199. številka. Ljubljana, soboto 30. avgusta. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
L. ■ .i -i v .vik  dan, lzvzoiusi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti projenian, za avatra-cgerake detel« sa atto loto 16 frpjrt   za pol lota 8 fOHL,
aa četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gol C, m čeirt lota 3 guid. 30 krM za on moseo I gold, 10 kr.   Za pošiljanje na doia eo računa 10 kraje, za meseo, 30 kr. za ootrt lota. — Za tuje dežele M oeloleto 20 goid., za pol iuin 10 gold. — Za goupode učitelje na ljudskih šolah is ta dijake veljA znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po poiti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila ee plačuje od četin atopne petit-vrsto 6 kr. Če tiu oznanilo enkrat tiuka, 5 kr, če ae UvaLrar in 4 kr, čn ae tri- h.- vočkrat tlaka. Vsakokrat H plaća štompolj za 30 kr. Dopioi naj oe iz .-o!e frankirati. — Rokopisi ao n« vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na coloviki ceari v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". *>pr»vnistvo, na katero naj bo blagovolijo pošiljati naročnico, reklamacij«, oznanila t. j. adminietrativne reči, jo v   Narodni tiskarni1* v Tavčarjevi hial
Tlaka in desetina.
Dne 7. septembra bode petindvajset let, četrt stoletja, kar je v Avstriji rešen kmet krvavih *bremen rabote, tlake in desetine. Po nekaterih nemških okrajinah bodo ta dan praznovali petindvajsetlctnico tega velicega dogodka. In zadnji broj čeških „Narodnih listov" pozivlje Cehe, naj tudi napravljajo 7. septembra (v nedeljo teden) slavnosti po čeških občinah v spomin odpravljcnja tež, katere so zrušili svobodomiselni možje vseh narodov. In v očigled tega, pozivljemo tudi mi Slovence na kmetih, naj praznujejo ta dan, ki je naš narod oprostil verig, katere so ga žulile bolj nego kateri koli drugi narod.
Kajti kaj je bila rabota, tlata in desetina? Povprašajte stare kmetske može, ki jo še pomnijo in so še slišali od prejšnjih časov, odprite knjigo zgodovine — in povsod boste izvedeli, kaki ubožni in mučeni sužnji nemških grofov in baronov in kloštrov , so naši kmetski očetje bili.
Samisvoji in svobodni so bili v sivo-davnib časih naši pradedje. A prišel je nemški Frank t deželo, nemški vitezi so si postavili po naših hribih graščine in so se polastili naše zemlje, in obdelovalcev zemlje, kmetov. Nij veljala pravica, tcmuČ le sila. Kmet je moral delati za graščaka sam kot živina, in s svojo živino. Pridelek je graščak obdržal. In ko so kasneje kmetom dali grunte, moral je poleg tlake, Še od svojega lastnega pridelka vsega deseti in najboljši del gra-Ščakn oddati. Če se je hotel ženiti, moral je graščaka za dovoljenje prositi in le-ta je nekaznovan smel skruniti mu ženo ali hčer. Proti samovolji gospodovi , nij bilo lehko pomoči najti. On je kmeta v „ klado" zapiral,
Ms tek.
Meta Holdenis.
(Roman, francoski spisal Viktor 1'lierbullea.)
Poslovenil Da v. II ost u i k.
Tretji del.
IX.
(37. nadaljevanje.)
Kljubu skrbi, ki sem jo imel, nijsem mogel opovzeti začetka, pred katerega koncem sem se tresel. Proti ženskej trdovrat-nosti boriti se! Urno sem bil pri vratih; uže sem držal za kljuko, pa mi zakliče gospa Mauserre: — Ostanito Toni, prosim vas j odkar vas poznamo, nemarno tajnostij za vas.
— Ostanite, dragi moj, mi deje on sardoničnim glasom, in ne držite se tako osupneno, da bi kmalu mislil, da uže veste, kaj mi bo gospa soproga povedala.
Vsedem se na stol, denem roki naskriž, vprem oči v plafond, ter v duhu govorim s
ta se nij mogel pritožiti. Cerkev, ki bi bila morala to nenaravno in protikrščansko stanje odpraviti, nij ga odpravljala , temuč kloštri in višji duhovni so sami kmete za svoje tla čane imeli in desetino pobirali. — Ker je to vso za kmete bil strašen jarem, hoteli so se ga otresti. Dostikrat so se , tlačenja naveličani, vzdignili kmetje, prijeli za vile, cepce, in kar so orožja dosegli ter sli nad graščakc v krvavi boj za „staro pravdo", to je, da bi se rabota odpravila in bi kmetje bili sami svoji gospodarji na svoji zemlji. Tudi pri nas na Slovenskem je bilo tacih „kmetskih puntov" veliko. Ali graščaki v zvezi z duhovni so vselej s svojimi vojnimi hlapci potolkli in premagali kmete in tlaka in desetina jo bila le hujša. —
Stoprv svobodomiseloejši novi čas, stoprv liberalna načela, in napredovanje omike je omogočilo odpravo tlake in desetino. Cesar Jožef, ki je tudi samopašne menihe iz kloštrov, kjer so se brez dela pasli, zapodil — odpravil je v Avstriji z ediktf od 1. nov. 1781 in 20. decembra 1802 nekoliko težav tlako in desetine, a ne vso. Ko je velika francoska revolucija vrgla bedaste predsodke od vladanja „po božji milosti, ko je ta velika revolucija po vsem svetu razglasila človečja prava in najvišjo Buverenost n a-rodov — t rohnele so verige hlapčevstva in v Avstriji pale kmetu od zvezanih rok leta 1848, torej pred petindvajset leti.
To, prijatelji, ki imate priliko s kmeti občevati, jim povedite ob petindvajset-letnici. Naj primerijo kmetje nekdanje in sedanje stanje Bvojega stanu. Pa naj ne pozabijo, da je boljše stanje prinesel napredek in svoboden duh, nikdar pa ne mračnjaštvo, in pravnarstvo,  ki še dan deues solze toči
karnisom, roteč ga, naj nam pade na glavo.
— Eh bien! Lucija kaj mi imate povedati? prala gospod Mauserre, ki jc bil brez dvoma bolj nepokojen, nego se je hotel videti. Kaj jc predmet tega razgovora, ki ga tako slovesno vpeljavateV Bodemo-li imeli besedni prepir V Bodemo-li pisali protokol?   Ali naj Toui vzame pero v roke?
— Prositi vas imam nekaj, mrmra gospoja Mauserre.
— Prositi ? Kaka beseda! V vseh šestih letih, kar imam srečo, živeti z vami, me še uijste nikdar nič prosili.
— Kavno to me osrčujc, da mi te edine prošnje ne boste odrekli. Kotim vas, da mi storite žrtev,  ki vam bo valjda teška.
Da jc bika prijela za roge, ta umeteljni način mi prouzroči gibek besnosti, in preklel sem sam pri sebi vse ženske; na vas v tem treuotku nijsem mislil. — Kaj vam je Toni?
po starih časih , ko so graščaki kmeta le molili« Naj kmetje vedo, da so bili svobodomiselni, liberalni možje oni, ki so jarem desetine in tlake razsuli. Potem bodo vedeli, katerih načel so jim jc držati v politiki in katere stranke med narodnjaki. potem bodo pa tudi izprevideli, kako daleč more naš narod na potu omike in napredovanja še priti, ako se pomisli , da smo v primeri s starimi časi vendar le na boljše prišli.
V IJiBltljiini 39. avg. Ljubljanski nemškutarji ali ustavaki iščejo kandidata za mesto Ljubljana. rNa tem nič več nenavadnem pota" inserata so v ..Laib. Ztg." prav kakor en „heiratsantrag" naznanili, da uaj so pri njihovem centralnem odboru oglasi, kdor hoče v Ljubljani usta-voverno kandidirati. Ali je treba fotografijo priložiti, povedati, kako c. kr. službo se že ima, ali kolikokrat se je pol. program menjal — vse to nij povedano.
V IJufelJttiil 89. avgusta.
Ker nam od več krajev vprašanja dohajajo, še enkrat objavljamo
Volilne skupine m državni /bor /a
Kranjsko in slov. Štajersko.
Kranjsko, a) Veliko posestvo
voli .........V poHlanca.
b) Mesta in trgi:
1. Ljubljana, trgovinska in obrtnijska zbornica ........1 poslanca.
2. Postojna, Idrija, Vrhnika, Lož, Kadov-ljica, Tržič, Kamnik, Kranj in Loka
1 poslanca.
me praša gospod Mauserre: potem začne gledati pred-se, ter pričakuje.
Po kratkem obotavljanji deje gospoja Mauserre: — Bodite tako prijazni, pa odpustite gospico Holdenis iz te hiše.
On se strese v fanteuilu. — Seni-li prav slišal? vsklikne. Kaj! to osobo, ki ste jo občudovali, ki ste jo hvalili, ki ste jo povzdigovali v oblake, ki ste jo zvali biser vseh guvernant, to hoćete zdaj tako nepričakovano odpraviti. Kaj je storila, prosim vas, go-spodičina Holdenis, da ste jej odtegnili tako mahoma svojo milost, in kaj jej imate očitati ?
— Ničcsa, za kar bi-bila ona odgovor na. Zelo vam bom hvaležna, dali me pustite zamolčati moje motive. Jih-li ne uganete sami?
— Gledimo malo j kdor išče, najde. Ali vam znabiti nij še dosta koristna in potrebna tukaj? Ali obžalujete, da je s })omo-čjo  dobrega  ravnanja in s potrpežljivostjo
2.
3.
1.
2.
2.
jtfovomesto, Višnjagora, Krško, Kostanjevica, Črnomelj, Metlika, Kočevje, Ribnica ........1 poslanca.
c) Kmetske občine: Ljubljana, Vrhnika z volilnim mestom Ljubljana, Litija, sodnijski okraj Zatičina I volilnim mestom Litija:  Ribnica, Veliko LftJtiSfl 1 volilnim mestom Ribnica
1 poslanca.
Postojna, Bistrica, Senožeče, Vipava z volilnim mestom Postojna -. Planina, Lož, Idrija z volilnim mestom Planina
1 poslanca.
Kranj, Škofja Loka, Tržič z volilnim mestom Kranj ; Kamnik, Rrdo pri Pod-pcču z volilnim mestom Kamnik; Radovljica, Kranjska gora z volilnim mestom
Radovljica......1 poslanca
Novomesto z volilnim mestom Novo-mesto j Krško, Kostanjevica z volilnim mestom Krško: Črnomelj, Metlika z vo lilnim mestom Črnomelj I poslanca. Kočevje z volilnim mestom Kočevje; Trebnje, Žužemberk z volilnim mestom Trebnje; Radeče, Mokronog z volilnim mestom Kadeče ....   1 poslanca
Slovensko Štajersko, a) Mesta in trgi: Maribor z volilnim mestom Maribor, Slovenska Bistrica z volilnim mestom Slovenska Bistrica; Slovenji (iradec, Visoka Mita, Marenberg, Vuzenica z volilnim mestom Slovenji Gradec j Ptuj, Sv. Le-nard z volilnim mestom Ptuj, Ormuž, Ljutomer, Središče  z volilnim mestom
Ormuž voli.....1 poslanca
Celje, Žavec, Vitanje, Vojnik, Laško z volilnim mestom Celje; Mozirje, Gornji grad, Ljubno,  Vransko z r< lilnim me stom Mozirje; Rogatec, Sniarje z volilnim mestom Rogatec; Brežice, Sevnica, Kozje z volilnim mestom Mrežice; Ko njice z volilnim mestom Konjice; Šoštanj z volilnim mestom Šoštanj .  1 poslanca
b) Kmetske občine: Maribor, Slovenska Bistrica z volilnim mestom Maribor; Konjice z volilnim me stom Konjice; Slovenji Gradec, Marenberg z volilnim mestom Slovenji Gradec
1 poslanca
Ptuj, Ormuž, Sv. Lenard z volilnim me
stom Ptuj; Rogatec, Šmarje z volilnim mestom Rogatec; Ljutomer, Zgornja Kadgona z volilnim mestom Ljutomer
1 poslanca.
3. Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šoštanj z volilnim mestom Celje; Brežice, Kozje, Sevnica z volilnim mestom Brežice ........1 poslanca.
Politični razgled.
Tin* i u'i*9*j ■- eit'ak«*!«'!.
V LJubljani 29. avgUKta. <V.#1?#  „Narodni Listyu  na novo od-
ločno odbijajo program ,,pravne" stranke, kakor sta ondan to storila tudi Riegrov organ ..Posel z Prahy" in „Pokrok". — Na-odni Listi pravijo, da Cehe veže s pravno stranko samo federalistična misel, druzega pa nič.   Ravno tako mi mislimo.
Na Jlin'<tv.vkvm so volilci valaško-mezeriškega okraja proglasili dra. Rudolfa Kalusa (federalista) za svojega kandidata v državni zbor. — Ustavoverci na Morav-skem imajo v Brnu svoj centralni volilni odbor, ki pa je po večini mladonemšk in postavlja večjidel mladonemške kandidate. Vsled tega huda jeza starih, da si ,. N. F. P. ' nema toliko poguma, nasvetovati druge kandidate Samo toži, da so se izbacnili njeni privrženci tiš'vntski deželni zbor se meseca septembra zopet sklene, brž ko ne bode sprejel operat o spravi z Ogersko. — Banalska konferencija pod predsednikom Muhičem je enoglasno sklenila, avstrijski trgovinski zakon in ne ogerskega sprejeti.
V Kiten J-**
Si'h.vki knez Milan je prišel v sredo zjutraj na Dunaj. Sprejeli so ga deželni po glavar baron Conrad Evbesfeld , baron Ma-roiČić, polkovnik pl. Rodakovski in več drugih Maroičtf je pozdravil kneza,  ter mu pred stavil bar. Kvbesfelda in pl. Rodakovskega. Knez je podal  obema roko, ter se peljal potem iz štacije v mesto, kjer so ga sprejeli tamošnji Srbi z „živio-klici.   Stanoval bode v palači finančnega ministerstva.
titim'ttvki pobožneži vsak dan ka žejo svojo svetost. Broglie, ki je soustanovitelj božjih potov, se prav po neb ožje obnaša. Nedavno je med velikim zborom obrekoval Thiersa. Ta mož, sveti Broglie namreč, Črti Thiersa iz celega srca, ker mu ne more skrivati svojih teženj; zraven pa je še zavist in ljubosumnost. Ravno tako drugi pobožni Chambordci. Vzadnjič je rekel nek ud desnice proti enemu z levice: „Mi ve mo, da je gospod Thiers glavna overa proti fuziji; da je ljudstvu tako priljubljen
to nas vznemirja. Na vsak način mu moramo to priljubljenost uničiti." In res, vsi vladni listi so dobili povelje, naj razglasijo Thiersa za „Bizmarkovega" prijatelja", in malo vred nega „prnskega agenta". Klerikalci so klerikalci, kaj se če.
Ultramontanska drznost presega na Francoskem vse. Papežev poslanec Chigi, ki bi se kot poslanec tuje moči vendar ne imel utikati v notranje f ancoske zadeve, hodi zdaj po deželi, da agitira za Henrika V., in za vojsko proti italijanskej vladi , da bi se cerkvena država zopet ustanovila.
fiWf*8fW#JM duhovni nemajo škofa Mermilloda nič prav v dobrem kreditu. Sedemnajst katoliških župnikov kantona Argau je podpisalo protest proti Mermillodu in njegovim drugom, v katerem grajajo, da kot duhovnik proti domovini tako izdajsko ravna.
IVfntSki cesar se vrne kmalu v Brlin, n pojde potem 2. Beptembra pozdravit novo-poroČencga velikega   vojvoda vajmarskega; tekom septembra bo navzoč pri vojaških vajah, koncem septembra pa poide v Baden-Baden.
M*vr£:ij.vki šah v Carigradu nij imel istega vspeha, kakor drugod po Evropi. Pritožujejo so, kako je on in njegovo spremstvo pokvaril krasne sultanske ladije. Palača Be-glerbegova bode morala dobiti hišno napravo čisto novo. — V Potiju , kjer se bode šah izladjal, sprejeli ga bodo Rusi veličastno. Knez MenČikov ga bode Čakal tam z velikim spremstvom, da ga spremi v Petrograd.
Dopisi.
Iz lini 26. avg. |Izv. dop.) V 34. št. „Glasa" se neki mračnjak iz Brd prav po staroturško spodtika nad mojim dopisom iz Brd, tiskanim v št. 184 rSlov. Naroda", ter omenja, da naj grem iskat po Bi dih inteligencije, koja čuti radost nad dr. Lavričevo kandidaturo. — G. dopisnik stare kože (ker mene imenuje ,,mlade" kože, mora biti gotovo on stare) se vara, ako meni, da nij tukaj v Brdih za g. dr. LavriČa vnetih mož. Za narod, omiko in svobodo vnetih imamo v Brdih še celo med Goričarji. Prosim, da se prepričate ali nij to istina, ter dobro ogledajte si imenik „Gorice" in spoznali bodete njena imena (gotovo po petrolji diše), njene medvedovo kosmate obraze ter konstatirali bodete, da „mladi" dopisnik nij laži pisal, kakor je Vaša navada. Še celo ko ste Goričarji včeraj za kandidata postavili g. dr. Tonklija nijso bili nekateri Goričarji iz Brd za Tonklija, ampak za Lavriča. Glasovali pa nijso niti za Tonklija,  niti za Lav-
akrotila in k pameti pripravila dete, ki bi je ne mogli odgojiti niti vi, niti jaz, in ki bi postalo neprcnesljivo, ako bi samo midva skrbela za-nje. Se vam li zdi to grešno, da ima duh za red in za gospodarstvo, da se jej uklanja vse vaše služabništvo: — Ali pa jej morebiti nijste hvaležni za pazno in vdano skrb, ki mi jo je kazala, ko sem bil bolan j ali vas to bode, da včasi kramljam z njo ? Govorite, povejte, kaj vas peče V
— Zali me, da ste proti njenej volji postali njen ljubimec, odgovori zdihujočim glasom.
Ta odgovor ga malo zmeša; hoteč zakriti rudečico, ki mu je stopila na lice, pomakne stol nazaj, da ga zakrije senca sve-tilničnega senčnika. — Kaj pomeni ta na pad? zavpije. Kdo je tisti izvrstni prijatelj, ki vam je izkazal to dobro službo . . . ga-li poznate Toni?
— Ne, odgovorim mu suho. Jaz menim, kakor vi, da so slučaji,  kjer mora pri-
jateljstvo molčati, in molčanje mi je bilo tim lagljeje, ker nij bilo nobene stvari, ki bi se absolutno morala molčati.
— Toni je pobijal moj sum, govori gospa Mauserre; a umiril me nij. E, ljubi bog, ne očitam vam nijene pregrehe, Alfonz; obstanke, da vam gospica Holdenis dopada, da vam je tako udana, da se mi to zdi malo preveč ekscesivno. Dala mi je izpo-znati ono malovredno zlo, ki se zove ljubosumnost; da, prvikrat v življenji se čutim ljubosumno, in vi me preveč ljubite, kaj ne da? da bi me pustili še zanaprej v takih mukah.
— Recite rajsa, da Čislam preveč vaše dobro mišljenje, vašo zmožnost razsojanja, da bi mislil, da morete še dalje trpeti zlo, koje si domišljate in trdovratno živeti v domišljiji, katero bom inače moral resno obravnavati.
— Alfonz, reče glasneje, ali mi obljubite, da gospodičina Holdenis odide?
— Da, takoj, da le najdete drugo učiteljico, ki jej bo enaka po duhu in po srcu, ki bode zmožna olikati, učiti vašo hčer, da si bo prisvojila veliko stvarij, koje učiti jaz nemam časa, vi pa okusa ne.
Pri teh zadnjih besedah se vzburi. — Uže dobro, vsklikne; gospica Holdenis zapusti Charmilles, če ne, ga zapustim jaz.
— Sacrcbleu, to mi je preveč, zacepta z nogo. Ko bi vas dalje poslušal, znal bi se razhuditi, in svojim strastim ne zaupam. Nadejam se, da boste jutri tako pametni, kakor ste bili včeraj. Lehko noč, draga moja; pustim vas z vašim zaupnikom. Da bi vam modro, pa brez interesov svetoval! — deje, ter me pogleda z očesom, ki nij bilo nježno. Potem odide široko stopajoč po salonu skozi duri,  katere precej surovo zapre.
Gospa Mauserre takoj potem vstane ter koraka po sobi, da so parketi škripali pod njemin strastnim podplatom, ldoča pred kamin, vrže nanj pahalko.   Se nikdar je nij-
rića. ampak za nobenega. Uzrok za zdaj zamolčim. Vidiš, krivi prerok, da si slabo podučen o naših  in da si slabo prerokoval.
Dalje še vedno trdim, da večina duhovnov v Brdu nij narodna, ako imate kaj proti temu, dokažite mi s fakti. Tudi naj Vam povem, da mi nij treba se mazati (po Vašem mnenji) z duhovni, kajti vsakemu svoje, tudi tukaj velja. — Odobrujem to, da Re je g. kaplan zavezal podučevati samo 2 uri na dan. Kdo je pa cerkovnika pooblastil, da podučujc popoludne manjši oddelek? Kdo ima to oblast? Ker pa dobiva cerkovnik od g. kaplana od 100 gl. nagrade 25 gl., da podučuje (?) manjši oddelek, bi bilo sklepati, da se je zavezal g. kaplan tudi popoludne podučevati, dingače bi ne privoščil cerkovniku omenjenega zneska.
H koncu vedi še to, Ti staroturek, da se varaš, ako meniš, da so mi Biljanci bližnji sosedje. Ti, ki znaš dobro hujskati in ki si dober zdravitelj kužnih načel, nastavi si naočnike, da mi bodeš gospodka videl, v kakem kotu tičim in , da me ozdraviš kužnih načel.
Iz IBrožic* 27. avg. [Izv. dop.] Znani žeruh vsega slovenskega gosp. Edvard Kau-tschitsch iz Sevnice se je zelo pootročil kljubu sivim lasem. Kupil je namreč dne 5. aprila 1872 neko zemljišče blizu Vidma ter razdelitev skupila 4150 gl. sam predložil breški c. kr. sodniji v potrdilo. Ta je, se ve da, stvar nekoliko popravila in te dni vsem upnikom izročiti dala. Vsak je moral misliti, da je razdelitev že pravomočna in da bode zdaj enkrat po preteklih 16 mesecih treba novce šteti, ali motili smo se! Kavno denes jc g. Kautschitsch vložil konkurs zoper to lastno razdelitev, ker je pisarju po nesreči na misel prišlo njegovo ime pisati „Kaučič" namestu „Kautschitsch", češ da to rešilo se njega kot kupca Kautschitscha nikakor ne tiče.
Kadoveden sem, kdo bode zdaj denarje štel za kupljeno zemljišče? „Kautschitsch" ali vendar „Kaučič"??! Dačni ćrar pri tem dobi na kolkih 5 gl. 5 kr. gotovo iz najčistejšega patriotizma tega, tudi kot pisatelja konjerej-skih člankov znanega rekurenta. Ker že od otrok govorim, naj še nekaj pristavim. V Brežicah nas je te dni zopet en dogodek prepričal, kakšen zapečkar človek postane, če iz svojega kota nikamor v daljni svet ne pride.
sem take videl. Ranjeni ponos ji je vžigal lica. Bilo je v njej nekaj robatega, kakor v postojni, katerej se razdere gnjezdo; zdelo se mi je, da slišim tuhlo mrmranje srca. Gre k vratam, ki so se odperala na balkon; pod balkonom je bila tratica: na njej Flori-na statuva, in vse je bilo ograjeno železno ograjo, čudovito izdelano, okinčano Železnimi kakti. Ogleduje nekaj časa statnvo, potem ograjo. Jaz se začnem bati ter grem zanjo: pa je bila kmalu zopet v navadnem na-turelu: groza jo preleti, da skoči zopet na sredo salona, kjer začne jokati, da bi vam srce počilo. — Toni, vsklikne, vi ste ga videli, vi ste ga slišali; boste-li še rekli, da si izmišljam fantome, in da me nij preklel v svojem srci ?
— Videl sem ga, slišal sem ga, jej odgovorim, pa vam rečem, da ste sama sebi smrtna sovražnica ; tekmec, ki bi vam zažu-gal pogin, bi vam ne storil hujšega, kakor si sami delate.   Živi bog! vi bi zaslužili, da
Eden naših učiteljev , ki se včasi na svoje noge postavi, udeležil seje tudi volilnega shoda na Slanici. Vsled tega je krajni Šolski svet naduČitelja ostro pokaral, kaj da ne pazi na zunanje obnašanje svojih drugih učiteljskih tovarišev, ki se celo predrznejo v marsičem drugih misli biti , kakor naši starikasti centralisti. Naj si tedaj g. nad učitelj Ornik za ušesa zapiše , da nij dnsti biti ud mladonemškega volilnega odbora, temuč da Vaši pokrovitelji hočejo in terjajo neumorno delo tudi na tem političnem polji!
Domače stvari.
— <Volilni »hori.) V nedeljo 81. imajo Slovenci iz tržaške okolice v rojanski čitalnici volilni shod, da se pogovore o kandidatih za mestni zbor in o kandidatu za državni zbor.
(1% Istre) se nam piše, da name ravajo Slovani v zapadni Istri kandidirati v državni zbor škofa I) o b r i 1 a.
(Cesar) ostane pet dni v ptujskem taboru. Neki graški gostilničar je dobil od c. kr. dvorskega kuhinjskega urada na Du-naji naročilo, da pošlje ledu in sicer precej dosti, nemudoma v Ptuj,   kjer ga nij dobiti.
— („G os po da r j a") še zmirom ureduje zagrizeni pop Ulaga, kateri mora v zadnjem listu priznati, da je od „Slovenije" vzel pet akcij za to, da je in ker je ta institut hvalil. — Dokler bo ta podkupljivi, besni Človek na listu podpisan, menda se nij treba dosti zmeniti za njegovo hujskanje.
— (V Beljaku) na Koroškem je za kandidata od strani ustavovercev bil postavljen protestantovski župnik \Vinkler. V seji okrajnega volilnega odbora beljaškega 24 avgusta pa se je odpovedal kandidaturi, ker nema upanja, da bi dobil glasove od slovenskih občin. Dalje predloži VVinkler, da se naj kandidat še le potem postavi, kadar bodo znane volitve volilnih mož.
— (Fanatizem.) Poroča se nam iz Trsta: Da se čest. bralci Vašega lista prepričajo, kako daleč sega nestrpljivost neka te lili duhovnih gospodov, eto vam nekaj smešnega : V nekej od tukajšnjih Slovencev naj-najbolj obiskani kavarni „al ginnasio" prikaže se te dni rudečeličen duhovnik s Krasa ter med drugim zahteva tudi od strežnika, naj mu prinese kake slovenske novine. Strehi se prepustili vašej žalostnej osodi : a hočem vas rešiti vam kljubu, pa vas bom tudi rešil.
Položi mi roke na pleča, ter mi gleda nekaj časa naravnost v oči; zdelo se mi jc, da si je v njih iskala bodočnosti.
— Le tri dni terjam od vas, nadaljujem oproščevaje se. Obljubite mi, da te tri dni ne boste ničesa storili, niČesa govorili kajti vse, kar bi znali govoriti ali storiti, bi bilo zoper vas.
Tri dni! je-li treba toliko časa, da se požre ženska, kakor sem jaz. — Potem govori, kakor otrok, ki prosi, da bi se mu prizaneslo:— Obljubu jem vam, mi deje, da bodeni pametna, zelo pametna. — In da bi mi podala brez odloga izgled svoje pameti, mi deje:
— Ako se vam ne posreči, Toni, eh bien! šla bom: a povem vam, po sropnjicah ne bom šla.
(Daljo pri h.)
žaj mu nemudoma prinese „Slov. Narod", a visokovredni gospod ponujen mu list — na posmeh vsili navzočnih — ves razjarjen od sebe pahne, ter zahteva kaj boljšega j začuden naš marker, ki je rodom iz laške Švice in naših razmer ne pozna, razžaljenega gospoda zavzeto pogleda, hote ga vendar za-dovoliti, poskoči urno k bližnji miži ter prinese gospodu — — joj ! — — goriško „So čo" ! Ta „brezverska" lista sta maziljenega gospoda tako razkačila, da je takoj zavžito kavo plačal in v svetem strahu iz kavarne pete odnesel. — Seveda jc ta smešna do-godba med navzočnimi obudila veliko občno veselost.
(Boj med vojaki in kmeti.) Iz Podčetrtka se nam piše: V nedeljo 24. t. m. so se pri Podčetrtku stepli vojaki s kmeti in sicer zavoljo ene ženske. Pri tem tepeži so vojaki svoje bajonete rabili in enega kmeta hudo razmesarili. Eden je dobil 16 ran enemu so pa roko zlomili. Sploh se vojaki zelo surovo vedejo. Namestu, da bi na stražah stali, se po krčmah okolo klatijo in skoro nobeni kontroli podvrženi nijso.
— (Iz Ricmanj v Bregu) v Istri se nam piše: Najden jc bil na našem Krasu 25. t. m. v jami, <30 metrov globoki, usrarten vojak. Padel je najbrže pri vojaških vajah brez svoje krivde v jamo, in tako v grozovitem prepadu smrt storil. — Zarad kolere nijso nže nad dva meseca vojne vaje, torej toliko časa mrtev v jami leži; po opravi soditi, nij nas slovenski „Janez", bele, iz ruskega platna hlače in modra bluza, kažejo translajtanskega vojaka. Tri dni jc denes poteklo, pa od nikod se nij še prikazala nobena komisija, naj bi storila potrebno, kar se pri usmrtenih zahteva: menda je vendar res, kakor se pravi, da je visokim gospodom bolj žal, da pogine en konj, nego sto drugih plebejcev. — Grajati moram nemarnost našega župana: na Krasu leži raztrošenega kamenja, torej je uže stvarnica poskrbela, naj bi kamenje pobrali in v jamo metali. Na oči-stenem Krasu bi vspešneje trava rasti a, drevje bi se nasadilo, in bilo bi nam in potomcem v prid. A riemanjski župan se raji šeta po Dolini in Kopru, ter oprijemlje uradne kljuke, da ne zaruznejo in se za ..prazen strah" to-žari, mesti da hi kumuje pobiral in luknjo mašil. Saj malo ograje jami privoščite, da no bo brez vednosti nedolžen človek notri loputnil.
— (Od Sotle) se nam piše: Prepovedano je zavoljo živinske kuge iz Hrvatskega na Štajersko krmo in slamo voziti tako, da morajo ljudje, ki se v toplice vozijo, na golih deskah nazaj peljati, kar jim gotovo jako ne basni, tcniuč še bolj bolni nazaj pridejo. Kar je pa vendar od več, jo to, da na straži tudi guuje ali koce pobirajo iz vozov in jib potem za žgejo. Cital sem v nemških novi-nah, da so na Duuaji ob času kolere isto obleko, kojo so bolniki nosili, samo dobro preprali in ne zažigali. Ali je živina več kakor človek, da se na eni strani z obleko in enakimi rečmi tako ravna, na drugi pa drugače? Ali bi se nc dale tudi gunje preplati in potem lastnikom nazaj dati? Na malenkosti se gleda, na važniše reči pa ne. Na enem kraji straža slamo iz vozov meče, in gnoje zažiga, na drugem pa vole prek Sotle gonijo in nobena straža jih nc prime; gotov dokaz, kako so stražarji zvesti v svojem poslu.   Bilo je že nekaj kmetov kazno-
vani h zaradi tega, da so živino seui prek gonili, od mnogih se pa ne ve, ako so kaj prek prignali. Kdcu je moral 200 gl. kazni plačati. — liog nam odvrni to strasno šibo: kugo in vojake! - Huda huda suša je začela nastajati. Zelja, repe in korenja ne bo nič kaj prida, tudi koruza jc slaba. Od sadja nemamo hrnšek skoro uič, jabelk tak sređuje, Črespclj pa tu pa tam dovolj; tudi orehov jc mnogo. (Irozdjc se že zlo mehča. Vina bode več kot lani, pa nc veliko. Ce bo tak vroče celo jesen kot zdaj, bodemo imeli dobro kaplico.   Rog uam jo daj!
l'o*luno.
V predzadnjih „Novicah" se je gospodu dopisniku iz Notranjskega zljubilo, da jc mimo drugih tukajšnjih osob tudi najini v svoj lažnjivi dopis uvrstil. C.oHp. dopisnik! Vi imate res neko posebno zaupanje do naji. Le vaša prečudna predrznost nam nij všeč. Vi pravite, da naji in Begunjskega učitelja je gospod Krašovec na Rakeku „omamilu. To je gola laž! Mi nijsmo z g. Krašovccm še nikdar skupaj na Rakeku bili. Vi se v osobah ali motite, ali pa ste nalašč tako poredni, dospod Krašovca midva sploh spoštujeva kot narodnega, za šolski napredek vnetega moža, toda v tem oziru, kakor vi naji svetu predstavljate, ne poznava niti g. Krašovčevih „kolu, niti „omamila" njegovega. Midva sva mirna učitelja, ter uijsva vajena osobnosti po časopisih na ..tapet" spravljati, kakor dela dotični dopisovatclj v „Novicah". Kar pa zadeva omenjene volitve, volila bova kakor vsak pošten državljan — po svojem prepričanji.
V tukajšni okolici je sploh govorica za g. dr. Hazlaga kot državnega poslanca.
Karel Dermelj in Vovk, učitelja v Cerknici.
I »o* lil Iti o.
in v ploščicah za 12 tas l gold. 50 kr., 21 tas 2 gold. 50 kr., 4H tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 57t> tas 3tf gold. — Prodaje: Barry du Barrv A <'oinp. na l»u-uuji, n»llllN4*liKH»M«' št H, v LJubljani Kd. M ji h r, \ Onnl» i bratje I > l> t r a n /. in e y r, v In»-bruku Diechtl & Frank, v Celovoi P. Birn-liacher. v l.uun Ludvig Miiller, v Narlburu F. Ko letni k & M. Morit', v M vranu J, B. S i m' k h a u s e n, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po postnih nakaznicah ali povzetjih.
Tujci.
29. avgust a.
Uvropa : vitez Eserili iz Dunaja. — <>s\vald i/. Zagreba. — Kovačič iz Ogerskega.
Pri Elefttiita: Pire iz Ljubna. — Kibic iz I j ubijam«. — llotiiginan iz Kiela. — D. U.agaiz Bleda. — StMibla, (lianola iz Istrijc. — Sotola iz Brna.
Pri Malici t Kazda Alojzija z družino, iz Reke. — Dr. Polaiok iz iMoravskega. — Tedoschi s tovaršijo iz Trsta.
Pri /nmorfi: Piskar iz Motnika. Linhart iz Krulovico. —pl. Janoviu s hčerjo Kossi z gospo, Steber s tovaršijo iz Trsta. — Dr. Krzen iz Ka-doljico. — Marck iz Prage. — Pretner iz Alcksan-drije. — Novak iz Gradca.
Dunajska borza 21). avgusta.
(Izvirno telegrafično porodilo.)
Enotni drl. dolg v banVovciV, .   69 g!d. 80
Enotni drl. dolg v Srebra        .   73 , 20
1860 'rž. posojilo   .   .   . 102 . —
Akcije narodne ba:-k" 972 —
Iv ddttna akcijo...... 242 „ 50
London ........111 , 20
Napol..........8 . 92
C. k. uok:rd.......— . —
Srebro.........106 „ 10
Razglas.
J Županstvo v Nc&ttlli naznanja,
da se bodo sežanski semnji od zdaj naprej zopet držali. (225)
lilirl   l*Ull. župan.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
17 ijfuiflnmi.
Vsem trpečim zdravje po izvrstni Bevaleseiere du Barrv, katera brez porabe leka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani : bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljuča h, jetrah, žlezah, na »lisnici, v duš-njaku, v mehurji, in na ledvicah, tubcrkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, medlico iu bljuvanje tudi ob času noseČosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmutizeiu, proti n, bledico. — Izpisek iz 76.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lekoin zoperstavljula se:
Spričeval« št. 7;j.92s.
VValdeg na štajerskem, 3. aprila 1872. Hvala Vašej Kevalesciere, katero sem jaz, 50 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, sem od mojega lOletnega trpljenja: otrpnost na rokah in nogah, Bkor popolnem ozdravel iu opravljam, kakor v najboljših časih, svoje posle. Za to meni izkazano veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo.
Br. S i g in o.
Spričeval« št. 93.868. Trapani s Sieiliji, 13. aprila 1H70. Moja žena. žrtva strašnih, nervoznih bolečin, h hudo oteklino na celem životu, s srčnim bitjem, nespečnostjo iu vraničnico v najhujši stopinji, je bila ođ /.dra\niko\ za izgubljeno zuiatrana, kar snu se odločil   prllležati k l>u I5arry-cvi neprecenjeni Keva-
leseiere. To Izvrstno sredstvo je na začudenje mojih
prijateljev, v kratkem času one strašne bolečine ozdravilo in mojo ženo tako okrop&alo, da se je, da-alravno 19 let stara, plesom udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Nam srčno zahvalim.
Atanaalo B a r b o r a.
Tcčnejši kot meso, prihrani Revalesciere pri odraščenih iu pri otrocih 5()krat svojo ceno za zdravila.
V plehastih palicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta -1 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov :i6 gold., — Kevalesciere-Biscuitcn v pusicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Kevalesciere-C 'hocolatče v prahu
S prihodnjim šolskjm letom, to je, s 1. oktobrom IH7H. odpre se na
Češko slovanske j
kupčijskej akademiji
v Pragi
drugi letnik, s kojim doseže zavod svojo popolnost.
Namen tega zavoda je, da bi si mladeniči, ki se žele posvetiti kup čijstvu, pomnožili v drugih učilnicah pridobljene vednosti, ter jih prisposobili za bodoči poklic s praktičuimi in teoretičnimi znanostmi v kupčijstvu in vseh njegovih oddelih, in sicer tako, da bi izstopivši z akademije, bili sposobni za vsako plačano službo, v katerem si bodi kupčijskem zavodu.
Akademija ima dva letnika, v kojih se uče sledeči predmeti: knjigo vodstvo, kupčijsko računstvo, nauk o blagu, mehanična tehnologija, kemija, kemična tehnologija, narodno gospodarstvo, s posebnim ozirom na kupčijsko teorijo in svetovno obrtnijstvo, kupčijsko postavodanje, menjiški, kupčijski in čolni zakoni; privilegiji, monopoli in kupčijska statistika, zemljepisje, kupčijska in kulturna povestnica, krasopisje in tesuopisje; končno jeziki in sicer mimo češkega i nemški (in sicer oba enako temeljito, da bodo absolvirani akademiki mogli vštric hoditi z onimi drugih čeških in nemških zavodov), dalje ruski, francoski, angleški, italijanski, in ako se oglasi dostojno število slušateljev, tudi drugi slovanski jeziki.
Za slušatelje, ki nemajo potrebnega temelja, da bi se mogli prejeti v prvi letnik akademije, vredjeua jc pripravnica, v kojej se bode učila Češčina in nemščina, računstvo, zemljepisje, povestnica, veronauk, prirodne vede, krasopisje in risanje.
V prvi letnik akademije prejemajo se za redne slušatelje oui, ki so dovršili nižjo gimnazijo ali nižjo realko; dalje i taki, ki se sicer ne morejo izkazati z gori omenjenimi študijami, pa pokažejo pri prejemnem izpitu, da so si inače pridobili potrebnih vednostij; kdor pa nema teh znanosti, mora se podvreči sprejemnemu izpitu za pripravnico.
Pri prejemnem izpitu za prvi letnik akademije izpi-tovalo se bode iz Češčine, računstva iu zemljepisja, kakor se to terja v nižji gimnaziji ali realki; pri prejemnem izpitu za pripravnico bode se izpitavalo iz češčine in računstva, kakor to terja drugi razred gimnazijski ali realni.
Prejemali se bodo za posamezne predmete na akademiji tudi izvanredni slušatelji.
I čoiiie se plača na leto 120 gld. a. v., za pripravnico pa 100 gld., koji se izplačujo v poluletnih obrokih ob začetku šolskih semestrov.
Izvanredni slušatelji plačujejo za eno uro na teden 7 gld. na leto. Plača za šolske potrebe, odmenjena za uovoprišle, znaša 5 gld. a. v. Vpisovanje se začne 20. septembra in bode trajalo do konca septembra. Oglaša naj se v rečenom času od H —12 dopoludne in 2—4 popoludne pri akademijskoj direkciji, ki se nahaja: štev. 4 v manjšem staroiuestskem predmestji (na oglu Linhartovega predmestja), kjer se tudi na vsa prašauja podavajo odgovori in pojasnjevanja; po želji se dohode tudi stanovanje pri solidnih rodbinah, v kojem bodo akademiki preskrbljeni redno z vsemi domačimi potrebami. ^
Prejemui izpiti bodo .'50. septembra in nasledujoče dui: izpitavanje se začne vselej ob devetih zjutraj.
V Pviuji, dne 1. avgusta 1S73. (214—2)
V imenu odbora za ravnateljstvo in vzdrževanje češko-slovanske
kupčijske akademije:
AlcpjziJ Oliva. HiiiiiMsac! rfl\»imcr.
predsednik. ravnatelj akademije. fif
Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk -Narodno tiskarne".