189. Številka. ■ v ini ■ mm i m6m m f tjufljilfl, i Eitrtik 25. Ugasla I92L LIV. BltD •in* SLOfENS I č 9 !«■ »Opoldne, ftnserati i Prottor 1 ml m X 54 jh/jh rt malt oglasa do 77 mjm villne 1 K, od 30 m/m višine dalje knpaiakl in sredni ogltsl 1 m/m K 2-—, notica poslano, preklici, tajave la reklame 1 m/m K fr—. Poroke, taroke SO K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—% Pri večjih naročitih popust Vprašanjem glede bisera to v naj te prftoa inaaiica a odgovor. ffpravnistvo »Slov. Naroda«1 la „Naroaaa Tiskarna" 3aaIlo*a Bliea it S, pritlično. — Telsloa it 304. .■III i Ml I IMIII I H i i M——i^^B^Mg— „9*OfS*eai Narosr vo4« v Jatoalarlfl i celoletno napsej pitata y K 300-— polletno >; * i a • f a a 150"— 3 mesečno .»»••«„ 75*— 1 m ..•».„ 35"— v MaMlaat la fse sesti i f tamataliti celoletno • K4S0-— polletno • 4 ,240*— S mesečno . , » i 4 • m 120*— •» .*.*•• m 40 ■■ Pn morebitnem povijanju se ima daljša naročnina doplačati. Novf ntročnikl nai pošljeio v prvič naročnine vedno **aT~ po nakaznici. Na tamo pismena naroČila brss poslatve denarja se na moremo ozirati. OroanUtro „tlo*. Naroda" Knanova nlica it. 3, U nadsiropll Telefon itev. 34. Bopiae apro|oata le podpisan* n aadoatno frank o van a. ■aT~ Rokopisov no vrača. "^>J Posamezna številka valja K 1*20 Poštnina plačana v gotovini. Resnica o Jugoslsoijl. »Čas«, ilustrovana revija za Izobrazbo in napredek, ki izhaja v Clevelandu v Ameriki, je priobčil v svoji 7. letošnji številki pod na* ilovom »Resnica o Jugoslaviji« na« •topni članek: »Bili so časi, ko ni bilo Jugosla* vije. In porodila se je v vseh zaved? nih Jugoslovanih želja, da bi bila. Želja je bila velika in močna, ki je prepajala vsa srca brez ozira na osebna mišljenja in prepričanja Ko nam je bila zagotovljena, smo iz kušali z vsemi močmi, da zbere* mo vse, kar je našega. Delali smo tukaj in v starem kraju, da bi sc napravile pravične meje. Urejevale so se meje, vršili plebisciti Kakorhitro smo imeli Jugosla* vijo zagotovljeno, nam jo bilo do tega, da ji damo kolikor mogoč« moderno obliko. Storili smo svoje delali smo torej po najboljših mo« Čeh, a če ni bil uspeh tak, ni bila naša krivda. Večina odloča in ta odloča vselej ne samo zase. ampak tudi za manjšino. To ie povsod kjer je demokracija doma. V prvih letih začetnega razvo« J a je šlo dovolj počasi. Vsi bi rad? trideli, da bi bila urejene zadeva naše stare domovine v par mesecih Vsak je imel svoj načrt, katerega je smatral za najboljšega. In slednji si je mislil: »Če bi jaz imel vajeti v rokah, bi šlo takointako.« Bili sme nestrpni in kritika je letela od vseh strani. Ampak tako je bilo od neki daj na svetu. Kdor dela, tistega se kaj lahko kri tiku je, ker je jasno, da napravlja pogreške. In mi Slovenci imamo to napako, da smo izvrstni kritiki, pa slabi delavci. Ne mislimc glede dela, ki nam daje sredstva za življenje. Tam smo še preveč prid« nL Ampak mislimo na delo, ki stre« mi za izboljšanje našega položaja sa ureditev naših razmer, za pov* zdigo ljudske izobrazbe ali za nje* g ovo organizacijo. Tako smo kritizirali in še kri« tiziramo od dne do dne. Medtem časom pa se Jugoslavija polagoma razvija do trdne in in krepko celoto Ima svoj parlament ki dela kljub vsem težavam, kljub različnostim mišljenja in prepričanja, kljub pov« sem novi družbi, ki se je sestala v Beogradu. Ustavne točke se vspre* jemajo druga za drugo in kdor jih zasleduje, mora pripoznati, da so kljub vsem nedostatkom vendarle demokratične in moderne. Da, Jugoslavija se razvija, po« staja trdno telo, krepka skupina Težak je sicer ta razvoj, kot je te« žak vsakega bitja, ki se rodi. Dete potrebuje, ko je rojeno, največje oskrbe in paznosti, življenje v njem je na nitki in treba je imeti do nje« ga tisto neizmerno, veliko ljubezen ki prenaša smejočega srca največje žrtve za mlado življenje. Živali v naravi so pravtako prepuščene v oskrbo velike materine ljubezni Najmanjši pogrešek, pa izgine živ* ljenje v večnost. Travica na polju drevo v gozdu, vse ima začetne te« zave, ki jih je treba premagati, če se hoče ohraniti življenje. In kaj jc mlada država? Pravtako mlade življenje, ki potrebuje pridnih rok velikega razuma in največje ljubez* ni, ker pride sicer njen obstoj v ne* varnost, Jugoslavija se je rodila kot se je rodilo do danes vse na svetu, ima svoje porodne bolečine kot jih ima vse, kar živi. A izmed bojev in težav vstaja krepka, zdrar va. Zdi se mi kot kmetsko dete na vasi. V kratki srajčici, zamazan obrazek, pa stika okoli in radoved» no opazuje, kaj in kako je to. Pride do plota in se zadene — les je trd Pride do kopriv in se speče, zagazi v blato — a od povsod pride h svoj*' mami, ki mu z ljubeznijo lajša vse velike izkušr :e v življenju. Iz tega zamazanega obraščka sije dvoje ži> vih in bistrih oči, za njimi se skriva bogat zaklad človeške nadarjenosti umazana srajčka pokriva zdravo in krepko telo. Vse polno botrov, starišev. stricev in drugih sorodnikov se zbfc ra okoli deteta in vsak hoče, da ga vzgoji po svoje. Vsak priporoča svojo pot, a mlado dete raste kot samostojno človeško bitje, ki po? bere marsikaj pri sosedih in dodala svojemu. Dete ne mara, da postane kopija kakega soseda, samo zase ima življenje in hoče, da živi po svoje. Koliko političnih očetov sc zbira okoli njega ali ve kdo za vse stranke, ki jih imamo tam? Menda smo vsi edini v tem, da fih te tri« četrtine preveč. A tudi to moramo odpustiti. Današnji očetje Jugosla* vije niso stari možje, ki bi imel: svoje skušnje za seboj. Podobni sc mladi zakonski dvojici, ki praktiet* ra s svojim prvorojencem. Zro jo stari možje in stare matere, ki sc imeli svoje izkušnje drugje, pa zmajujejo z glavo: ne znajo. Tud: drugi niso znali. Naučila jih je šole velika šola življenja, to je tista in« štitucija, v katero mora hoditi vsak, kdor hoče kaj znati Polno napak delajo z mlado Jugoslavijo ampak do danes je še vsak človek in vsaka skupina napravi jala napa« ke. Vsak človek začrta svoja dela po najboljšem prepričanju, a dela sama so tista, ki mu kažejo napako Ni dela brez napak in ne napak brez dela. To bi bilo dobro, da b: si zapomnili vsi, ki gledajo čez plot v domovino in vržejo zdaj kamen zdaj pest gnoja med tiste, ki delajo Predvsem je pred nami vresni« čenje velikega ideala: Jugoslovan: smo združeni v eno celoto. Ne vsi Suhi računi ne poznajo srca. Odre« zali so nam najboljši del našega na* roda — naše Primorje, izgubili sme na Koroškem. Vse to ie grenka re« snica. A resnica je pravtako, da smo dobili celoto, ki bo velika mo rama in materijalna podpora svo» jim krvnim bratom, ki jih ne bo po« zabila, dokler no bodo svobodni tu« di oni. Resnica je, da ni kraljevina bogve kako moderna oblika države ampak če imaš hišo, jo vedno lah« ko preurediš. Tudi današnje moder« ne države so bile nekdaj nekaj dru« gega, kot so danes. Za enkrat jc glavno, da imamo nekaj, pa če jc še tako slabo. Iz slabega postane lahko še vedno dobro. Če na nima! nič, ne moreš pričakovati drugega kot zopet nič. Ljudstvo se je izra« žilo za kralja, vsaj resnih uporov n; bilo nikjer. Radičevci na Hrvaškem so sicer skupina zase, ki tvori i o dr* žavo v državi In baš ta skupina nam kaže, da je v Jugoslaviji več svobode, kot smo jo bili navajeni imeti. Delaven parlament Prr ^Vr njih in ustvarja zdravo celoto. Ta jugoslovanski Don Kišot hna svoje boje z mlini na veter, pomagajo mu stari avstrijakanti, zotiiaši in drug podobni elementi. Njihovi amc-i* Ški pristaši so imeli pred neka i tedni zborovanje v Pittsburgu, Pa. in en oklic je nam prišel v roke. Vabir li so zaupno svoje pristaše, da pri sežejo na svojega edino opravičene ga kralja »Habsburgoviča«. Za se= boj imajo ignorantno maso, ki pa bo izginila počasi. Narava sama je tako usmiljena, da pobije človeka z njegovim lastnim orožjem: beda« ka z neumnostjo, bogatina z denar* jem, pijanca z alkoholom. Tako bc konec tudi teh. Veliko kritike smo Čitali glede imen: kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Je 6icer nekaj nerod« nega, pa navsezadnje ne tako slabo Res, vsi smo Jugoslovani ampak Srb je Srb, Hrvat je Hrvat in Slove, nec je Slovenec. Na shodih v Ame* riki je vzbujalo precej veselosti, kc so zahtevali od nekaterih prevročih Jugoslovanov naj govore jugoslo. vansko. Besedo Jugoslovan rabimc večinoma tako kot tisti hrvaški re« stavrant v Cievelandu, ki nosi na* pis: Restavrant za Hrvate in Jugo* slovene. Avstrijska vlada je imela te spretnost, da je porazdelila narode po političnih mejah. Bili smo Kranj* ci, Primorci, Dolenjci Korošci, Sta« jerci itd. To vpliva jako slabo na naš razvoj. Kdor gre po slovenskih naselbinah, bo zapazil, da je med Slovenci nekako nasprotstvo ba£ radi tega, ker nismo vsi iz ene vasi doma. Ni torej tako napačno, če se vzame v naslov ime: Slovenci, da izgubimo vsaj v par generacijah ti« sti provinci j alizem, ki toliko škodi našemu napredku. Enako je bilo s Hrvati Tudi oni so imeli ducat raz* ličnih imen, dasi so vsi Hrvatje. Kdor je velik, najde v vsaki še tako slabi stvari nekaj dobrega Majhni ljudje pa pozabljajo na ve-liko celoto, pa se zgražajo nad ta« kimi malenkostma, Id jih drugi nit! ne vidijo. Velike so torej težave, s kateri* ml se bori mlada Jugoslavija, a go* di se ji primeroma tako kot detetu v Prešernovi nezakonski materi. V prvih začetkih so vpili avstrijsk' patri jot je, ki jih ni bilo malo med nami: kaj pa je tebe treba bilo. Člo. vek, navajen suženjstva, je podo« Dr. L Lah: Split. Ako pogledate na baJkanaki zemljevid, opaaite, da Jo sedanja Jugoslavija nekak polkrog, eegsr središče jo Split 8 tom, ae zdi, jo ie določeno Splitu ono važno mesto v Jugoslaviji, ki ga ima deloma so danem, in mu jo Is bolj aaffotovljono v bodočnosti: da postane glavno pristanišče oz, naf-vecje primorsko mesto Jugoslavije. Danes, ko smo s pristanišči v veliki ladregi, ee ugiblje, kje bo nase glavno izhodišče na morje. Gosp. Za-nella Je sadnjič v Belgradu dokaeoval, da bo to ©dino Reka. Seveda bi gosp. Zanella na Reki pobiral vstopnino. Oni, ki ao nad Roko obupali, hite pripravljati Bakar, Čes da bodo v onem letu vse priprave gotovo in Bakar bo idealno pristanišče. Gotovo bo za nase kraje Reka, os. Baroi ali Bakar ao dolgo najbližji pristan. Toda ie danea so misli pri lelez-niskih sveaah i morjem pred vsem na Split To je naravno, Split ima vae, kar potrebuje naše glavno primorsko meeto; zgodovina sama ga J© določila, da postane ono veliko oko, ■ katerim bo Jugoslavija glodala po širokom morju. Odtod pojdajo glavno progo v as se notranja mosta v Ljubljano, Ze- B^pflt11mad ru^^oi seAstovnln ■a največje primorsko mesto. Naravno je, da ao gosp. Zanella In drogi, ki ae poro za italijansko Reko, bofe tega velikoga našega priefenišoa, ki bo ose 100 let to, kar nam je bil doslej Trst Potnik, ki so bliža Splitu, vidi v duha to bodoče veliko naše mesto. %• U zgodovine se pojavlja vett- častna slika Salone, ki je sama na sebi doka«, da >s tu važno mesto ob našem obrežju. £e rimski eesarji so spoznali pomfen tega kraja: razvaline Salone nam kažejo, da je stalo tu veliko primorsko mesto, in sicer Dioklecijan si je dal na tem mestu postaviti svoj nesmrtni mavzolej, kajti tu preko ie vodila pot na Balkan. Ko ie sapuSčal nas parni k sibeni-ško luko, smo gledali z radostjo ponosne zidove staroga Šibenika: zdi se nam, kot da ae pred nami dvipa ščit Dalmaoife. Celih 900 let so vladali tujci v nJem in vendar j*e bilo njegovo srce tako Jugoslovansko. Ko je prišli dan svobooe, — pravijo — da Je bil res Šibenik kakor šopek cvetja: vso je prihitelo v mesto. V teh krajih priprosto ljudstvo ob slavnostnih prilikah nikoli ne pozabi pripeti si vsaj mal košček trobojnioe. >Njihova srca so mu branik,c je rekel baje Pal. Faaoo, ko so mu rekli, da sidovi ne bodo ubranili mesta. Zidovi danes ne drža ved, — sde se nam bolj za parado, — a srca bodo drsala. In to Je izginil Šibenik za robovi In nas >Maros< |o plul skozi ozke prehode med otoki, da pride ar* odprto morje Ura f* poldne, ob* petin bomo v Splitu, Dan Je bil solnonojasen, da se jo utrinjala svetloba po valovih in J» jemala tiri Zato smo ao poskrili v seneo. Trogir Je nekaj lepega** nenlaf starinsko aristokratskega: stari okro- Sil stolp pri vhoda, zelema pinijo in ufrii vrtovi, stare bile s izra* iti m slogom, cerkev, iola — vas v enotnem slogu, ki kaie stare tradicije. Trogir nekako sapira vhod v obširen seiiv, ki se razprostira za njun in se vleos tja do maJega polotoka, ki moli v mo-rjto: tam je Split. Ob zalivu leže rasne male postajice, ki so ie zvezane z Še-leznico, tam aa koncu pa se vidijo okrogli dimniki splitskih osme«teren. Trogir je se lop, cist kakor stara vila sredi fužnega vrta — tam aa oni strani zaliva pa Je ie — moderna industrija in trgovsko primorsko mesto. Split bo imel dve veliki luki: eno svojo dosedanjo od vzhodno strani, ki zadostuje za krajevni promet, druga pa bo v tem velikem zalivu in bo name-*a{ena predvsem velikemu tovornemu prometu. En sam pogled na obširni zaliv nam zopet vzbudi misel: kako bo tu ees sto let? Ustavili smo ae v par malih pristaniščih in si pri tem nekoliko iz daljavo oglodali Split z njegove zadnjo strani: nekoč bo tu, kler stoji zdaj nekaj novih hiš, — stalo novo veliko meeto: veliki Split s obširnim kolodvorom, s skladišči, tvornioazni itd. Vse to mesto bodočnosti nam raste is morit, ko so vozimo preko zaliva, da obideroo polotok, ki ae sa nJim skriva nai današnji Split No da se tajiti, da ia prvi pogled na Split ie aedaj jako lep in vesel. Takoj se ti zdi, da tudi tokaj vidiš njegovo bodočnost Stari Split Jo zidan, kakor Jo znano v Dioklecijanovi palači. Bliza Splita so danea razvaline največjega mesta, ki fe bilo svoj ose v Dalmaciji: to Jo bila Salona, ki Jo bila od Vandalov (689. L) poruieoa. Iskopine ao zanimive In nam kaiejo, da je bilo ta veliko m bogato meeto: danes so tu naši Pompeji . . . lausej govori o rarkoeju in bogastvu tedanje dobo. Blizu toga mesta Je torej sklenil eeear Dioklecijan sezidati svojo palačo: pa ne navadno palačo, ampak zgradbo za 60.000 lfudi. Zidali so Jo menda 10 let Dovršena je bila 1. 305. Sredi palače je bil mavzolej« okoli so bile sobo, dvorano, hodniki, kopeli, cirkus itd. Skratka, zgradba, ki jih ima danea svet malo enakih po velikosti. A ta palača jo bila zidana z vso grško- rimsko umetnostjo in rnfekoeV nostjo. Velikanske stebre so pripeljali na ladjah preko morja Z gor so napeljali vodovod, ki se danes daje vsemu Splitu dovolj vode Vse dvorane, posebno pa mavzolej, so bili dragoceno okrašena. Veličasten jo moral biti pogled s morja na to ogromno poslopje, ki Je Imelo biti nagroben spomenik slavnemu Dioklecijanu — ha njegovi dobi. Ob Času, ko Je padla Salona pod uničujočimi navali divjih mas, je zadela enaka usoda tudi Dioklecijanovo palačo: barbari so jo razdejal 1, kolikor ao jo mogli in potom Je razpadala stoletja, zdaj se Je zvrnil kak steber, adaj te padel obok, zdaj se jt> odkrušil del zida, a popolnoma je ni mogel uničiti niti čas. Bila jo to prava trdnjava, ki Je ob njo zaman butnil strašni barbarski naval. Sodi sa> da eo prebivalci Salone pribsftali v to sido-rje ko so are vrnili s gor in tako fe nastala ta nova naselbina, dodim je Salona popolnoma pro- pala jn Jo ^estk počasi zasul njeno odkrivajo. razvalina, ki se kesa Gmšum zopet Salona fe bilo največje nassto t Vft-rifi ki se fe posebno razvijala od časa, ko ao posetfali rimski cesarji preko A dril o aa Balkan proti Donavi In Carigradu. Tu fe bil prehod v notranje balkanske dežele in Je bila tudi po-znajo glavna pot cea Kila. Tako se je ohranila zveza s preteklostjo. Dalmatinski mornar }e prav dobro ben kanarčku, ki rrru o Nremo kleh-ko, da zleti v prosti zrak. A za n> kaj časa se vrne. Kletke navajen ta? ko kot profesionalen gločineo jeM* nc počuti sc več dobro drugje K6 so videli, da inu dete vso živil eni ske pogoje, so se začeli spoprijaz* nevati z mislijo: L& li* \ j fjvf Polagoma srno sc privadili mladega življenja. Začoli amo na ljubiti ta mu izkazovati svojo ljubezen. N« vsi. Vstalo jc veo polno v so zaljubt Ijenih domisljavcev. ki hočejo takč in nič drugače no. Mislijo, da stoji svet radi njih in hočejo, da plesejC vsi ljudje enako. Je nekaj raostalib reveže v med njimi, ki jim no rai merimo. Je nekaj polintt&tfentoTj ki stoje za plotom, zro na tiolavnO množico in pljujejo na vsakeca, k! kaj dela. In le nekaj takih.ki se jim toži po starih avstrijskih razmerult kjer je bilo sa nekatere tako dobro poskrbljeno. Vsa ta družba so čuti poklicano, da kriti sinu Kritika Je sicer potrebno, kajti brez nje ni napredka. Ampak kdo kritizira, je) ne* kaj drugega. Če kritizira človni. ir sam dela in ustvarja, kritizira doU in ne ljudi, potem podpiramo mi fe vsemi močmi tako kritiko. Ce t>4 človek kritizira zato, ker jo navai jen suženjstva, pa no mara svobodo, če kritizira zato, ker so mu odvzeti polna korita, v katere jo sipal na* rod svoje delo in svo^o kri, čo krL tizira zato, da skriva svojo lenobd in prikriva pred svetom prazno £la» vo, če kritizira zato, ker so mu je zamerilo nekaj delavnih oseb* po* tem ni to več kritika, ampak na* vadno vaško lajanje. Jugoslavija postaja trdna, ran* more se boljšajo od dne do dne. moremo, pomagajmo kaj pri velti kem delu, postanimo očetjo svoje domovine. Čo no moremo pomagati, ne metajmo vsai kamenja na tisto ki opravljajo veliko delo v tako tei žavnih razmerah. OdpuScajmo na* poke tistim, Id jih zagrešajo, kajti iz napak se učimo vsi. Ločimo vel!« ko od majhnega — naša earnoetoft na domovina jo nekaj velikega, ki zasenči vse drugo. Majhno jo tisto, Če zahtevamo, da bi triletno bitje imelo sa seboj izkušnjo osemdeset* letnega starčka. Oklepa j mo so tft stih, ki pomagajo pri težavnem de* lu in ogibajmo sc tistih, ki zafrku* vedel, kako prijetno hladno je v podzemskih ho^jlikih staro p^uČe, »ato so Je rad odpočil tam, dru ari so pa mislili, da bi so dalo na Pteno lepo pri* lepiti hišico { Človek si prihrani enfl Eteno. In je storil tako. Za njim Jo pri* žel drugi, in srodi Dioklecijanove pa* laoo Je nastalo novo mesto — Split* Doloma se fe porabilo raapndlo kame* f jo, deloma so se izrabilo šo stojeon stene in ob starih rimskih stebrih 90 naetao novo hISo in rele ulico, m«^ zolej, ki so je §o najbolj© ohranil, *£ porabili za cerkev — danes ima kt evoj sedei splitski Skof Ln sv. Dofnid[ je svetnik, ki vlada nad grobom pa* ganskega cesarja. Ta SpHt v DUdeetlanovI palači Jo toroj gotovo svetovna z^nirnlvoatl' naravno jo, da so ulice ozko da so ko* mai izogneta dva Človeka, *» ?atr> Jo I njin hlad — in to jo v tej v; ini rnnja^ go. Seveda so zčn\ razvija not*to tucH izven palače; ako stop i to na visoki rronik stolne corkvfc, vidito pod seboj razločno obriao stare palačo, vidito tudi ves zaliv in bodoči modejni (Spi Vročina je bila v teh dn^h 53« — V sobi sploh ni bilo mogočo prebivati. Zvečer je bil res Split ob morjt* na promenadi, kjor Jo Igrala godbe* podnevi pa Jo vso hitelo ven v Bao* vice da si poifiČe hladila v moriti. Split ima dobro obširno kopallfiče in ima torej tudi v tem orMru prednost pred drugimi mesti. Na Sel sem v ko* palifiču našega' snanca gospo«** Bro> aovfika, kmalu pa so se ruušH se drugi snanoi in neznanci; pisatelj gospo j Bartulovio\ akladatell Katzo, Vola. G 6-pod Bartulovič organizira novo spllt* •ko gledališče, tu m v tem ozira noč^ biti Split prvovrsten, velikomesten. {Dalje prUiodnJUL) ✓ »SLOVENSKI NAROD*, dne 35. avgusta 192i. Itev. 189 Zahoala kralja Aleksandra. — Beograd, 24. avgusta (Izv.) Kralj Aleksander je iz Pariza pq» slal na predsednika Narodne skup« ščine g. dr. Ivana R i b a r i a iskre« no zahvalo, ker je skupščina izra* žila kralju globoko žalost povodom smrti kralja Osvoboditelja in ker je skupščina enodušno sprejela prodlog predsednika dr. Ivana Ri» barja, da se blagopokojni kralj Petez I. nazove »Veliki Osvobodi, tel j«. Zahvalni odgovor kralja Aleksandra je zelo iskren. Pred« sednik dr. Ribar je vsebino odgo» vora sporočil pismenim potom vsem poslancem* Zahvale, se glasi takode: »Predsedniku zakonodajne skup* Sčtne g. Ivanu Ribariu, Beograd! Odlok Narodne skupščine me je globoko ganil in se ia srca zahva* Ijujem nerodnemu predstavništvu za priznanje, izkazano mojemu po* kojnemu očetu kralju Petru. Pod težkim udarcem, ki me je zadel, mi bi bilo lažje, da sem v sredi svo> jega naroda, tako iskreno delečaga mojo žalost. V tem trenotku je mo= ja največja želja, da pohitim* čim vstanem, v drago domovino. Prosim Vas, prej mite in spo« ročite vsem poslancem moj fcopls pozdrav. — Aleksander s. r. Žalna suecanost za kraljem Petrom u Splitu. 2 stran Jejo m jezikom ali peresom, kakor tudi tistih, ki stoje s polenom v eni roki, z blatom v drugi, da udrihate in obmetavajo delavne ljudi. Imej* ino usmiljenje do mlade samostoj* Jie domovine, kot ga imamo do svo» jega laatneca otroka; pomagajmc mu po naših najboljših močeh in odpuščajmo mu njegove napake Delajmo, če moremo kaj storiti za izboljšanje in vtrditev naše d orno« Vine, če pa ne moremo, pa pustimc V rniru vsaj tiste, ki izvršujejo do* talj veliko in težavno nalogo.« Prav veseli nas, da se je konČ* no dobil ameriški list, ki razpravi\* razsodno o naši mladi drŽavi. Ve* seli nas to toliko bolj, ker čitamc po raznih jugoslavenskih arrttsrflkih dnevnikih dan na dan neslanosti In budalosti o Jugoslaviji tako da se včasih ne moremo načuditi, kako se more sploh kal tako abotnega napi* sati! Priporočamo sotrudnikom teh listov, naj si preči taj o »Časov« cla* nek in si ga vzamejo za vzgled pri bodočem opisovanju naših razmer Stvarna kritika je vedno dobrodo* šla in radi jo sprejemamo. Odbijamo pa z vso odločnostjo zabavlja* nje in zavijanje, združeno z gole lažjo. Pa tudi pri nas doma v Jugo* slavij! imamo dolgo vrsto ljudi ka. terim toplo priporočamo v raz mi« sijanje in ravnanje članek ameri« škega »Časa«. fanaka vlada med svetovno vefno aa češkoslovaške legijonarje. ms Mednarodni kongres krseaaskia aaaruanih organdaaeij. 90. in 21. je bil v Curihu tretji mednarodni zadružni kongrea krščanskih organi si ranih zadružnih zveš. Zastopane so bile Italija, Francija, Nemci Ja, ftviea, Holandi-Ja, Belgija, Avstrija, Madžarska, Jugoslavija in Češkoslovaška. Ustanovitev internacijonale so pozdravili z odobravanjem, vse na kongresu zastopane drŽave so priglasile svoj vstop v to novo konfederacijo. Sedel konfederacije je Rim. Neodrešena domovina. — Zborovanje fašistov v Pirana. »Borni izgubljen za Italijane«. V Piranu se jo vršilo veliko zborovanje fašistov. Glavni govornik jo bil poslanec Giunta, ki je med drugim izvajal, da je srečno prispel domov is >kloake< na Mon teci to riju c. Ni šaman postavljen parlament tja, kamor so odkladali stari Rimljani evo Je odpadke in smeti. Ko je tako počastil rimski parlament, je govoril o fašistovski krizi, ki Je po njegovem mnenju posledica slabosti sedanje vlade. Iz govora je razvidno, da nima Giunta dobrega upanja o bodočnosti fašizma. Potem Je povedal zborovaleem, da je Baroš za Italijane izgubljen. Fašisti so kričali: Ne in ne! Nikdar! Giunta fs pa odvrnil: »Moram reči $9 enkrat, da je BaroŠ za Italijane definitivno izcnMjen.« — Kadi tatvine in naeilstva obsojeni fašisti. V Sv. Petru rri Piranu je vdrla skupina fašistov 8. mafa t 1. v stanovanje družina Knzmičeve, Češ, da je tam skrilo orožje. To je bila le pretveza. Udrli so na to sonet 11. maja v Kuzmičevo stanovanje in ukradli 7000 lir. Radi teh dogodkov so prišli pred sodnifo Evgenio Malandrini, Furoa^ galli, Miloš, dr. Salrctti, njearov sin in Benevenuti. Obsojeni so: Malandrini radi tatvine 7000 lir in nasilnega vstopa v Kuzmičevo stanovanj©, radi groženj in imetja orožja na 3 leti Ječo, Fu-magalli kot sokrivec na 1 leto ječe. Miloš na 4 mesece, Salvertijev sin na denarno globo, dr. Salvetti in Benvenuti sta oproščena. — Arditskl tolovaji plenijo. Zagrebška »RVjoc« z dne 23. t. m. poroča iz Kraljevice: V četrtek je došlo s Čolnom 14 arditov z Reke na otok Sv. Marka, kjer so se izkrcali in odšli v notranjost otoka, ki fim jo Wla znana še Iz časa, ko so ga okupirali. Medtem jo v četrtek ob 14. došla italijanska torpedovka, kt ia odpeljala prazni motorni čoln arditov na Peko. Ob \K. so srditi, ki so ostati na otoku zapazili v bližini dve ribiški ladji ter jn pozvali, naj prideta k njim, da iih odpeljeta z otoka. V tem času io došel iz Cirkve-niče proti otoku tudi večfi zasebni motorni čoln, Id so ra arditi z orodjem prisilili, da Jo prišel k bregu, nakar so se nanj ukrcali in odpluli proti baroški lukl. Naslednji da je odSel maniSi oddelek naše vojsko na otok Sv. Marka, da bi preiskaL Če ie ostal še kak ardrt na otoku, vendar pa niso našli nobenega. Kakor doznavalo iz zasebnega vira, niso bili to arditi Iz brroške luke, ki Jo Imajo zasedeno, temveč z Reko, kjer so vlomili v tobačno tovarno in odnesti 70.000 lir. Vseh arditov še niso mogli prijeti, ker so nekateri pobegnili na Krk ter je Izdana za Hm tiralnica. Glasovi Iz Koroške — K jo naj študirajo koroški dijaki ? Iz Celovca nam pijejo: V >Koro*kem Slovencu« 10 piše nekdo, da bi koroški dijaki prihodnje eolsko leto nadaljevali svoje študija v Celovcu. Pa kakor kažejo razmere, to ne bo na noben način mogoče. Poznamo zagrizenost profosorfev in gotovi smo. da bi dijaki, ki so lani študirali v Sloveniji, v Celovcu vsi od naklonjenosti nemških profesorjev slabo napredovali, ker nemško sovraštvo do nas je ostalo ne-izpremenjeno. V tem času je naraščaj slovensko inteligence sploh nemogoč, kipr je narodna vzgoja izključena. Vzemimo slučaj, da bi prišel slovenski fant v prvi razred celovške gimnazije. V Soli bi slišal samo nemščino, ne spoznal bi v telcu let popolnoma nič slov. slovstva slov. jezik bi mu ostal tuj, govoril bi kvečjemu domač dijalekt in se sčasoma popolnoma navzel nemškega mišljenja. Slovenski narod in njegova zgodovina In mišljenje bi mu bilo v bistvu nepoznano, vse bi presojal z nemškega stališča. Kafko bi mogel ostati še narodno zaveden? Nemogoče. Kakor rečeno, za tiste, ki so lani študirali v Jugoslaviji, Je tukaj obstanek in povoljeu napredek izključen ne glede na postopanje nemških profesorjev nasproti njim, temveč tudi z ozirom, da hi bil pravi h ero ji zera, da bi po edini zavedni slov. dijak bil neobčuten nasproti vsemu zbadanju, psovanju ali pretepanju od svojih nemških sošoleev, kot se Jo zgodilo 1. 1919. Zavedni slov. inteHg^nti v Avstriji sploh ne bodo dobili službe, naj pa še študirajo tukaj ali tam. Tukaj bodo žo Nemci gledali, da se v Avstriji ne bo mogla vzgojiti slov. inteligenca! kar fih pa študira v Sloveniji, pa tukaj ne bodo dobili državne slusbe. Za sedaj so razmere le take, da Je vsak slov. dijaški naraščaj tukaj nemogoč. Zato skrbe žo Nemci z svojimi šolami. Kako naj pa postane slov. fant zaveden in naroden, če ne bo eni druge nego nemščino In sodbo nemških profesorjev o Slovencih kot Inferitorndm narodu? Slovenski koroški dijaki nameravajo nadaljevati študija tudi nadalje v Jugoslaviji. Prosimo slovensko Javnost, naj Jim gro na roko glode podpor, ker mnogi ne razpolagajo z gmotnimi sred-atvil Nai jim Slovenija n* bo maoohal — d Split, 23. avgusta, Na dan pogreba velikega kralja je bilo me« sto odeto v črnino. Gorele so sve« tilke, zastrte s črno tančico. Vse tr-govine so bile ves dan zaprte. Ob 8. je bil parastos v stolnici. Sredi cerkve je stal velik mrtvaški oder z mnogimi venci. Med drugimi sta poklonila venec splitska občina in italijanski konzulat v imenu itali» janske vlade. Italijanska komisija za ribolov je dala postaviti palmo Parastos je opravil dubrovniški škof Marteiič. Prisostvovali so za* stopniki vlade in občine, kakor tu* di vseh uradov, nadalje zastopnik: raznih korporacij, češkoslovaški in italijanski konzul, predsednik ita* lijanskc misije za ribolov conte — Beograd, 24. avgusta, flzv.) Te* kom včerajšnjega dneva so obiskala odposlanstva tujih držatv ministrskega predsednika g. Nikolo Pašića kot re-prezentanta vrhovno kraljevo oblasti in mu v imenu svojih vlad izrazila globoko sofcalje nad teiko izgubo, ki Je zadela našo zemljo. AUnistrski predsednik g. Nikola Pasić je zelo iskreno sprejel odposlanstvo Francije v posebni daljši avdijenci. Odposlanstvo je vodil vojvoda in maršal Franehet d' Esperav. Ob tej priliki je francoski maršal izročil g. Pašieu lastnoročno pismo predsednike francosko vlade g. Brianda. Odposlanstvo češkoslovaške republike je poaetilo nadi predsednika dr. Tvana Viharja v prostorih Narodne skupščine. Sprejem je bil najiskrenoj- Bolgarska faiinost o smrti kralja Petra. — Beograd, 24. avgusta. (Tzv.) Kakor javljajo iz Zofije, je bolgar* ska javnost sprejela vest o smrti kralja Petra z veliko spoštljivostjo Listi pišejo prav lepo o našem vc> likern kralju Osvoboditelju. Tosti, poveljnik italijanske vojno ladje »Ribotti« itd. Duhovnik De* lalle je govoril o vrlinah in zaslugah kralja Petra. Skof Markovič je blagoslovil oder. Nato so pevska dnu fttva zapela žalostinke. Po parasto* su je odšla množica v Poljane pred gledališče. Tam je z c:IedališČ-Lega balkona govoril g. Grizogono o kralju Petru, ki se more prištevati velikim vladarjem. Popoldne ob 17. so naznanjali topovi in zvono* vi, da je pokopan veliki kralj. V stolni cerkvi so so vršile molitve, pri katerih so prisostvovali zastop* niki oblastev in naroda, kakor tudi pevska društva, ki so pela »Bož« pravde« in žalostinke. Vojaki so oddali Častno salvo. ši. Predsednik g. dr. Ribar jo povodol odposlanstvo v alubove lokalo demokratskega in radikalnega kluba, kjer so bili živahni in prijate!tskJ rr-ze<">vo-ri med zastopniki poaamnih px>U Ličnih skupin. — Beograd, 24, avirusta. flzv,) Vojvoda in maršal Franr-hfci rT Espo rav je obiskal rudi vojnoga ministra generala Žečevica, kateremu je izročil so žalno izjavo -u imenu francoske brat-, ske vojska. — Beograd, 21. avgusta. (Irv.) Snoči je ministrski predsednik g. Ni» kola Pasić priredil vsem odposlanstvom tujih držav poslovilno večerjo, katere so se udeležili poleg drugih vsi člani vi Ade in predsednik Narodna skupščine de Ribar. BOSANSKI USTAŠI — SOBOR1IE-hJl KRALJA PETRA. — Beograd. 24. avgusta. (IzV.) Ministrski predsednik g. Nikola Paiic jo včeraj sprejel tudi odposlanstvo bosanskih ustašev — borcev kralja Petra ob ustanku leta 1875. v Bosni. Odposlanstvo šteje 80 starcev. Ministrski predsednik so jim jo ginjen zahvalil in naprosil dvornega fotografa, da je napravil sliko te skupino. Politične uestl. £a »Corriere defla Sera« o kralju Petru. Ugledni milanski list »Corriere idella Sera« je posvetil spominu našega velikega kralja daljši in objektivno pisan članek. Potem ko konstatira praznoto raznih iz Avstrije razširjenih laži o kralju Petru, posebno dogodbe ob odstranitvi Aleksandra, noDlsuje Srecej obširno življenje kralja Petra, lankar konča svoj Članek: »In stari kralj je mogel jasnega obličja stopiti v grob. Dasi je zasedel v zarji krvi prestol ki je bil vsled notranjih nemirov Id zavisti močnega soseda le malo siguren, je mogel vendarle doživeti triumf svoje rusofilske politike, da Je združil podi svojim žezlom vse Jugoslovane in da je po zmagi utrjena njegova dinastija. In če se povzpne nova država, da dejansko pripomore k svetovnemu napredku, tedaj bo to v mnogem zasluga neukrotljivega patriotizma umrlega kralja. — Kralju Petru sledi kraljevič Aleksander, ki ie bil rojen |. 1888. v Cetinjah. Kraljevič Aleksander se ie zelo odlikoval v vseh poslednjih vojnah in je za Časa regentstva, ko jo dejansko izvrševal kraljevo oblast, podal dokaze o svojih političnih zmožnostih.« = Odkrita in moška beseda. V fcCorrieru della Sera« od 17. avgusta Je Gino Berri napisal o reškem položaju odkrit Članek, ki zasluži tudi našo pozornost. Gino Berri pravi, da je položaj na Reki vedno slabši in nezadovoljnost raste. Temu je glavni vzrok ta, ker ne vozi železnica iz luke Baroš y Jugoslavijo. Če pa ta železnica no %ozi, pa temu ni kriva niti Jugoslavija niti Italija. Krivi so temu reški stran-karjl ki imajo sicer polna usta o na-TOchiih interesih, v resnici pa zasledujejo le malenkostne strankarske in osebne koristi. Zato se Italija ne sme pustiti več Izrabljati od teh strankar-|ev, temveč mora narediti red. Predvsem pa jo treba uvesti na Reki disciplino, ker svojevoljni dosrodki ko zadnjič se ne smejo več ponoviti, ker ti vedno bob' in boli otežkočuiejo rešitev reškega vprasanja. Gino Berri govori tudi o časti Italije in bi si stekel v Jem oziru naravnost veliko zaslugo, če bi Čisto jasno povedal resnico, kakršna |e: da je namreč po pogodbi luka Baroš naša in da se more rešitev vprašanja pričeti samo na tel osnovi. Radovedni smo le, če bo apel Gina Berrija imel uspeh ali reški strankarji ga bodo gotovo prezrli in tudi brez vse Škode, če bo Italija še dalje vodila politiko, ki 31 ne dela časti. To pa pokaže bližnja bodočnost. = Kako se postopa v Jugoslaviji m narodnimi manjšinami. Graška »Ta-gespost« je priobčila te dni pismo nekega »Slovenca«, katero se bavi z razmerami narodnih manjšin v Jugoslaviji. Seveda so opisane te razmere tako, da more čitatelj misliti, da v Jugoslaviji linčajo vsak dan najmanj enega pripadnika narodnih manjšin! Dopisnik trdi, da je Jugoslavija med državami, Avstrijo nasledujočimi, ona, Id se najmanj drži mirovnih dogovorov glede varstva manjšin. Izvaja, da Jugoslavija postopa z Nemci tako, kakor da nimajo že sploh nobene pravice v 'državi. Ta dopis je ugajal tržaški *Eri« in ga je vsled tega ponatisnila. Predrzna laž je trditev, da so Nemci w Jugoslaviji skoro brezpravni. Resnica je ta, da Jugoslavija postopa z manjšinami najkulantnejše. Tako lepo ne postopa ne Avstrija ne Italija in ne Madžarska. V vseh teh treh državah 'Jugoslovan dejansko ni varen svojega Jflvljenja. Poboji in pokolji v Julijski Benečiji in na Koroškem dovolj pričala kako izvajajo Italijani in Nemci mirovne dogovore proti manjšinam. Istrske podrto in požgane vasi, razvaline Narodnega doma v Trstu, zaprte Šole V veliki množini v Julijski Benečiji, zaprte vse slovenske šole na Koroškem, vse to dosti jasno govori o italijansko-nemškem divjaštvu, ki se vrši nad Ju-zTOSlovenl v Italiji in Avstriji. To postopanje s Jugosloveni v navedenih državah je v večno sramoto italijanskega in nemškega naroda. Naj se torai Italijani in Nemci nikar ne pritožujejo zbog ravnanja Jugoslovenov z narod-zdmi manjšinami marveč naj se leno dr-Z*e dolžnosti, izvirajočih iz mirovnih pogodeb in se napram nam postavijo za vzgled, kako se imajo izvajati varnostna določila za narodne manišine! Le ne pretiravati in lagati, kajti pretiravanje in laž gotovo ne bosta pomagala Nemcem do one pozicije, oo kateri koprne, to jo pozicije, s katere so. ošabno gledali in zaničevali Jugoslo-vene. Avstrijsko-nemške ošabnosti v 'Jugoslaviji mora biti konec manjšinskega varstva pa nikdo ne odreka no Nemcem ne drugim, marveč so ga deležni vsi v polni meri. tako da se Itali-ja in Avstrija nimata nad njim nič jscadtikatL Pred svojim Dragom naj pomedeta Italija in Avstriial Tam je dosti smeti. — Zaprisega pokrajinskih namestnikov. Beograd, 23. avgusta. Pokrajinski namestniki za Hrvatsko, Slovenijo in Bosno gg. Juraj D omet rovi 6. Iv. Hribar in Gjurgjevič so bili danes zapriseženi na zvestobo novemu kralju. =s Hrvatski separatisti in nase osvoboienje. Beogradski >Balkan< jo zvedel, da je cenzura v Zagrebu zaplenila članek >Hrvata>r, ki je imenoval proglas vojnega ministrstva na vojsko potvarjenje zgodovine, ker stoji v proglasu, da je srbska vojska z junaškim napadom s solunske fronte osvobodila vse Srbe, Hrvate in Slovence. — Ubogi separatisti, navsezadnje bodo se trdili, da smo Slovenci in Hrvati osvobodili Srbe! ar Minister dr. Beneš odpotu|e v Ženevo. Praga, 23. avgusta. »Tribuna« doznava, da odpotuje minister za zunanje stvari Beneš začetkom septembra v Ženevo, kjer se udeleži raz» prav komisije za izpremembo statutov Zveze narodov. Po njegovem povratku se bodo 20. septembra nadaljevala komi sionalna pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko. =z Poostrena akcija Italijanska vlade za vspostavitev notranjega miru. Odkar je bil sklenjen sporazum med fašisti in socijalisti, si italijanska vlada vedno resnejše prizadeva, da bi kar najhitreje mogoče vspostavila notranji red in mir. Notranji minister je določil še celo vrsto izprememb v službah na kvesturah, istotako so izvrše važne izpremembe na mestih prefek-tov. Vsi so dobili iznova precizna navodila za postopanje proti organizatorjem napadov in proti osebam, ki nosijo brez predpisanega dovoljenja orožje. Nalogo imajo tudi, da preiščejo razno strankarske sedeže, ki so jim zdo sumljivi. Tako bi so odstranilo iz rok prebivalstva različno strelivo in orožje, katerega je polno po mestih ln selih širom države. Ministrski svet se je s temi zadevami v svoji zadnji seji zopet obširno bavil, zlasti še s situaciio v novih provincah. V Delavski zbornici v Trstu je bila izvršena preiskava, ki je pokazala, da bo treba na raznih krajih poiskati skrito orožje in strelivo, Povdarjalo se je, da se v tej coni nenavadno lahko trži z orožjem. Bati se je, da bodo vsled posebnih dispozicij za Julijsko Benečijo trpeli Slovenci. 2o sedaj vklenejo slovenskega fanta in ga ženejo kakor razbojnika v ječo, ako dobe pri njem kak nožič ali britev, ki jim ni po volji. Hudobneži lahko tudi podtaknejo orožje in strelivo, da potem toliko hujše zadivjajo proti našim ljudem. Na sploh pa ie akcija Bono-mijevo vlade vse hvale vredna in želeti je, da bi bila vspešna, ker Jugoslaviji je ležeče na tem, da ima soseda, s katerim je navezana na sožitje, urejene notranje razmere, na kar morejo preiti na solidnejšo pot tudi zunanjo razmere te sosede. = Voditelji fašizma beže. Za Mus-solinijem je zbežal iz fašistovskih vrst tudi generalni podtajnik Cesare Rossi. Podpisal je sporazum in svojega podpisa se trdno drži in obsoja vse one. ki nastopajo proti sporazumu. Pravi, da so vstopali zadnje čase med fašiste ljudje, ki niso predstavljali no kulturnih, ne političnih sil, marveč so bili eksaltiranci. umetno razgreti ljudje, zastopniki interesov kakega razreda, kake kaste ali cone. Ti elementi so oslabili fašizem, ki se ie razvil v reakcionarno gibanje. Idiotska, kruta in škodljiva je bila ta reakcija, ki je izpodbijala vsako politično sožitje. Nasprotniki sporazuma niso razumeli, da je bil potreben in da je bil narodna dolžnost, zajedno pa je imel ščititi neposredne in bodočo interese fašizma. Rešitev fašizma je mogoča samo. ako se pretrgajo vse vezi z onimi, katerim ni fašizem nič drugega nego nekaka obramba privatnih Interesov najtemnejših in najžalostnejših razredov, ki jih ima Italija. Ako imajo v Rimu pogum, potem bodo mogli rešiti gibanje, ako pa nimajo poguma, pa Izgine fašizem s političnega pozorišča avtomatično, ker dokaže, da se ne mora preobličiti. ^ =z Anglija so udeleži rasoroeitvens konference. Iz Waohigtona poročajo: Državni departement jo prejel noto angleškega zunanjega ministra lorda Curzona, kjer mu uradno sporoča, da so Velika Britanija udeleži razorolli-vene konferenco v Waehingtonu. Hkrati izraža upanje, da bo izid konferenco zelo velikega pomena. =n StroSki čeikoslovaskih legijo-narjev na italijanski fronti. Is Rima poročalo, da je dospela tja posebna češkoslovaška finančna komisija, ki ima nalog, da uredi dolg v znesku 1QQ n*Uuorox lir. ki lih ie lafeta iteli* mašCiijte tržaShl požig! Dns 13. folija 1920 se je zgodilo ene nezaslišano divjaitvo. da je podivjana druha-l pod patronaaeo uradnih orranov zsigala naso trdnjavo ob Adriji. Ko so švigali takrat rdeči plameni proti nebu, tedaj je zlohotno vriskale v pijani radosti rasbesnela množica, če* uničili amo trdnjavo tržaških Slovencev, za večno strti so sedaj oni. Toda prezgodnja jo bilo veselje, ker obenem • plamenom so ni dvignil proti nebu samo rdeči petelin požiga, ampak tudi petelin maščevanja. S pogorišča kliče na maseevanje ta petelin in krepi odporno silo podjarmljenih in vzbuja ljubezen ln požrtvovalnost svobodnih. Ia da ostane njegov klic vsem Jugoslovanov neizbrisno v spominu Je safie#fla Jugoslovenska Masi ca svoje prve kolke, ki so posvećeni požigu rrseJkega Narodnega doma. TjSpo, umetniiko delo slikarja Kosa so ti kolki in polni rodoljubne simbolike. Sredi v plamenih stoji v bojni pozi petelin in kliče na maščevanje, da bo prebita črna žalost tržaških Slovencev, ki je nastala ia rdečih plamenov po-ži*A Narodnoga doma* Simu tono rot« mora biti za enkrat naisneiiimjri. to je da podpremo Jugoslavensko Matico. Ker 13. julija je bila s požigom Narod* nega doma zadejana vsem Slovencem globoka rana in vp© kulturno življenje je bilo s tem o gro Seno in zato ie nastala s tem »a Jugoslovansko Matico dolžnost, da pomaga primorskim Slo* vencem. In ta enostavna, toda vendar življenske važnosti velika resnica je na enak priprost način uveljavlieae na kolku. Poeig tržaškega Narodnega doma je bil največji zločin nad primorskimi Sovenci. Izvršen pa je bil zločins ker so bili tržaški Slovenci zvesti nara Zato je nasa dolžnost, da nagradimo njih zvestobo in da maščujemo zločince. Zato, cufte klic rdečega petelina, zato kupujte kolke Jugo«lo-veaske Matice, ki so v pomoč preganjanih in ki so danes nase nafzidat-nejse irmecevanie. Za danes je to maščevanje sicer še skromno, toda ono je predpriprava za ono drugo maščevanje, ki ga hočemo vsi in ki ga mislimo vsi. čeprav ne govorimo o njem Zate kupu {te kolke Ju^oslovenske Katice, zato mascajto tržaški požig! Sožaltie izjaue tujih odposEansfeu. — d B-Jkarešta, 23. avg. (P. B.) Tukf.j se je vršila v cerkvi pri Am« zi svečana zadušnica za pokojnega kralja Petra L, ki so ji prisofrtvo» vali kralj Ferdinand, člani vlade, predsednik parlamenta, ves diplo* matski zbor kakor tudi načelnik mesta. Zastopani so bili tudi naše poslaništvo, konzulat in naša kolo* ni j a. — d Praga, 23. avgusta. (P. B.") Na dan pogreba kralja Petra so se vršile v vseh tukajšnjih cerkvah zadušnice. V staromestni cerkvi je prisostvoval zadršnlci zunanji mi» nister dr. Beneš kot zastopnik predsednika republike. Navzoč je bil tudi ves diplomatski zbor, zastopniki mestnih * oblasti, nrnoSo* številni aktivni in rezervni Častniki zastopniki vseh korporacij in udruženi ter mnoge osebe naše tu» kaišnje kolonije. Po zadušnici je imel naš upravnik na zahtevo zu« nanjega ministra dr. Beneša Pre» gled jueoslovenskefia polka, ki te bil postavljen pred cerkvijo. Ves čas pregleda je igrala godba jugo* slovenske himne. Vsa prireditev: ie bila zelo svečana. « — d Dunaj, 23* avgusta. (P. Bj V tukajšnji srbski cerkvi se je vr> šila svečana zadužnica za pokojnes ga kralja Petra I. Cerkev je bila vsa prevlečena s črnino ter sveča* nostno opremljena. Zadušnici so prisostvovali kancelar Schober z vsemi načelniki ministrstva za zu* nanje stvari in diplomatski zbor. Zadušnici je priostvoval tudi rniruV ster Marko Trifkovič, ki biva tttt kaj. Zadušnica se je izvršila r.a naj svečane jai način. Sedemdesetletnica Hlojzlla Jlrasha. I Danes obhaja češkoslovaški narod sedemdesetletnico enega svojih naj-večjih mož. Nekdanji skromni gimnazijski profesor Alojz Jirasek ie postal s svojimi zgodovinskimi romani, povestmi in dramami najvplivnejši duševni voditelj svojega naroda. Od najstarejše češke zgodovine do poslednje dobe je obdelal mojster Jirasek v genij a lni obliki vse herojsko Življenje Češkoslovaškega naroda, vse perij o de političnih, verskih in kulturnih borb* vstajanja in padanja, tragedij ln trium-fov. Od Libuše do Husa in Žižke, od Čeških bratov, Psohiavcev do francoskih Časov. L 1848. in do poslednjih dni se kupici grmada njegovih dek razkošnih po jeziku, po dialogih, polno-krvnosti dikcije in silni plastiki značajev, silnih v svoji koncepciji, rafiniranih v pripovedni ali dramatski tehniki ter bogata idej in zlate poezije. Razumljivo je, da so Jiraskova dela biser in ponos Češke beletrije in dramatike ter se vprizarjajo njegove velike tragedije zlasti ob zgodovinskih jubilejih, razumljivo, da so postale Jiraskove knjige duševna last Češkoslovaške inteligence in ljudstva ter da so bile vir, iz katerega so naši bratje v najmučnej-ših in najtežjih letih poslednje dobe črpali oživljajočo uteho in vztrajnost v odporu. V stotisočih iztisov so bila Jiraskova dela v Evropi, Aziji ln Ameriki razširjena ter so budila, tolažila, bodrila in učila. Med vojno so bili Jira-skovi historični romani blagoslov, ki je rosil na češkoslovaški narod, izčrpan in oropan vseh pravic. V vojnem ujetništvu je bila češkim polkom Jiraskova knjiga najmočnejša vez z domovino in češkim legijonarjem je bil Jirasek učitelj in voditelj. A Jirasek je imel končno odvažnost že mej vojno postaviti se na Čelu poslednji borbi za osvobojenie češkega kraljestva. V družbi pesnika Jaro-slava Kvapila je izdal na narod manifest, v katerem je brezobzirno obsodil avstrijsko narodnostno politiko ter izrekel odkrito, da je edini cili češkoslovaškega naroda povsem samostojna češkoslovaška država. Ta manifest ia bil kakor Caesarjev »Alea jacta*: vojna napoved Avstriji, ki ji je mogel slediti le smrt ali zmaga. Takrat se je začela odkrita revolucija, ki je prerezala hipoma prt med Prago in Dunajem. Germanskemu tigru pa so bili že izlomljeni zobje, ni se upal planiti več po Cehih. Dno 13. aprila 1918. je čital Jirasek v sijajnem praškem Obecnem domu historično zakletev Čehov, da gredo z Jugoslovani združeni v odločilni boj za svobodo in lastno drŽavo. »Zvestoba za zvestobo!« se je prisegla tisti dan ter se je vpričo Jiraska ponovila v majskih divnih jubilejskih slav-nostlh Narodnega divadla. Tako je stopil Jirasek tudi v našo politično zgodovino ln hvaležni mu ostanemo, ker je na njegov klic tudi Jugosloven razlornil svoje tisočletne robske verige. Jiraskova dela so v Slovencih dobro znana in ljubljena pri vseh, ki Či-tajo Češke originale. Prevedeni so njegov roman »Psohlavci« (Govekar), njegova povest »Filozofska historija« (Zalar), drama »Vojnarka« (Gestrin), »Lucerna« (Govekar) i. dr. Več del pa v slovenskem tisku še ni izšlo. Še tekom prvih mesecev naše bodoče gledališke sezono se vprizori Jiraskova drama »Oče«. Jirasek je torej zaslužen mož tudi za nas, njegova dela so tudi že naša, njegove zasluge so tudi nam v korist. Mojstru Jirasku hvala in slava! In še na mnoga plodovita leta! Dneone uesti. V Ljubljani, 24. avgusta 1921. Na izrecno željo g. župana Ur. Ivana Tavčarja odpadejo vse slavnosti, ki so bile "projektirane ob priliki njegove sedemdesetletnice, in sicer z ozirom na splošno žalovanje povodom smrti kralja Petra Osvo-boditelja. — Iz mržnje do države in dina« stije. Ni kmalu človeka v državi, ki bi bil bolj prožet sovraštva do Ju* ivije in do naše dinastije nego lženberški dekan Karel Gnido* ta protitip sfanatiziranega kle* nega duhovnika, ta odtisek \ ega Šušterčijanca. V svoji za* ' i, o kralju Petru Velikem. »Slo* :c« od četrtka, 18. t. m. je priob* J a prvi strani odredbe škofijske* ordinarijata, ki določajo, kaj duhovščina v oziru smrti naše* i -alj a storiti. Točka 3. teh odredb »Na cerkvenih, oziroma žu* kih poslopjih naj se izobesi i zastava, ki naj visi do konča* pogreba,« Preko vsega tega je lekan Karel Gnidovec. Žalne ve ni hotel razobesiti Tržani ostajali nejevoljni, nestrpno sc li, kdaj se bo dekan zavedel, kaj storiti. A zaman;, zastave ni bi* Japočila je že sobota (20.avg.) zastava se še ni pokazala. Zdaj inila mera potrpežljivosti. Par h mož je napravilo na višjem setentnem mestu v tem pogle* rimerne korake. In Šele to je iz* V noči od sobote na nedelje d dekan na cerkvenem zvoniku 3siti žalno zastavo. Zagledali 0 torej šele v nedeljo zjutraj. 21. avgusta. Nedostaje nam be* da bi zadostno ožigosali nek varano početje tega gospoda. Pc 1 mislih si je sam spisal hujšo dbo nego bi mu jo mogel kdc i Vlada si pa bo, trdno upamo »zvestega« državljana^ tega »itelja« naše dinastije, pač dob* ipomnila. O dekanu Karlu Gni* \or ai se je svoj čas dosti pisalo pc pisih. Da je bil njegov značaj em pravilno orisan, spriČuie vse jasno gorenje njegovo po« — Šentjakobska napredna krjižm- ca. Vožarski pot 2, koncem Florijan-llice, električno postajališče, iz-- a vsak delavnik od pol 6. do pol ?čer najlepše slovenske francoske i« argleške knjige. Kupujejo se knjige Po najvišji ceni. k — Izzivanje nemških pritepeneev. L c° :> nam: Pri Sv. Jurju ob juž. zel. i« umrl nadsprevodnik Poreč, ki je služboval na glavnem kolodvoru v Marite* £ ffigpbu je Jfi^^ti&B&bu, tovarišev dospelo tudi več železničarjev iz Nemške Avstrije. In ti so se ka-pricirali, da morajo na Jugoslo venskem pokopališču zapeti nemško nagrobni-oe. Župnik se jo nekaj časa ustavljal, ker so ga naši železničarji po3vaj-ili, naj ne dopusti kaj takega^ ker nemškim železničarjem ne gre za pijeteto, ampak za politično provokacijo. Župnik so je udal neruskim zalite vam Med ogorčenjem slovenskega občinstva so Nemci peli svojo nemške pesmi. Da fo bilo to provokacija, to so isti nemški železnčarfi pokazali rudi med vožnjo nazaj. Vedli so so tako izzivajoče, da je bilo potujoče občinstvo ogorčeno, zlasti ker so se širokoustili, češ, naj le počakamo, kaj bo čez tri tedne z našo Jugoslavijo. — Ali ni bilo nikogar, ki bi bil tem predrznim hujskačem pošteno prtemikastil kosti? — Sovraštvo napram Sokolu. Na severni meji se je v zadnjem času razvilo strastno sovraštvo proti Sokolu, toda no toliko od nemške strani kakor od pristašev SLS. Vzgled iz vsakdanja življenja: Iz Slovenskih Gorio potuje ženska proti Mariboru. Že pred nočjo sreča voznika tudi v isti smeri. Naprosi ga. naj bi jo vzel na voz. Voznik Je bil že pripravljen, kar opazi na Ženski bluzi sokolski znak, tedaj jo, že na voz stopajoče surovo odrine, požene konja ta so zarezi sovražno: >So-kolskih . . . jaz no vozim k — Skrajni čas je, da vodilni, narodno čuteči krogi SLS uvidijo nevarne posledice takega sovraštva ter če že hočejo skupne vrste cepiti z Orli, saj v hujskanju in sovraStvu naf ne vzgajajo nerazsodno kmetsko m adi no, kakor se to žali-bog prakticira. — Priznanje. Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Notranji minister je izrekel priznanje in zahvalo beogradski policiji in orožniStvu povodom službe in vzdrževanja javnega reda ob pogrebu kralia Petra I. — Odkritje spominske plošče Pod-llmbarskemu. V nedeljo, dne 28. avgusta t. L se na slovesni način odkrije spominska plošča pisatelju Podlimbar-skemu. Dosedanji pozivi za prispevke v pokritje stroškov niso imeli zaželje-nega uspeha, Nadaline prispevke v ta namen zbira g. Miško R e i c h e r v v Ljubljani, Mariji trg št. 3, katerega toplo priporočamo našemu rodoljubnemu občinstvu, — Da se ne pozabi. Z ozirom na včerajšnjo notico poroča pod gornjim naslovom nam ravnatelj II. mestne deske ljudske sole g. Janko Jeglič, da ima na svoji hiši v Ilirski ulici št. 27 razobošeno žalno zastavo od prvega dne, ko so fe zvedelo za smrt blagopokojnoga kralja. Zastava Je na strehi krog droga zamotana, vendar dovolj vidna. O tem lahko pričajo sosedje in policijska straža. — Kaj je storiti, če kdo umrje? Kadar kdo v Ljubljani umrje, ga je treba nemudoma zglasirj v mrliško« popisnem uradu na magistratu v Galetovi hiši pri tleh. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ta prijava je potrebna, da more mest« ni zdravnik — mrliški oglednik — vedeti, kam mu fe iti ogledat mrli* ča. Ta mrliški ogleda prihaja redno vsak dan ob devetih dopoldne v popisni urad, kjer mu izreče seznam mrličev, katere je treba ogledati. Druga naloga prifavnika je pot do zdravnika, ki je umrlega nazadnje zdravil. Leta mora brezplačno iz* polniti takozvani zdravilni list, za kar pa mora priiavnik vedeti rojst* ne in druge podatke pokojnikove. JZd*sVYjyk vnjaa bolczco in smrtni vzrok ter se podpiše. Ko ima stran* ka tako pravilno izpolnjeni zdravilni list v rokah, se obrne na po« grebni zavod, da se z njim dogovori zaradi cene in vrste pogreba itd. Cc pa je stranka tako ubožna, da nika* kor ne zmore pogrebnih stroškov za rajnega, predloži zdravilni list neposredno v mrliško * popisnem uradu s prošnjo, naj se umrli po* koplje na občinske oziroma mest« ne stroške. Če so pogoji za ta dani, ukrene urad vso potrebno, da se prošnji ugodi. Če ie stranka izročila pogreb pogrebnemu zavodu, pre* skrbi zavod vsa nadaljna pota, si* cer pa mora stranka sama izročiti v popisnem uradu izstavljeni beli mr* liškosogledni list upravitelju na po* kopališču, rdeči izpisek pa v pri* stojnem župnišču. Glavno je, da se mrliča brez odloga prijavi v mrii* ško*popisnem uradu, kjer se dobe vsak čas potrebna nadaljna pojas* nila in navodila. Premožnejši sloji radi smrt naznanjajo neposredno v mestnem pogrebnem zavodu v Prečni ulici 2, ki potem za nic opravi po svojih uslužbencih vsa nadalina pota. Manj imovitim pa se priporoča prvotno obrazložena redna in cenejša pot. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski zdravstveni izkaz za doto od 14. do 20. t m. podaja sledečo statistiko o zdravju v Ljubljani. Novorojenih 32, umrlih 36, od teh domačinov 24, tujcev 12. V zavodih je umrlo 20. Vzroki smrti: življenska slabost 1, daviea 1, ošpice 1, griža 14, možganska kap 4, srčna hiba 1, rak 3, drugi naravni vzroki 16,. smrtna, poškodba 1. — Prijavljene nalezljive bolezni: daviea 2, g r i ž a 85, od teh v domači oskrbi 34, v bolnici 41, vojakov 6. — Ošpice 1. — Izjava, kojom podpi5ani izjavljujem, da mi je Banka Beogradska Zadruga d. d. prigodom moje velike nesreče od požara, kojem mi je izgorjelo seno, štala i drugo, celu osiguranu sumu od Kruna 50.000 potpuno u celosti isplatila. Preporučam ovai naš potpuno domaći zavod osi »uranja svim našim gospodarima. — U Bovi ću dne 16. avgusta 1921. — S te van Mra-ović, posednik i gostioničar.. — Smrtna kosa. Rodbini živino-zdravnika Josipa Sinka je umrla devetletna hčerka Jožica. P. v m.! — Pripravljalni odbor za dr. Tavčarjevo proslavo. Na danes zvečer ob 6. sklicana 6eja na magistratu odpade. — Popravek. V poročilu o sokolski manifestaciji v Središču, priobče-nera v včerajšnji številki, se navaja kot govornik >brat Holzapfelc. Pravilno so ima glasiti >Kostna}ptfel<:. — 201 črnita prvih kranjskih abi-turijenjtov. Letos je poteklo 20 Tet, odkar je v Kranju popolna gimnazija. Prvi abi turi jen ti tega zavoda se snidejo dne 4. septembra letos prvič po 20 letih v Kranju. Prihod v Kranj zjutraj, nato sestanek v gostilni P. Maver, popoldne skupni Izlet. Bivši kolegi, kateri so nas iz kateregakoli vzroka predčasno zapustili, dobrodošli. — Poročil se je dne 20. t. m. v Ljubljani učitelj Hegler Fric iz Po* lorr. a z gospodično Mimico Šrbec iz Loža. — Zamenjal ee je v vlaku pred tremi tedni, ki odhaja iz Ljubljano na Gorenjsko ob pol 7. zvečer, zavitek, ki ima razun drugih reči robce s črkami F, Z., z zavitkom ki vsebuje otročje perilo. Tisti, ki ima zavitek z otročjim perilom, naj ga vrne v Ljubljano na Martinovo cesto št. S, kjer dobi svojega nazaj. — Izgnani Habsburžan. Kakor nam iz Gradca, 24. t. m. javljajo, je dospel z včerajšnjim dunajskim brzo vlakom v Gradec sin nadvoj* vode Leopolda Salvatorja s svoje soprogo Dagmar, ki je bil izgnan iz Ljubljane. Do meje so ga spremlja* li jugoslovanski orožniki. — Golfufiv zanicnjaOec dolarjev. V zadnjem času se povsod pojavljajo rafinirani sleparji, zamenjevale! dolarjev, ki proslepe ljudi, da kupujejo od njih dolarje starih emisij ali pa ponarejene. Ljudje, omamljeni vsled veliko kurzne vrednosti dolarja, kaj radi kupujejo dolarje. Tako je 11. t m. neznan goljuf prodal pod pogojem, da tekom 3 dneh zopet izmenja, Kukonborg Andreju v Trbovljah 100 dolarjev za 12.000 kron. Omenjeni se je izdajal za lesnega trgovca, baje doma iz Skofje-Ioke. približno 25—27 let star. Ker eo goljuf ni več javil, je odšel Dernovšek Janko v Liubljano. da izmenja bankovec 100 dolarjev, kjer pa se skoraj vse banke izjavile, da bankovec no velja več, ker Je zapadne emisAfe. — Med kopanjem ukradena obleka. Petnajstletnemu Vilkotn Lampe, iz Prisojno ulice št. 1, je bila med kopanjem na Savi pri Jezici, približno ob 6. uri zvečer ukradena obleka in sicer: hlače SSnnassjive barve; suknjič tomno-modro barve z belo pisano podlogo v rokavih, nikel-škatljiea za cigarete skupna škoda znaša 1400 K. — Tatvina vozička. Dne 20. t. m jo bil Mariji Rus na Vodnikovom trgu ukraden dvokolesni voziček. Na njem je bil prazen kum i k. — Razstava. Na številna vprašanja naznanjamo, da se nahaja Umetnostna razstava na Miklošičevi cesti št. 5 poleg hotela Union. Pristopajte k „Jugo-slouenskl matici"! Ilalnouelsa poročila. Bolezen kralja Aleksandra. — d Beograd, 22. avgusta. Prestaro poroča iz Pariza: Yr *rajšnje poročilo o zdravstvenem stanju Nj. VeL kralja Aleksandra, Zdravstveno stanje Nj. Vel. kralja Aleksandra je na potu k znatnemu izboljšanju, otekline po-nehavajo. Jutranja temperatura je znašala 37.8, večerna pa 8S.4, žila 96. Slede podpisi. — d Pariz, 23. avg. Zdravnika dr. Bernard Connec in dr. Bandc* VENCI FRANCOSKE REPUBLL KE NA GROBU KRALJA PE* TRA L — Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Pod vodstvom vojvode in maršala Franchcta d' Espcrava se je včeraj francosko odposlanstvo poklonilo na grobu v Oplencu kralju Petru I Velikemu Osvoboditelju. Francoz sko odposlanstvo je na grob polo* žilo dva lepa venca iz naravnega cvetja. Na enem je bil napis: »Predsednik Francoske republike — kralju Petru L«. Na drugem pa: »Vlada Francoske republike — kralju Petru L«. DR. KOROŠCEV PROTEST. — Beograd, 24. avgusta. (Izv.) V vseh parlamentarnih krogih je vzbudil znani protest dr. Korošca živahne debate in splošno ogorče^ nje. Današnja »Pravda« posveča temu netaktnemu izzivanju daljši članek, poudarjajoč: Minister na razpoloženju dr. Korošec je dvignil svoj protest. Dr. Korošec je pričet* kom seje protestiral pri predsedni* ku narodne skupščine dr. Ribarju zakaj se bo nazval kralj Peter Osvoboditelj, ker se ne more trditi da je srbska vojska osvobodila Slovence in Hrv.« »Pravda« ostro zavrača te Koroščeve insinuacije. Korošcev nastop je splošno vzbudil največje ogorčenje. Raupiasf Zctezničarske organizacije o Sloueniii. — Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Ministrstvo notranjih del je odre* dilo razpust komunistične železni« carske organizacije za Slovenijo ki je bila včlanjena v sindikalnem »Savezu transportnih radenika : namještenika«. Razpust se ima ta» koj izvršiti. Železničarska organi* zacija je imela svoj sedež na Tur* jaške m trgu. Dinarska ueljaoa poŠtah. — Beograd, 24. avgusta. (Izv.) S prvim septembrom tega leta bo na vseh poštnih uradih kraljestva SHS uvedena edino dinarska ve* Ijava. Vsa plačila in izplačila se bodo zaračunavala edino le v di= narjih. PoCak In Baranja. MADŽARI V PEČUHU. — d Budimpešta, 23. avgusta Madžarski kor. urad javlja: Po do* spelih poročilih se je zasedba Pe* čuha izvršila po programu. Ob 12 je general Maron prevzel mesto Ob 8. so vkorakale glavne čete Na glavnem trgu so imeli govore katoliški škof Zichv, reformni in evangelijski župnik. Na pozdravni nagovor rudarja je odgovoril feld* maršallajtnant Scoa, da je prišel s prijateljskirni Čustvi za delavstvo in da hoče skrbeti za živila in obleko, ki bo poceni. MADŽARSKE CETE V BARA* NJI. — d Budimpešta, 23. avgusta. (Presbiro) Madžarske čete so vko* rakale v novo osvobojene kraie Nivi Seged, Bajo in ostale dele Baranje. Ob 3. pop. so prevzele ob* last tudi civilne oblasti. Železniški promet preko mosta pri Szeregi ie vpostavljen. Telefonski in brzo* javni promet bo v kratkem vpo» stavljen. POMOČ BARANJSKIM BEGUNCEM. fmmi Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Minister za socialno politiko je za enkrat dovolil za pečujske in ba* ranjske begunee potrebni kredit v znesku 25.000 dinarjev, kateri zne» sek se nakaže županstvu v Osi je* ku, da je razdeli med begunce. V Osijek je do&lo okoli tisoč delav* cev, MALA ANTANTA PROTI KO* MUNISTOM. d Moskva, 23. avgusta. (Brezžično) V ministrskem svetu v Bukarešti je izjavil minister za zunanje posle Take Joncscu, da je naloga male antante, sprejeti boj s komunizmom. Konec avgusta bo za razmotri van je tega vprašanja sestanek romunskih, čeŠkoslova* ških, jugoslovenskih in italijan* lac ter naša zdravnika dr. SubotiČ in dr. Kocn so izdali včeraj nasledi nje poročilo o zdravstvenem stanju Nj. Vel. kralja Aleksandra L: Z ozirom na včerajšnje stanje je da« nainje zdravstveno stanje neiipn* menjeno. Jutranja tempratura ja bila 37.7, večerna 383, iila 100, Bolgarija. KRITIČNI POLOŽAJ V BOLGARIJI. — Beograd. 24. avgusta. (IzvirnoJ Iz Bolgarije prihajajo vesti, da je Dolci ža| v državi zelo kritičen tn resen. Dno1 23. t. m. se je že pričelo z razpustom rodne bolgarske vojske. Razpust voj* ske povzroča med narodom odpor. Bolgarska vlada je izdala poziv, da so naj pojavijo dobrovoljci, katerih pa ne more dobiti pod nikakimi pogoji. Do* slej se :e prijavilo ?amo 17 dobrovoljci cev. Vojno ministrstvo ln ministrstvo Mnanc pozivata narod, naj vstopi v do* brovoljsko vojsko, že z ozirom na var^ stvo javnega premoženja. Dobrovoljci naj čuvajo javna skladi^a, carinami* ce, javne blagajne in zakladnice, kakor tudi denarne zavode in banke, katerim, preti nevarnost, da jih nedij^ipluiiraV ne tolpe oplenijo. , Vlada opozarja narod na resnost položaja. Delegati zemljoradničke stranke so 21. t. m. priredili po vsej državi številne shodo in zborovanja, na katerih so poživljali za vstop v dobroV voljsko vojsko. Bolgarija stoji pred dilemo: »Ali dobrovoljci ali tule roba stvo!« — Sofija, 24. avgusta. Po meshi .'e živahna agitacija za dobrovoljce* Povsod so nalepljeni na inicijativo vla* de velikanski lepaki z napisi: »VpKlte, se za dobrovoljce, da rešite Bolgari-* jo! Najbolje je biti dobrovoljce.« OBTOŽBA MINISTRSTVA RA* DOSLAVOV. — Beograd, 24. avgusta. (Izv3| Iž Sofije j avli a j o: Sestavljena ja obsežna obtožba vsega bivšega mb nistrstva Radoslavov, ki je bilo na vladi v letih od 1913 do 1U18. Obt tožba obega 833 strani velikega foA mata. Na podlagi sklepa Narodne* ga Sobranja z dno 29. marca 1920 je javni obtožitelj dvignil obtožbo! zaradi veleizdaje proti bivšim mli nistrom: min. predsedniku dr. Ra/ doslavovu, min. Popovu, Pcševu nj Tončevu, dalje proti generaloni Žekovu, Bojadžiievu in drugim* Za priče je povabljenih 188 raznih političnih, vojaških in uradniških} osebnosti. Vabljenih je več minja strov, načelnikov vseh uradov iri vsi člani vrhovnega poveljstva^ Razprava ie določena na 5. aepf tember t. L BANČNO POSLOPJE PROMET^ NE BANKE V LJUBLJANL i — Dunaj, 24. avrgusta. Generak no ravnateljstvo Prometne banke je sklenilo sezidati v Ljubljani z* svojo podružnico bančno poslopje*- ★ DE BERTI ZA ITALIJANSKO! SOLO NA — KRKU. "i — Rim. 22. avgusta. Istrski po* slanec De Berti jo predložil zunaj njemu ministru vprašanje, ali misli italijanska vlada storiti vso potreb* no, da se otvori tudi letos Italijan« ska šola na Krku, češ da so čuje, da so to ne zgodi. (Primorski italijanski poslanci hočejo torej odpirati italijanske šole v Jugoslaviji potom; svojega zunanjega ministra, doma pa hočejo zapreti vso jugoslovenj ske šole 1) RESKI ARDITI ZAPRTI V PULI — Pula, 23. avgusta. Reško ar« dite, ki so prišli na skaline Sv. Mar*i ka, na jugoslovanski teritorij, so aretirali na ukaz vojaške oblasti ir) jih s torpedovko prepeljali v zapore v ulici dei Martiri na razpolago pO morskega vojaškega sodišča. VELIKA DEFRAVDACUA. — Budimpešta, 24 avg. Aferti borznega komisarja Martona, ki je* pobegnil iz Češkoslovaške na Madi žarsko, vzbuja veliko senzacijo. Poa| neverbe pri West*Ost*akcijski druži bi znašajo nad 26 milijonov kron Zaprtih je več ravnateljev te druž^ be. Družba je imela svoje posle tu* di po važnejših mestih Jugoslavijpj Aretirani ravnatelji izjavljajo, (B je družba krita za ta znesek. Grško - turska ooj- — d Cari*rrad- 22. avgusta. Po po-< slednjih poročilih iz Anatolijb so nat-daljujo prško prodiranje brez ovire, Grki so baje že prekoračili reko Saka* rijo, Polatlv in poizkušajo sedaj ob* krožiti gordijsko pokrajino. Turški krogi menijo, da Muftafa Kemal ne ha prepustil Angore, ne da hi proj fc4 y£v stran* 4, pbLUVENbrU nakod*, on« 25. avgusta a»*j ilev. 189. Gospodarske oesfL Bone. , 23. aroiate. De*t»e. Berottn 51. Pari* m. >ndon 163.60, P vrtaj 4.14 Praga Talutet £rexio. tranld 841, oboi, avatrljaksa krone a.50. Zagreli, B. avgusta, Dfrrtae, SO£—80~tl*, mndtarake krone 46—46, a*g Hijrijsna v tasAwtrifakih obra-.ftp.^ PoToda ob Savi fs bilo v dneh !©a H. A) 3KX evffueta posvetovanie in-toektovjer dela Ta vao cLtave Pri šotnih je bflo 16 delegatov pod vodstvom in%, Antefa fctebipa.. Raepravlalo se je pelaa; drugega o higijenskih napravah v in du s tr i j ak i h podjetjih. Posvetovanju je prisostvoval tudi minister za socialno politiko dr. K m k o v • c. — Sejem v Krškem. Županstvo v Krškem naznanja vsem obisk o valcem sejmov, da je sejem v Kr* $kem v soboto pred angeljsko ne* del j o dne 3. septembra, ne 27 t. m., kakor je pomotoma, v raaličnih ko= ledarjih zaznamovano. — Carinske šikane v Maribora. Novi predstojnik carinama v Mariboru je začel uvajati novosti; katere je sicer poskusil že prejšnji predstojnik uvesti, pa se niso obnesle in adi sto nam, da se tudi eedaj ne obnesejo. Doslej 6e je vsaka reekspediclfa prtljaga iz Maribora odposlala s propustnico, kar je šlo lahko, čeprav so bile sitnosti radi vknjiževanj* in izknjiževanja pri carin" skem knjigovodstvu. Od sred* 10. t. m. dalje pa se mora za vsako reekspedici-jo prtljage sestaviti deklaracija in trip- lo. Kaj to pomeni, ve pas vsaki trgovec Ne be drugače za poailjatve, ki so na potu, kakor, da se jih Uroči špediterju. Iz tega narastejo ogromni stroški (vsak dan za 100 kg 10 K 1 starine j in ogromna zamuda. Blago bo stalo v skadišču vso dni in komaj se je malo ugladila pot in izpraznilo skladišč©, grozi zopet velikanski zastoj. Kot protiukrep svetujemo trgovcem, kakor jfc bilo v našem listu »e nasvstovaiio: prvič, da za sedaj pošiljajo vsi svoje blago kot braovozno posiljatve, drugič, da obenem zahtevajo od jufcne želeanice, da bodo avstrijske postaje odpošiljal d prtljago direktno na vse postaje v Jugoslaviji. S tem bosta razbremenjeni carinama in železnica v Mariboru, stranke bodo blago takoj dobivale in nove šikane izostanejo le bav-bav za nemarne trgovce. — Obrtna razstava v Mariboru. Nasproti raznim vestem, da se je razstava zopet preložila, izvaino od naj-verodo6tojnejso strani, da se razstava otvori in vrši natančno knkor je bilo določeno. Te dni feo ee že raspoetall tudi v stikaj toaadevni veliki reklamni k+paki. Ra-zetavae predmete j« predložiti najkasneje do fi*fit8f:*bra o*!h<>rti v Mari bo ni. — »Zložba poBed«'^'?« zemlji*;:«. Deželna komisija za asrarske ooeraci-je v Ljuhliani je izdala brošuro o zk-;->i poljedelskih zemljišč. Popisujepom4 koristi zl žhe m udeleženec poljedelca in uradno zložbeno postopanje. Brošuri sta pri ki opij ena tudi dva načrta, iz katerih se razvidi, kakšno je 7em!; pred in po zlozhi. Ker ie zložba ve važnosti za naše kmetijske razmere, opozarjamo kmetovu!je na to broši i u katero dobe ti^ti, ki se re^no zanii za zložbo brezplačno pri deželni komisiji za agrarske operacijo v Ljubljani. Eraitocns oestf. — Pevk e i h pevci LjaeT ja ■ h sca Zvena! V petek oh pol .Q. zvečer n seatanel:. Dnevni red: Islet iborav, delov« n> bodoči sesoni. Vs^ in r«i! — Društv bančnega uradnUrva V ! Ljubljani obvešča svoje člana da ao : društvene legitimacije rotove in da se I isdaiajo vsak torek in četrtek od 15. dp ! &h zvečer v društvenih prosto rta y podzemeljskem lokalu »Jadranske iki . SelenJtnirffova ultea. Člane $p j opozarja, da prinesejo seboj svojo siU ko oa mehkem kartonu. Tajništvo. Glavni urednik: Pasto PustoslemSek. Odgovorni urednik: [van Pod ribi J. Trgovski sluga te spre Jase tako). Sasio pismen« poav-dbe z navedbo jezikovnega znanja hi 'đesedanleaa službovania te vposiati na pofttssl predal 123, LjufelJ- asi8 tenitna ponudba. lo Izobražena gospodična 90 let rta« fine rodbine, mam posettnlca v ,tu, želi znanja t svrho poznefik iltve Z višjim emdnHsom. Ponudbe „ SS. avjnata pod »Cvetka 6838* na [ upravo fiftov. Naroda Na anonimna as ae oava. 5833 Proda se hiše fe sredini ateste Ljubijese v kateri je fobbro vpeljana goatilaa. Poirve se v qprav. Slov. Nar. 5615 'Jc Za izraženo sočutje ob priliki smrti in pogreba našega iskrwlj«*ljene-ga sina se tam potom najprisr-čnaje zahvaljujemo. T l&mu*> 23,8. 1921. Oblieil Mrakova. Kot pisarniSka mož šali službe mlad gospod, skladiščnik ali tema kaj silčnega. Vstop s 1. septemb. Ceixj.ponudbe pod »Zanesljiv 5824" na npr. Slov. Narod«. 5824 Brivski stol se proda. Š. Strmoll, Ljubljana, Pod traaeo 1. 5808 Z eni t mi ponudba. Oroin. narednik. 33 L star, z 80.0C0 K rine. zelo podjeten, se želi v svrho eaitre seznaniti z gospico ali mlaj'o vdovo, katera bi hnela posestvo, gostilno ali trgovino. Ponudbe pod .Sieča Te išče 5810" na upravo Slovenskega Naroda. 5510 Veliko prozno sobo \tit v Ljubljani, eTentuelno na periferiji mesta, družina z 1 otrokom. Ponudbe pod .Družina 5814" na upravništvo SIot. Nareda. 5814 Moško kolo dobro ohranjeno s prostim tekom se proda Gosposka ul. 9,1. 5817 n Pesestva od 4 do 100 oralov, trgovske hlse, vile s posestvi, gostilne, hotel, milnf stanovanjske hiie, tovarna, pekarna se Bodajo potom pisarne Zagorski, arlbor, Barvarska ulica 3. 57&9 Dobra vsjolina (Orchsater), se proda. Kavarna Škofi a uL 12, Ljubljana. 5819 Izurjena prodajalka se sprejme v papirni stroki. Oferte je poslati na šifro .Papir 5822" na uorav. Slov. Naroda. 5822 Damsko kolo dobro ohranjeno se proda. Naslov v npr. Slov. Nar. 5813 t Prlpfol je startni angel in poljubil na Celo mojo nad vse ljub\jcttO hčerko? edšla je v večnost moja edinka Jožica v cveflo e/te\ dne 22. avgusta po kratki mučni bolezni. K Večnemu počitku Jp shranimo dne 24. avgusta ob 4. pepoldae na pekopališcu v Šmartnem pri Kranju. Vae, ki so Jo poznali, prosim, da jo ohranijo v prijaznem spomaia* Sl avgavta 1921. ŽhilDDZdraimik Joiip Šinfe. lile se V odvetniški pisarni izmjena stroje piska(—ec) in stenogratinja(—). Ponudbe na dr. A. Vrtačnilc, Dalmatinova ulica št. 3, pritličje, desno. 5734 £epa enoBaostropaa hiša 7. lepim vrtom v arednl Ljubljane se takoj proda, Cena zmema. Kupcu je stanovanje na razpolago. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5807 MrsečBO sobo iiče soliden gospod, eventualno vzame sobo z dvema postaljama s svojim kolegom. Ponudbe pod .V. P. 5827* na upravo Slov. Naroda. 5827 2 JNjakinji se sprejmeta na stanovanje In hrano« Ponudbe pod .Stanovanje 5805- na upravo Slov. Naroda. 5805 Ltpa tfebroTiitlina tnniea na najlepšem prostoru sredi mesta Maribora v Gosposki ulici se odda. Vpraš-se pri Franja Kranjc, Maribor, glavna pošta poštno ležeče. 5830 Praktikantinja za pisarniško moč iSčem mesta v večji trgovini ali podjetju v Ljubljani, pod šifro .Kontoristinja 1000' 5812 Javna dražba Petek 26. avgusta eb 9« uri dopoldne se vrei javna dražba raznega lepega pohištva v Šmartnem pod Smsrno goro v starem šo!skem poslopju (krasna kredenca, dek. divan in drugo). 5826 ilobo^dpavnik 19 Trstle za sirene Mm na debelo in drobno m2 po K 4*— pri večjih naročilih znaten popust Sieirer Anton, Ljubljana, Jeranova u!. 13, Trnovo. 36 i Pozor, trgovci s lifo^u^! Vsakovrstne klobuke od 16/) K "nprej imam v veliki zalogi; tudi lene velou ne Klobuke. Frnsto Cernr, tov.ipi^er v Stebli, post? Domžale. Tovarna je oddaljena 7 minut od postaje Dom'.;'-Cene primerno nizke, postrežba točna lice se za pošteno Uružino manjše knuisko posesfv; v najem in oskrbo za stalno ali vsaj za daljšo dobo. Ponudbe pod .Mala posest 5795" na upravniStvo Slove: s «-.;.-« Naroda. T.705 G. F. teM cglaJcvaisc siasmrkjev WelIova 12. Izvršujem oglaševanja ter popravila ^la-savirjev in harmonijev speci;elao strokev ao, točno in ceno Pilili ■H zopaf ordinira. 200.000 praznih vreč iz jute, različnih velikosti, proda firma Bogrhese & Del Bianco Trieste, Via Šalica 7. 5818 rnžnica Zahvala, al Z* fa&MA) 90#trt|c ob prtllld smrti in pogreba našega j0jmJ0 soproga, oteta Jbi starega očeta, gospoda Josipa Stariha ne taal patom BaiprisrčntjJc zahvaljujemo, iskrena hvala Sokolu, DOiaffli DfaartH, mestni godbi, posebno pa gg. pevcem, sorodol-kom, priiateilcm m znancem ter občinstvu, Id SO pospremili n$Am ni aligovi ztoojl poti. ¥ OuMfaiHa, ffl avgusta 1931. OMlelJ (Revolverbank) z vertikalno revol-versko glavico za 6 delavnih kosov, vretenskepa prelaza 35 mm, znamka „ Hirsch ' s Maskiner, Stockholm" kompl. s predložni-kom odda SI sen u. MeUllwa-renlsbrik A. Waai«aok & Co-v Waltendprt - 9raz. 5825 lRm3£plSSa> V aedalSo 27. t. m. po*oldnd ob 4. ari 10 Ihi prodala na favni draifei 344 ms tramov pri poataii v Logatcu. Iikli-oaa cona K 208-000 ali m3 K 030. Knsoi ao vaM]o. 5806 dobro izvežban z večletno prakso in prima referencami se proti dobri plači taka) aproj *o pri R. Stermecki, Celje samo prvorazrednu, iskusnu i već uvedenu silu, traži tvornica Špirita, liker« i ruma, velepecara žestokih pića, te veletrgovina vina za Sloveniju, berpive ponude pod .Putnik 5/97* na npravo Slov. Naroda. 5797 Posestvo na fišže viil slična hlla in več gospodarskih po slopij. neizTabliene vodne moči, na^ 10 oralov obdelane zemljp. n«-»d 100 sadnih dreves, se za 375.' 00 dinarjev proda. Margareta K'cm, Ra4#če pri Dda-nem mostu. 577/ leoe as meseina soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni prešsi at. 53. 4*05 ftaijisl aka I r*. t dovl!^ Ševar, I d. na R.ikektj irvriuje *.cfnr> tu najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ecav:a|9»je. 2535 •v. m5 :r"Q za v*e s?nie dovrSino, trpeiao *n ceno, kakor tndi vse vrsle t?neti;i§Kih rtel pripo-očsts HATl Lftblf«-žia, Seaaeavfrts'^ šesta 13. (KoliasjJ Prodajalka M spv- rre takoj, Ponudbe Kranj) ^o&tna lo*«4e 119. 5801 fro$2 35 lena salenska sprava. Cena 15.000 K. Naslr-v pove tipfavmSrvo Slov. Naroda. i. — n Ulcncc za modno trgovino sq takoj sprejme, Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5678 Hakup ssrsa era sfs^ie, 27. avgusta se bodo zaključevale pogodbe v intendanturi Dravske divizijske obiski, vojnom okrugu u Mariboru in Celju, pri Komandi mesta v Ptuju in Slov. Bistrici. Interesenti naj stavijo pismene aH ustmene ponudbe na količine, katere lahko nabavijo. Pripravljeno seno in slama vsake vrste se odkupuje po dnevni tržni ceni prešana ali neprešana franko vagon. Datlo se vojni tovorni listi in uputnice ter stavljajo »e vagoni. Ponudbe se sprejemajo tudi po 27. avgustu. s*»mar1? Drevik« d*.?iglf»fea oblasti s. bral 13.105. I::,: - r:IMrj h : r'z .X: m B aataf Bal Latl^iv^ ml za kalkulacijo in prodajo. VpoStev pridejo samo v tej stroki dobro Verzirani in sposobni prosilci. Razventega otfpistlnjo fnikrka začetnica) katera naj bode tudi komercijelno dobro ilO* bražena. Po^oj za obe službi je popolno obvla Tanje slovenskega in nemškega jezika, po možnosti tudi srbohrvaščine. Prosilci naj vpoiljejo svoj car. \ itae, spričevala, zahtevke plače, ter po mož sti tudi sliko direktno na gornjo tvrdko. Ju£Osloven: imajo prednost. aaafpk «n po^rsvij^ faMai in teino ter gre tudi na deseto. lusostsv^cisko zastopstvo: I^P37l8.L|ilil3.T«r.^ V H^VA>j. rn*G/ Trgovski potnik dobro urel an še prep vot.o in kakor tudi sedaj v območju Hrvaškem ozir. Slavoniji, Liki, Primorju ter Sloveniji želi mesto v kakem večjem i?a!ante-ij-skim aH mamifakturnem polletju, nastop po dogovoru. Dopisi se naj po;i-liajo na uprav. Slov Nar. pod naslov ,,Tr^ovsW potnik 57yr3'c do IS. sept. t.! 3 4 96 Vafclžo na I v posciikice za soBai okra) VelikelaSki in okolico reg. s a dr. z noom. zaveza ki se vrši rine 11. septembra 1921 ob 9. depoldite v paaajlln. pisarna DNEVNI RED: 1. Volitev načeistva in nadzorstva. 2. Sprememba pravU. 3. Ravisijsko poročilo. AVco bi ob določeni uri ae bil ta izredni obesi abor sklepčen, se vrši v smislu pravil § 36 pol ure pozneje brez oaira na zastopane delete in navaoče zadružnike, drugI občrri zbor v istih prostorih {n z Istim dnevnim redom Načela tvo. tiufilleea. Kon^ream trg Mej. IA Podružnica: Zipd, Djjj Dilca kiti 33. 61 brez oJlojra potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Aanertae po našem posredovanju potom kr. p- > -fekovaeg« urada. Pazite, c^a boste naznanili p^.^iljatclju aatanOoi znoaek« ki ste ga spre i el i, in dan, ko Vam je bil izp'ačin. Radi mn< prttožb am^riSkih rojakov o neaprejemu denarja v stari domovini in rsled nepotrebnega preiskovanja pri naa Ur po poltah Va« to nosimo. Enake rrltožre so »e po strogi preiskavi doaedaj Izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno aoroeeikoai radi pi kii\a:o Kprtjem poslanega denarja, Cel, bo raje Se poslal, ker bo mi. lil, da smo v potrebi. V rean ci pa dosežejo nasprotno. K> se po ofldjelni preiskavi poiiliatel prepriča, da je bil denar pavflno iz Uian, izeiibi spoštovanje in zaupanje ier. maogokist dolgo tiaja, pred no se • dl »čl poslati t pet kaki d n r. Kenecno se itr.\xamo še v.i one r;jake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nckatciih posrciov^lctv čakajo po več mesecev na po»lani denar, da priporočajo «rvojim sorodnikom V Ameriki pošiljati denar potom naše banr