39. Mu. 0 LjabUani.«pclek 11. fetnnia 19ZZ. u. leto Izhala vsak dan popoldne, tirseansl aedel]o la pratalke« Inseratis do 9 petit vrsti 1 D. oJ 20—15 petit vrst i 1 D 50 p.večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, prek »ci petit vrsta 3 Di poroke, zaroke velikost 15 vrst 33 D; ženitne oonudb; besedi /5 p. Popust le pri naročilili od 11 objav naprej. — ln>eraml davek poseocj. Vprašanjem glede inseratov naj te priloži znam ka za odgovor Upravnlstvo „Slov. Naroda' la mn-irddm tiskara«*1 Enatleva •lica ftt. 9, prltllćno. - Telef ja *t. 30«. 0r«d*lalro „Ilov. Narodi" Kmliota nlioa st ft L aadstropl« TeU oa st«r. 34. Đoplaa sprafema la oodilsaas ta sadoatao Iraakataaa. •jaja- Rokoplaav •• na vrata. *WI Pzmmi iMM nm 59 par=Z krom. U Inozemstuji 65 par = K 2*«SD. PoStnlna plaSaaa v gotovini. ,.Sl->veas2ift Karol" val{a v Llublian! In po pošti* V Jugoslaviji V inozemstvu i eefo'etno naprej plačan . D 90*— ce'oletno......D 156-«— polletno....... m 45— po'.ietno .*•••• » 78 — 3 mesećno.......22 50 3 meae*no . . . • . » 39-— 1 . ....... 7!O 1 ........13*— Pri morebitnem povi§an;u se imi điljša naro*n;ii ćopi.i'atl. Kovi naročirki nai pcl e^o v prvič naročnino vei'no \aac-F' po nakaznlcl Na amo pismena nvo'Ua br?? po«'itve demria sj ne more-no oziratf. Genoiia. KaterikoH list razjrmemo. pov-sodi nam stopa pred oči Genova. Svet kar trepeče pred Genovo. Se-daj rnrzlica, sedaj vročina pretresa številne državnike, ki rnorajo misliti noč in dan na Genovo. Bližalo se trenotki, ko si pogledajo v lica ponosni zmagovalci in ponizni premazane! v svrho. da se prične končno redno delovanje za obnovo Rospo-darskega življenja v Evropi in na-stopijo vse države pot, ki vodi do strpneRa sožitja. Nemirno povojno valovanje prinaša državam škodo, kf narašča od dne do dne in ki udaria občutno tuđi države, v katerih plapo-la prapor zmage. Od praporja zmasre se ne da živeti. marveč pravo življenje kali samo v sporazumu in pri-jatclistvu med narodi. Ves ponos zrnatovalcev se mora umakniti preo fmperativem medsebojnejfa dogovora za splošno dobrobit in red mea državami. Genovska konferenca ima spraviti EvroDO v določen tir, da prcneha dosedanja sosoodarska in D^litič. neeotovost. da se bodo evropski državljani Dričeti čutiti sijjurnei-še v svojem domu da bodo mojarli svobodneiše dihatl ter Iti na svoje delo s prepričaniem, da kakor je prišla h koncu krvava vojna na bojnih pol'anah. tako se vendar konca sedaj tuđi jrosoodarska voina fn se prične konsolidaciia odnošatev med državami. Genova Ima oomenitl fconec svetovne vojae in pričetok nove dobe ▼ EvropL Precej drnsrače se razvliajo stvari po vojni, kakor so si iih namislill Andeži in Francozi in vsled niih tuđi Italiiani. Realnost ie vedno silneiša cd sklepov Dri zelenih mizah. Evro-p"M osvob^jenci se dv>an, se or-ranizfralo in tvorilo se skupine, ki 5c h~>čejo krepko uveliaviti v evrop-skem svetu. BeneS je vstvarll takozvano malo antanto. ki Imponira veliki antantl in ki hoče stopiti na raz-pravno pozorlšče v Genovi kot trd-nr> solidaren blok. Premazane! sililo kvišku In Nemcj so se dvicmili že tako, da so vcepili Anjarležem mnenje, da edino le lena in spravna pnt do r>iih nrivede Evropo v ravnotežje. NalobČutljiveS.ii in nalnervozneiši so Francozi. Umevrn. Tr^b^ ra*"nteti franeosko du5o. Od leta 1870. dalje se ie navduševala In tolažila Francija ob misli revanše. Cei rod le lecrel v prob. potftm na je orlsvetil svečan c^an revanše. Kleti sovražnik je pobit in ponizan, franeoski ponos tri-umfira. Alzaška. Lotrinška! Nekoft so poslali iz Berolina v Pariz dol>4 ženski las in ošabno vprašali Fran-coze. ali n oreio napraviti kaj po-sebne^a s tem lasom, ker se smatra-jo za prve ljudi ra svetu. Francozi su odgovorili kmalu: vzeli so nemSki ženski las ra prileoili nani zemlievia Alza^ke in Lotrinške. Nemci so mnl-čali in čitali: Alzaška in lotrinška visita na enem lasu. Nemški las ie odpadcl in deželi sta zopet franeoski. Nemška ešabnost ie pomandrana na tla in Franciia se ie oddahnila. Dvis:-nila se je kviSVn in na svoji krvavo priborjeni poziciji hoče ostati. Nieno duševno razpoloženie se upira take-mu sDorazumu. ki bi postavPal Nem-čiio nekako rreveč blizu enakosti z njo. zato pa hoče Franciia vsa potrebna inmstva za svoio badočrtost. da se lej ne bo treba bati novela dvijErania Ncmči?e. Aneleži posreau-io in prisrovarjaio in iščejo tal za Genovo. na katerih bi bilo rooeoče prftl med zrrasovalci in rjrerria^ancl do doj?ovorov in sklepov. ki bi držali in snravili Evropo v pravo mirovnu stan i e. V veliko vpoŠtevanj* pri tem nrl-haja polejsr Francije Rusi "a. ki kaže po iziavah svoi'h zastopnikov voljo za mirovno sodehvanje. V Parizu in Londonu se vrše oosvetovanja h £e-novski kenferenci. Neprestano pri-ha^o peročila, s kako napetostlo potekaio pogovori, kar jasno priča o važnosti eenovskejra sestanka. Na§ Beneš je na potovaniu fn v ospredtu vidimo Liovd - Geonrea. Poincarćja in Beneša. Okoli teh treh imen se sriblje useda jrenovskej??i zborovanla in cvrons^'e bodočnosr\ Ameriški predsednik Hardinpr Je ob sklenu ^vashin^to^ske konferenec povdarfal mir r>a Tihem oceanu, ka-teremu nai sledi šft dnipri, morda Se notrebnej?i mir v EvroDu VI pa Ima ttstvariti Genova. Po miru kliče vse. Tn raniki ranež Benedikt je bil no-slal svoj blacroslov za mir v Wa-shinsrton, sedanii Pii ie zaklical s Tr-ra sv. Petra mir vsemu svetu, v Oe-novo pa ne bo Imel dalfč s svojim mirovnim blagoslovom. Vse hrepeni po miru m redu, po so2it}u in rednem vsak??lova-nju. Tako se bo morala tud! Frand-ja sprliaznltl z novo smerio v evrop-skem živlfenlu. kl hoče o^ivetl med liudmf. ako že ne bratstvo, pa v*a» strnnost. Red in delo morata zavladati in v redu in delu se bodo nr>gH zmagovalci boliše in len§e udeistvo-vati nejro v sedaniem kaosu. Mi Slnvani zaupamo v moč male antante in gledamo mirno na Be-neša. Gotovo ne prinese Genova ni-komur vsega one^a, kar se nanove-duje. obeta in kar bi bilo docela potrebno, ali dosti bo že, ako se ob krasni genovski obali ukrepi miscl za vspcstavitev Evrope, ki naj prc-vzamc duše navzočih ia jih poulobl v prenrićaniu, da je iskati spas Evrope le v pravem rr.edsebninem spoznavanju in prevtiarnsm SDoraz-.'inc:-vanju. K« Gnspsiiarsha honfersnea u GznuoL Sestanek v Beogradu pr eto ten. — Diference med CeŠkoslovalko in Jugosla-vl,o radi Ru i je. — Mala antanta — velesila? MALA ANTANTA IN GENOVSKA KONFERENCA. — Beograd« 16. svečana. (Izv.1 Po prvotnem nacrtu za 20. t. m. v Beogradu določeni sestanek ministr-skih predsednikov male antante dr. Beneš a. Bratianua in Paši-č a je odgođen do konca februaria. Vzrok odgoditvt je posredno prvic potovanje dr. Beneša v London in Pariz, drugič tuđi odhod ministrske-Ka oredsednika Nikole Pašiča in zu-nanj^ga ministra ćr. Ninčiča v Buka-rešto na oficijelno zaroko našega kralja z romunsko kraijično. Kakoi doznava Vaš dopisnik.se vrši pred-konferenca male antante eotovo te« kom februaria In sicer proti koncu meseca. — Beotrrad, 16. svečana. (Izv.l Povodom sestanka v Bukarešti ob priliki kraljeve oficijelne zaroke se med našo in romunsko vlado določt sporazumno taktika in program za genovsko konferenco. Ta program priđe potem na sestanku v Beogradu v podrobno razpravo. — Beograd. 16. svečana. (Izv.) V političnih in diplomatičnih krosrih živahno razpravliajo o znanih dlfe-rencah, kl vladalo med Ćeškoslova-ško In Jusroflaviio v vprašaniu ori-ztiarH sovfetske vlade v RusilL Dr. Beneš za5tona sovjetski vladi Drfla2-no staHšče In zahteva prlznanfe te vlade. Nasorctno oa le stališče naše vlade, kl se brani oriznatl sovjetsko rusko vlado iz razloga, da Rusiia le nima stabilne vlade. — Beograd, 16. svečana. (Izv.) Po Informaciiah došlih fz Pariza, te očividno, da Ima dr. BeneS s svoio misiio v Parizu in Londonu namen izposlovati ori vefesilah oriznan?e male antante kot državne celote In H tako dati na konferencl v Genovi značaj velesile. — Pariz. 16. svečana, fizvlmo.) Olasom poročila »Acrence Havas« \z Londona anerleška vlada ni sprHela franeoskega predlopra. da se ored ee-novsko konferenco sestane oređ^on-ferenca raveznikov ter zastoonIVov male antante in Poljske. Londonska vlada vztrata ra sklcpu, da se sesta-nc-o v Londonu samo strokovnial'i onih petih velesil. ki so zastopar.e v vrhovnem svetu. Smatrati je za mo-goče. da bo dr. BeneŠ v Londonu vpliv^al na sngleško vlado v tej sme-ri, da snremeni svoi sklep. — Pariz. 16. svečana. (Tzvirno.T Londonsko poročiio. da ja angleška vlada pripravljena v od^oditev gc-novske konference do 24. o/,. 25. mar-ca, je vzbudila v paršskem ti^ku živahne komemarie. V Parizu smntra-io to kot prvi uspeh franeoske politike. Listi naglašajo, da je sedai plav-no vnrašanje med obema vladama finsnčna ureditev nemških reparacrj za leto 1922. — L Danes ob 4. popold. je bila formelno otvorjena gospodarsko-finanČ. konferenca nasledstvenih držav. Konferencl $o se odzvali zastonniki vseh takozvanih nasledstvenih driav rax-ven .Tugcslaviie. Se i a fe bila for-malnecra značaja. Nadaliuje se v to-rek. Konferenca predvsem razorav-lia razna medsebojna finančna vpra-Sanja. Lf ubUanski olsg« suet (NadaDcvanJe seje.) — Ljubljana, 15. lebruarlJL Danes, 15. i m. ob 17. Je bilo nad.iila* vanje vćeral oS 20. prckin'ene redne lav* rc seje Ijub janskega ohčinskcga iv^tt pod preJscdstvom župana dr. Ljudevit !'•• riva. Pred preht dont na dnevni red *e lt oglasi! abj. svet. Ivan Ojrlit (SLS) k stvarnemu popravku. Občinski sveink g, Ivan Ogrin ni bil ladovol'en t naSo kriti-Ko o na-;nu, kakor je on p^ročal kot ^hje* ktivnl porn^cvalcc stavbncga odseka • >stanovanj<:ki/i hi'ah«, ki Jlh namer.ival# ridati dr. I- Saj-^vic, A. Prcpeluh ct kons. Ogorčeno Je ravraćal pornčilo našeca listm. Kratko skicirano kritika lojalna stiliziram* v tej smeri, da ie porečevalec stavbnest odjeka, obč. svet. Ivan O-rin najprele pr«» Čita! predlou stavbnega odseka. a ga j« proti parlamentarnim cbi^a;em in p^sliv« nir-u rd^ii'-i! s svojim dodatnim predivom gledo zožitve ceste cd I<> na 12 ni. — Obč. svet. dr. Triller ie kratko omenil. da |« bilo postop^nje poročevalca formalno p»» grebeno, ker b( bil mor.il zapustiti prroC©-valsko tribuno in % svojega sedeža utemt« ljevaci svoj predlog. Tud; župan le ugnto* vi!, da je obč. svcl Ivan Ogrin zagrcill »formalno pojjrciko«. Ze pred sejo so bil! med posamerniml skupinami živahni razgovori. Takrl pri prvih to^kah se je razvila dolja živahna z medklici spremijana razprava. zlasti • Kradnjl in rentabi!itetl proicktiranega urad* ne^a pos'opja mestne eltktrame na Vo4* fiikovcm trsu. DEMOKRATJE IX OBRTNTKA-Povlšanje cen elektrlčnemu roka. Poro^evalec upravnega odbora mcstrt# elektrarne, obi. svet Fian Orehek (SLS) je po prečitanl kratki utcmeljirvl predla-jil r. ozirom na povISan'e cen premogi OJ strani Trboveliske prerrvcgnkopne dru* £be, da sa rviža e'ektričnl tok: a) ra razsvetljavo od SO t oa I K u oro» b) ia motorio od M na 68 K bektoraf« cq uro, c) ta električno cestno Železotco od V\ v na 40 v. d) ei.ktrlčna števnina naj ne zvlia ca dvojno vsoto. To povisanlo naj velja od 1. februari* t I. dalje. 5 tem povt'anjem doseže elek-trarna ?>o poročevalčevera mnenju 1300.000 kron več dohodkov. O tem predlecu %t fe razvi'a iivahnt debata, v kateri se Je đvn kratskim svet« nikom posrećilo opozoriti koalirano va» čino na položaj obrtnikov. Obi svet inf. Fran Turnšck (deml Je stvarno in strokovno za.Tovarinl interese ljubljanskih obrtnikov. (lovornlk uv> doma navaja, da si> brdo izdntkf elektrtrne vsled podražitve premoga povečall n el milijon kron. Glasom računskera sklepa oddaja elektrama okoll 1 ia pol milijom Trlstan In Izolda. Roman. Enajsto poglavje. Postolovski brod. Ojrez, vous totu qul pafts^z par Ia vole, V«iez ca, chnscun de vous voie S'il est đouleur fora qua la rooic. C'est TrUUn qur§ la mort m^- ttroie. Marke Je dal fcbudfH vrojleg« kap-Iona in nm Je izrodi plano. Ta Je zlo-iDil pečat in je najprej pozdravil kralja, v imenu Trlatanovem; na to Je poročal, krr je lehko čital nepiaao« beaede, ka] ponuj^ TriBtan. Marke je posluSal, ne da bi zinil btsedo; toda radoval se je v tro] ara ar-ru, kajti kraljico ]e ljubil ie redno. Imenoma je r^zval najugleđnejie harane, in ko so bili zbrani val, je nastala tišina, kralj pa je đejal: >Gospodj©» prejei ten tole piimo. Jaz sem va§ kralj, vi ete moji vazali. Poslušaite, kaj mi poročajo; i^tem se p^svetujte! To zahtevam od Taa. aaj ate mi 8vetovati dolžnl.c Eaplan je vstal, razvil pieanje z obema rokama In, itopivii pred kralja, je dejal: >Go§rt>dj«! Trl-stun iporofta TMiJprej 9T0j pozdrav in svojo nđanoet kralja in vsem plemićem. Kralj, nadaljuje v svojem pipanju, ker sem ubil rozojja In osvojit ireko kraijično, sem bil jaz tišti, kateretnu tt> jo izročili; v moji mo^i je bilo. d* jo obdržim: to 1a te^a nisem liotel storiti: pri vedri -sem jo y VaSo deželo in jo izročil Vam. Jedva pa stp jo vzeli za Ženo. so Vas ie lopovi prisilili, da ste verjeli njih lažem. V svoji jezi, moj plemeniti stric in gospod, ste naju hoteli brez sodbe izročiti plamenom. Toda Boe; je imel i nama usmi-ljenje: k njemu sva molila, in *>n je re-l\\ kraljico. To ja bilo pravično. Tuđi jaz, ki sere se vrpci svirka i pećine, som i božjo pomočjo ašel. Kaj pa aem ptoHl poslej, da bi se me smelo t>beo-jnti? Eraljiro ste izročill fct>b«vcem, jaz ssm ji prihltel na pomoć in jo odvedei; mar sem mog^l pustiti v itiski njo, ki bi bila ikoraj zaradi mene po nedol-žnem pretrpela smrt? 2 njo seni begal po arozdovih; mar sem mogel pri ti i% pezdov t dolino, da Jo izrodim VamT M«r nisto bili sapovedali, na) naju TgrabiiD, mrtva ali iiva? Toda ilej ka^ kor prej «em prinrAvljcn, bla^i gospod, lzrbčiti svojo rokavico in proti vsako-mur, kđorkoli priđe, dokazati v dvoboju, đa ni občutil« kraljica sam« ali Jaz ranjo nikdar take ljubezni. ki bi bila sa Vas sramotna. Odredite borbo: na razpolago tem vsakomur, in č# ne bom moa;el ctekazati svoje nedolžnoati, me dajU javno »etgaUl Ako pa smagam in fe hočer* Izoto z bdprtlmi rokflml spre-jeti zopet k sebi. potom vani nihče iz-med Vaših plemiCev ne bo sTutil bolje kakor jaz. AY~ry pa moie službe ne tre-Nito, hofem odi ti preko mbria. ter s» ponuditi kralju eravovakemu ali kralju frie^landskemu: in čuli ne bost« o m%ni nikdnr več. Gospod, skličita svoje sve-tovalre. in čo se z nama načete nikakor pogoditi, odvedeni Izoto zopet na Irsko, kler sem jo doMl •. ona p« bo poslej kraljica v lastni deželi.c Kn so kumwalski baronl enH, da \\m Tristan ponoja borbo, so rekli kralja vsi: >KraIjl, Ie vnemi kraljico zopet k sebi: blazniki eo jo obrckov«U. Kar pa se tiče Tristana, naj $rre, kakor poroča,, na Gavtovsko ali h kralja frieslandske. ran služit kot vojščakl Ukazi na. na) tt Iroto privede naza) tega in tega dne, a čim prejefe Kralj Je vprašal trikrmt: >Ali se n« dvigne nihfit^ ^a bi ob. totil TrUUn«r< Vsi so molčalt Nato Je kralj velel kaplannt >NapiSite torej pismo čim prefc; sliftali ste, ka) na) pismo vsebuje; hitite, da fra n«pišete! Izota je v svojih mladih letih pretrpela ie prevec! Naš odgovor na) se obesi na roko Rdečćga. križa, ia pred večerom! L'» bril« In doetavll J*: >Lehko tud! rečete, da spero^am ob©iwi s\t>j pozdrav in jn zaboravljam svojo ljubezni.c Okoli polnoči je priSel Tristan preko Belo goljave, na?el pismo in pra pri-nesel zapeoateno k Osrrinu, puš^a^Tiiku. Ta je čit'il besede: Mark# dovolju.io po na8Wtu barorfcv. da eprejme Izoto to. pet k sebi, toda TrUtana v& mara imeti več v svoji službi; Tristan n&j torej odid© preko morjn, ko bo, tri dni od te-ga dne, na Pustolovskein brodu izrvćil Izoto v roke Markejeve. > O Bosr!< je v^kliknil Tristan, »kako ialosten sem, da Y&* moram iz« gubiti, prijateljica.I Toda tako mora biti. Ker le tato Vai momu resiti bede, ki ste jo doslej prenašala saradi mene. Ko priđe trenot^k najine ločitve, vam dam darilo. zn«k svojo ljubezni. Iz neznane dežele, kamor poiđsm. Vam po. Mj?m obvestilo; prlna^alec mi bo FDro, Cal o Vašem hrepenenju in, kakor hitro me pozovete«, se povrnem tuđi ta n«j-bol) oddalj^ne dežele.« Izota je Tzdlhnili In rekla: >Tristan. pusti mi Huadenta. svojega psa! NikrtU naj ne uživa noben hrt višje česti kakor ont Kadarkoli ga bom videla, se bom spornu i U na te in moja žalost bo manjia. Imam prstan z selanin jaipisom. prijatelj noj: vzeml ga t znak moje ljubezni In nosi pa na g\t)jem prstu! Kadakoli bo triil kak sel, da ga pošiljflš ti, nm bom verjela svojem prstu! Kadarkoli bo trdll kak koli, ako mi pokaže tale prsUn. Ko pa cn zagledam, me n& ffidrži nobena sila, rA'bcTi« kraljevski prepoved, da bi ne fctorila teca, knr mi n« roči A, pa n%\ b« pamefno ali l»lftino.c >i>rii»teljica, podarj im V«jm Hu#-denti.< >Prijatolj. vzermr© tftle pr^tnnU In poljuiiila st i f* ni u^tnire. O?TJn jt* o*?tavil Ijubimra v kočid »nn tT j*» ont; tam je nakupi! bele* in sivo kr>, žuhovin*, h*rmelina, svilenih rohe^r, bagru in Skrlata, košuljo, bol,| bHo k%-kor cvetovi lilij in po vrbu *^ krasno obrzdan^A j^^dnr>(ja konja, ki je sto-P*l narahlb. Ljudje to se gmejali. ko so vid*Jit knko či!tin© in kresn« »tvari nakupuje in zapravlja svo^e dol50 hra* njeno denarje. Toda. starce j© otovorll konja s dragoceno robo in se ja vrat k Izoti: »Kraljica, vaše obicke raspadaj* r eunj^; «prejmit0 od mrn« trte roi^i v d*rt da. vara bo mogoče v vsej lepoti in kra^soti c^loćenoe;a dne iti na Pustolov« §kl brod! Bojim ce le» tepa, d* bi vam no bile vSeČ; toda nakupovati talcele stvari rei nisem vajon.< Med tem 3^ bil dal kurnwa1*ki kriti) i/klicati, da s*3 hoče e^z tri dni na Pu-Molovskem brodu 6e-tati a kral]100. Damo in ritezi ^o odhiteli tja v mnoii. cah k sprej^mu; vsi «r» želeli videtl kraljico Izoto zopet, enk«j vsi so jo ljubili, izvreraši trijo izdajalci, ki s# i« ostali žiri. (Dalje prUg. /* Z Uudsklml rokaml |o lalriio f^de loviti!« Za ljudsko kuhinjo te bo lahko adaptiralo kako prazno potlopie, kl bo za to primerno. Govornik je dalje rata* ^ ob-Clnski svet: »Mestna občlaa bo srne lasaslfl ▼ mo-evlrjo do^ov, u katcrla n tf bt m*l* alkdar IzkopatL« PoudarjajoČ, da bi se za »htio« mve-stlrani kapita1 zamocel kvečjemu renti rt-ti t 3% in bi tako v proračunu funglral ve-Cnl deficit, je obč. svet dr. TrUlcr zaključi! svoj govor: ! »Jaz tas svarim! Vam odkrtto »ovom. . dt al bo itel demokratskl klub ▼ dolžnost 1 prepreci« ta ntčrt z vseml tredttvL (Klici: ! »Beograd! Pokrajinska vlada!«) Da tudl polom pokrajinske vlado. Mirno 00 utore- ao gledatL Radi tega gtasnjemo proti predio ju!« Obč. svtt Tran R u p n I k (nar. soc) Je kot leaUer koalicije skuSal za^ovarjatl predlog veCine. Začel je govoriti o moderniziranju mesta, pokazal le na kredit za tlakovanJe čest (Obč. svet Jos. Turk: »Preje ste pa vedno vpill: Ceste! Ceste!« Smch.) Rupnik Je razsret začel klicati, da ta nih£e ne sme motiti v govoru. SkuSdl Je razvijati svoj program. Koncem govora mu je obč. svetnik Turk zaklical: »Za Vas je Skoda da niste obrtnik, da bi take davke plačevali.« Med Rupnikovim govorom je bi'o zelo živahno. Obč. svet inž. TurnSek Je kratko navajal ugovore proti nacrtu, nagla$u)o£ nerentabiliteto ia nepraktičnost takega po-5lopja. OWL svet dr. J. Stanovnik (SLS) Je skufal polemizirati proti izvajanjem dr. Trillerja, moral pa le priznati, da to ra«-logl dr. Trillerla ▼ pravaem ozlr« pravllnL V meritornem ozlm pa le za predlagani nacrt gradnje uradnega poslopia za elek-trarno na Vodnikovem trgu. Razvijal je dalje svoje nazore o stanovanjskl bedl. SlednjiČ je prirral, kakšne namene je imela koalicija. Ce bi dobila kaztnsko poslopje v svoje roke. Tam bi napravili ljudsko kuhinjo, prostore za urade itd Dr. Pestotnlk: »Nunskl kloSter, sem s'ISal. da boste raz-širili.« r dvorani Je zavladalo veliko veselje. Klerikalni cbč. svet Pire: »Gospod doktor Pestotnik pa poiđe noter za vratar-ja!« Dr. Pestotnik: »2akal ne, če so ptmee čedne!« Dr. Stanovnik le sramežljivo protestira'. Kcnčno je napovedal: »Da Je to šcle začetek naSega soclalnega dela. Prl-4ejo i« drugi predlogil« PREDLOO PROPADEL-Vačloa ocorčeoal Po teh govor ih te je debata raxpr«dla v tilne podrobnosti In razširila na vsa mo-goča polja. Govorili to se obč. svet Fraa Kralj (soc. dem.) Ivan Ogrin (kler.) ia Ivan Frelih (dem.). Med debato pa je bilo opažati, da so se Ispraznile klopi desnice. V dvorani naenkrat ni bilo nobeneza demokrata. V centru, v klerikalnih vrstah pa so začeti Studirati poslovnik bi t nevoljo so zapazili, da pred log at mora pritl na glasovanje, ker manjka zanj kvalificirane večine. Eksodut demokraUklk tvetnl-kov Je bil dobro organizira«. Taktično ia pov sem uspeL Klerika'ci to sačell »piti: »Ootpod župan, kaznujte jih s globo 20 K!« Župan ie zaključil okoli tričetrt ure trajajočo debato lu na podlaci občmskega roda ugotovIL da aa sprejem predloga manjka kvalificirane ročlue. vtlod cetar stavlja predlog z dnevnega reda. Iz dvorane so bili odsotnl vsi demokratski obĆ. svetniki, seje pa se nlso udeležill tudl trije svetovalci večine. Na strani koallrane većina jt nastalo ve'iko ogorčenje; klerikalci in narodni so-claici so * raznimJ vzkliki dajali dulka svoji blamažu Ko se je v dvorani zopet pojavil načelnik demokratskega kluba dr. Trlller, so mu lete'a razna oči tanja od strani klerikalcev, dr. Trillcr pa Jt te očitke od-ločno in krepko zavmil: »NaSe taktike nam ( nlkdo ne sme predpisovatl. To le »asa i parlamentarna pravica.« Obč. svet Fran Rupnlk (nar. soc) kliče v dvorano: »Zastopnlki kapitalistovi« Obč. svet Josip Turk (dem.) odloč-no: »Ml smo zastopnlki sseicaao* kt poštenih obrtnlkov!« Dvorana se jo ntto pomirila Ia začela razpravljati o naslednjih točkah dnevnega reda. RAZNOTCROSTL Občlnski svet al s većino glasom ogo-dil proinji posestnfkov g. Mulca bi inž. Kocha gede napeljave vodovoda k nllHi vilama ob Cesti na Rožnlk ta Cettl ▼ Ro-žno dolino. DovolJena lima je napeUava vodovoda na lastae stroske ob oprostltH vseh taks. Prošnja potestnlkov Hradeekega vtal za napeljavo vodovoda It bila amaknlene z dnevnega reda, toda sprejet jt bil pred-log, da to rotira ta vodovod ▼ flradoato-ga vati znesok SOO.OCf K. MCSTNA PUNARNA. Ravaate'jstvo mestnt plmarne lo predložilo obllmo poročllo o obratovaaju pU-name m vporabl plinskoga kl trooveljska-ga premoga. Plina rna proti sa kredit v tvrho obnoTltve pUpska r*fsvetllav«, w srrho poprave kande!abrov Ni pUuovUi sve-tHk* V ta nr-men |e občlftskl tvot voMral 1,000.000 K. Da se Izbotjta obrat hi obva* rujejo naprave pred Škodo vsled trbovefl-skega premoga. je sklenle«), da to ta pltt) vpombl*a angleSVI, oz. ostr4vski premog. Pred'ng obC svet Ivana Trellat glede cdmere vodarlnt pri novih stavbaa, se odstopt vodstvu vodovoda, da Izdcla nov pravnnlk o vodarfnL Prečitano je bilo nato porodio o zgrađ-bt nova električne ceatrale sa Savi ta ka- ko dal** to dospele prođpriprave. V po-stbnu komisijo so po eg U voljen ih obč. tvetovalcev pozvani U strokovnjakl, U-ko ini Turn Jek, ravnatelj inž. Zbri. saj, proi dr. Vid mar, Inž. Prelo v-lek. vtea£. prof. dr. rllaterlechner ta inž. Petrič. ■ DalJo lo bila spreleta fesoluelfa obii-aega odseka na oJJelek za socialno skrb-stvo o pipolnoai aedaljtfcaai počitksi v ▼toa trg»vtkih obratla UaaOJtno. j KREDIT ZA RLADILNICa 1 Za proveditev mestne klavnice ta napravo asodeme hladi I niče le končno ob-činski svet votiral kredit v saesk« M miU-Jouov kroti S to točko jt bi! dnevni red Javne sele Irčrpan. aakar je župan ob 19.30 sejo t*-ključil ter je tci sledila TAJNA SEJA. Obrtao konoetlle. Občfnskf svet Je v tajni sefl đovottl octroma odklomi sledeče obrtne koncesije: prenos gostilniskc koncesije Marili Zgonc odk onrtev nove costilnKke koncesije Mafiji Zivec, pogolno dovolitev gosttniSke koncesije Antonu Valjavcu v Spod. Siški, dovoll se prodala kave ln čaja Joželu Lau-terju, odkloni se koncesija za prodajo jaje Mariji Lenart, vdovi po rač. svet Zaicu se dovoll gostilniSka koncesija, Ivani Orajzer prenot gostllniSke konccMJe, Antonu Ko-manu od stop Rostilniškc koncesije, Ja n eru Oorencu hotelska koncesija na Sv. Petra cesti, Sokolu 1. costilnlSka in kavarniska koncesija, družbi »Tekstilija« predala ma-nufakturnega blaga na debelo na Vcdniko- ▼em trgu, Terezi]i Novotny prenos konce* ftii« t* posreUovanj« sJužb, Ivanu (ironiju fii^kerska koncesija, Miht Hriherntku prenos trgovine z manufakturnim blagom. Slovenski trgovskl delniiki druibf na ReMjcvl cesti koncesija za trgovino z deželnimi priđe ki, specerijskim Ia kulonialnim biazum, Fran u Mantiju koncesija za posredovanje prodaje zcmUHČ, I adulavu Ccrnaku koncesija za litografijo. Učiteljski thkarni otvorltev podružnice knjiga me v Simon OregorčiČevJ ulici, Ivanu Kosmatinu se od* kksU podelitev gostiloi^ke koaccs.je. Imenovanja v maglstrttnl sfuibL Dr. MavrtciJ Rus Je Imenovan za mestnesa fizika kot zdravstveni svetnik VII. čin. ražu mestni višji zeiruvntk dr. Jcrnej Dernšar se pomakne v Vii. čin. razr.. dr. Tone Jamar Je imenovan za mestneea zdravnika. — Da Je sta imenovana Oton Jeruc za tajnika in Ivan ilitt-r za kontrulorja Mcst^c hranilnice. — Za masistratnesa tajnika v Vili. čin. razr Je imenovan dr. Ivo Lctnar, Josip Mafner za pisarniškega ravnatelj, Mat»ja MiklavCič za pis. asistenta XI. čin. razr., ra-- rcv. K. Svetlič se pomakne v VII. čin. razr., J. Kunaver Je imenovan za nad« iiciala v IX. čin. razr. — R. Ta\čar ic uvrsti v skupino B, Jež. Omahen v I. kaL inž. tehn. t;sluzbencev, Jakob fjajšek se stalno na-mesti v HL. kategorijo. Maglstratnim slugani Suhadolniku, F'av inu, Jezovšku, Jcn-tesu. Krcsalu, Pclcu in Kavči^u se vStejejrt vsa discJanJ4 službena leta in se uvrste v vi-.jo p!a£i!m stopi.ia. Uradn'T.om rrestnega stavbncgja urada se fzenačjo do! lađo z uradnlkl državne sa stavbnegi urada. Politične uestl. ws RaJleVra poHtifca. Predseđnik Jiiffoelovtn-skega novinarskega udru. ! ienja g. Dudan Nikolajević je nedavno poselil v Zagrebu g. Radića, O tem p*> aetu poroća r. Nikol«jevi^ v beograd-akih >NoTo*tih«: Rekol aem g. Radiću, da država ni nč njegova ln ne gg. Pri-bićevića ln Pačila. Dri iva je zgodo* vio* Tseh Srbov, Hrvaflov in Slovencev. Radić na] nikdar ne pozabi le reanic«. G. Radić mi je r^kel, da no bo pričel nikd&r meočansko vojna. Ka vpraš^nje nitkega Člana glavnega odbora nj^go-rm strankes kam naj gro njen predsed-nik, aem odgovoril: no v Genevo, im. pak t Beograd. G. Kadič je pt>atal 1 led in unuolkrjil. NadaljevaJ ft em: V Beograd, kor Je Beograd glava na&» zem-ije> ne aato ker 00 sam oni, ki bi jih moral g. Radić potlu&iti, aznpak oni, a kaierimi Je treba, da s# pogovori. G. Nikolajević trdi. da Radić £e ni ekrajni B«g«tor in da bi mbgli oni. ki jira je zgodovina dodelila najtetjo misijo kon-solidacile naae djtave, naj ti naožnoeti raagorora z Radićem in njegoro stran. ko. Pooetritev arbeko.hrratskih odnosa je-v bi konfino ođprla pot Anarhiji, t>đ katare bi Imeli koristi samo na&i kroni in nenaftitni aovrafniki. = O hrvatskem vpralanin piš« ra-grebški >TrgOTinski liste med dmgimi: »Urratsko Tpirianf« Je izklJa^nK> go-epodtrako. Ono tuđi no more biti n{tesar drngega, ker sa to ni in ne more biti dnurih rmzlogov. Ono, kar se ime. nu]e rjt>Hti£na stran teg« vpralanja, to «0 razna etiketo, kl Jih mu davnjo Iju. dje, ki stoje daleč t>d gospodarskih ▼pralanj in !č€e]o samo formule z« to ali ono gDsrx>darsko nppriliko, ki Jo lelo odstraniti z poiftl^nimi metodami. V strogo gospodarskem smislu ne moro biti nobena nap«ka, nko Je terifr>ri1 %% delo poriaianega naroda raržirjen. Za hrvatski narod nikakor ni popubno, dm so s© meje Hrvatske rarte^nile na eni strani dt> Tri plav a, a rt« Hnigi do Ohrida. To isto lahko pordarjajo tuđi Slovenci in Srb!... V reSievanju Int*-r^snlh sfer Zt?r#bii napram inter^nlra sf^ram B^D^rada le*l vs© hrrnt^ko vpražani©. Pržavna oM^st J* nome^til«, ^im Je bila nstanovljenn n«sU kra15ovi-r^a, »v^J eede* v Beoarradu in »« trudila, efa bi ▼«• ^rSavnl upliv pr^n^ftla rjaka^. Ta ista oblast, dasi bi moral« biti dr. žavna oblast sa vso krulj^vlno, 1% ni ^udovoljila % onim, kar je naćla v B'do-ffradu, marveC ^e -stremi 1« takoj ea tem, da proneoe tjakaj vse, kar j© preml-čr*... To Je bil prvi r*z1o* opozicija, kl Jo Jela nestajat! v Zagreb«. Po treh letih r/aofrmdske oprave je preSel ves hrvatski nsrbd v opozicijo, kar Je edl-na motna posleđlea tea;a, kdinlT Slorenfli, Bo^nl *n Ornl^oH. In ako bb to stan^§ delj *««a trajalo, bo ta t>po9!ici1a narasla na tako ogromno Itevllo prlst*»i^y, da bo Tlarla prisiliena isk^ti uspeina sr.><^tva, da to opbsieijo mjbfje... V Z«prr«bu se vee ne odlocuje niti o eni oi»ekl, k! b! ee !meVt vsiđatl na racten erarja* a v Be. bgradii tb«w V Beogradu seveđa po ln-tanrendj — feriiie, kl sktisa tndi pH tej t>nekl zaslnSitl svojo prorlfijo. To f# ero borba med Zafrr>bom ln Beojrra-dom, t«> Jo prftvmprav brvdt*«ko vpra* ftan|s>. AbsoTntna eevitralizaelja ćelo. Irapnosra ađmlnlstrativnega ti tI jenja kt>t sredstno sa Izseaavanje rs^s?a naroda bres ozlwi na to ali so to Hrvati, Srbi. Slovenrt, Nemd ali Ms^SsH, to OftvarJ« brr«t«Vo vpr«*AT»K kl le ^a. nes Se rm. rTrvnt«kem, a Intri bo ** ^^<*-stoT>'V mele Bfv»r>*». Volvfvlf^e, f>*»lm^-rlle. R?«re*»f*e ln /*i^^f^*r* Ver Y*f***rs r.lb^e Hl r«1'i»»» MsH e« drrre^. 0 t* ifrtiH nlma nošene mor*»lre p^^jre r.%* Mevf»M. da re **rv| v^d^^^e.. . K* ^t»ti-M*«n* ** v ^Mi, ^n«lf*A fcrv«M<«s?« rT>^^i*»^l*». f%Avd«r'fliTv> e¥»mo t*>. d* se lo I« ^rrsfp!tej»a v*r-a*Ti** mrvilo na. le or»?e đr**TT\n vprf»*^n?e. V< f^ rnorn. Hm rtajpreje r^HI. +\rz> žrMmto. da otklonim* ono iieisoftbiie propast, kl pretl vsi driavi ln vsakomu posdinen ▼ f!corJt)m8kcm in materi jaJnem pogledu ...< Priznavati moramo, da se j*nlro teh izvajanj kolikor toliko bliža dejan-fUim rarmeram. A.ko bi hila centralni uprava dobra, ako bi funkcijonirala to. ir\o in brezhibno, bi Uostal dober d^l tiatega nezadovoljetva. ki J© rodilo v Zagrebu Krve teko vpražfnjo. — Kdo optira v Dalmaciji jea Ita-h'jo? Iz Splita porrx'fiir)t ria jo do p^HJ optirelo v srednji Dn'maeiji r.a It^lijo 800 družin, med tmi k^»r 700 v Splitu. Dognano je, da većina teh družin ni Itau lijaji&ka, arnpftk eo ž«l renegati oziro-ma ivarodni mia&n^ii. ki .«?> v»fed rasnih italijianikih ob!jub optirali ia lt/i-lijo. Rojeni v Dalmaciji in tji pristo-jeni, fo r* ckledo lc*o« proi ili svoje j-Dkoljenie in t& ndinj^li hijcn. P?»^|e je italijansk* vlada prosila za po^el;4anje opcijskega roka. N«lša vl^da pa je odgovorila, da je rok poMc#l 2. t m. na podlagi rapallske pt>crodbe. — Kako izvrinje Italija pogodbe. >Jmrosk>Vdn6k«i Država* v Valparaisu na^teva v Ipanskem jeziku ćelo vrsto popodb, ki jP.i ni i^T-rpila Itnlijft: 1. Po-^odha z Avstro-Ogrrsko. 2. Mirovna rr>-podba ^ TurSJro v T^aus^nni. 3. Mirovna po£*>r!r>a j Turžko v S*vre«tL 4. Mi-Tornn po^odr^a v Trianonn in Nenll^nu. 5. FoKodba s Grftko ^l^do izr>raxnitve Dođekaners« in Argyroca«tra. 6. Rapall-aka pogodba. =5 Mnnic^Ja sa Fleko. ReMca vlada je prosila v Feogradu za doroljetije prevoza e>s n*«pe osemlj^ cnepa v»?cn» municije in or*>žja, kf ca 1% naročila na Duneju za svojo policijo. Iz iiaffSe feraljcolne. — Kraljev poset ▼ Sloveniji v filmu. Filmska tvrdka »Jiijroslavifa« je izvršila dobro uspele filme o zadnjem bivanju krrlia Aleksandra in princa Pavla v Sloveniji. — Površina naše države- Ravnateljstvo državne statistike je Izvi-šilo najnoveiSt popis površine naše celokunne države na i>od1acrl novih mej In albanske meie iz leta 191*. Scverna Srbija Ima 49.850 km*. Jti2-na Srbija 45.555, Crna pora 9658, Bosna in Hercegovina 51.199. Dal-macifa 12.727. Hrvatska in Slavonija 42.534. otok Krk in Medjumurje 1169 Slovenija s PrekmuHeni 16.243. Bačka 8712. Baranja 1214. Banat 977h km1. Celokupna površina naSe države znaša torej 238.649 km*. — Dubrovnik napreduje. Iz Dubrovnika poročaio. da se tnjovskn \n prometno življenje živahno razvija. Ustanavljajo se rarnovrstnl tr-ffovski in pospodarski zavod!. Država le pričela s pripravaml za zjrradbo velikih carinskih skladilc in s prlpravami za izsrradbo nov© obale v Gružu. Dubrovnik dobi ttich novo zdravilišče »Dubrovnički sanatorij«. — Zidanje hfl ▼ Đeovradn. T novim letom so pričeli graditi v Beogradu 60 h!š. deloma zasebnih, delo-ma državnih poslopij. — Za državno bofnfinlco ▼ Kra-IHeyfcl fe dovolllo mlnistrstvo za !av-na dela kredit v znesku 6 milif. kron. — Nov dnevnik ▼ Sarafevu. Sa-rafevskl »Narod« prlčne izhajati kot dnevnik. — U^tr>f?č*^if^ ftove*"* ^^č're*r« Slfofi. Iz Novrea Sada poročalo. c*a se fe vršilo 10. t. m. slovr^no M?tn?l-č'-m'e rovc^a bn^V^^a škofa ćr. Tri-ne!a r»"T?<*a. biv^f^a bo^oslnvncjra Profcs^*"*?! v ?rrrr«:f-fh K^-lovc'h. — Trrovor s člrwr5f **** vTr+ii. Iz Os?f«f-a rt^ri**)*. r^a »* štVfd^s^T-f«tnf ciran Nlkolić odvecM dve de-kllci z namenorr da Ju odda v beo-Kradsk« javne hiše. Knltnraa REPBRTOIR NAlM>I)NifJ\ GlAtVk-IA&LA V LJl'tlUANL H r • m r, Petek 17. fevruarja: Vra^ia ianaka. A. Mibota 18. februarja-: S\et. R. Nedslja 1% fcbruajji: \ ra^4« is&ska. Izven. Zvečer Rjimlet Iiren. Poned^ljek 2<>. februari«. Svet. D. Torek 2L Icbruarja: Zaprto, Opera. Pctck 17. fe^niaiia, Znprto. Sobo ta 18. februarja-. Buttrrflv. E Nedelja 19. februar]«: il Tiovatom Izven. Poncdeljck 00. februArja ZaprBb. Torek 21. februajja; 13utterfly. A- — Slnfonlčni koncert orkestral-ntza društva •(Jlasbene Matice«. Ne slikar Delacroix. ne pesnik Hnco ali Mtissct. tcmvcC jflasbenik Mcktoi Berlitz, je rajbo!j zr.a^ilni rcrrczcn- tant franeoske roniantike. IkrILiZ io bil pod silnim vplivt m ncmškc clas-be. Reethovcn, Gluck, Mozart. Wc-ber so bili njczovl ideali, zla^ti Hce-thoven, k'4 ^inifon-!;. Vendar pa Je Bcrlioz prczrl. da je Dcethoven iz-ražal v svoji orkestralni sin.foniki drSevno fivlienje. dncim fe on sam kazal karakteristično Hubezcn K vsemu. kar je bilo demonskejra. stra^-ne^a, divieea. ki rrelnsra vsekdar te-Žišče iz notranjosti. iz subjektivnejra Jaza v ruranje, v privlačni nbiekt. K pri Bcrliozu Je bila fantastlčnnst m demonlzem resnica. Thorras Ouin-cev ni mn^el v svojih »Prizraniih kadllca npija« pr>vedati niče^ar poro-5tarrtei?era. ne^o je to «tori1 Berlitz v »Fantastični simfoniji« v obliki prcnričcvaJfo rc^^'ćneca la^tncsra doživljaja. V te| srrveri slikania temelji največja in naitrajnejša n'eeov* zaslutra za »r!«sheni razvoj. Berlioa ni Sele odkril barvitost orkestralne-ea tona, odkril pa je zračilno silo njegovo in njesrovo poetično lcpot'\ Ako isrraš klavirsko prireditev bodi-s'katercjrakoll orkestralne^a dela Berlioza, pa ?e ti pokaže prolo siro-maStvo njegove glasbe, ki Je »edai oropana svojega najlepSejca: pest-reea, virtuozno rafinirano donečeca orkestra. Je. kakor lediran metuli. Vendar pa bi danes orkester VVajf-neria. Liszta ln vs*»h. ki so priSll za njlmi in še hodljo. brez Bertlora nai-brže ne pomeni! mnr>pro. Berliozova zaslujra je nadalfe tznajdba drama-tično - psihološketra variiranja tome, torej no izDremena niena iz formalnih vzrokov. temveč vsleđ niene vsebine. NaJ!a?ne?5e ie to razvidno nri rredelavfl »Ideć flxe«. včerai sli-šane fantastične simfonije. Izrcdno zanimivo Je slednjič sopostavlienje dveh razliv^nili tem. kakor n. pr. v zadnjem delu »Dies Irae« In bakanal čarovnic. Isto zasledujemo v mnogih drucrih de!;h ogromno plodovite-2:a BerMoza. Se pred doseco »rimske« nagrade (1830) j© napisa! svoje prvo znamenito deto: »Svmnhome fantastique«, epizodo iz umetniSke-ea Življenja, ravdahnen vs!ed obo-Ževan'a Seksnlrja in divje linbezn! k anpflcSki isrralki Smithson. Ta slm-foniia je izvorna točka vse moderne nrojrramatične clasbe. Jerai ie da! simfoniio skoro z zahtevanim Stevl-lom pfodbenikov rad vse vzorno. Se-veda Berliaz ne ramore pnsluSaLxe-vr> pozornost privezati od začetka do konca, ker ni plavna stvar, da nekaj poveS. temveč kako pove8. Fma prekrasna mesta. da fih niti tako obofevar.i nem^ki kfasfkf ne rmo-reto, pa zopet plrhVe m'sli, oblfčrn« v blestečo orkestralno obfeko. Orkester je bii vsepovsodi krenko na svojem mestu in zamoremo nlemu. kakor Jerajti na vspehu naiiskrenej^e čestitati. Niti ni bilo opaziti, da je ve* orkestralni aparat sestoial iz naihe-terojrenejših elementov. ki običajnu ne pripomorejo delti do ovenJaneara konca. Jeraj ie malodane dirieiral ogromno delo na namet, temperamentno, udano z Iskreno linbeznijo do zacrtane naloire. Povedati b! so o koncertu dalo Šc marsikal, a to bi presejrafo mete ocene, ki fe doIoCcnu za nestroko\T!f dnevnik. Omenim ^e enkrat in to bi bilo skoro podcrtati, da je publika prlšls rada. — rekel b» kar: v cerkev — (n da io \c zasetfla do zadnje$ra kota. Oder fe bil z zele-njem lepo okraSen in na^troienje po-sfn$alcev kar najbolj radostno — svečano. —6. At. France Veber teb n^rlfah c>d pol 11. do 12. ure v fflpm pritli^nih rf'rfdnv vili* r-kIovjI« ee lahkn rpi.^elo brr7pl«i?no r ti teČW$ ^ PT"VPro •^•♦^«|'M 1^> jm**"** t ' — m. Umeht^kl r©Jrr hn v s^oM, I«! t. m. ob & ivefer v Me^tnem do*"u. V>čcr Ht otvorfl oc*nfk Anton pnJSev*p' s svaJTm fovor^m »^nk^ia I« svrfovr ror'ir-c««, v katerem bo r-vHt o dnho r*m r^^vof'i. rtiV-»r h^ rrr'Vr^^ k\t\c f-Vce P:<*atrM-a ^tefaniji Rivnib h *v"!e pe^m! pr^n'V Tonr Se'lSka Vstormna 2 P!n.. 5rđc?I 4 P!n. Vst^pn'c n"l ure pred pričrt'^m pri vrCernl bla-saJnU Dvorana bo toplo xakurjena, 39 Stev. .olovcnsim imakvjJ*, uitc l7 februarja i»*2 Kli-iJ 5 Dneone oesfl. V Ljubljani. /6. fđbraar/a 1922. — OosDođarstTo Crno - modro-rdcte koalicije t Ljubljani. Odkar je v mestni hiši na krmilu crno - modro - rdeča koalicija, so se razmere v Ljubljani v vsakem oziru poslabšale. Draginja življenskih potrebščin Je tako narasla, da si srednii sloji že ne morejo več nabaviti najpotrebnetSih živi!. Preje je občina skrbcla kollkor toliko za aprovizacilo, kler so rev-nejši sloji za nizko ceno lahko kupovali naipotrebneiša živila: skrbela e za prenio? in za drva; pazila le na to. da se živila na trsm nišo preko-merno podraževala. Vse to je prene-halo. ko so prevzeli komando na magistratu klerikalci in z njimi združeni narodni sociialcl In sociialni demo-kratie. Danes Je meso na trjm skoro za 100% dražje. kakor je bilo poprei, a še to Je slabo in se ara dobi samo z največjo težavo. Magistrat ni Kanil niti z mazincem, da bi preprečil to brezvestno fzkoriŠčanie lniMianske-sra prebivalstva, še mani pa fe skrbe! za to. da bi bilo vsaj dovoli dobreea in užitnesra mesa na trsru. Zelenfava je takisto malone docela izcrfnila s tnra in kar je ie, se prodala po tako horendnih cenah. da jih niti ne zmore navadni zemljan. Ni se potem Čuditi, da narašča nevolia in nezadovolt-nost med prebivalstvom In da $e vedno jrlasneie pojavim klic. da nai se vendar zsrane mestna občina m nastoDl t vso enersriio proti neznos-nim razmeram, kl so zavladale na Ijublfanskem tnm. Toda koalirana većina v občlnskem svetu Te za vse to grlnria In brezčutna. Kaj JI mar be-da širokih slojev ljubi ianskejra prebivalstva, ona hoče Izvesti svoje — velikopotezne gospodarske nacrte! Treba bi bilo sfeer preurediti mestno klavnico, zaraditi hladllnfco itd.. kar vse le za LJnMlano živlienskejra po-mena, za koalirano većino pa ie vse to brez Domena, zanio le najvažnefše vn>rašanle sedaj. da se zcrradf na Vodnikovem trsru palača za mestno eleVtrarrm. za katero zcrradbo se naj potroši \7 mflijonov kroti. Priznava-mo. da so Investicije roestoma potrebne. Toda Investicije je treba vnoraMfat! vsfkdar za res potrebne madbe. Vnrašamo pa: ali Je zjrrađ-ba za uradno poMnnje ^lcktrarne bol! potrebna, kakor razilrienfe In moderna iiređfter efektrarne »ame? AH bi ne bilo boH notrebno Investl-rttf notrebrtl kapfta! za fnvmofnlte? meftnetra vodovoda kl fafiVo ođoo-ve dane* a!I foitr!. kar M bfla prava Irstastrofa za IJnMjteno? Ako uva-?uie naše prebivalstvo vse to, mora T>ftf demokratski manf§fnf v občm-skem svetu hvaležno, da fe s svolim TiastorKtm prenrečtfa lahVomfselno zanravBanfe občinskeira <5-ermr!a ▼ «vrr?e. k? danes nišo mifno notrebne. Nai koa!?r*n*. »od klerikalno komando se nahaff^oč* večltia n«loreU ra?~ Sfrf mc*tno eVVtrflrno tako. da bo v*aVa hfla ▼ Llublhml lahko delefna c'eMrfČn«* fw?f, na? Iznooofnl mestni vndoTOd taVo, da ne botno st»t1 rsak trermtek ored nevarnostk*. da ostane Uubflana brez pltne vod». nntem na nai v božjem imenti Investira militrme *a zgrradbo nalač. ako !i bo to dovolilo — mestno orebl-ralstvo. — Ak»d. fnf«d?f!a * Bnra proti fnomenlcl FTrv. bloka. !z Brrta smo nrefeil: »ČeSid In ftijroslovenskf ča-%ot>\%\ priobčtilejo v zađnlem času noročHa o nekem memorandu Hrv. bfnka OenovsVf konferencl. Jueosirv vfn5ka ^mladina, zbrana na občnem rboru akad. dništva j!ij?oMavi|a v Brntu dne 10. febniarja obsofa nafod-!r>čnej?5e vsak poskus. da se vme^ava inozemstvo v na5e notranje politične razmere.c — £*fiiA «T»8ano«t »i kraljem 1*e-trom T. OsvobođitMJ^m. Dan«! đopoldue r>b 10. Ie bila y ptoinlrl ilufba boijn z% pokojjnim kraljem Petrom I. Osvobođl-tpljem, kl jo J# darovni čkof dr. Bona-ventura Jfcsrlič. Oprnvilu je prl«»oatvt)-valo mx*t>f?obrojno oMInstvo, »n^topniki rflrnih civilnih oblastif In ia^tn^šVl rhor. V k»T>«H k**a.m© vofvtv!* MI81^« le or>Tdvil prota Dimi tri j» J«T>kovl5 pa-ni?tos za kraljem Petrom. Z«lni *!nžb! ^rožff |a pri»o^tvoT-aTo mnogo Čaetnikor 1d žttvilno občinstvo. — Dar ftokraflnskMta nam^stnU k« Z. flrlbarja mesta Splitu. Splitski listf noročalo. da le pokrajinski rnm^stnik r. Ivan Hribar poslal me- stM Splitu 12 fazanov za Sume na Marjann. CeškosIovaSka republika ra je poklonila Splitu 40 fazanov \n ?;icer na Izrecno dispozicijo pređ-scdnilca Masarvka. — Blezeti ministra dn žerfara. ■>. J^sio Ti^ar le izdal «noC! ta-1e bu-1 fr": »Dr. ŽeHav se nočntl zadnle dnl c-ht-Mivno bolje Oblcktlvno se it p*e-nii nleur'HČ^I eksndat. irVaSlieva-ffie je bžie In m^lenkostno. Temnera-^•ra r-ndn. Snanie In tek sta boliša. a re ?e novcem za^ovrJ'iva. MTsMti mo-r^im na ^nremrmbo klrme.« Kakor le nam IzJ^vIl dr. Žerjavov tast *. Josip Lavrenčič. poslanec v rlmskem parlamentu, m oapott dr. 2trjav. finkono- gel zapustiti posteljo. ▼ Opatija ka-sneje morda v Dubrovnik. — Imenovanja pri Južni fetoznlcL Pri Južni icleznlci so bili Izventuruo imenovani z veljavo od 1. Januarja: za višje nadzornike: nadzornik! Juri Dobovišek, Pran Borštnar In Ivan MUller; za nadzornike: viši i re-videnti: Viktor Adamič, Peter Jane. Anton Dorrer, Viktor Klarman. Josip Kraholik. Pavel Lajrarič, Fran Oster-man, Pran Soukup, Karei Treman, Aloi-zij Vehovc in Emanuel Zelinka; za v l-JJc revidente: revidentl: Tec dor Drofenij. Anton Bregar Fran Onezda, Josip Jenko, Pran Majcen, Srečko Lc-nard, Fran PustosIcmSek, Rudolf Se-Kula, Pran Rožman, Pran Kaspar in Ivan Widovitz za revidente: Aloi-zij čerijač. Pavel Cychi. Josip Jošt Ivan Jelovnik. Rudolf Mejak. Ivan Marsel. Karei Hokc Pran Outrata, Portunat Kurnik, Ivan Osojnik in Ciril Vrančič; za gradbene višje k o m i-sarje: injf. Alberih Vozou in Perdo Schu^z: za srradbene komisarie: injf. Ivan Sorli. Josip Mallez, Julii Ka-valla. Julii Rauschenber*er in Pavel Czcchak in za pristave: Karei Jan-čič, Lcor>old Juh. Mtha Krambcrccr. Anton Skrobar. Jakob Majcen in Rudolf Schos«. — Dijaške Stipendije. V novem proračunu ministrstva orosvete se na-haia postavka v iznosu nekal nad 8 milijonov dlnarjev za Stipendije dlja-kom. V prejšnjem proračunu je bilo v to svrlio določenih 30 milijonov. Minl-strstvo je torej Crtalo pri tcj postavki vcč kakor 20 miMionov. Mnenia smo, da bi se v današnjih razmerah, ko Studira večina našeza dijaštva v Inozemstvu, zlasti v Će§koslova§ki. kjer žive naši študentje vsled padanja naše valute v naravnost obimnih razmerah. morala ta postavka zviJatl, ne Da reducirati. __ Smrtna kosa. V neodrešeni domovini (v Trnovem na Notraniskem) je umri v visoki starosti 92 let trsovec In posestnik k. Ivan Brinšek. — V Ljubljani Je umrla ga. Katarina K n c I-sei: mati K. inšpcktorja Južne žeiez-nice Andreja Kneisla in tr^ov^eve so-proge ge. Rozalije Privškove. Obema pokojnikoma blas: spomin. rodbinama iskreno sožalje! — Mleko «> »opet draži 2« dana« itane 10—11 K, a pognati ho?ejo ceno te TišjG. Na Brezovici je mlekarnm t keteri im» glaTT*> besedo neki Jaka Pavlift. Ta človek nagovaxja kmet* mlo-karje, naj i2rt>čAJo vs© ml«ko nj^mu ta mlekamo. Pk^^ij« jim dražje kot rai dragi odjema.lci in pravi, dirnut čisto vieeno, ako priđe mleko koncil tuđi n* 20 K Hter. Mlekama izdeljj« air xa izvoz preko meje, deloma pa izvaža tudl mleko ▼ Tr»t Ljubljena pa naj pije vodo! Ali se re« n© da ničesar ukr?niti proti temu, da se izvaža mleko na*im soseđbm, medtem ko ga meftč&ni ni-mamo! — Mno. Že neka] Sa«a ae proda]« n* Ijublianakem triju meso, ki je vžitno le falirano. Kuhano ali peččuo i© ne-UŽitDO, ker je žilavo in trdo, da bi el pofcmil robd. Menda koljcjo le bike in *t*r* krave? Kam izginja dobro mo*o? __ Mesarji ne dovažajo niti droba več na trg, ker ga baje izvrstno prodajajo preko meje. Tako bono y Ljubljani kroalu brez mleka in me«, a osUneta nam le še krompir in zelje. Pa »o nam z novim obč. evetom obetali, da pado draginja in da bo živil na izbiro! — NefrankoTana pisma ▼ Avstrtlo. Urađno objavljajo: Dognano Je, da »e veliko Stevilo pisemskih poSiljk \z na5e države za Avstrljo odpravlja neplačano. To se £©dl zato, ker p1ača)o naslovnik! v Av-strUi za take po5!!Jke man]So naknadno pristcjblno, kakor ie ona, ki bi In moral plačati poSMIatel] pri predaji. Na tak način trpi naSa uprava Škodo. Da se ▼ bodoče n« bodo več oškodovale koristi državne blagajne. I« mlnistrstvo skienilo, da se ukori-sti a pravico, kl mu io dale III. člen ?klcp-nefa zapisnika ilavnefi madrldskrzt do-jovora, ter da te od 1. marca t L ra pl-•emsk© poSlUke te nai« đržav« v Avstrljo uvede obvezno franko van Je. Nenlačane po-inike na Avstrljo se od 1. narea ntprei ne smelo več odora vi Jati neto z njhrl le po-ttonal) tako kakor z nedostivljhrlmL — Rok za rložitev napov^df n dohođnlnl In rentnlnl ie gospod fi-nančni ininfster nodališal do konc* febmarja 1922. Natančneie se razvi-di iz raz?1asa na mestni deski. — Zanemarjrne okrajne ee«te. T*>-rofcajo nam: Kđor prid^ v dotiko % okrajnimi eeetnmi ▼ lrraTiiak^in in IJuH-lianskem okraju, jih najd« po leti kot po zimi t slabem »tanju. Po zimi se en^g prar ni^ «11 le porrir*» rarorje, po leti pa *e puste eeete v blatu ali pa «6 tikozi in skoz nezadoetno posute, Ali pa leži na njih frraroojs. debel kot otro^Je glave. Obilne plačujejo eestnd dok1«de, pa m\ n*>rajo tokrajne ceete M e«nio popravljati. Kaj delnte okrmjni cestni odbori? V »arevnoM ftkandalosnem »tanju j^ ceata Iz Ljubiiane proti St. Jakobu ob Savi, kjer Oražem \r\ Dimnik ne etorita abtolutno nlč, da bi bila eest* v dobrem stanju. Proeiu*> vlado, da napravi red I — Dravski most t Mariboru. Stari dravski most v Mariboru, ki ni več v porabt, odker so zaradili želetni most preko Drave, eo ta teden jeli podirati. I)el Btroškov u podiranje je prevz^l• tudl drznva. — Policijska nm v Kranju. Vlada Je bdredll«, da velja za Kranj Ista policijska ur^f Kor r Ljubljani. Utfiborv iaCeiiu. I _ Resiavradja pri Žamni ▼ Vint-rarj« bo »pomladi »opet otvorjena. No. vi lafitnik restavracije g. toviirnftr Go-lob z Vica bo restavracijo r-tt^^i pri-merno preuredil ter opremil nekaj sob tuđi za prenoćevanje, todnoeno za leto-vanje. Rdetavracijo prevzama, ke,k->r Ćujenr/), goapa Kocijanova iz Ljubljane. Z otvoritvijo restavracije bo ustreženo želji fttevilaih izletnikov. ki posečajo Vint^ar. — Tatvina oblek po kavamMi. V zadnjem £asu «e silno mnoift tatvine zimskih eukenj po raznih k&vtmah, ?la6ti v Unionu je bilo izroaknjeaih zn-l^red već aukenj. Ker kovarnarji ni^o odgovorni la obleko svojih goetov. «ko jih ne dajo njim v «hraniV»c, fti n$ko<1o. vani e«mo postje. Ali bi n^> mogli kovarnarji ekrbpti za malo 9hrrsml>o, kj >r bi Khko gostj« proti primomj pristoj-l.ini tHllacall btojo £?irderot>o? Dnhrr fgled imfijo v kavarni >ZvezdU, kj^r jo r. KrfipeA nnpravil t% *hi*flml>o ob. loke posebno parderoho, t knteri proti niski priFtojbini j«m?i «a v«ako ehr.i-rjeno stvar. Nadfjairt> «*\ da tri \y*do v svojem interesu posneinafl đme;S ka-rarnArji, ker f^ paA v«n.k £*»^t o^i'.ljo lokfilov, kjer mu Jd bilo te ka] ukradeno. — Pofca«* v ««bi. V r>o,'!«tr<*£ju p-o. etilne* >pri Fis-mvcu« Je r««»fal 8iin^txi vsled preveč rakurj^ne poM fožir. ki je unK'il ve^ rtv^teljnih o:K») in dra.^A-«m perila v vr«\ino«ti 50TK) K. f'ojir j^ prvi opnzll plužbulo?1 ^tT-n-nik m vn, gelu Hiinajske c^flte. Požar eo km.i!u pogasili. — Kaj vse kradejo. A lobiji Porade fe hil\ iz parderob* r>T)ernf»«»a pl^Lili-Sča ukr.id^na meter dolarn nV^ft knrrOft, vredna 5*XX) K. Ispred J.'kopirevr** peviljonfi je neka neinana ž»n*?va ^ka-demi^mPTn-n kin^iHu Ivanu ZMti "d***-Ijjla 400 k^ premota. Prilatelj nlaWic r>ti j& odn*»«H Ifrrmdja Fonrivniku % drt>riSfa po«tilne >^rl FIj^ovcuk zavt>j slait^ic v VTednotti 7^6 K. — N**r*£e in neziredr. Polarni Jakobu Z^lrtlcarju v tor^rn! >Bt^tni< pri PmnžalKh J« pril^tel ko^ ž^lf^* v Tevo okr>. — fcararju Franu R«vn1hAriu Je v Prrserfih cirku^nrna 7*7:^ z^Saf.iin <\f*-j»no rotr». — Mizarsk^mn pom^nikn Trnjui Ho^eraHu ▼ eTno^Tjr^niei vri Kemniku je cirkuldjrna its?% pr«žagala dra pr?ta. — Nr*re?a. Znvirac jn£n* ie^rm-re t Mariboru J. FeuS j« hotrtl ekočHl n* vl^k. PH twn r«i jo zđrkr"l m r»d?l tnko fr&rr+rs1*, da si Je rf>lOTT»il ▼<*£ r^-l>**r. Prcpeljali bo ga v mari!*>rsko bolnico. — Toptt »amoTnor »v^trij^lreirm |re-iw"a!a» Na T>nnaju si J^ 2 britvico nrc-r*^«l vrat biv5! avptrijekl p«Tmrirrora j* bila — Sokol v Vl?n]Tjrorf priredi ▼ srofem domu ▼ sobo to, dne 18. t m. ob 8. rvečer encđe]anko -Riztresenci« In spevoigro »KovaSev studente Borzs. — Beosrađ* 16. februarfa. (Trv.) T?ađ! vSera]Sn!esa praznika susretcnla Je bilt borza taprta. Borzni promet je v ladnjih dneh zelo fivahen. London In Parii su čvrsta. Parir v rrrjsteni ktirz.i 660-. f":-lan ]e slabeiSI. Praga močncISa, Đerlia 3890, Dunaj stabilen. — Beograd. 16. februar ja. Dtv.) Po sk!epu odbora beogradske borze le dolo-Čen obČnl zbor borze 7.\ konce aprila. Na občrem zboru se Izvede reforma borznega poslovnika sedanjim potrebam prlmerno. — Zagreb. (Izv.) lti. febr. Z klju-rek. Devizo: Curiti 60.—, f>0.25t rariz 2f>.65, 20.70, I^ndon —.—, 1344.—, IW-lin 1.-2.—, 15125, Punaj 4.775, 4.S5, Pra^a —.—, 5S7. —, TUlij« 14.00. 14.95, Btikare'ta —.—. i'4C— N>wyork 307.—. RIO.—, Budim-rrsta 4S.—. 48^5. Valate: ČX\\kt —.—. 502.—f narn'f^ndor 1150.—. 1185.—, lir«i —.--, 14.S3, frl. krono —.—, 5C°..—. — Cnrih, 15. februaria. Za^neb 1.4151, Dunal 0.1749. Berlin 2.5C>9, Praga 9.70. Pariz 44.401, Lomlon 22.371, New-jork 5.1299. — Tr t, 15. febmar^. Z**reb «.72, Berlin 10.40. Pranra 30.15, Perii 17^.—, Tondon 80.40, Newyork 20.15, Curih r.99.— — Prajra, 15. f^bru^iia. Zarreb 17.1S7, DnnaJ O.RP>. Berlin WGZ\ MHuti 2:s6.—t P^rlu 4MrO, I^ndon 2H0.25, Newyorlr 52.75, Ciirlh 1030.—. — Berlin, 15. tVbitmrjA. Zairr^b r^.—, Dunnj 645, Pnga ^S.-'SO, Tondon 875.—, Kcwyork 200—, Curih ^005.—. — Pnnaj, 15. f#broarja. 7ffarreK •»075__, PerMn 3200.—. Prrt^ 12200.—, London 28000.—. Curih 124000.—. — BvdapcUta, 15. febrnarja. Z*-irreT> 310.50. Dun»\ 10.0S25, Berlin 827 50, Pra** 1325.—, London 3827.5O, Curih 12787.50. soc. n^M. on^Ti^uvcfT^ v KOROSKEM DEŽ. ZBORU. — CHovec, 16. febr. (Izv.) V kr> roHcem dc^cltiem rboni so včcral prlčell socialn? drmokrati s tehnlčim obstnkcifo proti volfH^Tru rerlif. os^bfto proti uvedbl volilno dolž-nostl. DONA VA 7AMR7NILA. — Dnnt!. 16. februaHt. (InrA f>r>-rtava je v blizini mesta deloma zamr-zniTa. SVICA POn4t.fS»Tre PF? AVNI CAS V OBRTI IN TRGOVINI. — Bere, 16. f bmar!« (TJv.) Svlcurmkl rreznl gospodarski svet ie sklenfl. đm *• OttoTal im ▼ irgoTM li okrtl p^allta. flafnoDsIia poročlla. ITlBiltawiHsia MtrnkM osine v oIidL — Sars.tavo, 16. svečana. (Izvir.) Osrednji odbor JuKoslovcnske muslimansko organizacije je irrel vćc-raj doljfotrajno važno sejo. na katen }a vglavnem in račeloma razrirav-Ijal o vprašanju. ali nai nrjs!in.a!isKa stranka ie nadalje ostane v vbdi! koaliciii. Po doljri in živahni de!>ati le bll definitivno fnrtlet iHoo, da za-stopu 1 kl rmisHOTsns&e crara^l^aclio ostanejo le nadali« ▼ vladi. Po tem sklepu ie odbor takoi začfl razprav-Ijati vprašanje. Latere cvsebe naj prevzfmo iiMislimiuiom doloćenc mi-nitrsk© portfelie. — Sarakvo, 16. svezana. Otrv.) Kakor doznava Va* doD'snik, prcdla-8:a skupina r>os!anca Sahib Korkuu za trsrovinskejra ministra pos!. dr. Viiovića. skupina dr. Spaha ra * V političnih kro^ib živahno knmenti-raio včerajSnii sarajevski sklep muslimanske organizacije. Kot nas'cd-nik oziroma kandidat trgovinske«:* ministra je dr. Vilović In za ministru narodnega zdravja pribaia v p< itCV poslanec novinar Sahib KorkuL JsffMlsirtJs tu andisrsfiis nraJClne- — Đudlmp ro-^at o rK>!o?a:!i m^dŽ?"Vi!h m.vi**Un. 0'ede madžarskih nanj'in re jc «k!!ce-val na doVč'-a zsdevnih m'rovnih r>>-srcdfb. Z nekaterimi vladarki je Madžarska že vodila ekde trh mani>in pokajanja. CeSk'.slovaška ie dovoli!a aTincstijo co'iti^rio ra madžarski manJ-Sino, z Rnmuniio se vndijo iKz.Tianja r izp:i54iivi političnih vjetnikov. Poza-j?nja t J;i?:^lav'jo nisn dovcd'a do t>o-zi'iv-'h i!^-chov. Vrprn§-n!c rmdžars#:*!l manjen Izrodi vlada ?vc ii Z\ere n?ro-dov. V tem or'rti ukrene vlada vse mo-goCe in rx)trebna Frcala smsnii Rns!!l tlisaCno poiRtsL — Berlin, 16. febr. -Korno^t. I^arl^ka ve.^t pravi, da se le med Francijo in ruskim del?jratont Skobeljevlm dosesel TtL^%n[ sno-razum. Ta vesr ie učfnkovaTa v pariških diplomatičkih krojili kakor — bomba. Za sporazum so hili mero-dajni gospodarski momenti, pred-vsem da resi Franciia svoi kapital in da ohrani v Rusiji poiftični vpliv, oziroma hegemonijo, kakor k> Je ime- MINISTRSKI SVET. — Beosrrad. 16. svečana. fTzvfr.} Včerai od 4.-7'*. zvečer je trajala seja ministrskecra sveta, ki je raz-pravlial o tekočih političnih vrra^a-njih !n odobri! nekatfre kredite oz. predlocrc pasamnih resortov. Odboru za svečani snrejem rrv mirnskeca kralja In drugih zastonnf-knv tuiih dr?av povodom poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ic dovoljcn kredit 1 miHnna dinarjev. Mfnfstrstvu saobraćala J« đovo-Ijen razpis licitacije za nabavo obrat-nejsra materlala železniškem delavnf-cam. da morejo v državi popravljati lokomotive in železniške vozove. Odobren Je predlocr rrfnistra prosvete, da se preurede trprav*1 državnih s:!eda!išč na t^rnelju zakona za beogradsko ?ledali<če. Mlnistrstvo Sume in rude Je domorc v bolczni in rmrtro z ob!rko. V ta ramrn *e bil \zvcVen r»r>^eben rK^oi. v katereicra. 5f> vst^nili mirn'^trski pređsednik Nikola Pa^'d. mt'nJ^trt: Marko Trifkovtć, dr. Marković. Pri-bičević. In ćr, Knr^a-^d* t»r nt)«lan-ca dr. Hrasnict in Mladlnovlć. JUGOSLAVIJA TN NCMČf.fA. — London. 15. febr. (P. R.) »Morr.'nsr Pr>*t« ^avi'a: BeoflTa<$ska vlada ?• to ođreHa pr^rfr^t^. hrt-rfl!<^lm H č'ena 1^. ▼er«»f!lsXfe ipI-rovn« oorodh#, ro ka tor ih te more to zaveznflrt po9fulltf ffosoo^arsVih In flnančnlfi reoretalfi. ako Ncmčlla no h! hotela poravnati sroih obveznosti DrMISUA PPPn^FnvrKA ODBORA 7K IZVPSlTFV RAPAL-SKf POGODBP. — Rim, 16. februar ja. (Izv.) Generalni tajnik tninistrstva za sunanie za-dev6 in pred5edn:k odbora za izvršl-tev rapallske pozodbe C a n t a r i n i ie odstopil rad! diferenc. kl Tl»d»lo med njim In zunanjim ministrom Della Tor-retto v Jadranskom rpraianju. RATirTKACUA TRIANONSKE MIROVNE POGODBE. — Pari«, 16. februarja. Ozv.) V parlament arn«« odboru tm zunanje atTarf Je poii»n#c Oucmler* podni oo-roCik> © ratlflkacHI trlanonAe mtrnr-ne ffoffodbe, tklenien z Madžarsko. GuernTers I« prađlagal. da m oozodba đtflnl'Jvno srrejma. MADŽARSKA NKRODNA SKUP-SCINA. — Budimpešta. 16.. ferrtiaria. (Tr.) Dane^ ima naro-Jna skunSČinr4 svoio zadrtio sejo kl fc proračtmjcna na 10 ur. Raspravljalo u bo o aovem volil-B$Cvf definitivno ip-irazun, da f« uvedo enotca to tm'sclRa zuaonja poU-Uka ieOerativnih ruskih republik. — MoiLva. 15. iebruaria. (Izv.) Na koneresu sovjetskih niskih novinarjev ji govori! tuđi Lunačarski) o nal'ijah sovjtt-skega tiska. Sovjetski tisk ima predv^em varovati Interese delavske mase tn jo odvajati od buržuhkth tendenc. Daljo !e at« loga mskesa tiska sIstemutK'no propafi* rati novo sospodar&ko politIKa. STRASNA SLIKA LAKOTE V RU5IJL — Amsterdam, 16. febmar]a. (Izv.) Prechcdstvo Izvriilnega odbora za potioč gladujoč! Rusiji je prejelo brzojavno poro čilo generalnesa tajnika mednarodnr po-možne akcije v Rusiji. Poročilo obSirno popisuje strahote glađu, ki ur.fiuje po vseh pokrajinah člcve*ko *ivjenje. Nava:a hidi nekatere statisti'no doznane podatke. V kraju CuvtS je d3 \2. januarja t 1. od glađu in bolern! pomrlo ?00 00 ljudi t J. 10% prcblval^tva teca okraja. V gladujcčlh kra-jih se dogajajo grozni in pretresujoči prizori. CeJe rodbine Izvrlujejo ▼ obupu la glađu lamcmor. Rodite'ji ub.jaio deco, d»-ca nbija roditelje. V Ukrajini tn na Krima vlada strahovita lakota. V okrajih nkrog Volga Je pomrlo dn«!ej od glađu 2 f,0f).000 oteh. Cclokupno ccn.'n, da Jo v RusIH ođ gl2dn hi na epUlcml^nih boicznlh pom/U 5 tailljonov UuiL WIRTHOV KABIVET DOBU ŽAlTNICO PARLAMENTA. — Berl!n. 16. februarja. (Izv.) Nt v€*. r>J5nJL v političnih krogih g nanetosUo pričakovani *e'I Je državni ibor Izrckel za* upnico dr. Wirthoveemu kabinetu z 220 glasovi proti 180. Za vladno zaupnlco to kompaktno glasovali toclalni demokrati«, demokratie hi večlna bavarske ljudske stranke. Proti ta u pn i ci to glasovali ekstremisti In opozlcionalci na desnici (n levicL Ktid g'aaovinja le zbornica pozdravila f vlhamlm odobravanjem. TEŽK! CASI ZA ANGLIJO. — Loadotu 16. februarja. (Izv.T V potlanski zbornlcf Je Lord kancelar večano opozoril vlado na tcfke čnse, si jih bo doživela Anslija prihednjo tedno. VPRASANTr! NEMSKEGA GLEDA-LISCA V PRAGL — Prn«a, 16. febr. (Izv.) Snoči so narodni dsmokratje priredili veliko protestno SKiipščino prtiti temu, c!a bi se takozvano »stanovsAO« vle« daliŠCe izročila 7cv?t Ncmcem. Dc-mokratje nanicravio prirediti ou vseh čeSkiU večjih niestih protestno stran 4« „SLOVENSKI NAROD*, dne 17. februarja 19^2. Slcv. 29. Gospodarske oestl. VZPOSTAVITEV ŽELEZNIŠKEOA PROMETA NA DRŽAVNIH 2ELEZ- NICAH. — Beograd, 16. svečana. (Izv.) Ministrstvo saobraćaja je tekom vče-raišnjc^a dneva sprejelo urad. poro-čila ravnatcljstev iz Zagreba in Su-botice. da je železniški promet na državnih železnicah v območju ten ravnateljstev skoro Donoinoma vzpostavlien. Na zasrebških projjah je promet poDolen. na subotiškth d* je na r.ekaterih lokalnih probah le de-len. Promet še ni vspostavlien na prosi Zenta-Apatin in Sejredin-Fe-kičkula. — Sarajevo, 16. svečana. (Tzv.i Po poročilu saraievskepra ravnateh-stva državnih železnic je od včeral na vseh bosanskih probah vznostav-Ijen promet. Vslcd vladnjočeea silne-ga mraza pa imajo vlaki velikanske zamude. —X Vstoo v podkovsKo Solo. Obvezni poluletni tečaj na državni pod-kovski ŠolI v Lfubljani se prlčne đnt 1. aprila 1922. Za vstop v tečaj ic vložiti pri vodstvu državne nodkov-sko Sole v Lf!ibl]ani do dne 10. mar-ca 1922 proSnJo ter ji priložiti: l.> rofstnf In krstnl list. 2.) domovinski list. 3.) zadnje šolsko izprfčevalo, 4.) cčno iznričevalo. 5.) ubožni list, 6.) nravnostno Iznričevalo. PouK v t>od-kovski soli ie brezplačen. Učencl do-bivafo redno dr?avr,o rv>dnorr> tei jmafo prosto stanovale v zavod'i. Skrbeti pa moralo sami za hrano %n potrebne tične krijitr«*. Polcjr nodkov-stva se poiičute ogledovanje klavne 2ivine in mesa. —jr Prvi nemšfri oarnlk po voin! »Havelland« se je vkrcal te dni v Honkongu. —g Prljava rozll. Kakor nam Javlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani, je dovolil ff. rninister za finance. da se rok za prijavo vozil in plačanje letne takse na vozila za tekoče leto izjemoma podaljša do 15. marca 1922. —z Dobiček MerebSKe mestne hranllnlce. Mestna hranilnica v Zagrebu Izkazuje za minulo leto 1,154.297 kron čistega doblčka, ki bi bil še večji, da ni morala hranilni-ca kot lastnica mestnei?a tramvaia plaćati za dve leti nazaj davek na tramvajske vozne listke. —jr Pariz in za$rretš\t vzorčm sejem. V Parizu se ie osnoval častm franeoski odbor za zaS<,M< vabi člane in prijat lje društva k za-r.imivomu predavanju z. uoitelja Ciri-la Petrovca o •rbohr^'at^ki narodni epu t«i ("II. dcl), ki se bo vršilo v «!»obr-t;», dno 1S. t in. ob pol 21. ori v hotelu Lloyd. — Jn^o«ilovcnsko a!cad. društvo »Trirlav« v Zacrretm prosi vse on«*, ki i majo shir«jno kakšrii knjigo iz dru.-t-\>»r>ft knjižnice, d«i jo vrn^jo dru-t\u. Kniii; tnnnika precejJnje f.tevilo in pn vrTinonia iz ^n^a preobratn, ko jih ni Mio moojoče vrn'ti knji^ničarju. Vsn-ka kniic^a knjižnice >Triglftva< nosi društveni pcJ-at. — P. n. po«t#tn!ke tehničkih ples-nih vaj o)>veščnino, da «e vtm i u tri, v petek 17, febr. zadnja rle?ni"ne* lulele/.be. OJbor. — Kn!t!;:i »Sn^^* redni ob'-ni 7.Kor se bo vršil v n^delio, d^« 19 fpbr. W'?2 v ^fr?tnrm dnmu ob y*>l 3. pop. in ne Ob 10. donoldne. — »Ko'ctM Juj?o«lovens1(lli rra1!krv«, ♦a*co 5« Imenuje drti!?tvo urb^kfh. hrvaf^V'h fn ^tovfTT-k'h s;rn*;ln o Avstriji. Ce ni irorrel krasti jo pro-Fi'ačil « lažio, tla iTru*«. l>olno žor>> in rtroke. Po»l to krinko ie rrarpik^t^i^ira o^leparil, kor rn.i tuli ©Irgantno ni-flopati. Od vBo.^n, knr Ie na ti nrvin nn račun 5-voi* ž^ne in dv^-b ot-»ik pri-sl^paril, ni vi«!ela žeia niti fir-kn-, žena živi z otiokom.T v tr'krm pomanikanin, da jo morrio re« r'mTi po križalo s 5 me^ečrJm ftro^im zflporom. — Nevarni brrzn^flni f'fmrnti. Maribor ?o vedri« mr^^li brezpo?e!nib cl^mentnv doma<"ib nem^kib trjjov=kib nslužbenrev, ki jim no diši pošteno d*»-b> in ki m~*. rr]e p^^-'jo x viorni v trrt>-vin© in tibotin^tvom iikr^iflf^nogR M*>gJi v Avstriio. T.'ki tifi fo ^di: Franc F^l^er, Cotlieb Majvr. Karol Kt>^ćir- in Aloizij flrjd. Pi'M krrtk *m j(f! v Mari-b.ont vzburlil po-:>rnoct dr?^»n vlom v P^ctimo !n kcnfo1:rH«ko trrovino Ivo I'^rtfi v Orožrovi ulici, nd Vr\<\rr «0 »^d-ne^.li b!^m v rrMno«ti do 40 0OO K. Po nnkliudni |e ok^n^rni pri5'"! na «!?d, da ima Mnriia Ilsncll nno^o bla^a n* pro-*H«-t^nko od tc^.i v'onn. Todi vrrino ukr^dc^e^a blam. «0 iztibot^nili v Av. ^friio. počim ^o Fcl^er, ^T^ver fn Kor»-fic £e pr^vo'vno mN^p^ili pr^ko m^-ie, so priieli Hnida. ki j© kratko pred t^m ptonil v r^ko trrovino kot trtrov-eki fotrucTnik. Ilajd je pred samtom vse priredi, nandl pa ^ tniilT, d^ Vi bila \ rdolaf da jo bilo bln fj uk^adono. Hnjd j*» Lil ob-oi^n n^ 10 me^ecev, li«ndl (a na 4 mc^ccrs ječ©. DsrEla. Upravi našega I:sta j» po^bl «it Juso«!oven^t'O Matico. O. df. fncđ itnfv. Tcrć;nand K'.meJ iz >t. Petra pov. ^nrami Din. 12? 50 (z. Kos'an:Sek darova! nin. "0. na fantov*ken ve3eru r. Kar^'.i TJrSiča, v Pekmanci ?c je zbralo Din. 7J.50) Srčna hvela! Prlsf opal ta ft „ -uca-sfouenskl mafkl!M — Pro^i «e, Vatcn bi k-.J t^I-1 o Mnrtinii ?oto"T*k, ki je š^l leta 1015 na nipko boii&če1 ?n sUi^il pri 2*^. dom i^!-K'u, 7. >-«f.. vofn.n po^f^ i c!i*cč ^EIsafluiH^. mno€!o moJnei^i in hol 5i kakor franco- vorl več jczlkov ter je vs cd daljSe pnkte lzvežban v vsch r1s«rni«kih po-Slih. Pcnudre pod »Korespondent tn knjigovođi« 1110* na upravo Složen skega Naroda. 1110 in vso Jugoslavifo se liče. Prnudb--od „^otnlk 1103" na upravo SJtrlc in tn?f, gospjd trgovee la paiesta'Jc v torck, dne 14. 1 m., v 92. letu svoje utarott?, mtrno v O irođj X85pab Pogreb predrigega rajnkega bo v Četftck, dne 15. t m. po?. Trnovo ni Notrtnjskem, 1S. februarja 1922. Žaluloči ostali. Osobt« fvrđli« Aut. Kr!«pei\ Methil trv9 daje tem potom tužno vest, da je njegov priljubljeni senjoršel, gospod luan Krisper ▼eletrgovoo danes 15. februarja 1922 po doigi mučni bolezni ob 4. uri zjutraj preminul. Pogreb nepozabnega pokojnega se bo vršil v petek, dne 17. t. m. ob pol 4. popoldne od hi§e žalosti, Stritarjeva ulica St. 3 na pokopaliSče k Sv. Krištofu. Blag mu spominl V Ljubljani, dne 16. februarja 1922. S:P3 H rtflffl i SlE'jO Tr-Ju h Wr\m Uwm liiilBft za lm dobjivl'a u velikln kol finsm« Drf>n!f o TM5tvo zn pro-Tiet i ;nd-.v *r;i-kn \z- r d-u zema! skih prozvodn Daruvnr, Si^vonii«. 109^ W9f Abaolventlnja "VJ9 rpov*! t">n t' ^af^t, 7. 'enim fprfcva'orr. *cl prlnterne službe kot ratetr.in -rl kak m pt d\t ju a! den^nicm za-v-dii. Gre tne^c ali d a b e pla no "^ji'raji' v Lji bi nnl, pre pa iuJf drug m. N-'st« r> s 1 mucem Ponudbe *n pognj: pod ,Prid:«a 1!1^- na upravo Slo»c". Narodn. 1117 od 10 do 20 cm debelostt in od 3 do / m d^lžine franko vrgon kr.nj?ke postaje se * u»i v»*ka miioŽ'a^. Ponudbe z navedbn cene in dobavnega roka na Šentjenški premosoksp, Ermelf* Dolenift!>' 1139 'fizilfee, fenserte In pfsstn«?^ r^r % Krma bn- Potrtim srcem javliamo vsem sorodnikom, prija- | teljem in znancem prežalo^tno vest, di je naša nepo- I zabna mati, stara mati, teta in taSča, gospa Katarina Rneise! zasebnlca v starosti 81 let, včeraj po dolgi in mučni boleznt, | previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. I Pogreb bo v soboto, dne 18. t. tn. ob 2. pop. iz hiše žalosti, Zabjak 3, na pokopališče k Sv. Križu. Bodi jej zemljica lahka 1 Anđref Rnolsei, inspektor južne železnice, sin, — Vnaki fn vnu^in^e. — RoiaHI« FrUiek, hCerka.— Hinko FrlTiek, trgovec, zet. Vaukl In ▼naklale. Ostali sorođalkl. __________------------- Proda se: stara oblada 4 > £avljl. Kje, pn- *> ur»f vji S! »v. N.^f^di. \(^> Knjigovodjo s*B'c\fo izurj^n^ moč, vclčo tuđi **^o;<»-r»:sji !n ^orespondenee (^ ov. nem.> Iftče ^pfC'^lna m?nufakTufriA veletvrdkfl v L ub'jai«. P'>Tier t pinudbe nod ».V<»-rvrd * 1102" nx vt>t*\-o 51. v«r 110? 0V2 n2Il!8l?!0Ufln!T0!3l ^r'mcrnl za pi nm-, se IsĆe« poni^bc rod .Dve sobi 1147- nm upravo St v. N?rP."a. 1147 ! Koncipijenta ! evt n*. tud; ia!etn:k«. *~r 'me odvptn'-ka i ^ -rrn < dr. Ravnlharja In dr. | j Srnolcta. Vstop takoj 114^ polnojarmenlk 21—30". rabljen, v d brrm stsnju, ves -7. frierne Von«Tu^n'e In vse pupad-*-o, konjaka in o«fa>iT $p rituoz. Po-ntidbc z cbvfiti'oTn, v kate'fni ktaju pozna ffleUt^nt največ odjrmfllcev, \c ros'atl ni naslov: PoStni predal 41, 7n* "reb, jjlivin rr>l*a. 1 CV>** Ravnateljstvo kr rcmaljske^a lečiltlča v Toptii^em, Hrvačko, potrebujc u idoČo kopaH^no serono kopelščlco ncV^liko tobarlo In p^tlužnlkov. Osebc » prip.močili in dokument', k *elc dobiti to me t<\ naj ^e obmfio s i predpisano kolkare na do?a. srebrna, 2 d.i!jnrg!eda .J. na* fikrat, t fotograf tn\ i^ant .Nette!' Q krat 12. ■ itocevki brezpctellnka i diljno ledom j.Kahrr* 2 m olkiat, « 100 nnboj Idr. Ogtedi ae latik" pri g F. K Kalsary 'Ljub'ifln«, Selerbrgoa uilca O6i Sobo rrjtrno ni' mrMovanoličata zaVf^i1 ■ r. \ otrnkom pf1 bo'j^l dru»lnj pr- ti do hrl n»prad . Ponudbe p°d .Druž na IO .'• na upravo S'ov Naroda. ______ l'J-? Sobo meMovan* I4&a b^!i*» mlad pntp^d f»r< b»'-li-*l rodhif I Pla^a dobf\ d.wolienif ?tanovrni5kcpairada doprinese. Prnu-bt nod „M. O. 1119" n« upravo Sioven Sf rrdt_____________ _ ___\UJ Kupi zz pokistvo fe je itanovanje na rarr»olfl£o. Pf^ment ponudbe pod »Pohitvo UJ8* na "rr' -lov. Naroda 11 \& " Vrtnar I Mrrrttojen, tamec, kl te razume n« i vzdr^evm e p.vka, ne zelen adni iv cvft ični vrt, ce takoj tpre me ara gra-•člno na št*'er*krm. Oglasiti ae tr ^ Ljubljani. Pnvoz 5, 1. nadstr. 1126 •• Mariboru, dob o ldo£a, te tako) odda. nonudbe n< d 111* ra o^la^ni zavod I Su'nik, Maribor, Sioven. ulica 15. U<0 Mlinar se išce. °onudbe nš paromlin Huhvl6t Mila Subotica, Mcd.imurje. 114 Mesecno sobo liča baruni u rad a k rrt ugledni obi ;elji. Ponudbe pod .Ban!ni »radnik 11 \r>* na u~iavo S!ov Nirodo. 1125 Otlđa se stanounnie takoj alt pozrejc v veCjcm trgu bhi'i Ljub jane sn«2ni. dotto)nt s'rankl, n«| raje Sivi Jt. Naslov pri upravi Slo en Na prodaj kra«*v 8 fne>ecev brcjA. Polianska cesta 55, Lintrl ana l\l* filijala Pelrovitsti cxpres< Comp. na R/ikekn je v likvidaciji od 1. t. m In se zauorl 1. ni« c i. I., o t mrr se obveščajo Inter $tn: Filijala Petrov.uht Expiess Cjrap. V • i'ek. Hi " Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšmi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod aaiagodnelUnil pogoJL Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, IVSefiko- vić, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večj.mi kraji v tu- in inozemstvu. LtStnin« in tisk »Narodne tialuUDP^ Z* inseratni dei odaovoreo Valentin Kopitar.