Itiwi!Mm stem® M w« m, Mmro&atem Este: — C#o leto . . K ra— ÄN Sela ... . ' „ 6 — 'wrMfcte . !ii , 3*~ •ÜteeöRo. , . s 1*20 %uurf Avstrije:«-— .CR© leto . . „ ra—- fflmmMuua® številke *- M vinarjev. — MLmilKMr» im® 23 junija 1919* _____ ^ X*ta0r JX Jf« «««■ I 'MaiMwla n ompÄ^Ä £3 £ Ali rl. £J/X inseratl ali oznanita se računajo po 40 vin, od 6 redne petftvrste: pri večkratnih oznaniüh veMk popust. . — „Straža“ izhaja v pa«-deijek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. • in upravntStvo: Maribor 5. - Tektfon st. m. Neodvisen pomičen Hat »a slovensko ljudstvo. | 11.—ta. «r« «opoi Za prekmurske Slovence. Fmlmtc dr, H o h a J e c je v državnem zboru ,if B«#pidfs stavil k» mlcisierkega predsednika vprašanfe, ali vlada heče in more kaj ato-'rti.. d& bo vse slovansko ozemlje na Ogrskem, ■sak« daleč sega slovanska semlja in slovenska Zmmrk-*, torej vsaj do Sv. Gotharia z ieleznifino ®b Rabi pripadalo Jugoslaviji. Po nafirta dporošenem k Paris», bi namreč severna meja pradmorske Slovesi]® tekla kakšnih 10—-15 km južno od Sv. Getimt®. Nadalje je poslanec vprašal zakaj ni vlada nič ukrenila v obrambo prekmnr skih Slovencev zoper strahovlado madžarskih boljševikom ki po teh krajih divjajo z grozovito surovostjo, morijo ljudi, plenijo, ropaj« in požigajo. Ali bo vlada takoj storila svojo do.tšnost ? rešitev naših ateglh slovenskih bratov preko Muro? 1*Š8 »radništvo je dobil© naslednje pismo: Gradišče, 19. jan. 1919. 1# se je raznesla vest, da je entente predle-*■» ms«, po katerem pripade cel slovenski del Upniškega okraja k Kemiki Avstriji, so se dvignili «kos® vsi prebivale! tega ozemlja brez razlike na* rodnosti izjavil, da. nočejo pod nobenim pogojem pripadati k Kemik! Avstriji Tlačanstva mora biti enkrat konec. Občinski sosvet občine Gradišče pri Lučanah m je sestal k Izredni seji- in j® napravil ta-le soglasen »Map: in’aspiracije« »ivetega egoizma«, kakor se je izrazil Salandra, na vsefc straneh. Cia avstrijski strani Trentino, Trst, Istra, Dalmacija, na enteati ni strani Afrika. Korsika, Savoja, Mada. Ker se je že po bitki pri M srni v js8*ni leta 1914 dsrio sklepati, na kateri strani bo zmaga, se j® konSao Italija odločila za enteiste, da si tako zasignra kot dedinja Avstrije Jadransko morje in Trentino. Pa Se kaj več bo določiti, ko si bodo zmagovalci delili zemlje! A glavna reč je Adrija, Adrija je »par excellence« rimsko morje, ki omogoCuje gospodstvo nad Sredozemskim morjem. »Po prvih punskih vojnah«, orno jejo Italijani, »je Rim semkaj naravnal svoje iadije in razbil ilirske razbojnike: izAđ-rije je napravil pravo kansko morj«. Ped gospostvom Rfnm so zacvetel® te obili; pod »pax Romana« je D&tescijs videla sijaj rimske civilizacije, ilirci so postali Lstiaei ia dali Rimu vojakov in celo cesarjev. Dandanes gre zaprt Rim po isti poti. Krog «sed® se sklepa. Vpaštevajte voljo velike matere, o Latine!! Civilizacija latinska je, ki prevzema zopet službo harmonije, sile, lepote « (Chopin, Italiens Senator, cit. str. 41, 42 ) Proti tema morijo umolkniti vsi dokazi, zakaj nič ni bolj »svetega«, kakor rimska pravica. »Rim mors doseči svoj cilj, svoj pravični cilj imperija. In takrat bo svet imel mir«, pravi Tomaso Sillani (n. d. str. 50). Kakor zgodovini?, gre Italiji na roke tudi »geografska realnost«, da pride do »posvečenih mej«, ki jih je narava sama potegnila. Te »posvečene meje« ne gredo morda le po Biennerju, po Julijskih Alpah in Dinarskih planinah, marveč imenovani Tomaso Sillani kliče s a& mozavestnim patossm: »©brni, Italija, svoje oči proti Orienta, in spoznaj znamenja svoje pravice! Izmeri od Helesponta do Issika (v centralni Aziji) meje novega carstva, ki pristoja tvoji veličini.« (Cbepin, str. 56—57.) Obali Troje, cvetoči «teki ob Mali Aziji, Smirna, Karija, Pamfilija, Adalija, Selevcia, Mercina, Aleksandrette, vsi ti kraji nosite znake »posvečenih« pravic matere Italije. »Dokazov« za ta revindikacije najdejo italijanski pisatelji v Mali Aziji vsaj toliko, kakor na jadranskih ©balih. Geegrafija in zgodovina jih nudita v izobilja in vse to so »bistveni pogoji za življenje in procvit naše zemlje« (Italije), nas zagotavlja Rob. Faribeni (L’Itülte e il Mediterrane® orientale 1916, str. 22) Vse, kar se je v Levanta kdaj storilo velikega: modre rimske postave, cvetoča mesta, ees te, mostovi, veličastni spomeniki, križarske vijae, »vse to je naše.« »Od nss izbajajo vse velike in male reči«, povdarja isti pisatelj. Oživeti torej treba ono sijajno dobo, ko je zemlja pripadala podjetnimi in močnimi. Paribeii vspodbnja svoje rojake. »Mi «čaramo na novo obaditi Amtiehijo in Jeruzalem, Ninive im Babilen. Nihče n@ mere za opravičenost sodelovanja pri tem delo podati takih dokazov, kgker Italija in nihče sima pri tem tako velikih interesov.« Za slučaj morebitne delit?® Tur čije se peč oglašijo tudi dsugi dediči, toda Piri-beni jih kratko zavrne: nobena zemlja sima iških razlogov In take potrebe kaker Italija, ker dedne pravice po stsrem Rim® in Veneciji so enkrat »pesvefleEt« in nedotakljive pravice tretjega Rima. V primeri s tem s® vsenemški načrti Berlin —Bagdad all Nord Cap—Bagdad in Bredeta Evropa !e medla senca. »Ntd Nemčija« je vsaj navidezno Zagotavljala slobodni razvoj narodnim skupinam v svojem svetovnem območja. Drugače Italija, Ona pozna gamo žiehtne petome« starega Rima — Italijane, vsi dragi, vsaj vzhodu® ia jušno od Italije so barbari, katerim se mora kratkomalo diktirati zakon rimski, zakaj »nobena pravo ni bolj posvečeno, kakor rimske pravo«, ponavlja Sillani. Narodnostno načele je po nauku Italijana- Predno so plevice prišle do prava sape, bil sem Se ta roba njive — in sedaj še samo štrbunk čez njega! Pod robe m je rasel in cvetel pelin nesreče v podobi kopriv ostrog in irnovja. In skozi to pokoro je moral »kralj« z vsem svojim veličan stvom, dokler se ni ustavil na cesti, ki je bila k sreči speljana pod robe m .. . »Ha, ha, ha! vi zemljani vi, ki niste kraljevske krvi!« Vi se tresete, vam gomazijo mravljinci po hrbtu, a jaz — kralj — sem se postavil še v ■ ■ oiem ponižanja! Vsedel sem se namreč sredi ce «? in čakal, dokler ni prišla mama in me po svoje pohvalila: »Oj ti seme nepokojno! Samo za skrb in Btrah si nam — na — še eno ti priložim.« Prosim, ali se morda dragim, prej imenovanim vladarjem bolje godi? kih »učenjakov« velika zmota ia ne mare nikakor veljati za »barbare < Nasproti dejstva, da v zasedenih krajih ob jadranski obali daleč prekašajo Jugoslovani laški živelj, so italijanski delegati pri svetovni konteren ci nzglašali, da treba narodnosti ne samo Šteti, marveč tehtati. Brez pomisleka pišejo Italijani, da m kalabrijski analfabst, potomec Rimljanov, več vreden kakor jugoslovanski učenjak, ki sima pred* nikov v starini (Annuncio statistic© Italian© 1914, str. 28, cit Chopin, n. d. str 52). (Konec prihodnji®.) Podonavski probio m. Pariz, 7 junija 1919 Janijskf, številka ogledaš francoske revije »Ravne des deux monđes« je objavila obširen članek »La reco a str action ds 1’ Esropas dstaahienae«. Pisal ga je Renč Pisan, eden najgorečstejših francoskih zagovornikov avstrijskega -nemštva. Maž je živel pred vajno nekaj časa na Dunaja ia sedaj deluje za prijateljske odnošsje med Francijo ia Avstrijo, kar mu Italijani zelo zamerjajo, ker se sami potegujejo za roke mrioletne neveste — avstro-nemške republike. Večji dal članka je posvečen zgodovinskemu razveja čeho-slovsškega naroda, o naši zgodovini, m zdi, ja slab© poučen, ker n. pr. Gaji šteje med madžarske pesnike. Podonavski probtera formatira iako, kaj postaviti v ono veliko praznino, ki je nastala vsled razsula habsburške monarhije ? Pi safelj sl želi neko prijateljsko razmerja ob Dana vi med tistimi narodi, ki so do včeraj biti pod žezlom habsburškim. Potrebo te platonske ljubazni pov-rterja pod trojnim vidikom : 1. odvrniti A »str j® od Nemčije, ker bi ta zveza Mia nevarna Franclji in Čehom; 2. dati Avstriji potrebne pogoje za življenje kot samostojni državi; 8. sosedne nove dr Zave same potrebujejo take zvezo. Pisatelj prepoznava, da obnovitev stare Avstrije ni mogoča, pač pa misli, da se bodo narodi, konstituirani v novih državah, sekaj časa še pisano gledali, petem se bodo strasti polegle in spoznali bodo, da drag dragega potrebujejo, prišlo bo do gospodarske in kćnečno do politične konfederacije. Končno hoče pomirjevalno vplivati na Italijo, da za njo ni nevarnosti v Avstriji, M kot velevlast ne more več oživeti, pač pa v veliki Nemčiji s s remi glavnimi središči: Berlinom, Monako v! m in Dunajem. Franclja in njenim zmagoslavnim zaveznikom torej stavlja na srce, naj gledajo, da najprej utrde štiri močne stebre v Srednji Evropi: Čefeo Slovaško, Poljsko, Jugoslavijo in Rumanijo Te treba najprej znotranje konsolidirati, medsebojno zbližati in jim dvigniti odporno moč, nova avstrijska republika in Madžarija bodeta petam sami po sebi iskali pto-»ter v tem novem poslopju. Priznavamo pisatelju dobrohotnost na pram nam in drugim mladim državam, vendar so ne katere njegov® premise popolnoma krive; ideja podonavske zvese je povzeta iz vzračja enlentinib velesil, a m vresniženje te ideje st rabijo sred siv®, ki škodujejo našim drži vam, ojačajejo nemštvo in utegnejo ententi prinesti slabe posledice. Silno naiven je optimizem, ki ga ima PInon, o avstrijskih Nemcih. Oa presaja avstr, nemštvo le po osebnem stika z dobrodušnimi Dunajčani in morda je m kakem lova ali izleta prišel v stik ludi z gornješt&jerskimi kmeti Takih dobrodušnih elementov ima vsak narod, in če bi ti dajali smer politik!, bi sploh »e moglo nikdar priti do bajnih zspleiljafev. Za politično prijateljstvo s avstrijski?»! Nemci bi bilo petrebao, da radikalno ©paste vsako misel gospodovanja nad dragimi narodi in da en» krat za vselej obračunajo z Habsburžani, Prvo je sicer Renner zatrjeval pri izročitvi mirovnih pogojev v Bt. Germama. a svojim be sedam m sam ni'verjel. Nemštvo je ostalo, kakor je bilo. Najjasnejši dokaz je ravno sedaj divji krik, kolikor ga povzame v Pariza iz francoskega čašo pisja. radi tega, ter mirovna pogodba priznava Jugoslaviji par renegatskih otokov. Nemška statistika sama jušno dokazuje, da je t i. nemštvo spodnještajerskih mest in trgov po reda in domovinski pravici slovenskega roda ne le po sistema umetno vzgojeno, vkljub tema Nemci hočejo, da se na ljubo tej peščici renegitov žrtvuje pol milijona spodnještajerskih in koroških Slovencev, samo da bodo oni mogli nadaljevati svoje gospodovalno I delo. (Konce prffioanJiS.) i *—---------*-------------------—--------—-----’ Slovenci širite ,Stražo*. Dam veselja im pa gre*«. Kotlje na Koroškem: Da bi jih videli, kako so bežali, namreč Nemci, ko so jife dne 28, majnika naši jugoslovanski vojak« ■ pregosti iz ko raško štajerske meje. Dopoldni so ze še držali, okoh poldneva pa so začeli postajati nemirni, ob štirih popoldne pa'so f:o spustili v divji beg. Bežali so kot zajci, kar čez •njiv® In travnike, bili so vsi potni in zasopli, vsak ja tekel, ksr je mogel. Pometali so proč svoje pu-ste, pustiti t« svoje te fein j®, topov® ter veliko množino municije in strojnih pušk; zgubili so tildi * rajo korajžo, s katero so se poprej toliko pena-feali, vzšli sa seboj edino 1® strah, strah pred ji-g jslovKiskimi vojski, To je bil prizor, kakor ga ; »ši ljudje še niso videli Bilo jim je to najboljša zadoščenje zi razna nasilatva. ki so jih morali prenašati od nemških vojakov in pa plačilo za etrih, ki s@ ga prešteli, ko m se morali skrivati po kleteh pred vdsrjafsöimi granatami. — Pa- žali« trag, da tega dneva našega odrešenja nismo mogli praznovati z nekaljenim veseljem in sicer vsled v «sreč» ki so nas zadele. Nemški vojaki so namreč iratreliti petletnega fanta, Avgusta Svetina, ko je fesi med, boj«m van iz hiše. Gre» pa nas j® vse spreletela, ko se je raznesla novica o strašni ne-i-vfgži, ki se j« prfgodila na doma našega lopa a* Franca Logar. Ko so Nemci odšli, so našli domači fee nerazpočeno granato ; skušali so jo odpreti, a granata se razpoči in pri tej priči je bilo mrtvih feist IjMij; fcipsraev® dva hčeri. Jožefa in Fanika, s tari 20 m 14 let, županov sin Franc, star 17 let, 'najemnik ns Malovem, Alojz Kamnik in njegov u s Alojz ter prevžitkir Valentin N»Javnik. Le .4-leten ©trak rejenk, Maksimilijan Filip, ki je sedel ia se igral v Milini je ostal nepoškodovan. Pa še ni bilo dosti nesreče. Komaj smo due 30 majnika položili v grob teh 7 nesrečnih žrtev, še »e je zopet zgodila nova nesreča. Anton Verguš, star vojak, je prišadši od pogreba šel pobirat ročne granate, katerih te po odhodu Nemcev ležalo še dosti povsod okoli. Rekel je svoji ženi, da hoče granate opraviti v stran, da se kdo z njimi ne ponesreči, pa je nesreča zadela s^jega. Vsled neprevidnosti se 'mu je ožgala granata in ga j® raztrgala. Tako smo v teku dveh dni imeli kar osem nesreč. Da ti bili ljudje vsaj bolj previdni. Nemške srednje šole. Glođe na nemške srednje šole je odločilo poverjeništvo za uk in bogočastje z razpisom dne 8. juri ja 1919 št. 2710 naslednje. Državna nemška gimnazija v Ptuja in nemške vporednice državne gimnazije v Maribora se ukinejo. Državna gimnazija z nemškim učnim jezikom v Ljubljani m. pretvori s 1. razredom počenši v i ealno gimnazijo, v 2. do 8. razr. dosedanjega zavoda pa se sprejme učence iz vseh razpuščenih gimnazij z nemškim učnim jezikom.. Nemške vaporednice državne realke v Ljubljani, ki bi štele prihodnje šolsko Mo k večjemu 100 učencev se opuste. Na državni realki v Mariboru, ki se postopoma razvija s slovenskimi temeljnimi razredi, o-fetanejo z&časao nemški razredi od 2.—7. vanje Be sprejmejo nemški učenci iz dri. realke v Ljubljani. Dijaki I. razreda smejo delati sprejemni izpit v nemškem jezika, samo na državni gimnaziji z aemškim učnim jezikom v Ljubljani. Tedenske novice. Izprememba v osebja, Rudolf Smerdu, bivši kancih t pri okrajnem šolskem sv«tu v Sežani, m je sprejel kot dežainovladni kahclist v službo po-iitlčne uprave v Sloveniji in začasno prideli! v službovanje politični ekspozituri v Borovih. — Or. Ko», Smili, finančni koncipist in vodja davčnega okrajnega oblastva v Ptuju, je pozvan v na* 'daljnje službovanj® k generalni direkciji carine v Beogradu. — Davčni asistent Ivan Kranjc in računski praktikant Iva» Burger sta od. davčne administracije v Ljubili ni premeščen k računskemu oddelku poverjeništva finančnega ministrstva * Ljubljani. — Viktor Logar j® imenovan za praktikanta pri opravi tobačne režije ter dodeljen to bačni teornici v Ljubljani. Izpreotembe v učiteljstvu, k šolske službe so ' odpuščeni m stavljeni na razpolago deželnemu šol-skemu svetu v Gradca: nadučitelj Viljem Neuner, • učitelj Bogomir Dietner, učiteljica Ana Jaklin i» \ učiteljica ženskih ročnih del Alojzija Nagler — vd l na Štirirazrednici na Muti; "nadučitelj Matevž Ko- » (Dalje prihodnjič.} 23 Janija na*. STRAŽ A. rent, učitelj Oskar Scfanek in učiteljica Marjeta Brunner — vsi na petrazređmci v Marbregu. —1■ Začasa® sta,premelčeas: Silvester Košutnik, uči* teil in žalski voditelj v Topolšici pri Šoštanju, za nadučitelja v Št, lij v Siov. goricah in Josip Valenčič, stalni učitelj na Zidanem mostu, za učite Q& in Šolskega voditelja na dvorazrednlco na Blanci, — Premeščena sta začasno: Josip Bajtler, stalni učitelj In gotski voditelj pri Sri* Primoža na Pohorju, za Šolskega voditelja na dvorazrednlco ni Zgornji Ponikvi in Andrej Leskovšek, okrajni pomožni učitelj v Sioveajgradcu, -za učitelja In voditelja na enorazre^nico v Brezna, Regent Aleksander v katoliški cerkvi, la Te-lovo je regent Aleksander prisostoval svečani sloibi božji v katoliški cerkvi v Beograde. Sveto ma§0 je daroval sedanji katoliški lopatk »Wagner« ki j® Ime! prav lep nagovor. Prisotni so bili mi nistri: dr. Korošec, dr. Irsrner, Ljaba Dav Ido vic, dr. Togonir Ataopovič, dr. Marinkovič, Jon, Gc-stisč&r, visoki vojaški dostojanstveniki: vsjveda Milič, vojni minister general Hsđžič, Slovenec ad-mir«! Koch, veliko število poslance?, zlasti Jogo ■slovanski klub in mnogo hrvatskih poslancev. Po I službi božji j« cerkveni zbor zapai srbsko himno »Bele pravde«. Občinstvo je prestolonasledniku pri vhodu v cerkev in pri izhodu priredilo burne ovadi®. Odvetniški ia uotsrski uradniki v Mariboru so imeli dne 18.. I. as. stanovsko zborovanje, kjer so soglasno sklenili ustanovitev lastnega društva od vetaiških in notarskih uradnikov za celo mari' borak® sodno okrožje a sedežem v Mariboru. Narodni' preobrat v Mariboru je pokazal potrebo, da se org s nizka v tem mestu tudi ta stan ter inten ■ sivu® sodeluje povsod, kjer so do sedaj povečini as,stopali številni nemški tovariši, ki pa se nikdar niso hoteli pridružiti našim stanovskim društvom, marveč so m po svoje organizirali z njih tovariši po Gradcu in Dunaja, Od kar ja uveden novo ri viln® pravdni in izvršilni rei in zlasti, odkar je raztegnjeno sodno zastopanje v smislu § 81 c, p. r. tud na v to vsposohijeue pisarnovodje se m stroj pisarniškega poslovanja po vsem razlikuje od uradovanja ped- starim civilno pravdnim redom. Kakor m sedaj zahlet» mnogo več znanja in od .§tvornosti pri sodnih uradnikih ter se'jim je tema primemo- «spremenilo njih saslove ia uredilo plačo, tak® je tudi v odvetniških in notarskih pisarnah nastala potreba po stalnih, discipliniranih uradnikih z večjo izobrazbo, da zamorejo vršiti odgovorno službo ¥ rashremenenje šefov, v zs dovoljno st strank in olajšenje solnega postopka. Temu primerno je urediti tudi njih imenovanja in plačo. Vse- potrebne korake bo podvzelo novo društvo sporazuma® s tovariškimi društvi v Celja in Lju* hljani. Na zborovanja se je nadalje soglasno skle sila, ds se mariborski tovariši pridružijo znani resoluciji celjskega društva odvetniških in notarskih uradnikov z istimi zahtevami in predlogi in da se le resolucij® eppošije odvetniškim in notarskim zbornicam ter odvetniški zvezi, Društvo je prepričan©, da mu bodo zlasti v tem času svetovnih preobratov, ko se ustanavlja nove države, ko s® vjedinjujftfo posamezni narodi, ko iščejo za-'Sčitbe ia uspehov vsi sloji v njih stanovskih organizacijah — pristopili brez iaieme vsi odvetniški in notarski uradniki In uradnice, všletši kandidate kot redni, odvetniki in notarji pa kot podporni ia ustanovni člani po ceieai okrožja Mariborskega sadnega okraja. ¥ pripravljalni odbor so tevslfeni: Dragotio - GilČvert (pisarna dr. Rosina) Franj® Moreše (pisarna dr. R«poc) in Fr. Moškon {pisarna dr. Semm), ki sprejemajo priglase ter dajejo vsa potrebam pojasnila. Srebrna obletnica kršč.-soc. delavske organizacije ae je praznovala v soboto in v nedeljo v Maribora na prav lep.KaSin, ¥ soboto ve-Ser jb M! v Studencih pri Mariboru dobro obiskan shod želez ničiijev, na laterem ste poročala glavni to j alk J. S. Z,. Anton Komljanec in dr. Lenarđ, Ustanovila »e je podružnica JSZ za železničarje, h kateri j© pristupio takoj okrog 73 železničarjev. V nedeljo zjutraj so imeli člani mariborske skupine JSZ skupno službo božjo v Alojzijevi cerkvi. Popoldne pa je Ml izlet na Goro pri Sv. Petra niže Miribora. Vreme je bilo sicer neugodno, tako, da jih je velik® odvrnilo od izleta, a kljub temu se je zbralo nad 200 neustrašenih delavcev in dela? k, Orlov in Orlic, ki so pohiteli k Materi božji na Goro, kjer so se molile sle v «sne večernice. Po večernicah se je vršilo na vrtu gostilne Moršec slavnostno zborovanje, kateremu fe predsedoval ia ga vodil predsednik mariborske skupine JSZ č. g. ravnatelj Bogovič. Na shodu so govorili glavni tajnik J, S. Z. Komljanec, urednik »Slovenca« Kremžar, železničar Karha, uslužbenec Krepek in dragi. Shod je hi! veličastna manifestacija za pravice jugoslovan skega proletarijata n* pvoiagi večnih in neminlji rih krščanskih resnic. Koncert moškega pevskega zbora snujoče se Glasbene Matice v Maribora pod vodstvom gesp. deželnosodnega svetnika Oskarja Dev v s iboto ve čer ja bil po splošni sodbi prav izvrsten. Šievi en moški zbor je pel pesmi precizno; đmam'ka, od najkrepkejšega fortissimo do komaj riišaega •li&nisaima, je bila naravnost pr tovrstna, Zlasti so a gaja!« koroške narodne pesmi: Da bi bila iiepa *ira in Na v&s ter gorilks: Dobro jutro, Ijubca ego a. Solospevi g, Cosiaperia so bili lepi, a bolje asm je ugajal zbor. Sklep»» točki: Venec Vod nikovih ia na njega zloženih pesmi s s premij® ranjena vojaškega orkestra pa nas je naravnost očaral. G, kapelniku Častitsmo na njegovem uspehu ;a želimo, da nam še večkrat priredi tako prijeten v «Ser. Razpuščen občinski odbor. Poverjeništvo za no trenje zadeve j® razpustilo občinski odbor v Sakj-raku (okraj ptujski). Z vodstvom občinskih poslov v s poverjen gereut Franc Štebih, posestnik v O »la rib, ki so mu imenovani za prisednike: Mariin Slodnjak, posestnik v Botkovcih; Franc Zdenko, mmstnik. v Lipovcu; Anton Vnuk, posestnik v Oblakih ter Mariin Lubec ia Matjaž Tik vid, po* c-igstnlka v Oblač&ku. Popolno vseučilišče v Ljubljani, Ministrski s ret j« pretekli teden razpravljal o jugoslovanskih uni verzah ter sklenil, da s® ustanovi ljubljansko vseučilišče z modroslovao, juridično, medicinsko, tm loško in tehnično fakulteto. Beograjskemu vseučilišču se priden« agrikulturna fakulteta, ravuotako ludi zagrebškemu. Višji šolski svet. V lil. redni seji Višjega šol skega svota dne 12. junija 1919 so se stavili predlogi poverjeništva v osebnih srednješolskih za devah. — Oddalo ss je več stalnih učnih mest, upokojilo več učnih moči, oddalo stalno mesto eolskega sluge na moškem učiteljišču v Maribora. — Krajna občina Hrastje—Mota se prešola iz šol, okoliša kapelskega v šolski okoliš Vučja vas, — Na osemrazrednih ljudskih s 6, razredom dalje in na meščanskih šolah v Ljubljani se vede srbohrvaščina kot obvezen predmet; sistemizirati se dve učni mesti na I. dekliški ljudski šrii v Ljubljani za pouk v srbohrvaščini na deških in dekli* glrih osemrazrednih ljudskih in meščanskih šolah v Ljubljani. — Peroč& se o uspehu ureditve uči« i alf skifa plač v območja deždne vlade za Slove aijo la se enim, ki so jim bili poverjeni posli o-reditve, izreče priznanje In pohvala. — V območ id policijskega rajona v Ljubljani se zaključi šolsko leto za srednje, meščanske in ljudske šole istočasno. —- Razpravljal® s» j« o predlogu na poverjeništvo, naj se preoinujs državna gimnazija v Novem mestu v realno gimnazijo. — Pretresa se predlog na poverjeništvo o enakopravnosti hospi» lanik na srednjih šolah z rednimi učenci Potrde ge sklepi učiteljskih zborov o izključitvi nekaterih dijakov. Razpis profesorskih mest. Na državni obrtni šali v Ljubljani m a pričetkom šolskega leta 1919 —1920 raspisuje deast profesorskih mest IX., oz. VHL čin. razreda in sicer tri inž«®irska oöaa mesta za gradbeno stroko, tri inženirska učna mesta m mehanično tehnične strok®, eno inženirsko učno maste za elektrotehniko, eno uč©o mesto za dekorativno in figuralno risanje In eno rabate za obrtno trgovske predmeie, Pravilno kolkov «ne preš nje., naslovljene pa poverjeništvo za uk in bogočastje, je vložiti So dne 30. junija pri rivn&telstvu -'državne obrtne šole v Ljubljani, kjer se dobe tu d! natančnejši podatki. Č® mogoče, s® naj prosilci osebno predstavijo ravnateljstvu. * Raspis zdravniške slaibe v Radencih. Dslelaa vlada v Ljubljani je respistla službe okrožnega zdrav®la v znane®» štajerskem kopališču v Raden clh. Služba ©ta-esMega zdravnika je «dražima s službo kopališkega zdravnika v Radencih, »Mariborskemu Delavcu" v pojasnilo! »Maribor riri Delavec« imenuj® prof dr. Capudra denuaci-jania, menda, ker je baje denuncira! kranjske di jake srfeofilsiva. Prosimo slavno uredništvo, naj vzjnae v roke »Slovenski Narod« z dne 1. marca 1919. Tam j« g. Oskar Dev, ki je bil svojčas pre-skovalni sodnik zoper omenjane dijake v Kranju, priobčil dolg članek, v katerem hoče po aktih pojasniti celo zadevo. Zaključek njegovih izvajanj je, da je ovadb® naredil Modic, sapient v Kranja, in imen prijatelj Capudrov, iz česar samo namiguje, da je z denuncijacijo moral biti v zvezi tudi prof. Capuder. K temu v pojasnilo, da suplenta Modica v Kranju ni- nikdar bilo, torej tudi ni mogel de nuacirati. Bil je pač neki profesor Ms die v Ljub Ijani, eden naših najblažjih značajev, ki je psdel zadet od sovražne granate, sredi svojih ljubljenih Bošnjakov, za katere se je ves žrtvoval. Nerazum Ivo nam je, kako more preiskovalni sodnik O skar Dev, ki tako tenkovesine ščiti bivšega nemškutarja okraj o ega glavarja Schitniggs, pritakniti k zsdovi dr. Capudra samo n» tej podlag, ker je bil baje rijatelj neke osebe, ki pa v resiici ni nikdar eksistirala. Bo pač treba bolje pogledati v akte in u «rame, da bo to temeljito izvršil višji šolski svet, la vssk način js morala biti oseba denuncijanta it preiskovalnemu sodniku in okrajnemu giararjn dobro znana, torej nam je narazamijira Uka po roots v osebi ia to čudno Devov» pojasnilo »po aktih.« Za koroške beguace. Podruitrcs, osrednjega za-, v&rovalnega oddelka za Slovenijo v Maribora je vposl»l& odbora za koroške begunce vdove ia si-. »ote na koroški fronti padlih junaka? nabrana darila p» i;g. poverjenikih: Iran (Jrek, Vranska 271 Wron 80 v. Lovro Vsupot, Slov. Gradec 284 kron. NHS poštni in brzojavni urad. Maribor 262 kron. N. N. pošla» uradnica 10 kron. 1IL etap. stotnija 70 kron. Posojilnica C«lje 100 kron. Dr. J Kolšek, Laško 619 kr m. Albin Šprajc, Poljčane 224 kron. Dr.' Ljude rit Süker, Brežice 1085 kron, Uf &drdce Kkspositure sklada za voj. vdov* in sirote Maribor 3628 teran 40 v. Dež. meško učiteljišče v Mariboru 308 krca 80 v. Skap&j 5813 kron. Dsrova-? sijem in n s b? rilcem naša prisrčna hvala. Vodstvo podružnice v Maribora. Otvoritev rednega prometa na Koroškem v zasedenem $ zemlju. Z 10. junijem je bil otvor jen na progi Dravograd—Meža—Št Pavel v Labudski dolini in Jesenice—Svetna vas—Borovlje reden o-«ebni promet. N» progi Dravograd—Meža—Št, Pavel v Labudski dol vozijo redno vlaki z odhodi z Dravograd« Msie ob 7.59, 11.58; prihodi v Št. Pavel v Labodski dolini 8 49, 12 44; odhodi Iz St, Pavla v Lab, dol, 10,86, 15.41, prihodi v Dravograd Maža 11.24 ia 16.26, Na progi Jesenica —Svetna v&s—Borovlje pa vlaki z odhodem iz Jesenic cb 10.05. prihodom v Borovlje 11.47; ter odhodom iz Borovelj ob 16,10 in prihodom na Jesenice ob 18,10. * Okoliškim kmetom ia najemnikom, Mesta«, občina (stavbeni orad) oddaja okoliškim posestnikom In najemnikom gnoj is greznic in sicer brezplačni». Odpeljati si ga mora vsak sam, Greznice so večinoma prenspolnjene, a mestna uprava ima pr« raslo konj iu vozov na razpolago, Ojlss'ti se je treba pri mestnem stavbenem urada (poslopje glavne pošte. II nadstropje). Štajerski slovenski trgovci se v »Novi Dshi« pritožujejo čez postopanje konzorcija ve le tržeš v za manufakturo v Ljubljani. Mi jim na to samo tiho sa uho povemo: »Sami krivi!* Zakaj se ne organizirate v celi Sloveniji v ®ao telo iu ste še vedno Šttjarci, Kranjci, Primorci, Korošci. Ne kranjska ali štajerska trgovska zbornica temveč »trgovska zbornica Slovenije« ia tu imate v rokah držalo noža s kojim lahko izrežete rakran* naše trgovine alA Kreker—Schranke itd. — »Merkur«, Konjska dirka se vrli v nedeljo dne 6. julija 1919 n» dirkališča v Ljutomeru, Zičstek ob pol 14 uri (pol 2 uri popoldne), Ker je ta dirka prva v svobodni Jugoslaviji, hoče dirkalako društvo isto prirediti sijajno s vojaško godb®. Po dirki koncert. N&taačaeji vapored po lepakih. Jugoslovani — se stre in bratje — počastite naše obmejne moro-poljske Jugoslovane ni ta njihov st&roobičaj ni praznik s prav mnogobrojnim posetom. — Sedaj imata lepo priliko, videti t® obmejne kraja — to vrlo narodno zavedno ljudstvo in njihove krasne, čile konje. Ljubljana ne sme biti več zaplankana vas, po« stati mora velikomestna. Pomislit® vsadar. Človek gre zvečer v gledišče, umetnost gi aleja, po gledišču bi rad izpit vrček piva, a je že vse zaprto, iti mora spat in odložiti svoja velikomestno hre penenje na drugi dan! Ati ni to škandal za kulturo starokranjskega želodca? Tako toži ljubljanski »Slovenski Narod«. Mi smo pa doslej mislili, d* je ljubljansko ponočno oštarijsko življenja izrodek starokranjskega ponočnega vaškega rogovileaja in ima svoj vzrok v pomanjkanju družabne in domače kulture. Kulturnemu Francozu ali solidnemu Švicarju najbrž« ne bo prišlo na misel, da bi šel ob 11. uri po noči v gostilno ali kavarno na vr ček piva. Ara je ob tom času doma, potem ali spi, ali dela, ali se nahaja v krogu rodbine, ali ho pa povabil k sebi prijatelje, toda ne na litre vina, ker zato je pretrezen in prekoituren. Bo čas tudi za nas, da slečemo starokranfsko kožo. Državna posredovalnica za delo podružnica za Ptuj in okolico. Dne 10. janija je začela poslovati podtalnica za Ptuj in okolico državne posredovalnice za delo, z začasnim sedežem v Strnišču pri Ptuja, Dsiokrcg po bralnice s® razteza tudi na ljutomerski okraj. Uradne mre za stranke so: od f—IS in ad 14—16 ar«; ob nedeljah, praznikih in oh sobotah popoldne se ne «radnje. Stranke is oddaljenih brajev se lahko ebr&gajo na podrninico pismenim pots m . Belgija priznala Jugoslavijo. Belgijski minister za zunanja dela je izročil dne IS. t. m. našemu poslanika v Pariza noto, s katero vlada kraljevine Belgije pranava kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo vencev. Parlamentarne počitnice. Po poročilih iz Beo grada se bode pričele parlamentarne počitnice s 15, julijem in bodo trajale d® 1. septembra. Kdo kaj ve ? Aleks Hase in sin Ladovik iz Št. Petra pri Velikovc« je Izgubil pri begu v Velikovca svojo leso Ivano Hase in triletno hčerko Roziko. Klor bi o njih kaj zvedel, se prosi poročila na naslov: Maks Hase, begunec na kmetijski Soli v Št. Jnrjn ob jul. žol. Zaplenjeni konji. V soboto, dn«? 21. t m., so v Maribora na povelje ministra za trgovino v Bo* ograda mhibiralt konjski transport, ki je bil dekla Hran kot klavna živina. Konje so naložili v Zagreba za Dana]. Živinozdravaik K. Hintsrlechner je zaplenil 108 konje. Pedkovska lola v Ljubljani se otvori dne 1. galija 1919. Poleg podkovslva se nčenci podkov-ske šole učijo tndi ogledovanja klavne živine in mesa. Tečaj traja do 81. dec. 1919. Javiti se Je treba takoj pri podkovski šoli Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani. Razpis dražbe. Med demobilizacijskim blagom v Maribora se nahaja več novih vinskih stiskalnic % vsebino koša za 100, 185 in 800 litrov in več novih železnih peči razne velikosti. Pismene ponudbe za nakup istih je doposlati do 80. junija na gospodarsko komisijo za stvarno demobilizacijo odsek v Mariboru. Prekupovald so izključeni. Komisija si pridržuje pravico izbire med ponudniki ne glede na visskost ponudbe. Radi ogleda blaga se je prijaviti ob delavnikih med 14 In 18. aro v sobi štev. 1 okrajnega glavarstva v Maribora, tag. Krivanec.| Drslbeni oklic. V zapuščinski zadevi po Vida Janžekovič, župniku v Svečini, se prodajo na jav ni dražbi dne 28. t. m., ob 9. uri dop. v žopniš ču v Svečini v zapuščino spadajoče stvari in sicer živina, vino, jabolčnik, pohištvo, vinsko posodje itd. proti takojšnjem plačila. Oddaja konj. Dno 28. junija dopoldne ob 10. uri se bodo v artilerijski vojašnici oddajali kmetovalcem konji. Med njimi fe več lepih plemenskih kobil. Kmetje, ki želijo konje, naj prinesejo prošnje, potrjene od ebfi urada, ter jih izročijo živin?, zdravniku Hlnterlechnerjo. Stranke, katerim so se odvzeli konji in imajo ramena liste, naj prinesejo iste seboj. Ravnotako naj prinesejo posestniki seboj tndi bela potrdila, ki so dobili pri oddaji (klasifikaciji konj). Konji se bodo oddajali samo posestnikom mariborskega in slovenjgraškega okraja (Id so trpeli vsled vpada koroških Remcev). Ameriška pomoč za otroke v Maribora. Nakaznice m prehranjevalne dodatke za otroke (do 10 let se bodo izdajale v pisarni za izdajo krušnih kart (poslopje magistrata v pritličju, koder je bil prej zglaševaini urad) za začetne črk© A—G d« 26. joaija, H—L'dne 26 junija, M—R dne 27. junija, S—Ž dne 28. junija, vsakokrat dopoldne od 9. do 11. are. Pokazati se mora nakupovalna izkaznica. Izdaja prehranjevalnih dodatkov se vrši od 80. junija naprej is bode tozadevno izšlo še natančnejše obvestilo. Sprejeti predmeti se smejo porabiti samo za otroke, katerim so namenjene. Podaritev ali prodaja se bodo kaznovala in sicer bode kaznovan dajalec in jemalec. Odvzeta bode tndi nakaznica in z njo pri vica do nadalnjih pre jemkov. Dopisi. Sv. Lenart v Slov, gor, V nedeljo, dne 29. t. m. popoldne ob pol 16. (pol 4.) uri pri Ormožu kat narodni dijaki igro »Zloba in zvestoba«. SL Oj v Slov. gor. Vabimo k občnemu zbor Hranilnice in posojilnice v Št. liju v Slov. goi ki se vrši v nedeljo, dne 29. junija, po rani s maši v Slovenskem doma v št. lija. Naša posi jilniea slavi 251etnico svojega obstanka. Njej p glavna zaslaga, da se je naš Št. Oj tako dolgo i uspešno upiral germanskemu navala. Naj pridaj na občni zbor vsi naši Šsntiljčani, člani in nečUj ni, moški in ženske! Laporje. Dno 30. maja L L je vojak 26. p| Jakob Miaker iz Žabjeka prvi ix naše žapnije da roval svojo kri in življenje za Jugoslavijo, Bil ji vrl in neustrašen mladenič; poziva, da hrani naši domovino, se je takoj odzval. Slava mo in večei spomin! Staršem pa naše sožalje; darovali ste j« aaka na oltar naši mladi državi! Sv. Ema. Posojilno in hranilno društvo p Sv. Brni ma dne 8, jnlija 1919 ob 4. uri pdpol dne svej redni občni zbor za L 1919. Naročnikom! Cena „Stražo4* se je s 1. majem t 1 zvišala in stane celoletno K 18'—, polletni K 9'—. četrtletno K 5‘—« Naredniki, ki m nare ^umo že naprej plačali, še doplačajo od I, map naprt-j mesečno 50 vin, Kdor đo 1 julija dodatka ne plača, temu se bode dobi naročnine primerno prikrajšala. Modri kril na ovitku simo1, da je naročnina potekla, Kdor v pravem čašo m poravna oa'reMu«, se mu, pri sedanji draginji ne more več k&koi dve ali tri Številke ’še poslati, potem ge mn list ustavi. ¥ začetku maja so dobili vsi nare čnlkt položnice; ker je teh še đo tri četrtine zunaj, se sedaj 'ne morejo' nove priložiti, MALA NAZNANILA M Službe i m Frsda se s POZOR 2-SO, 2-SO, 250, 16- 2-50, 6-50, Biči iz asa j a ... 1 jem nje za čepe , goži za čepe . . . kose 70 100 cm dolge s 12* - do , brusni kamni a . 'srpiaS 5*50, 6-~ glavni robci lepo pisani a .... moške predpasnike ženske 12 - do ozford srajce za fante piavotisk, cefiri, platno belo, klot črni, balisti. — Razpošilja po celem kraljestva kom. skladišče Hišna lekaraa * vm djsrstro in 3 aor.viiM ädntvn'.iki iašttumeasi, divan i-ajem. Ponudbe se naj pol-Iteja na opravo Straže pod Šifro: „Ürgo.eo IO®. H70 Konverzacija sszpis dražile. 'Med deuobilizacjjBkim blagom t Mariboru sa sukaj več .aovife vinskih stiskalnic z VHobiuo k*ša sa 100. 185 ia 300' ‘Ilirov in teč aari JelexBsh peći razne veiikesti. Pismene ponudbe sa nakup istih je dopogtati do 30. jjcnija t. I. aa gospodarska komisijo sas stvarao dsimobiHsaeijo, odšel r Mariboru. Prekupovalei isključeni. Komisija si pridržuje pravi« kbire med ponudniki: ne glede aa visokost ponudbe B«di ©gleda blage se je prijaviti ob delavnikih me 14 —18 «r» t sobi št 1, okiajnegu glavarstva v Maribo * lag. Krivaaek. 1184 Sanatorij Mirni dom Vožnjo aajme Jošef Hekrep, Mo ssitoiž olios 59, Maribor. 1090 ponuja mlad mož brezplalno, araožea francoščine In angleščine. #a proda. Koroška ribor. 76, M« 1186—81 Sfluisfe kapljice proti srauli rdeSici pfiporočs lekarna F. PRUL, Ma — “ steklenici Preda se : veliko posestvo, obstoječe ia fbograda, sadonosnika, gozda in njiv. Viničarsko in goo-$odarsko poslopje. Posestvo meri M oralov, is v** v dobrem stanu in leži r bližini Maribora. Sape! aaj se oglasijo v Kramberger;®vi gostilni. Krčevina pri Maribora. 1198 rlbor, G lavni trg. Cena 2 K. Če hočete ohraniti svinje zdrave, naročite takoj te isborae kapljice. 1161-79 Hrastovi stebri za plote poetav- ain strešna opeka se dobi pri ‘ Nekrep, Mozartova itfc» 6BS Maribor. 1091 Dobre svete bnčno olje večjo mno üko proda Adolf Kos, Maribor, Glav. j trg 4. 1160 Omara, postelja s vlogo, spalna uh.', ca in otoman n prodajo. — Tp^iša se Efčevina 202, ob Laj-tsnberiri cesti. 1176 Vütito säiHa® akrmK^vz'i krste, eevljerik : orodje, kakor obročke, žeblje vseh vrst, več tisoč pil ima v zalogi in prodaja na d e b e 1 ti hran Homšak, glavna pošta, Mn ribor, 1160 Hiša z lepim vrtom se prodi. Hugo Wolf ova utica 42, Maribor, 1197 Proda se umival »a a »ata «a posodo, železna poaitija z matisao, svetilka za obsiit’., baujt sa kopiti is o»odj» za tskvsdbo. Ue savska ulica 8/11, Maribor. 1200 Spodnja ia Gor. Savinjska dolina ia Slovenjegraški ••• •• Alma! •« ••• ••• •• 9Ua|« •« ••• zidati, naj si faazuži nov patenti«» člu zidanja, kateri je eeueje; udor raki načrte*ii pro-r»bif si- . . « davbe, kdor darje, ep^o, cement, a„ . leznino aa; vse to naročuje pri Dragotina Koroieo, «tavbeal mejster 846 ■v Žalcu pr-i Celju« Bsbzraik, Tegetthoffova cesta 86, Maribor. 118* gg Oblek:© od preperi« do finejše, domače, dobro in naj- ka- finejie, domačo, dobro delo, vsake velikosti, kovoeti izdelaj® točno !u roli ter predaj* 71» A L 9IZ1J AR SEIT FR, Maribor, ö»vvk» ulio* št, 15, pri etate® maslu. je spet miprt In sprejem« bolnike vseh vrst» kakor tudi okrepčan]« potrebne. Zdravljenje, tndi izvrstna hrana pri zmerni ceni. — Pojssnila daje lastnik in vodja dr. friR (fth, pofita Gor. S?. Kungota ::: pri Maribora. Del© na p@iiu ie tul Pmim mmmmm v Ummm F«eika Gielnrer, Relserjeva silea 6, Maribor. U6S Mizarji pozori Posteljne prods j» na debelo in drobno. 1124—76 lizarsia zadrnga t MariboTh. Grajsü trg it. 3. Kupi se: Kupim lahek gos odarski voz as dva eravi. Ms. rij a Kaprivnikors, B&dlgsf-e IS, Maribor. 1166 fo naj višji e. r knnir-e «»'pet, ^«letrgo via?. Sirgmayer . 1199 Vina ^ss Ste ie naredili košaro i» m toss tor 4rsge je base m gospodarstvo t — ifedelujo Ji!» , Pletarrika Sola Btrnišdn pri Ptuja“, 10 minut «d Mesnišk® postaje S Lövreme ne Dr. polju Narodi!« lahko pismeno ali ustmen t Stra-šim ia v Ptuju v trgovini J, Bewrää ii.! te. Stavbe»» pisarna; FRANJO NERAD, .«Restni zid« r ski « ejetv-e v CELJU. Frovroma vsa rideroka t» drag* stavbo« dala. Izdaja strokovna mnenja, izvrša-e načrte 'n proračune dnovaih cenah. 1028 Nekrep Jožef » tesarski mojster, stavbenik in podjetnik. stara ixt nevs, bakšks, prvovrstne kakovosti, prodaj» v Bteklesieah Franc Starčlš, trgovec, Lutrova ulica štev. 9 Maribor Maribor, Mozartova ulica St »e priporoča za vsakovrstna nova stavbna deli ter «prejema tudi popravilna etefe. n»