiscl.griitz, državni poslanec . 5 „ „ dr. Fr. Žižek, zdravnik v Gradci .... 5 „ „ Kolumban Urnik, kaplan v Št. Pavlu na Koroškem............ 2 „ „ Franjo Bradaška, umirov. gimn. ravnatelj 1 Gospod Valentin Krisper, posestnik v Ratečah, po daril je za „Poročilo" papirja za 10 gld. in slavna tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci natisnila je „Poročilo'1 po naj-nižjej ceni. Za vse te blagodušne darove izrekata v imenu „Pod-piralne zaloge slov. vseučiliščnikov" in vseh onih, ki te darove uživajo, svojo najtoplejšo zahvalo za odbor: cand. prof. J. Bezjak 1. r., Prof. dr. Or. Krek 1. r., t. č. tajnik. predsednik. V Gradci, dne 11. maja 1885. *) Vsi oni časniki, ki so „Podpiralni zalogi" naklonjeni, so prošeni, da blagovolijo to javno zahvalo ponatisniti. Za nesrečno mater nmorjenih Koširjevih otrok poslal nam je: Gosp. prof. M. Pleteršnik.......1 gld. — kr. Rodbina Kastelic v Materiji..... 2 „ — , Vkupe ... 3 gld. — kr. S poprej izkazanimi ... 15 R GO „ Vkupe . . . 18 gld. BO kr. kateri znesek se je po namenu izročil. Uredništvo „Slov. Naroda". Eksekutiviie dražbe. (Iz uradnega lista.) 2. eks. držb. premakljivega blaga Ignacija liana dne 18. maja v Ljubljani v hiši št. 1, na Zoizovej cesti. 2. eks. držb. pos. Francu Steha (z Male Raftne 27 m ija v Ljubljani. 1 eks. držb. pes Gašparja Vidriha s Trnja, 9626 ozir. 10G0 gld., 3 julija v Postojini. 2 eks. držb, posestvenih in užituinskih pravic Blaža Padarja z Lipelj na posestvu Jakoba Semeca v Tomišeljskej katastralnej občini 16. maja T Ljubljani. Relicitacija pos. Antonije Koncilijo iz Zaloga, 200 gld., IG. maja v Ljubljani. 1 eks. držb. pos Valentina Skria, 330 gld., 20. maja v Ljubljani. 2 eks. držb. pos. Vida Mislaja iz Postojine, 29. maja v Postojini. Tujci: 11. maja. Pri Moni" Mossman z Dunaja. — Hudovernik iz Radovljice — KOhler iz Budimpešte — Blitz z Dunaja. — pl. Probst, pl. Frossard iz Gradca. — Maucheim, Micbalussi z Dunaja. Pri avstrijskem eesarji: Troger iz Beljaka. Tržne cene t IJunijami dne 13 maja 1.1. tri. kr. Speli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ kr. Pšenica, hkil. . . . G «:j — 66 1 Rež..... 59 — 84 Ječmen, „ ... B 'jo Jajce, jedno .... — :.' Oves, n ... 3J57 Mleko, liter .... — H Ajda, „ ... 471 Goveje meso, kgr. — Gt Proso, „ ... b'85 Telečje „ „ — r.s Koruza, , . . . 5>G0 Svinjsko „ „ — 70 Krompir, „ ... j) L „ London...........124 „ Srebro........... Napol............ C kr cekini . . .... Nemške marke .... . . 4% državne srečke iz 1 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 4°/0...... „ papirna renta 5°/0...... 5'/0 štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5°/, • 100 gld Zemlj. obč avstr. 4'/i°/0 zlati zast listi Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdiuaudove sev. železnice Kreditne srečke .... 100 gld Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke , • 120 n Trammway-društ velj. 170 gld a. v.. . 9 5 60 125 171 108 97 92 104 114 124 112 106 175 18 10') 213 40 90 70 95 70 60 85 85 85 75 75 55 60 50 75 50 75 50 75 75 Dva budi i d, ki sta vsaj že po 14 let stara, vsprejmo z vso hrano, živo-ženi, obleko in Bt&novanjem Peter Tliomami, (284—1) kamnosek v Ljubljani. -T^-fr-bi-----W5 . zmi F. S. Tiar. Ravnokar je izšla draga knjiga teh glasbo-tvorov s sliko skladateljevo. Zadržaj knjige je jako obilen in tako različen, da zamore zanimati vsacega, kdor so z glasbo bavi ali tudi samo poje. Cena knjigi je 1 gld. 60 kr., zares Izredno nizka. (194—11) Knjiga so dobiva lzkljueivo pri samem MkladateljI in naj se uaročnina pošilja pod adreso: Srednja temperatura 6-3°, za 7T pod tiomialom. P\ S, 'Villiar v Sislcu.. are m4vT*t—n+s*—r*t<+,gs.—m^ja^s v Ljubljani, kongresni trg, na voglu gledalisčne ulice. priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst moclernili IVklobukov in kap;*^n prejema tudf kožuhovino in zimsko obleko črez poletje v shranjevanje. (112—14) 'TOrodpisani izrekam zahvalo vsim svojim naročnikom j X* za mnogobrojno zaupanje, katerega sem užival ff \[ duslej, ter naznanjam, da sem preselil sedaj svojo :i izdelalnico \ strojev in kovinskih del ? Sv. FJorijaii.1 ulico St. .12 ali Hrenove ulico šl. i. Ob jednem priporočam slav. občinstvu svojo zalogo najboljših pip, posebno pipe penilnioe iMousier-plppen), ter izdelujem tudi sobne brzojave Zim-mertelegraf| in se nadejam tudi za naprej mnogobrojnih naroČil in vsestranske podpore. ,279-2) FRAN GOGALA, izdelovatelj strojev in kovinskih del. Proda se po ceni dobro ohranjen ledenik (Eiskasten) za dva soda piva in druga oprava za gostllnioo. Vpraša se v Kolodvorskih ulleah h. At. 24, pritlično na levo. ('276—2) Št. 7269. (282-3) Razgl as. Izvrševaje ukaz vk c. kr. deželnega predsedstva z dne 24. aprila t. 1., štev. 902 Pr., in opiraje se na §. 25 volilnega reda za državni zbor, se javno naznanja, da je imenik volileev za volitev jednega državnega poslanca, ki ga ima mesto Ljubljana dne 2. junija 1.1. izvoliti, oS. TiMliOi ZT-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. t42—11) Umrli soi V deželnej bolnici: 5. maja: Jera Mernik, gostija, 54 let, za vodenico. 6. maja: Franca Geiger, delavka, 17 let, za jetiko. 7. maja: Jurij Moran, delavec, 48 let, za jetiko. 10. maja: Marija Mišic, gostija, 65 let, za jetiko. 11. maja: Marija Ilaitman, poštnega sluge udova, 39 let, za flušico. — Fran ltus, krojaški pomočnik, 20 let, za jetiko. 12. maja: Gregor Novak, hlapec, 53 let, za oslabljenjem moči. VIZITNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" v Ljubljani. Zahvala in $*i Udanu podpisani se zahvaljuje svojim kupovalcem za do sedaj skazano zaupanje in priporoča za to sezono svojo bogato zalogo solnčnikov za gospe in gospode v iznenadno lepej in velikej izberi, priprosto in najelegantnojše upravljenih po najnižjih conah; potem w dežnike -w v jako bogatej izberi, vsake velikosti, barve in snovi, kakor: bombaž, alpaooa, clot h, botany, pol svila, svila, doublo-taco-svila itd., ravno tako na navadnih, kakor na patentovanih avtomatnih stojalih, ki so se tako hitro priljubili, z modnimi palicami po najnižjih cenah. Specijalitete ca.eznilr.o-v: patentovani samootvorni, pa-tentovani samozapornl, v kovčega shranljivi, dežniki s palloo od titaulja ali pa z zlatim stojalom so vedno v zal gi. Dežniki so kaj naglo in oeno na novo prevlačijo ali popravljajo, ter naročila z deželo izvršujejo se točno po volji uaročnika s poštnim povzetjem. 'jtp~ Prekupcem pošlje se na zalitovanje obširne ccnilnike. '^U Is. MZSTTSOS, fabrikant dežniliov in eoIil6nikovf (184-5) v Ljubljani, Mestni trg št. 15. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne' DF8