GLASILO OBČINE DOMŽALE 25. julija 2003-letnik XLII, št. 9/10 DUD I? [HUMU Kl M19IBDOTI) Ste danes že poiskali na www.domzale.si najbolj aktualno novico? O dnevu državnosti ter slovesnostih, ki iih je bilo i naši obilni kur nekaj, boste lahko brali na več straneh. Pišemo o osrednji občinski prireditvi, ki je bila tudi letos v Dobu - najprej ob pomniku, ter objavljamo krajšo fotoreportažo z omenjene zelo dobro obiskane prireditve, preberete pa lahko tudi, kako so ilan državnosti pni. navali v KS Kova. stran 7 Juhuhu. počitnice smo naslovili stran, na kateri boste med drugim lahko prebrali, kako je za otroke v letošnjih počitnicah poskrbela Zveza prijateljev mladine Domžale. Njena predsednica Ema Skerjunc Ogorevc tudi ob tej priložnosti vabi otroke in starše, da se jim pridružijo v njihovih aktivnostih - za začetek je še nekaj prostora za letovanje na Krku ter plavalne tečaje. ZENITEV domača gledališka predstava Poletno gledališče Studenec Ponovitve petek, 25. julij in sobota, 26. julij oh 21. uri in oh 24. uri (polnočna predstava), nedelja, 27. julij ob 21. uri, petek, 1. avgusta, sobota, 2. avgusta, ob 21. uri in zadnja predstava, 3. avgusta ob 21. uri stran /6 7. etno-rock festval 2003 PETEK,29. AVG1 SI. OB 18.1 KI pred blagovnico VELE v Domžalah Nastopajo: Konlrabant, Katakna, Sod diha, Stebri in Terra folk Kontraband Vabljeni Dnevi plesa in folklore 2003 V Domžalah seje plesalo, pelo in igralo Od 13. do vključno 22. junija 2003 io > Domžalah potekali letošnji DNKVI PLESA IN FOLKLORE, ki so bili sestavljeni Iz DOMŽALSKIH 1'LKSNIH DNKVOV ter i/2. I O L K L O K N L (i A FESTIVALA DOMŽALE 2003. Potrudili smo se in vam obe prireditvi predstavljamo predvsem v fotografijah, za naslovnico pa smo /brali fotografijo z nastopa ruske folklorne skupina »Razguljaj« iz Vladimira, ki se je predstavila z. bogatim spletom ruskih ljudskih plesov, pesmi, glasbe in iger, s katerimi je nastopala v različnih državah sveta in prejela mnoga visoka mednarodna priznanja. Skupina se je tokrat prvič predstavila v Sloveniji, njen umetniški vodja je Natalija Scrova. Več na strani deset. Čestitke najboljšim mladim športnikom in osnovnim šolam Skupinska fotografija najboljših mladih športnikov in športnic ter njihovih mentorjev s podžupanom Obilne Domžale, Tonijem Dragarjem. V letošnjih šolskih športnih tekmovanjih, ki sta jih izvajala Športna zveza Domžale ter Zavod za šport in rekreacijo Domžale je sodelovalo 3250 učencev in učenk, od tega I8s>2 učencev in 1358 učenk, kar številčno pomeni, da je v STAMPILJKE v 1 uri www.8-9raf.Sl OI 7_21-9V70 s-graff stol.not tekmovanjih sodelovalo nekaj več kot dva odstotka več otrok, kot v prejšnjem letu. Pomerili so se v 12 športnih disciplinah, na prisrčni slovesnosti ob zaključku letošnjih tekmovanj šolskih športnih društev pa sta zbrane najboljše športnike in športnice posameznih osnovnih šol pozdravila Toni Dragar. podžupan Občine Domžale, ter mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ter jim podelila pokale in praktične nagrade, razglasila pa sta tudi najboljše osnovne šole in mentorje šolskih športnih društev. stran 14 »Po več kot sto letih svojega obstoja ima olimpijsko gibanje, združeno v športu in za šport še vedno isti cilj: širiti mir in razumevanje med ljudmi ter tako prispevati k dobremu počutju mladine vsega sveta,.' je bilo zapisano v Poslanici predsednika M0K dr. Jacouesa Roggerja, ki je bila namenjena udeležencem OLIMPIJSKEGA TEKA. V naši občini ga je v dolini pod gradom Krumperk uspešno izvedel Atletski klub Vele Domžale. Stran OBČINSKI SVET Sedma seja Občinskega sveta Občine Domžale, radnja predpočitnicami, se je začela : obravnavo regionalnega programa ljubljanske urbane regije, nadaljevala z spremenjenim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, izveden bo projekt Podjetniški (enter, o katerem pišemo posebej, sprejel je bil sklep o posodobitvi CC N in še kuj.....Sedma seja se bo nadaljevala 10. septembra 200J. Stran_ ČESTITAMO 12-13 vLv 11 inniu Kar dve strani smo tokrat namenili predstavitvi naših občanov in občank. Na tej strani boste spozjvili prvi del življenja in dela zlatomašniku dr. Praočeta Pcrka ter zlalopomčcm a Francko in Franceta Url/amja iz Jarš. na sosednji sirani pa vam pod naslovom PREDSTAVLJAMO svojo življenjsko zgodbo pripoveduje jubilantka Ani Keše. pišemo o invalidih Andreju in Primožu, ki sla prehodila Slovenijo ter novi založbi MIŠ ter najbolj vroči knjigi tu hip Dnevnik Hiaante Novak. Ste jo že prebrali' Stran 20 MEDIJSKE TOPLICE Najbolj srečni bralci in bralke, ki so sodelovali v rubriki NAURADE se te kopajo v Medijskih Toplicah, nekateri pa se še bodo. Lahko ste ludi vi med njimi, če boste pravilno odgovorili na tokratno nagradno vprašanje in imeli sreča pri žrebu. Lenič državni članski prvak Petnajstletni FIDE mojster Luka Lenič, član Vele Domžale, je osvojil prvo državno lovoriko v članski zasedbi. V Grižah se je povzpel na sam vrh in zmagal na prvenstvu v pospešenem sahu. na katerem je sodelovalo 134 šahistov. Luka je slavil s pol točke naskoka in je v devetih partijah (xldal le dva remija. DOMŽALE stran, Dober dan, dragi bralci in bralke Pred vami je nova številka Slamnika, tokrat dvojna, imenovali pa bi jo lahko kar počitniška. Ko boste namreč pregledovali njegove strani, boste ugotovili, da je v naši občini mnogo počitniških aktivnosti, da so organizatorji resnično poskrbeli, da bi bile za vse naše učence, dijake in študente prijetne, veliko člankov pa predstavlja tudi poletna dogajanja med našimi različnimi društvi, ki kljub dopusmiškemu času ne mirujejo. Pa še zaradi nečesa je 09/10 številka v letu 2003 drugačna, nekaj posebnega. Uredilo jo je namreč novo Uredništvo, ki gaje na šesti seji imenoval Občinski svet Občine Domžale, imena članov uredništvi pa lahko preberete v prenovljenem »kolofonu«. Kar precej prostora smo tokrat namenili /apisom o srečanjih z nekaterimi jubilanti, če pa boste prebrali cel časopis, boste ob tem ugotovili, daje športna sezona tudi v naši občini na višku. Na.se prvo srečanje je minilo v prijetnem spoznavanju in dogovarjanju o skupnem sodelovanju pri oblikovanju našega glasila. Kar hitro smo ugotovili, da, čeprav prihajamo iz različnih političnih strank, zasledujemo isti cilj: narediti vse, da bo naše lokalno glasilo še pestrejše, kvalitetnejše ter še bolj zanimivo za vse bralec in bralke. V povezavi s tem je bilo že na prvi seji podanih kar nekaj predlogov, kako bi časopis postal še zanimivejši. Tako je član uredništva Janez Stibnč predlagal, da hi časopis popestrili z anketami med bralci in bralkami, poskušali bi narediti seznam ljudi, s katerimi bi naredili intervjuje ob njihovih življenjskih jubilejih ali delovnih uspehih, vsi pa smo bili tudi enotni, da bomo poskušali v prihodnje objaviti pa tudi napisati čimveč krajših člankov. Tako zlasti prispevki s področja dela društev in organizacij v prihodnje ne bi smeli (razen v izjemnih primerih) obsegati več kot tričetrtine strani, pri čemer naj bi bila velikost pisave 12. Nemalokrat se namreč zgodi, da se z dopisniki dogovorimo za enostranski članek, potem pa tak članek tudi dobimo, vendar je velikost pisave 10 ali celo 8. kar je bistveno drugače, kot je bil dogovor. Sicer pa bo delo Uredništva Slamnika potekalo kot doslej. Sestajali se bomo pred izdajo vsake posamezne številke, za vse, ki pa bi želeli odgovorno urednico ali njenega pomočnika kaj vprašati, pa je na voljo mobilni telefon 041 634 505, kot navadno pa bixlo uradne ure (na občini) vsak petek od 13. do 14. ure. zaradi objav in drugih informacij pa boste tudi v prihodnje klicali gospo Erno v Kulturni dom Franca Bemika Domžale na telefon 722 50 50. Ob teh tehničnih obvestilih pa še prošnja vsem našim dopisnikom: v uredništvo čimpreje sporočite svoje nove osebne račune: vsi tisti, ki pa prvič pošljete prispevek, ne pozabite ob tem napisati še najosnovnejših podatkov. \aše prispevke za enajsto letošnjo številko, ki izide 12. septembra 2003, potrebujemo do vključno 1. septembra 2003, kot navadno v \sch oblikah in z vsemi fotografijami - ker ste vi tako želeli. Želim vam prijetne in varne počitnice, kjerkoli že boste in ne pozabite, da je tudi doma lepo, najbrž pa že sami veste: Vsak v svojem življenju nekaj zamudi. Največ pa listi, ki se boji, da bo k,ii zamudil. Potrudite se. da boste /amudili čim manj prijetnih dogodkov in nasvidenje v septembru. Odgovorna urednica Moški del domžalskega komornega zbora Domžale ter recitator Bogdan Plesalca Nena Vrhovec Stevens ter Andrew Stevens Osolin. Polaganje venca ob pomnik državnosti Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti v Dobu Ostanite mladi Podžupan Matjaž Pečovnik med govorom V prijetni soseščini Močilnika, v osrčju Krajevne skupnosti Dob, nedaleč od pomnika, kije v zadnjih letih postal kraj osrednje občinske slovesnosti ob dnevu državnosti, se je tudi tokrat zbralo veliko število obiskovalcev in obiskovalk, ki so želeli slovesno obeležil i letošnji dan državnosti. S kratkim promena-dnim koncertom jih je najprej razvedrila (i od ha Domžale, ki je z Zdravljico pričela slovesnost oh pomniku. Tu je zbrane v imenu Krajevne skupnosti Dob pozdravil Robert Hrovat, predsednik Sveta KS Dob, ter spomnil na dogodke pred dvanajstimi leti, hkrati pu Planinsko društvo Domžale -ll vas vabi na spominsko slovesnost v počastitev 50 letnice Domžalskega doma na Mali planini (1534 m). .Slovesnost bo v nedeljo. 31. avgusta 2003 ob 11. uri pri Domžalskem domu na Mali planini. S prireditvijo bomo obeležili tudi 110 letnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva in 11. tradicionalno srečanje članov in članic Planinskega društva Domžale. Spremljajoče prireditve: Vsi obiskovalci se bodo ta dan lahki i vpisali v posebno vpisno knjigo, ki je bila prvič odprta 9. avgusta 1953 ob otvoritvi Domžalskega doma na Mali planini. V soboto, 30. avgusta bo med 11 in 15 uro potekala akcija Zdravi v gore, ob 18 uri pa bo na Malem Vršiču in medgeneracijskim soglasjem ohranjamo in negujemo kot dragocenost, za katero se šc danes v svclu borijo mnoga ljudstva, bistveno številnejša od naše dvcmilijonske slovenske populacije. Spomnilje, da smo že večkral dokazali, da smo sposobni na gospodarskem, socialnem, kulturnem in na vseh drugih področjih poskrbeti sami zase, čeprav se zlasti na posameznih področjih srečujemo s kar nekaj težavami, pa naj bo to na nivoju države ali naše občine ter se rta kratko zaustavil (udi pri naši poli v Evropo: »Letos smo se Slovenci na referendumu odločili, da želimo poslali enakopravni člani Evropske unije. V njej bomo gotovo našli nove izzive, nove priložnosti in tudi odgovornosti; prepričan pa sem. da bo pokončen slovenski nanxl pomagal pri ustvarjanju takšne Evrope, ki bo v današnjem globalnem svetu delovala kot varno, socialno pravično, demokratično in gospodarsko razgibano okolje ter da bo v takšni sredini naš nanxj zmogel in /nal živeti.« Posebej je govoril (udi o mladih in skrbi zanje: »Naša naloga pa je, da poskrbimo za I", da bodo naši otroci tudi v novi evropski družini enakopravnih narodov globoko V sebi nosili zavesi slovenstva, slovenske kulture in jezika, Našim najmlajšim in prihodnjim rodovom moramo zag< »toviti kvalitetno in varno življenje v družbi, v kateri fx xlo veljale vredni ilc: svoboda, človekove pravice. Strpnost, solidarnost, spoštovanje in razumevanje drugačnosti, spoštljiv odnos do preteklosti in pravica do prihodnosti za vse. Takšne prihodnosti. ki bo dajala mladim možnost kvalitetnega in brezplačnega izobraževanja ter hitre pridobitve prve zaposlitve, omogočala pogoje za ustvarjanje družine in reševanje stanovanjskih problemov mladih družin ter nudila kvalitetno življenje vsem svojim državljanom v čistem in zdravem okolju.« Ob koncu jc poudaril, da jc dan državnosti priložnost, ko se zavežimo, da bomo še veliko storili za našo domovino in njej ter vsem njenim prebivalcem in prebivalkam iskreno čestitamo ter i/ srca zaželimo vse najboljše ob njenem rojstnem dnevu ter vsem zaželel »prijeten večer in nepozaben dan državnosti, ter da ostanete mladi« Sledil jc praznično obarvan knlliirni program, v katerem so ob recitatorjih domačega Kulturnega društva Jožef Virk Dob nastopili: moški del Domžalskega komornega zbora Domžale, plesalca Nena Vrhovec Stevens i 11A d rcw Stevens, citrar Tomaž Plahulnik (cr basist /oran Potočan. Odgovorna urednica 3. pohod krajanov KS Rova Na predvečer praznika krajevne skupnosti in dneva državnosti smo se prebivalci KS Kova odpravili že na tradicionalni pohod. Tudi letošnje leto seje pohoda udeležilo veliko število krajanov in krajank. Pohod je potekal skozi vas Žičc in Zagorica. Od tu pa smo pot nadaljevali na najvišji vrh KS. Ziški vrh. S seboj smo imeli planinsko skrinjico z. žigom, ki smo jo namestili na vrhu hriba. Vsi pohmlniki smo se vpisali v knjigo obiskov, na roko pa dobili žig. S pohodniki smo sc dogovorili, da bomo oh letu, pohodnikti, ki bo vpisan v knjigo obiskov največrat podarili simbolično nagrado. Zaradi slabega vremena smo morali odhiteti naprej in pohod končali ob Stari osnovni šoli. Tam smo sc vsi okrepčali Z golažem in pijačo. Ko seje znočilo, smo v pozdrav dneva državnosti zakurili kres, oh katerem smo proslavljali Se dolgo v noč. Upamo, da bomo pohod ponovili tudi naslednje let) > in da siga bo udeležilo šc večje število krajanov in krajank. SvetKS Milan Šinkovec Izredna številka časopisa v počastitev 650 letnice V Radomljah letos praznujejo 650-letnico prve pisne omembe kraja. V počastitev tega jubileja je turistično društvo izdalo izredno številko Radomeljskega ogledala v nakladi 1200 izvodov. Posvečena je zgodovinskim mejnikom, ki so pustili svoja znamenja v Radomljah in okolici. Zbrali so podatke o vseh nekdanjih županih (Radomlje so bile več kot 70 let samostojna občina), o vseh predsednikih krajevne skupnosti ter o tem, kaj je bilo v času njihovega delovanja storjeno v kraju. Ozrli so se (udi daleč nazaj v zgodovino, na obdobje Francozov in rokovnjačev, na obdobje, ko je delovala še grajska gosposka, zbrali so duhovite šale in anekdote, ki so se zgodile med prebivalci Radomelj tet pripravili temeljil pregled vseh društev (teh je kar 16), ki delujejo v Radomljah. Izid izredne številke so omogočili Sponzorji ler KS in občina, časopis pa so prejela vsa gospodinjstva v KS Radomlje, Volčji Potok, Kova ter delno Preserje. saj se zgodovinski mejniki nanašajo tudi na sosednje kraje. wm R Radomeljsko ogledalo l epa barvna naslovnica, ki sojoposneli v lulo kino&video društvu Mavrica, pa opozai |,i na bogato naravno 111 kulturno dediščino, za kalno m- trudijo, da ne bi utonila v pozabo. DS Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, kije izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka). 1935(1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958(1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA CAMERN1K, člani uredništva: SA.ŠA KOS, JANEZSTTBRIČ, BOGDAN OSOLIN, DARJA ANdREJKA, URBAN ŽNIDARŠIĆ, METKA ZUPANEK in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARK" Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 722-50-50, fax: 722 50 55, e-mail: infofffikd-domzale.si. URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona 0 DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5 %. Priprava za tisk: Salomon d.o.o., C. 24. junija 23, 1532 Ljubljana. Tisk: Sct d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. stran 3 OBČINSKI Sedma seja Občinskega sveta občine Domžale je bila 9. julija 2003 Regionalni razvojni program LUR, Podjetniški center Domžale, Proračunski sklad za gradnjo OŠ Dragomelj, ukinitev rent,.... Ukinitev javnega dobra Po razpravi Romana Kurmanška. SDS. ki ga je zanimala vrednost zemljišča, nad katerim se ukinja »javno dobro« ter odgovoru Marka II,ih.ii,i svetovalca v Oddelku za prostor in varstvo okolja, je bil sprejet naslednji sklep: Zemljiščem pari. štev. 5411/5 -vodotok v izmeri 758 m2, pare. štev. 5411/6 - vodotok v izmeri 79 m2, pare. štev. 5411/7 - vodotok v izmeri 109 m2 in pare. štev. 5411/8 - vodotok v izmeri 22 m2, vpisanim v vi. štev. 2540 k.o. Domžale, se odvzame status javnega dobra. Razveljavljen sklep o dodelitvi rent Uvodno informacijo k točki Sklep o razveljavitvi Sklepa o izdaji soglasja k pogodbi o pogojih in načinu plačila rente je podal Marko njegova vprašanja sta odgovarjala Marko Fatur. JKP Prodnik, ter predstavnik podjetja E-NET. ki je izdelalo strokovne podlage za določitev odškodnine za razvrednotenje okolja za stanovanjske objekte v okolici deponije Dob. Sledila je obrazložitev glasu Lovra Lončarja. SDS. dr. Marka Starbeka. N.Si.. Janeza Stibriča. SDS. ki se s predlaganimi sklepi niso strinjali, ter Jakoba Smolnikarja, SLS, ki o predlaganih sklepih ne bo glasoval. Sledilo je glasovanje, v katerem je ZA predlagane sklepe glasovalo 17 svetnikov in svetnic, 7 pa jih je bilo PROTI: 1. Razveljavi se 2. točka Sklepa o izdaji soglasja k pogodbi o pogojih in načinu plačila rente (I radni ustnik Občine Domžale, štev. 2/97). 2. Pogodba o pogojih in načinu plačila rente naj se ustrezno uskladi glede na 1. točko tega sklepa. V sredo. 9. julija 2003. so se na zadnji predpočitniški seji zbrali svetniki in svetnice Občinskega sveta Občine Domžale. Pred njimi je bil predlagan dnevni red sedme seje, ki je obsegal 15 ločk, seja pa se je začela s sprejemom zapisnika prejšnje seje ter določitvijo dnevnega reda. Predsedujoči Toni Dragar, podžupan Občine Domžale, je najprej dal besedo Lovru Lončarju, ki je v imenu svetniške skupine SDS predlagal umik točke Obravnava in sprejem sklepa 0 razveljavitvi Sklepa o izdaji soglasja k Pogodbi o pogojih in načinu plačila rente. Svoj predlog je utemeljil z obrazložitvijo, da bi bik) predhodno potrebno opraviti širšo celovito razpravo o deponiji včeraj, danes, jutri, ter s formalnimi pravnimi pomanjkljivosti v gradivu, z umikom točke pa bi Občinski svet sledil tudi predlogu Odbora za komunalne zadeve. Občinski svet s predlogom ni soglašal (8 ZA, 13 PROTI), podpore pa ni dobil tudi predlog Jane/a Stibriča. SDS. da bi zaradi prisolnosli poročevalcev spremenili vratni red točk dnevnega reda. Ob tem je predsedujoči pojasnil, da so poročevalci vabljeni glede na pred videni potek seje. Dnevni red je bil sprejet s 17 glasovi ZA, proti je glasovalo 7 prisotnih. Občinski svet pa se je nato lotil obravnave in sprejema regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 - 2006, o katerem so predhodno že razpravljali odbori. Prvi korak skupnega planiranje v regiji Uvodno informacijo k Regionalnemu programu Ljubljanske urbane regije je podal Edvard Jcšclnik, direktor občinske uprave, kije predstavil potek priprave programa, vsebinsko pa je predlog programa predstavila ter utemeljila potrebnost oblikovanja regij v povezavi z vstopom v Evropsko unijo ga, Liljana Resinović, RRA I.UR, ki |c predstavila tudi delavnice 'er priorirete: sodelovanje v regiji, dostopnost, učinkovito izobraževanje in usposabljanje za ustvarjalnost, "dpiranje v svet ter ekološka in kulturna mreža, povedala pa je tudi nekaj osnovnih po dosledni koordinaciji ter iniciativi '"kalnih skupnosti; Simon Mavsar, LDS, je predstavil svoj pogled na regijski program ter opozoril na prob-|em meril pri ocenjevanju uspešnosti "vajanja programa. Lovra Lončarja, SDS, je zanimalo, kako je program usklajen s strategijo občine Domžale, •er kaj v primeru nesoglasja občin pri Posameznih projektih, Po pojasnilu obeh uvodničarjev se je razprava [jadaljevala z razpravami dr. Marka Starbeka, N.Si., Janeza Stibriča, SDS, Franca Cernagoja, Zeleni. Romana Kurmanška, SDS, Francija Gerbca. ZLSD, mag. Marka Vreska, LDS. dr. Romane Jordan Cizelj, ter županje Cvete Zalokar Oraž.cm, ki je odgovarjala na vprašanja. Ponovno so sledila pojasnila, nato pa na predlog Jl>ncza Stibriča, SDS. odmor, po katerem je proceduralno razpravljal Franci Gcrbcc. ZLSD. Svetniki in svetnice so program z 22 glasovi ZA sPrejeli. z 12 glasovi PROTI pa zavrnili predlog o izločitvi besedila o dobski deponiji iz obrazložitve. Sklepi: I.Občinski svet Občine Domžale sprejme Regionalni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006. 2. ()bčinski svet ()bčine Domžale sprejemu fazni pristop posodobitve železniške proge Kan 11 lik I, jubl jana, in sicer najprej modernizaciji) železniške proge in v nadaljnji fazi morebitno izvedbo tramvajske povezave. 3. Občinski svet Občine Domžale predlaga županji, da imenuje komisijo, ki bo operativno spremljala izvajanje posameznih nalog iz Regionalnega razvojnega programa I. juhi janskr urbane regije. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se spremeni Po uvodni informaciji Zorana Viloroviča. načelnika Oddelka za prostor in varstvo okolja, ter razpravah Romana Lenassija. predsednika Odbora za finance, ter dr. Romane Jor-il.m Cizelj, ki je razpravljala v imenu svetniške skupine SDS, so svetniki in svetnice / 21 glasovi /a sprejeli naslednji sklep: (»vinskisvet(>hčinc Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Domžale z redakcijskim popravkom. 0 Centru za mlade še enkrat Nato je Občinski svet Občine Domžale pričel s točko o izdaji soglasja k Sistemizaciji delovnih mest Javnega zavoda (eiiler za mlade-Domžale. V razpravi so sodelovali: Roman Lenassi, N.Si. ki ga je zanimala višina koeficienta 1. Majda Pučnik-Rudl, SDS. ki je želela pojasnila o razliki med prejšnjo in sedanjo sistemizacijo, primerjavo opisa del med centrom, šolami in vrtci, kandidiranjem za sredstva na javnih razpisih, predlagala pa je, da se več skrbi nameni razširitvi preventivnih in kurativnih programov; Simona Mavsarja. LDS, pa je med drugim zanimalo razmerje plač med direktorji posameznih zavodov; del te vsebine sta pojasnili Darka Bitcnc. LDS, ter mag. Jožica Polane, LDS. (obe kot ravnateljici javnih zavodov). Ker pa vseh podatkov ni bilo. je bila točka na predlog Francija Gerbca, ZLSD. prekinjena in se bo nadaljevala na eni od naslednjih sej. Podjetniški center Domžale Občinska uprava je pripravila Pogodbo o sodelovanju pri izvedbi projekta »Podjetniški center Domžale«, o kateri so razpravljali: Lovro Lončar, SDS. ki je opozoril na nekatere pomisleke ob posameznih členih; Roman Lenassi, N.Si, je vprašal o zagonskih sredstvih; Simon Mavsar, LDS, pa je bil vesel, da se stvari premikajo, želel pa je več pojasnil v z\ezi z izborom izvajali a, sodelovanja v okviru pogodbe in uspešnosti ocenjevanja. Na vprašanja sta odgovarjala Dino Bolčina, načelnik Oddelka za finance in gospodarstvo, ter predstavnik Centra za razvoj malega gospodarstva Ljubljana. Po ponovni razpravi Simona Mavsarja. LDS. ki je želel dodatna pojasnili t zwzi z vsebino pogodbe, je bil na predlog Antona Prcskarja, LDS, odmor, po katerem je Dino Bolčina predlagal spremembo pogodbe, dr. Marko Starbek pa na predlo? svetniške skupine N.Si. ponovni odmor, po katerem so bili sprejeli naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejema naslednje spremembe k Pogodbi o sodelovanju pri izvedbi projekta • I 'od |etniski eentei I >oii izalc- : - člen pogodbe se spremeni in po BOVem glasi: »Izvajalec se zavezuje, da bo svoje tlelo izvajal strokovno, korektno in pravočasno po vnaprej dogovorjenem urniku, razen v primeru višje sile. Izvajalec odgovarja za opravljeno delo.« - V 7. členu se črta beseda »zagon«. - V 9. členu se za besedo »načelnik« doda beseda »Oddelka«. 2. Občinski svet Občine Domžale soglaša s predloženo Pogodbo o sodelovanju pri izvedbi projekta »Podjetniški center Domžale«. 3. Projekt »Podjetniški center Domžale« se financira iz proračunske postavke 4903 - »Lokalni pospeševalni center za malo gospodarstvo«. Za posodobitev CČN V razpravi je Janeza Stibriča, SDS, zanimalo, katere občine so že podpisale predlagani dogovoru izvedbi posodobitve infrastrukturnih objekten CČN Domžale Kamnik. ( Mgovoi mu je posredoval Edvard Jcšcnik, direktor občinske uprave, ki je pojasnil, da je dogovor že podpisala Občina Trzin. Na predlog Jakoba Smolnikarja SLS. je bil na vrsti odmor, po njem pa so svetniki s 23 glasovi ZA sprejeli naslednja sklepa: L Občinski svet Občine Domžale soglasji s predloženim Dogovorom o izvedbi posodobitve infrastrukturnih objektov t entraliM čistilne naprave I kmižak-Kamnik. 2. Občinski svet Občine Domžale predlaga županji, da imenuje ustrezno projektno - profesionalno skupino za nadaljnje viioVnje strokovnih priprav iu\ est ici je v i lenit ril ikacijo. Ustanovili proračunski sklad za gradnjo OŠ Dragomelj Z namenom zbiranja in vodenja namenskih sredstev za gradnjo Osnovne šole Dragomelj je Občina Domžale popravila predlog Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za gradnjo OŠj Dragomelj. Po razpravi Lovra Lončarja SDS. Ici je predlagal tudi amandma, ter Simona Mavsarja LDS. ki je predlaganem odloku razpravljal dvakrat, pojasnilih Dina Bolčina. načelnika oddelka za finance in gospodarstvo, Edvarda Ješelnika. direktorja občinske uprave, ter županje Cvete Zalokar (hažem. je bil s 26 glav ivi ZA sprejet naslednji sklep o sprejemu Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za gradnjo Osnovne šole Dragomelj: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejema nasktln ji amandma k (klk iku 0 ustanovitvi proračunskega sklada za gradnjo Osnovne šole Dragomelj: AMANDMA: V 2. členu se za besedno zvezo -\ 1 rad nem \ (stoiku«, dodata besedi »Občine Domžale«. 2. Občinski s\et Občine Domžale sprejme Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za gradnjo Osnovne šole Dragomelj. Falur. JKP Prodnik. V razpravi so sodelovali: Roman Kurmanšek. kot predsednik Odbora za komunalne zadeve, ki je poudaril, da je odbor pričakoval celovito poročilo o deponiji s primerjavami stanja; gradivo po njegovem ne omogoča primerjavo prvotne študije s sedanjo; občinski svet je seznanil s predlogom odbora, da se obravnava točke preloži; Romana Jordan Cizelj. je predstavila stališče svetniške skupine SDS. ki želi celovito reševanje problematike z analizo stanja in gradivom, ki omogoča odgovorno odločanje. SDS rente ne zanimajo, pač pa celovita obravnava problematike ter pregled uresničevanja sprejetih sklepov v zvezi z deponijo. Jakob Smolnikar. SLS. se je zavzel za celovito reševanje problematike, strokovno in ne politično, hkrati pa za individualno obravnavo - glede na mikrolokacijo prizadetih posameznikov. V daljši razpravi je nato Roman Kurmanšek. SDS. izpostavil po njegovem najpomembnejše probleme odlagališča: uresničevanje sprejetih programov sanacije, problem recenzije sedanjega projekta, postopek sanacije in zaprtja deponije ter problem vplivov deponije. Na Še dve točki Predsedujoči Toni Dragar. podžupan, je glede na to, da je bila ura že 21.. predlagal glasi ivanje o nadaljevanju i iz prekinitvi seje. Večina prisotnih se je odločila za nadaljevanje sedme seje in iialo brez razprave spre|cla sklep o izrednem subvencioniranju najemnine Grilj Mileni, stan. Simona Jenka 9, Domžale za najem stanovanja v višini 540.000,00 SIT za dobo 12 mesecev, nato pa it naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do oličinske v icialnr pomoči in pooblašča Statutarno-pravno komisijo, da določi prečiščeno besedilo. Ker je večina svetnikov in svetnic SDS. N .Si ter SLS zapustila sejo. je mag. Marki I Vresk, LDS. predlagal prekinitev seje, vendar se je ta nadaljevala, pa bila kmalu zaradi tehničnih težav pri predstavitvi predlaganega Odloka o lokacijskem načrtu Kamniška Bistrica - rekreacijska os regije prekinjena in se bo nadaljevala preoVidoma 10. septembra 2003. O.U. S partnerstvom do podjetniškega centra tudi v Domžalah Občinski su-l Občine Domžale je na svoji 7. seji dne 9.7.2003 sprejel sklep, da v sodelovanju z Območno obrtno zbornico Domžale in Centrom za niztoj malega gospodarstva Ljubljana d.o.o. podpira izvedbo projekta Podjetniški center Domžale. Sodelujoči partnerji Pri zagonu in delovanju Podjetniškega centra Domžale sodelujejo trije partnerji: Območna obrtna zbornica Domžale, ki bo v svojih pmstorih zagotovila prostor in potrebno opremo za delovanje pisarne Podjetniškega centra Domžale. Občina Domžale, ki bo financirala delovanje podjetniškega centra Domžale in ■ Center za razvoj malega gospodarstva Ljubljana (CRMG). ki bo zagotavljal strokovni kader za vodenje tega centra in ki ho lahko dobre prakse iz drugih okolij prenašal tudi med podjetnike v Domžale Velja poudariti, da gre za prvi tovrstni primer sodelovanja v Sloveniji, kar je zagotovo pohvalno in je zasluga vseh sodelujočih v razgovonh - predsednika OOZ Domžale g. Zorana Poljšaka, županje gospe Cvete Zalokar Oražem in njenih sodelavcev, podžupana Vinka Juharta in načelnika Oddelka za finance in gospodarstvo g. Dina Bolčine ter namestnika direktorja CRMG L|uhliana g. Aleša F>čulja. Storitve Podjetniškega centra Domžale Podjetnikom bodo na razpolago kakovostne informacije in dostop do storitev o pobudah in projektih, ki potekajo na državni, regionalni in lokalni ravni in lahko zanie predstavljajo ali rešitev pereče problematike, ali pa možnost za zviševanje konkurenčnosti in povečevanje dodane vrednosti pri svojem poslovanju. Med storitvami, ki jih bodo podjetniki in obrtniki lahko koristili, bi izpostavili le najpomembnejše: informiranje podjetnikov in izvajanje oaaevMga svetovanju (odpiranje podjetja, poslovni načrt, zaposlovanje, davki. ...); posredovanje informacij o finančnih vzpodbudah, ki bodo pod|ctnikom na voljo - tako v Občini Domžale kot tudi 0 možnostih finančnih vzpodbud na nacionalni ravni (krediti in garancije v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za malo gospodarstvo); informiranje podjetnikov o odprtih javnih razpisih in pomoč pri prijavi M javne razpise za mala in srednja podjetja: posredovanje informacijskih paketov, ki jih oblikuje ali posreduje CRMG. vsem zainteresiranim podjetnikom Domžal; sodelovanje domžalskih podjetij pri projektih grozdenja (v okviru PCMG) - možnost oblikovanja lokalnega grozda ali priključevanje identificiranim grozdom v Ljubljani ali drugod: vključevanje domžalskih podjetnikov v vuvčersko svetovanje: vključevanje kmetov iz Domžal in okolice pri projektih, ki vzpodbujajo podjetništvo na podeželju (tudi pomoč pri prijavi na razpise Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in za sredstva iz programa Sapard) ; sodelovanje pri vzpodbujanju hitro rastočih podjetij - gazel in pri projektih tveganega kapitala; sodelovanje domžalskih podjetnikov pri pripravi in vključevanju v programe Evropske Unije; , Komu bo center namenjen? V prvi vrsti bo seveda center namenjen vsem podjetnikom in obrtnikom (pravzaprav najraje uporabljamo za vse kar skupen izraz »podjetniki«), ki imajo sedež dejavnosti na območju Občine Domžale. Zavedamo se, da potrebe po tovrstnih storitvah presegajo meje Občine Domžale, zato bomo v naslednjih mesecih poskušali k sodelovanju pntegniu tudi sosednje občine. V svetu in pn nas se je izkazalo, da sta znotraj skupine podjetnikov dve skupini, ki najbolj potrebujeta svetovalno in ostalo pomoč podpornega okolja zato tudi CRMG namenja tema dvema skupinama še posebno pozornost Ti skupini sta: Hitro rastoča podjetja (tako imenovane gazele), ki imajo zaradi hitre rasU podjetja na svoji pou običajno še posebej veliko izzivov ter Poleneialni podjetniki brezposelni, študenti, absolventi in drugi, ki bi se želeli samozaposliti in iščejo informacije o odpiranju podjetja, potrebnih pogojih, možnih finančnih vinh in podobno. Predvidevamo intenzivno sodelovanje tudi z Uradom za delo Domžale v okviru ZRSZ. Vabimo vas. da nas obiščete - pisarna bo v prostonh Območne obrtne zbornice Domžale na Šaranovićevi 21a na Viru (I nadstropje), na voljo pa vam bomo od začetka septembra v času dogovorjenih uradnih ur (predvidoma dva do trikrat tedensko) O natančnem urniku vas bomo lahko obvestili v naslednji številki Slamnika. Veselimo se sodelovanja z vami in vaših ustvarialnih podietniških uspehov Nataša Pustotnik CRMG Ljubljana SLAMNIK - Julij *003 OD TU IN TAM stran 4 Slovesno odprta nova LEKARNA na Viru Številni prijatelji in poslovni partnerji mag. farmacije Klanke Kos so se udeležili slovesnega odprtja nove lekarne na Viru (Vir, t'ufarjeva23,teL72445 82). ki je prvega julija odprla svoja vrata in tako omogočila prebivalcem KS Vir, proizvodov, ki jih nudi dobro založena lekarna, temveč predvsem kraj, kjer bodo stranke dobile tudi dobrodošel nasvet, prijazno pojasnilo, predvsem pa tisto, kar bodo želele. Sama bo skušala ljudem predvsem pomagati in tako živeti svoje sanje, ki so sc ji uresničile z. odprtjem LEKARNE VIR. Na slovesnosti jc nekaj vzpodbudnih besed povedal tudi predstavnik Salus, lekarno pa je z najboljšimi željami za uspešno poslovanje odprla Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, ki je poudarila, da jc nova lekarna uspeh tudi za krajevne skupnosti in občino Domžale. Lekarna je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. O.U. Za uspešno poslovanje so nazdravili Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, Marko Rupret. direktor Salusa, in mag. Blanka Kos. Dob in Krtina, pa tudi nekaterim sosednjim občinam, da so se jim tovrstne storitve bistveno približale. Kot je povedala na slovesnosti mag. Blanka Kos, si bo prizadevala, da lekarna ne bo le »prodajalna« zdravil in vseh drugih Ob podpisu projekta Obnova planinskih koč 2003, v kateri uspešno sodeluje tudi naš Helios. Novo iz Heliosa Projekta se nadaljujeta IDILO JE HEKOČ Predstavniki SPL d. d. so bili na pogovoru pri domžalski županji K nam prihaja največje podjetje za upravljanje stanovanj Pred kratkim so se pri domžalski županji Cveti Zalokar Oražem oglasili predstavniki SPI. d. d., največjega |kkIjetja za upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih enot v Sloveniji, županja je pozdravila njihovo pripravljenost, da se vključijo \ upravljanje domžalskega nepremičninskega fonda, vendar pri tem opozorila tudi na bridke izkušnje z nekaterimi drugimi upravljavci stanovanj in poslovnih objektov v občini. Prav tako je poudarila, da bodo o izboru upravljavca in vzdrževalca posameznih stanovanjskih in poslovnih enot odločali zhori stanovalcev, prav gotovo pa bodo glede na grenke in boleče izkušnje v preteklosti zelo previdni. Predstavniki SPL. d.d. so predstavili svojo dražbo in med dragim povedali, da zre ža družhozokoli sto zaposlenimi, ki uporabljajo sodobno programsko opremo, ki omogoča avtomatsko obdelavo podatkov. Tako lahko vojc storitve obračunavajo glede na dejanske dn storitev. Pravijo, da redno spremljajo ludi kakovost in strokovnost lastne mreže podizvajalcev. ki skrbijo za nemoteno obratovanje in vzdrževanje objektov (pleskjiji zidarji, hišniki.čistilke. kurjači...). V nujnih primerih zagotavljajo 24-umo dežurno službo za posege na objektih. Urejajo vse potrebno za vpis nepremičnin v zemljiško knjigo in sc ukvarjajo tudi z njihovim posredovanjem. Prvi v državi sonridobili certifikat za sistem kakovosti ISO 9001 za upravljanje z nepremičninami in certifikat CD. Med njihovimi pomembnejšimi poslovnimi partnerji so številna ministrstva, Servis skupnih služb vlade RS. Kapitalski sklad. Stanovanjski sklad. Mestna občina Ljubljana. Stanovanjski sklad ljubljanskih ončin, pa tudi vrsta podjetij in uslanov, kol so IMOS, Krka, Univerza itd. I !pravl|ajovečkol45.(XXl stanovanjsko poslovnih enot. med njimi soseske Bežigrajski dvor, Nove Poljane. Mostec. II.MA ter sosesko ob zdravstvenem stroške dobaviteljev komunalnih in drugih domu na območju Kotnikovc. Slomškove in Metelkove. M.Š. Predstavljamo predsednike svetov krajevnih skupnosti Janez Ulčar, predsednik Sveta KS Venclja Perka »Pri odločitvi o prevzemu funkcije predsednika KS Vencelj Perko so me vodile nedokončane zamisli in ideje,« odgovarja Janez Ulčar, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Venclja Perka, na moje vprašanje o tem, zakaj je sprejel funkcijo predsednika Sveta KS, in nadaljuje: »Seveda, v vsakem mandatu ostanejo zadeve, ki še čakajo na realizacijo, vendar so hkrati nastale nove |xili cbe in želje krajanov, ki jih bomo skušali s skupnimi močmi uresničiti v naslednjem mandatu.« Nadaljujem z vprašan jem, ali je kaj drugače kot v prejšnjem mandatu? V novem mandatu pravzaprav ni nič drugače, če izvzamem dva nova člana sveta, ki sta sc aktivno in uspešno vključila. Oslalo leče po naših dogovorih in sklepih. Katere so letošnje najpomembnejše investicije? Omenil bi samo gradnjo plinifikacije v delu naše KS. Obenem bodo napeljevali omrežje za kabelsko televizijo in na Irasi zamenjali dotrajane cevovode. Ostale potrebe in želje pa bodo Žal še počakale. Najbrž tudi vi niste najbolj zadovoljnis sedaj urejenim vhodov v Domžale oz. vašo KS - iz I ji 11 iljai k . Kaj bi se dalo narediti? Prav gotovo nisem zadovoljen z vhodom v Domžale skozi Stt ib. Vetu lar ne pozabimo, daje v preteklosti SpomeniškoVaiStVO Kranj zadrževalo obnavljanja niza hiš v Slobu s prevelikimi in ncživljenskimi zahtevami tako, da laslniki niso smeli drastično posegali v objekte. Lastniki so sc bili s svojimi željami in sredstvi prisiljeni usmeriti drugam in nastala je sedanja situacija. S tem, koje bil sprejel nov zazidalni načrt in dani pogoji za Planinska zveza Slovenije, ki letos praznuje 110 let ustanovitve osrednjega slovenskega planinskega društva ter organiziranega planinstva ter 55 let delovanja Planinske zveze Slovenije, bo tudi letos v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije - Združenjem športnih zvez in partnerjem ()KS Poslovnim sistemom Helios, d.d. pripravila skupen projekt obnove slovenskih planinskih koč. To je nadaljevanje v letu 2002 začetega uspešnega sodelovanja pri projektu Markiramo Slovenijo, v okviru katerega je bilo v letu 21X12 očiščenih, popravljenih in obnovljenih 1442 planinskih poli. Konec junija pa so na slovesnosti ob 50. obletnici Planinskega društva Luče ob Savinji in 25. letnici postavitve koče na Loki pod Raduho • Z^Z - * « • Z^J . • Z^/ - • Z^Z « » /•)/ d • „ * fmjf - * z^z "* Z^Z * • ft? - » /'•)/ zv - Graditelj Kamnik, projekti Biro 71 Domžale. •zv- prenovljeno planinsko kočo idprli ki je zasijala v Hehosovih okolju prijaznih barvah. O skupnem projektu obnove slovenskih planinskih koč pa je ob tej priložnosti mag. Frane Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije, povedal:«Tudi oblike pomoči in donatorstva za ohranjanje in vzdrževanje planinskih markacij in vzdrževanje ter zaščite planinskih objektov niso samo darilo, ampak višja oblika kulturne in narodove osveščenosti. Slovenija je alpska država; je oaza Evrope v izvirnosti, naprednosti in naravovarstveni osveščenosti, to pa je tudi ogledalo in razpoznavnost slovenstva. To je najbolj učinkovit magnet in motiv pri nastajanju novih turistično-planinskih destinacij. Zato zasluži sodelovanje Olimpijskega komiteja Slovenije in Heliosa kar največje priznanje in zahvalo pri vključevanju v tako aktualne in pomembne projekte planinskega partnerstva, kot sta Markiramo Slovenijo in Varujmo ter zaščitimo planinske domove, še posebej z okolju prijaznimi sredstvi. Uspehe prinaša tudi Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda, saj so pred kratkim pripravili slovesnost ob zaključku obnove studenca Na Lukuci in vaške pipe Lipee v Knežaku, kar je bil v okviru že omenjenega Heliosovega sklada že devetnajsti obnovljeni vodnjak, štirna ali studenec v Sloveniji. V. Vojska S Osnovni podatki o objektih, Zgrajenih po programu tretjega samoprispevka: To je bilo najustvarjalnejše obdobje gradenj v šolstvu Domžal... Po dobrih dvajsetih letih, odkar smo vsi občani s svojimi sredstvi prispevali k gradnji objektov tretjega samoprispevka, ie težko ocenjevati zneske, ki so bili za omenjene gradnje porabljeni. So pa ti podatki vsekakor zanimivi in na moc povedni, saj govorijo o tem, kako odgovorno smo sc v tistih letih lotevali področja vzgoje in izobraževanja. Katere so bile pred gradnjo načrtovane karakteristike objektov tretjega samoprispevka, Kakšni zneski so bili načrtovani za njihovo dograditev, koliko denarja jc bilo v resnici porabljenega in kakšne so te šole danes? - Osnovna šola Venclja Perka Domžale Zgrajena je bila kompletna šola za 960 otrok v 1 izmeni. Po programu prispevka jc bila predvidena brutto zazidalna površina 8.000 m2, dejansko izvedene brutto površine jc 8.106 m2. Po programu je bila ocenjena vrednost objekta 70.000.000 din, dejanska vrednost objekta pa je znašala 126.228.000 din. Dokončno bo potrebno urediti še igrišče, česar ni bilo mogoče izvesti zaradi zemljiških problemov. Izvajalec del je bil GIP Obnova Ljubljana, projektanti in Sloveniiaprojekt Ljubljana. Objekt je bil predan svojemu namenu 1981. leta. - Podružnična šola Dragomelj Po programu je bila predvidena obnova šolskega prostora, za znesek 2.000.000 din. kar te bilo tudi storjeno - dosežena investicijska vrednost znaša 2.230.123 din - med ostalimi posegi je bilo v celoti zamenjana streha. Izvajalec je bilo SGP Graditelj Kamnik, projekti Biro 71 Domžale. - Podružnična šola Ihan Po programu se je predvidevala dozidava učilnic, večnamenski prostor, telovadnica v skupni površini 250 m: in obnova obstoječe sole za znesek 4.000.000 din. Dejansko je bil obstoječi objekt adaptiran ter zgrajen prizidek za učilnico, kuhinjo, večnamenski prostor, zaklonišče v skupni površini 593,3 m2. Investicijska vrednost pa je znašala 24.381.061 din. Izvajalec del je bilo SGP - Podružnična šola Vrhpolje Program je predvideval le obnovo šole za 2.000.000 din, dejansko pa so bile adaptirane učilnice s spremljajočimi proslori, uredila sc jc kuhinja in mini telovadnica ter pridobilo stanovanje za učitelje. Skupno ie bilo pridobljenih 213 m2 novih površin, vrednost celotnih del pa je znašala 10.222.297 din. Izvajalec del jc bilo SGP Graditelj Kamnik, projekti Biro 71 Domžale. - Podružnična šola Vrhpolje Po programu je bilo predvidenih le 2.000.000 din za izboljšanje pogojev dela. Dejansko so bile adaptirane učilnice s spremljajočimi prostori, urejena kuhinja in mini telovadnica v obstoječem objektu ter izvedena kompletna obnova instalacij. Dosežena jc bila tudi investicijska vrednost v višini 9.540.215 din. Izvajalec del jc bilo SGP Graditelj Kamnik, projekti Biro 71 Domžale. - Podružnična šola Blagovica Program jc predvideval dozidavo 206 m2 za znesek 2.000.000 din, dejansko pa so izvedli prizidek z učilnicami, kuhinjo, večnamenski prostori, zakloniščem, poleg tega pa je bilo potrebno prestaviti cesto in mosst ter zgraditi trafopostajo. Dosežena investicijska vrednost znaša 17.348.305 din. pridobljenih pa je bilo 365.6 m2, novih površin. Izvajalec del jc bilo SGP Beton Zagorje, projekti Biro 71 Domžale. - Posebna osnovna šola ()lge Avbelj Po programu je bilo za ta objekt namenjenih 30.000.000 din, novogradnja pa naj bi imela površino 2500 m2. Prvotna lokacija za ta objekt je bila predvidena v Domžalah, južno od Rcpovža, vendar je zaradi prevelikih stroškov priprave stavbnega zemljišča prenesena na lokacijo ob Osnovni šoli Josipa Broza Tita. Skupna investicijska vrednost objekta bo skupaj s kotlovnico znašala predvidoma 71.192.353 din. Izvajalce del jc SGP Beton Zasavje, projekti Biro 71 Domžale. Objekt je bil predan uporabniku v rekordnem času, saj jc bil zgrajen od aprila 1983 do januarja 19X4. - Osnovna šola Trzin V okviru sredstev III. samoprispevka je ostalo približno 120.000.000 din sredstev za realizacijo šole za 480 otrok. Naložba jc predvidevala izgradnjo učilnic, telovadnice, prostorov za pretirano, zaklonišče, večnamenski prostor in sicer vse skladno z. republiškimi normativi. V letu 1983 so poleg zgoraj omenjenih objektov realizirali iz združenih amortizacijskih sredstev še sledeča dela na področju šolskih objektov: - nadzidava in adaptacija šole Jarše (kot nadomestilo enega od programiranih prizidkov k Osnovni šoli Josipa Broza Tita po programu III. samoprispevka) s 6 uporabnimi- učilnicami za znesek približno 17.000.000 din, - večja vzdrževalna delu na osnovni šoli Zlato polje in Čcšnjicc, s katerimi so zaščitili objekta pred propadom in )ima namenili novi funkciji. - ureditev nekaterih kuhinj po šolah. -v/«.^••l n k le sn 10 že dali. Moti nas predvsem 25% zasedenost zemljišč s skupnimi površinami, kot: so ceste, parkirišča, parki...., za kar smo dali predlog zmanjšanja teh površin na sprejemljivih 15 %. Vendar bo ves trud zaman, če lastniki zemljišč nc bodo dali soglasjak zkržJ)ilctch.Z;it(i;ipclinuiinalasttiikc,d;i podprejo dejavnosti občine in KS, kajti pride ibitcvje ogromna v vseh pogledih, prav za vse, predvsem za lastnike. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem ostalih članov Svetil KS? S sodelovanja! 11 islalilu lani ivscni/clo zadovoljen in sejim zahvaljujem za njihov trud. Kaj pa sodelovanje krajanov? Menim, da jc sodelovanje s krajani dobro, vendar ni nikoli tako dobro, da nc bi moglo biti še boljše. Predvsem bi omenil sejo, na kateri smo sc srečali s predstavniki SPB in njihovim upraviteljem ter obravnavali njihovo problematiko in zavzeli sklepe 0 h iljšcin sodelovanju. Pogovarjali smo se že pri prej omenjenih aktivnostih o Stobu. Aktivno se odzivamo na |x iN ule in jih sproti rešujemo, manjše sami. v kolikor je v naši moči, večje pa preko občine in predvsem preko. |x> novem. Oddelka za komunalne zadeve. Katerim problemom bi hikipourbno -dolgoročno nameniti največ skrbi, pa tudi denarja v vaši KS? Predvsem je potrebno napeljali kanalizacijom razsvetljavo ponckalcrih ulicah, rekonstruirali ceste, ki jih plinificirajo, urediti pomembne p< iti v območjih z novimi zazidalnimi načrti, uredili Otroško igrišče v Dcpali vasi. odpravili napake iz preteklosti v SPB, urediti javni promet skozi Stob(promet speljati po magistralni cesti dorondoja s Kamniško cesto in vstopom v Domžale)..... Nc morem pa mimo tig< itovil vc: ki i nai n uspe pridobili sredstva, nc uspemo s pridobitvijo kakšnega soglasja in investicija | m >| »ai le. I Vo Ivsct t ipastTtO bili zgroženi nad odločitvijt) si seske i '11 Prešernovi in Železniški ulici, ki je na pobudo dveh posameznikov in Z zbiranjem pripisov preprečila gradnjo otroškega igrišča, češ, da ga enostavno ne rabijo, kerje moteče za njiht rvoži vljcnjc. Morda še podatek, kako se krajani lahko srečajo z vami. Krajani lahko pokličejo na KS Domžale. Slamnikarska 14, med uradnimi urami in sc s prijaznima tajnicama (k >g< m ni ji I za sestanek,ali me I*ikličcjii|xiiclclimu:7211064. Uralit ure: pon., tor., čet., od 8. do 13. ure. src., od 8. do 16. ure, pet., od 8 do 13. ure. Hvala Vera Vojska stran < IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI KS Ihan je praznovala V Ihanu se je zgodila tržnica V soboto, 21. junija, je bila v Športnem parku Ihan prireditev ob dnevu krajevne skupnosti. I hi hi se krajani čimbolj spoznali med seboj in kraj predstavil nav/.ven, so postavili Tržnico, ki je bila nekakšna inventura, kaj se počnejo društva, skupine in posamezniki v krajevni skupnosti. Na prireditvi, ki je trajala od 17. do 22. ure, se je /vrstilo iH predslavilev, na katerih je nastopilo okoli 25(1 krajanov. Obiskovalcev Tržnice je hibi od 500 do 700. Kaj ta kina prireditev sporoča? Tržnica nas je najbrž presenetila. Najprej s številom društev, skupin in posameznikov, ki so se želeli predstaviti. Ugotovili smo, kako malo se med seboj poznamo, obenem pa tudi. kaj vse z. dobro voljo drug drugemu lahko ponudimo. Naša krajevna skupnost je toliko bogata, kolikor so bogati krajani, pa ne le po višini bančnega računa. Smo npr. sploh vedeli, koliko Športnih odličij na državni in evropski ravni so osvojili nekateri mlajši športniki? Za vsako KS bi bila taka ali podobna prireditev dogodek, ki ga rabi in ki odmeva. Na Tržnici so se našli tudi vsi tisti, ki menijo, da nimajo med seboj poravnanih vseh starih računov. Vsi ti so lahko ugotovili, da je vsaka predstavljena dejavnost dragocena, da lahko prispeva v dobro vseh in da je v naši K S dovolj prostora za zelo različne 't1"'1 m njihove delavnosti. Zato je vsako nasprotovanje odveč, tudi drugačni in različni smo si zanimivi in potrebni. Na Tržnici so se srečale tudi različne generacije sokrajanov. Mladi so prisluhnili glasbi starejših, zborovskemu petju in narodnozabavnemu ansamblu Ko sia na koncu prireditve dve glasbeni skupini predstavili svojo glasbo, ni nihče iz starejše generacije odšel. Z zanimanjem so spremljali njun nastop, ZaCeJi smo se poslušali in to je dobro. Naslednji dan seje verjetno na cesti pozdravilo več sokrajanov, to pa je bil cilj Tržnice. Stojnice in nastopi na odru so bili pripravljeni na zavidljivi višini. Vsi so hoteli sebe ali svoje društvo, skupino... predstaviti v najboljši luči. S tem so pokazali spoštljiv odnos do sokrajanov. da ne bo pomote, v prvi vrsti pa do sebe, da cenijo svoje delo in da |im veliko pomeni. Ste opazili moške celo v kravatah? nS Tržnico je padla trditev, da sc nič ne da, da vsak pač okopava svoj tak ali drugačen vrtiček in se nihče za nikogar ne zanima. Ni les. S primemo organizacijo in pristopom do ljudi se da pripravili peturno prireditev. Krajani so pripravljeni delati in to pokazati, če le dobijo spodbudo in pravo priložnost. Na Tržnici smo Ugotovili, da sc Ogromno ljudi prizadeva v raznih društvih, skupinah,.., da mnogi posamezniki razvijajo svoje posebne sposobnosti. Ce ti delajo, zakaj ne bi tudi ti? Delavnost in uspehi drugih znajo biti nalezljivi. Samo s skupnimi močmi bo naš kraj lepši in življenje v njem prijetnejše. Koliko možnosti za vključevanje v razne dejavnosti ponujajo društva, koliko možnosti za obšolsko zaposlitev naših otrok smo našli na Tržnici! Smo sploh vedeli za to? (Odslej bodo lahko Ihanska plevca odpravila informativno praznino na lem področju) Eno od društev je imelo zelo jasno m aktualno sporočilo: Zoga je najboljša droga. Iz glave mi ne gre pogovor z otrokom pred zadnjim delom Tržnice. Vprašal me je. zakaj so postavljeni goli pred odrom. Povedal sem mu. da bo otroška nogometna skupina pokazala, kaj sc je naučila v enemc mesecu treningov, Prosil me je. če bi tudi on lahko igral, Razočarati sem ga moral. žal. Ho mogoče ta dcu-k nekoč posegel po "umetni" drogi, ker ga starši niso znali usmeriti v ustrezno dejavnost, ki jo nudi društvo pred nosom. Ni ga treba vozili v Domžale ali Ljubljano, Ozrimo se najprej po možnostih, ki jih ponuja domači kraj. Se mora naš otrok res ukvarjati s kako modno dejavnostjo, ki jo je sproducirala ameriška zabavna industrija? Pa še nek drobec iz. enega od nastopov, ki ga mogoče niste slišali, saj je bilo vsega preveč. Gre za zgodbo o šestjezičnem slovarju na stranišču. Člani družine so si z njim brisali listo reč. v dveh letih so ga porabili. Otroku, sedaj piscu knjige alonzinov, pa jc tisti slovar vzdubil veliko zanimanje za tuje jezike. Zgodba, ki vzbuja upanje! Pa še to: Ce boste kdaj zares žalostni, pojdite v ihanski vrtec in prosite otroke, naj vam zapojejo tiste tri pesmi o soncu. Tudi vam bo posijalo sonce. Marsikdo je z. roko zamahnil nad Tržnico, češ da se ga ne tiče. Jc mogoče ignorirati kakih 250 sokrajanov. ki so tako ali drugače nastopili na tržnici? Ne ni. V leni primeru je možno ignorirati le sebe m slediti irendovskemu brezimnemu individualizmu. V svetu krajevne skupnosti se dogaja nekaj novega. Odločil se je, da bo nekaj energije in denarja vložil v medčloveške odnose in samopodobo kraja in krajanov. Če se sami ne bomo cenili in gradili svoj boljši svel v prostom, v katerem živimo - kdo ga bo'.' Kar od zgoraj en bo nič padlo Ce se s.inii ne boni.; spoštovali, zakaj nas naj hi drUgi? (V se v KS zgradi kak komunalni vod, je to deležno splošnega odobravanja. Vlagati v medčloveške odnose pa je mnogo bolj tvegano, nehvaležno in težje. Je pa nujno. Temu bi se reklo tudi graditi kulturo svojega kraja. Tako bo za naš kraj znan po Breznikoveni duhu. ne pa le duhu pujskov. Brane Šimenc in Vesna Erhart Izjava podžupana in krajana Ihana DragarTonija o izvedbi »Tržnice«: »Ideja mije res všeč. Prireditev je bila in upam. da tudi bo pripravljena tako, da lahko prebivalci krajevne skupnosti prikažejo sosedom in vsem, kaj znajo, kaj delajo in kakšne zgodbe se dogajajo v kraju. Naslednja leta jcpotjchnonizmislili o ternatsko obarvanem prazniku npr. predstavitev glasbenikov iz kraja: pripraviti samo športnokullurno predstavitev društev; razstavo zbiralcev in izdelovalcev posebnih stvari, morda pa vsako peto leto pripraviti tako celovito predstavitev dejavnosti, kot je bila letos. Skratka prireditev je popolnoma uspela v zadovoljstvo vseh, ki so bili prisotni kot gledalci in tudi tistih, ki so »tržnico« pripravili in izvedli.« Podžupan Toni Dragar je bil tudi slavnostni govornik ob začetku Tržnice inje med drugim dejal:« Vsi ki iz ožjega okolja delujemo tako na občinski ali državni ravni pa bi radi, da bi nas Slovenci m ludi Širše, spoznali še po čem in ne samo po številu prebivalcev oz. po naši farmi. Ko takole prebiramo prvo številko novega krajevnega časopisa Ihanske plevca se kar ne da izogniti misli, da pravzaprav v Ihanu imamo vse morda še bolje raz vilo in organizirano kot marsikje drugje. Poglejte, samo kaj vse sc dogaja na kulturnem, glasbenem, šporlncm, turističnem, gasilskem področju, kako so v življenje kraja vpele šola, vrtec, župnija, športna društva gasilci,.... Tudi to je morda treba povedati ogromno jc naših sokrajanov, ki so ali pa še pišejo zgodovino ihanske f are. spomnimo se samo športnikov, slikarjev, zbiralcev starin, izdelovalcev starih pozabljenih stvari, slamnikarjcv...« Kmečki praznik žetve na Sv. Trojici V Športno rekreativnem društvu Konfin - Sv. Trojica smo v zadnjem mesecu dni zopet izpeljali vrsto akcij: udeležili smo se iger prijateljskega društva na Rovah, pripravili kresovanje s krajšim kulturnim programom ob dnevu d ržavnosti, največ dela pa smo imeli s pripravo kmečkega praznika žetve s predstavitvijo žetve pšenice na način, kot so to v naših krajih delali pred več kot 50 leti. da smo čez nekaj ur usposobili ekipo, ki bi se lahko spopadla s še tako velikim poljem. Vmes smo predstavili tudi nekaj šeg. navad in pregovorov, ki se v zvezi z žetvi jo pojavljajo na območju Slovenije. Na koncu smo snope naložili nalojtrnik ter jih po »starih pravilih« zkižili v bližnji kozolec. Sledil je »likof« z godcem, ki se je zaradi dobre družbe potegnil še dolgo v popoldan. S tako požeto pšenico bomo v ŠRD STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure K pripravi smo povabili predvsem starejše lonetice, ki še obvladajo želje pšenice s srpom, pripravo t' »poresla« ter vezavo snopov. Ko se je 5. julija nizka oblačnost razkadila.jebilona njivi s pšenico na Sv. Trojici že zelo živahno. Ženske in dekleta so se zbrala s predpasniki in pisanimi rutami in srpi. pripeljali smo star voz lojtrnik. kosec je s posebno koso z dodatno »košaro« pričel s prvo vrsto, sledili so pripravljavci »poreslov«, nato »vezači«, najmlajši pa so pšenične snope nosili na kupe. Pri želvi so se nam pridružili tudi člani prijateljskega društva Jarše - Rodica. Najbolj spretni so znanje ročne žetve prikazovali vsem, ki so se tega želeli naučiti, tako Konfin - Sv. Trojica lahko izpeljali tudi načrtovane delavnice, na katerih borni i predstavih pletenje kit iz slame, tako da ta znanja, po katerih so bila naša območja Še posebej znana, ne bodo utonila v pozabo. Rok Ravnikar Del gostiteljev in gostov smo fotografirali na njihovem ogledu našega mesta. Medobčinsko društvo invalidov Domžale Uspešno sodelovanje se nadaljuje Niti sodelovanja med Medobčinskim društvom invalidov Domžale ter Društvom invalidov Izola se tudi v letošnjem lelu prepletajo v trdno tkanino, ki povezuje člane in članice društva. Potem koso preživeli prijeten dan na Primorskem, so v domžalski invalidi svojim prijateljem iz Izole pripravili prisrčen spre jem. Ob njem ni manjkalo doma speci nib dobrot, predvsem pa besed iskrene dobrodošli- ce in veselja oh ponovnem snidenju. Tokrat so gostitelji svoje prijatelje odpeljali v center Domžal in jim pokazali svoje bodoče prostore, ki že dobivajo svojo pravo podobo. Več kot l(X) nr novih prostorov bo za MD1 Domžale pomenilo novo veliko priložnost, da še obogatijo svoje delo ter tako poskrbijo, da bo življenje njihovih članov in članic še prijetnejše. Družabno srečanje so tokrat pripravili v Žejah. kjer jc ob glasbi ter prijetnem druženju sobotno popoldne kar prehitro minilo in že sc je bilo treba vrniti na svoje domove. Ampak le do septembra, ko se prijatelji spet srečajo na slovesnem odprtju novih prostorov. Udeleženci praporščaki s tradicionalne spominske slovesnosti v Podljubelju, v soboto 14. junija 2003 Podljubeljsko taborišče Spomini na grozote ostajajo Območni odbor ZZB Domžale in Občilnske borčevske organizacije vsako leto 14. junija organizirata avtobusni prevoz na tradicionalno spominsko slovesnost ob osvoboditvi in vrnitvi zapornikov in taboriščnikov - slovenskih žrtev fašističnega nasilja, v domovino. Govorila sta župan tržiške Predsednika pobratenih društev invalidov srečanja izkoristita tudi za izmenjavo mnenj o delu in položaju invalidov v Sloveniji Občini Moravče in Lukovica ter ZZB NOV Moravče in Lukovica skupaj z Društvom izgnancev Domžale vabijo 2. AVGUSTA 2(H)3 OB 10. URI v HRASTNIK, kjer bo slovesnost ob 61. letnici požiga Hrastnika in drugih vasi Slavnostni govornik: Vekoslav f iKMIČ Bogat kulturni program s tovariškim srečanjem. Dobrodošli! občine Pavel Rupar ter ministrica za kulturo, ga. Andreja Rihtar. Obljubila je. da bo storila vse. kar je v njeni moči. da bo problematika tega kraja in spomenika državnega pomena. Deležna je bila burnega aplavza prisotnih. V kulturnem programu je sodeloval pihalni orkester Velenjčanov. pevski zbor in recitatorji. Delegacije iz Slovenije in iz držav, iz. katerih so bili ujetniki v taborišču smrti, so položile vence k spomeniku in k spominskim ploščam. Praporščaki in zastavonoše so sc poklonili z minuto tišine na vse preminule v taboriščih. Tudi predstavniki zaporniških združenj iz Francije, Avstrije in Italije so z govorniškega odra obsodili vsako nasilje in pozvali k ohranitvi spomina na najbolj črno plat zgodovine. Slovesna je bila pidelitev zlate plakete Janku Tišlerju. ki ima največ zaslug za raziskovanje zgodovine taborišča in usod zapornikov. Zabeležil in foto: Jože Novak HHHb mmm SLAMNIK - Juli) S003 IZ NAŠIH SOL IN VRTCEV Eko zastava za OŠ Rodica Ob koncu šolskega leta so trije dogodki zaznamovali okoljevarstve-no dejavnost OS Rodica. Sodelovali smo na dveh natečajih, ki sta obravnavala okoljsko problematiko. Petrolov natečaj »Otroci odraslim« je bil posvečen mednarodnemu letu celinskih voda. Že najmlajši otroci in tudi tisti, ki odraščajo, naj ne bi bili ravnodušni do ohranitve tega. kar nam daje narava. Nagrajena risba, ki sta jo skupaj narisala prvošolea Klemen Cotman in Andrej Resnik pod mentorstvom Mateje Kozina, je dokaz, da imajo otroci kritičen odnos do narave in nas z likovno govorico opozarjajo naokoljske probleme. Mlada likovnika sta z naslikanim motivom »očistimo našo reko« izrazila željo o varovanju vsega naravnega, kar še imamo. Tudi sodelovanje na natečaju Vodni detektiv nam je prineslo nagrado za raziskovalni projekt. Učenci in učenke 3.a Sara Gjergek. Žan Grošelj. Aljaž Kavka. Tjaša Mokorel. Anže Novak. Gregor Stražar. Tina Novak. Lotti Gostič. Matej Resnik. Jan Perše in Nastja Smolnikar so se pod mentorstvom prof. Sonje Koželj Juhant osredotočili na vprašanje: »Kako dobimo sladko vodo na otoku sredi morja?« S pomočjo lite rature so na kreativen način odkrili več odgovorov. V šoli so izvedli poizkus in preverili postopek pridobivanja sladke vode iz slane. Mladi vodni detektivi so na zastavljeno vprašanje ponudili kar nekaj rešitev. Pohvalo Vodni detektiv sta prejeli tudi dve skupini učencev 9. razreda, ki sta pod mentorstvom prof. Vilme Vrtačnik Merčun izvedli projekt »Odtekanje odpadnih voda iz hiš ob Mlinščici v Srednjih in Spodnjih Jaršah.« Anketirali so krajane in rezultate vnašali v karto. Rezultate so grafično predstavili. 5. junija, ob svetovnem dnevu okolja pa je v Cankarjevem domu že šestič potekala podelitev mednarodnih in prestižnih ekozastav slovenskim ekošolam z naslovom Kje je izvir in s skupnim imenom Dajmo življenju življenje. Naša šola je bila tudi letos med dobitnicami zelene ekozastave. saj je bilo naše delo skozi celo šolsko leto naravnano na varovanje okolja. Nagrade so 78 ekošolam podelili Ervvan Fouere, vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji, Sergio Santos, evropski koordinator projekta »Eco-School« in minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač. Anica Črne Ivkovič "URSAZAVER" Projekt V šolskem letu 2002/200.1 je bila prioriteta našega vrtca razvijanje likovne ustvarjalnosti. Skupina JJKŽkl smo se odločili, da povabimo k sodelovanju očka naše Laure- g. Jožeta Ibniga, akademskega slikarja, kiparja in restavratorja specialista. Našemu povabilu se je takoj odzval, tako kot že lansko leto. Ko smo imeli teden kulture in pripravili delavnice, kjer je poleg njega sodelovala tudi Lanina mamica- slikarka NATAŠA RIHTAR. Letos smo se odločili, da likovno ustvarjalnost nadaljujemo s projektom, in sicer izdelavo kipa, ki smo ga imenovali »URSAZAVER«. G. Tdnig je najprej izdelal načrt, kije imel prvotno obliko nekega dinozavra. Naša hišnika sta pripravila temelj, pripeljala siporeks in lepilo. V začetku junija je pričel z. delom g. Tdnig. Vsak dan smo hodili opazovat, kako raste naša »URSAZAVER«. Poleg naše skupine sta sodelovali še skupini Levčki in Želvice. Neposredno pa sodelujejo seveda vse skupine »URŠE« in enota »ČEBELICE«. Naša »URSAZAVER« je hitro rasla in 24. junija 2003 ob 14.30 se je projekt zaključil s slavnostno prireditvijo in razstavo likovnih izdelkov otrok vrtca »URŠE« in enote »ČEBELICE«. Hči g. Toniga - Laura je prerezala trak in otvorila »URŠOZAVRA«. Zahvalili bi se ga. MOJCI URŠIČ KORITNIK. Pekarsko konditorski opremi d.o.o. Vrhpolje pri Kamniku, ki je bila sponzor našega projekta. Najbolj pa se zahvaljujemo gjož.etu TONIG, ki je žrtvoval svoj dragoceni čas, za poživitev na našem igrišču in pustil sledi svojih čarobnih rok. Kogarkoli zanese pot mimo našega vrtca, si naj ogleda »URŠOZAVRA«, ki ponosno dviga glavo med krošnje brez. Ježki z Lojzko Resnik in Lidijo Sorli Ob koncu šolskega leta Prijetno je, če imaš pri svojem delu podporo in pomoč. Učiteljice iz Dragomlja poznamo ta občutek, saj šola diha s krajem in kraj s šolo. Na koncu šolskega leta bi se za to rade zahvalile. Vam dragi starši za vašo pnpravljenost bodisi peljati naše otroke bodisi poskrbeti za naše sladkosnede trebuščke. Hvala krajevni skupnosti Dragomelj, gospodu Rozmanu, gospe Marlot. gospodu Mivšku in gospodu Žuniču, ki je poskrbel, da seje naš glas na zaključni predstavitvi slišal v deveto vas. Hvala gospe Hafner in gasilskemu društvu - / nami so bili od jeseni (na šolskih poteh) do poletja (na zaključni prireditvi). Gostilna Janežič nam je z odstopom svojih prosotorov omogočila varno izpeljavo športnega dneva na rolerjih. Hvala gospe Kristini Krivec, ki nam priskoči na pomoč pri izpeljavi dejavnosti na igrišču na Pšati. Na koncu še enkrat hvala vsem, ki nam zaupate - pomagate. Prav vsem bralcem pa želimo prijetne počitnice in preživite jih drug z drugim. Učiteljice OŠ Dragomelj Krtina - najlepši kraj na svetu V prejšnji številki Slamnika ste že lahko prebrali članek o projektu Krtina skozi čas, danes pa bi radi navedli nekaj podatkov, ki nam takrat še niso bili znani. V maju smo na podružnični šoli Krtina in ob sodelovanju Turističnega društva Rača pripravili razstavo kruha, danes pa objavljamo rezultate glasovanja, saj je bilo vse vrste razstavljenega kruha možno tudi poskusiti in oceniti. Razstavljene dobrote smo razdelili v dve skupini, kruh in praznični kruh. Z veliko prednostjo je v prvi skupini zmagal ržen in koruzni kruh gospe Gizele K veder, drugouvrščeni je bil kmečki kruh gospe Marije Klopčič, tretje mesto pa je pripadlo kmečkemu kruhu gospe Klizabete Rožič. V skupini prazničnih kruhov je prvo mesto dosegel rozinov šarkelj, ki ga je pod skrbnim vodstvom Mojce Smrkolj, izdelal gospodinjski krožek podružnične šole Krtina. Le nekaj glasov manj je dobila zeliščna kita gospe Itožene Drnovšek, tretje mesto pa šarkelj gospe Mici Jemec. Ob izdaji turistične zloženke Krtina z. okolico pa se moramo zahvaliti tudi nekaterim posameznikom, ki so finančno podprli to izdajo. Poleg Krajevne skupnosti Krtina, Turističnega društva Rača in Osnovne šole Dob, sta k izdaji pripomogla še Marjan Jančar in Mavrici j Grošelj. Vsem se za izkazano podporo najlepše zahvaljujemo. Učenci podružnice Krtina so vedno pripravljeni na nove izzive in lako so se podali na Zasluženi dvodnevni planinski tabor na Mrzlico. Letošnje šolsko leto SO bili zelo delavni in poleg rednega šolskega dela pripravili stran 6 še nekaj zahtevnih projektov in prireditev. V četrtek, 22. maja smo se z učenci vseh razredov in pod budnim vodstvom Mojce Smrkolj. podali iz. Trbovelj na Mrzlico, kjer smo se nastanili v tamkajšnjem planinskem domu. Popoldne smo se prijetno in poučno zabavali na orientacijskem pohm< i naslednje leti i tabor ponovili in se še naprej zabavali. Maja in ostali člani rodu Mladost na metuljevih krilih Metulji! Pogosto občudujemo njihovo neverjetno lahkotnost, skoraj breztežnost. Opazimo plahost, neilMMt, sproščenost. S čudovitimi barvami pritegnejo našo pozornost. Naše poglede pritegnejo tudi ljudje, ki so pogosto ze ml rojstva prikrajšani za darove, ki bi jim omogočali normalno življenje. (Ipaz.imo jih. ker so drugačni od nas. Pogosto nanje gledamo pomilovalno, z usmiljenjem, z žalostjo v srcu ali celo z odporom. Mnogi smo v zadregi, ker ne vemo, kako naj hi se odzivali, če se srečamo z njimi. Pogosto niti ne slutijo, kaj ti kljub oviranosti zmorejo, če se jim ponudi priložnosti. Morda vam ho vabilo na razstavo, ki so jo pripravili v CENI KI /A M LADI .pomagalo vstopiti v svet drugačnosti in pomagalo premostiti podobne zadrege. Začutili boste, kako svet doživljajo mladi razstavljale! in delili njihove občutke. Nekaj skupnega z metulji imajo namreč tudi Nina Poljšak, Miha Breznik in Aleš Podkiaršrk.ki 90 avtorji zadnje razstave v nizu tovrstne spomladansko-poletne ponudbe Centra za mlade. Prav zato so v naslov razstave vključili tudi metulje in jo poimenovali - »Mladost na metuljevih krilih«. Razstava je plod nekajmesečnega druženja trojice mladih starih od 20 do 30 let, ki obiskujejo ustvarjalno delavnico pod mentorstvom Mateje Absec. Do ideje je prišlo na pobudo gospe Katje Poljšek. V centru so pokazali dovolj odprtosti, da je ideja takoj zaživela. Prepogosto se namreč dogaja, da mine veliko dragocenega časa, preden zamisli ugledajo beli dan. Pri ljudeh, ki poznajo govorico srca, to odpade. Mentorico so Nina, Aleš in Miha takoj sprejeli medse. V sproščenem vzdušju so nastajale slike, ki odstirajo njihova razmišljanja in doživljanja. Mateja je znala v njih prebuditi čustva, ki so jih s pomočjo različnih slikarskih tehnik pripravljeni pokazati tudi nam. Bube so se preobrazile v metulje in v tem je nekaj simbolike preporoda s čopičem v roki tudi pri Nini. Mihu in Alešu. Razstava je bila slovesno odprta 16. junija. Obiskovalci so bili prijetno presenečeni nad tem. kaj vse zmore in zna izraziti omenjena trojka. Z odzivom na program in s svojim obiskom, ki je presegel pričakovanja in prostorske zmožnosti centra, so preseneti I i vse. To je bi la doslej najbolje obiskana in čustveno obarvana razstava, ki sojo pripravili v Centru za mlade. Prepričajte se tudi vsi vi, v katerih smo zbudili interes s tem člankom. Razstavo si bo možno ogledati do 20. septembra. Skupinica bo v jeseni z delom nadaljevala. Prijazno vabijo vse. ki bi se jim radi pridružili, da to storijo. Lili Jazbec SLAMNIK . julij S003 IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran O Želimo si, da v Evropski uniji ne bi bili povprečni liberalna demokracija Slovenije je tudi letos za svoje člane in članice ter simpatizerje pripravila tradicionalno srečanje ob dnevu državnosti. Tokrat so se zbrali v Brdih, najbolj zahodni slovenski občini, v vasi Vipolže, kjer se je ob gradu zbralo veliko število obiskovalcev, ki so najprej LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE prisluhnili pozdravnemu nagovoru Franca Mužića, predsednika briškega odbora LDS in župana Brd. nato pa pozdravili predsednika stranke in slovenske vlade mag. Antona Ropa, ki se je v daljšem nagovoru sprehodil skozi 12 letno zgodovino države. Ob tem je poudaril, da se je Slovenija v preteklem obdobju veliko naredila ter se razvila v demokratično državo, eno najuspešnejših med vsemi tranzicijskim i državami, ki ob tem izpričuje tudi dovolj posluha tudi za človekove pravice in socialno pravičnost. Največ besed je namenili vstopu v Evropsko unijo, kar je po njegovem mnenju uresničitev pomembnega cilja v zgodovini naše države, pa tudi zagotovilo za največjo varnost in stabilnost Za vstop ima vlada tudi polno podporo državljanov, saj so svojo odločitev za vstop v Evropo potrdili z referendumom, sam vsi >p pa zagotavlja tudi možnosti za uspešen razvoj. Posebej je na srečanju govoril o vlogi Liberalne demokracije Slovenije, kije po njegovem mnenju v vseh letih nosila najtežje breme sprememb in največjo odgovornost za izvedbo pomembnih projektov, mnogi iz med njih bodo tudi v prihodnje terjali od vseh nas veliko moči in znanja. Posebej je izpostavil pomen prilagajanja slovenskega gospodarstva evropskemu, svoj nagovor pa zaključil z željo, da bi Slovenija v Evropski uniji ne bila le povprečna. Na tradicionalnem srečanju, ki se gaje udeležilo tudi precejšnje število članov ter članic in simpatizetjev iz Občine Domžale, so pripravili tudi bogat kulturno zabavni program, v katerem so zbrani zaploskali ženskemu vokalnemu tercetu Kresnice, igralcu Radošu Bolčini iz. Primorskega dramskega gledališča ter Slavku Ivančicu, ki je skupaj s Kalamari poskrbel za prijetno druženje. LDS Domžale 13. Draga mladih -intelektualni forum mladih v Piranu Od 10. do 13. julija se je v Piranu odvijala 13. Draga mladih, ki je uveljavljeno intelektualno srečanje mladine iz Slovenije in zamejstva. Za razliko od prejšnjih srečanj je bilo letošnje prvič v Sloveniji in ločeno od veliko boli poznanega srečanja Draga na Opčinah pri Trstu.' Preko 100 udeležencev je pod geslom »Več svežine!« na okroglih mizah, pogovornih in ustvarjalnih delavnicah sodelovalo na temo »ustvarjalnost mladih«. Po četrtkovi slovesni otvoritvi in spoznavni vožnji z barko ob slovenski obali je sledil večer aforizmov Ali tiskovna konferenca ali okrogla miza Mladi in kreativnost s slavnim Žarkom Petanom. Petkova okrogla miza. na kateri so sodelovali dr. Aleš Debeljak s Fakultete za družbene vede, Evehna Umek iz zamejstva in dr. Rudi Šeligo je bila namenjena temi mladi in kreativnost. Vodilna misel je bila, da kreativnost izhaja iz nezadovoljstva in upornosti, še posebej ob soočanjih z modernim svetom. Akcija upornosti pa je upravičena le. kadar temelji na vrednoti, po možnosti najvišji vrednoti, ki je »življenje«. Mea vrsticami je bilo tako pokritizirano napeljevanje k kvazi-upomištvu mladin, ki smo mu priča v zadnjih letih, ki žal votlo temelji na sami drži uporništva in ne na vsebini. Sledilo je delo po delavnicah: filmsko je vodil Franci Kek, sicer bolj znan kot organizator Ročk Otočca, slikarsko Vcselka Sprli - Puc, internetno pa skupina mladih zanesenjakov. Pogovor na temo Mladi in EU je nadaljeval dr. Aleš Debeljak, Mladi in kultura pa Evelina Umek. Delavnico Mladi in etika je vodil filozof dr. Tone Jamnik, Mladi in mediji pa urednik revije Ampak Dejan Steiribuch, Večer smo zaključi li z. monokomedijo Matjaža Jaušnika v gledališču Tartini, sledil pa je še večer DJ-jev z Muratom in Josejom in sodelavci radia Yo. Sobotno okroglo mizo so oblikovali dr. Peter Jambrek, predsednik SAZU dr. Boštjan Žckš in filozof dr. Edi Kovač. Tema je bila »Kdo za lira Ustvarjalnost mladih'.'" Že v začetku se je izoblikovala misel, da je v današnjem času, polnem čaščenja uspešnih in poveličevanja zmagovalcev, mladih strah neuspeha in tudi truda in napora, kar nas hromi pri ustvarjalnosti in pobudah. Želimo si hitre akcije in hitrega zadovoljstva, kar pa je prepogosto pogubna kombinacija. Tudi tokrat so se ponovno zvrstile vse delavnice, s tem da je pogovor o EU vodil Alojz Peterle, član predsedstva konvencije o prihodnosti EU, Murat in Jose pa sta vodila šc hip-hop delavnico. Zvečer so sledile predstavitve delavnic; tako smo si med drugim lahko ogledali razstavo likovnih del m 5 izredno zabavnih kratkih filmskih produkcij. Srečanje Draga mladih smo zaključili z vedno navaušujočim koncertom Vlada Kreslina, ki je s svojo energijo in »večnimi« uspešnicami v trans popeljal naš Caffe Teater. Draga mladih se nadaljuje, več o njej pa najdete na www.dragamladih.com. Rok Ravnikar 1. tabor Nove Slovenije krščansko ljudske stranke Cas je za dejanja Od 21. do 22. junija 2003 je v Selcih pri Železnikih potekal 1. Tabor N.Si, katerega so se ga poleg domačih in tujih visokih gostov udeležili člani in shnpatizerji \ .Si iz. vse Slovenije. Prvi dan Tabora N.Si je v Kulturnem domu v Selcih potekal politični forum - Krekovi dnevi, ki so se ga poleg predsednika stranke udeležili tudi poslanci N.Si ter predsedniki in člani strankinih strokovnih odborov. Uvodnemu nagovoru dr. Andreja Baju-ka, predsednika stranke, je sledilo predavanje mag. Cvete Uršiča in predstavitev rešitev za gospodarski in politični razvoj Slovenije kot alternative sedanji politični oblasti. Na političnem forumu je bil sprejet in potrjen osrednji dokument vseh strok- Nova Slovenija ovnih odborov o stanju in potrebnih ukrepih v Sloveniji z. naslovom »Cas je za dejanja«. V popoldanskem delu programa so sledile športne igre regijskih moštev v košarki, tenisu in badmintonu ter ob večernem kresu pc xielitev pokala šp< >rt-nih iger. Osrednjega dogodka I. Tabora N.Si so sc v nedeljo, 22. junija, v športnem centru v Selcih udeležili predstavniki vseh občinskih odborov N.Si. Potekal je v znamenju praznovanja tretje obletnice stranke in dneva državnosti. Na prizorišču dogodka si je bilo prav prijetno ogledati številne stojnice z. bogato turistično in kulinarično ponudbo različnih regijskih odborov N.Si, predstavili pa so sc tudi domačini. Prireditev so popestrili padalci iz jadralnega kluba Kr cialne izzive pa nima več odgovorov. Ob tem jc preke imemi i zadolži la državi >, dopustila razmah korupcije ler namerno povzročila veliko koncentracijo kapitala in gospodarske moči tako, da je slovenska družba po desetih letih njihove vladavine kritično razslojena. Šibkost javnih financ stalno prikriva s prikrojevanjem podatkov in prenašanjem obveznosti v prihodnost. Sodni sistem je zaradi zaostankov padci na izpitu pravne države. Socialna in družinska politika kljub razmeroma ugodni skupni porabi sredstev ne dosega načrtovanih učinkov. V primerjavi zdrugimidržavami, ki prišliipaji > V EU, je Slovenija postala vse bolj nezanimiva za gospodarske naložbe, gospodarstvenikom in podjetnikom je nenaklonjena, preveč birokratska in zaprta v monopolne kroge, ki jih je ustvarila vladajoča koalicija, zlasti LDS.« Družabno popoldne z ansamblom Čuki sc je v prijetnem vzdušju nadaljevalo pozno v večer. Lektor Poziv za poudarjanje osamosvojitve Slovenije V Novi generaciji SLS smo opravili anketo med učenci H. oz. °. razredov osnovne šole in dijakov 4. letnikov srednjih šol in gimnazij po vsej Sloveniji in razočarani ugotovili, da se pouk zgodovine večinoma zaključi s prvimi dogodki druge svetovne vojne. Tako pri večini mladih vlada pomanjkanje poznavanja dogodkov in odločitev pred in ob osamosvajanju Slovenije. Učitelji odgovarjajo, da ob koncu leta zmanjkuje časa, vendar je to slab izgovor, saj se nadejamo, da bodo odločno postavili prioritete pri izbiranju tem in računamo, da je osamosvojitev Slovenije tudi za njih eden najsvetlejših in najpomembnejših trenutkov zgodovine Slovencev. Po pregledu učnega načrta za zgodovino smo ugotovili, da je za obravnavanje demokratizacije in demokratizacija, Demos, osamosvojitvena vojna, ipd. zelo slabo, smo bili ob zbiranju podpisov na ulicah zgroženi! Mladi so trdili celo, daje Slovenija v vojni izgubila, da je samostojna več kot 50 let, da sploh ni bilo žrtev,.... Če ne bomo znali primemo vrednotiti pomembnih odločitev v zgodovinskih, trenutkih ter cenili, da so nekateri za našo prihodnost žrtvovali celo svoja življenja, poleni seveda nc moremo primemo ceniti naše državnosti in imeti odgovornosti za prihodnost! Več 0 naših stališčih in akcijah na www.nova.ueneracija.org, Rok Ravnikar Aleksander Kabaj (foto: Janez Stibrič) Na pobudo vodstva SDS so bili v vseh regijskih koordinacijah SDS ustanovljeni "Klubi svetnikov SDS". V' okviru Obljubi janske regijske koordinacije, ki združuje 29 občinskih odborov SDS, je ustanovitev potekala v Domžalah. Prisotne jc uvodoma pozdravil Aleksander Kabaj. predsednik OO SDS Domžale ter predlagal delovno predsedstvo v sestavi; dr. Peter Vcrlič (prci Isedujoči), Ladka Furlan (član ica) in dr. Romana Jordan-Cizelj (članica), za zapisnikarja pa Janeza Stibriča, tajnika Obljubljanskc regijske koordinacije in hkrati tudi regijskega informatika Dr. Peter Verlič, predsednik Obljubljanskc regijske koordinacije, jc uvž,n< ist bolj usklajenega delovanja svetniških skupin SDS v posameznih občinah 0 vprašanjih, ki se tičejo regionalnega razvoja Slovenije Nanizanih je bila še vrsta razlogov za ustanovitev tovrstnega Kluba svetnikov SDS Obljubljanskc regijske koordinacije, prisotni so v razpravi vse tc razloge in namen ustanovitve pozdravili. Ustanovljen je "Klub svetnikov SDS Obljubi janske regijske koordinacije" SDS SocialDemokratiSlovenije Sevala pa mora imeti takšen organ tudi predsednika oz. vodstvo, ki bo sklicevalo sestanke ter skrbelo, da bo delo potekalo nemoteno. Predsedujoči, dr. 1'clcrVerlič, je prisotnim predlagal, naj bi tO funkcijo prevzel Lovit) Lončar, svetnik v domžalskem Občinskem svetu in tudi sekretar Poslanske skupine SDS v Državnem zboru, tajniška dela pa bi opravljal Janez Slibrič, tudi svetnik v domžalskem Občinskem svetu ter regijski tajnik in informatik. Prisotni so predlog soglasno podprli. V nadaljevanju seje so predstavniki posameznih svetniških skupin izohčin, ki sestavljajo Obljubljansko regijsko kglavje/ase. ('lovek pn si lako ne nion/ pomagati,du nc bi vmes razmišlja] ologi »/asidranosti« družbenih norm, ki zapovedujejo ločno določeno kulturo poslušanja in gledanja takega koncerta. Tako na lakih prireditvah Se vedno močno prevladujejo seriozni obrazi, katerih mimika sugerira na (ne(narejen proces kontemplacije. Prav prijetno jc bilo ugotoviti, daje bila omenjena zadeva na ta ponedeljek /mlucirana na minimum. Okrog 30 (ibiskovalccv je kreiralo pravo »družinsko atmosfero« iz katere ni bi I i/ v /ct pra v n i hče. I "ri znat i je sicer treba, da je bil že sam ambicnl bolj nekonvencionalen od večine pn isti >r< rv, kjer sc tovrstne prireditve dogajajo in kjer prevladujejo, km sem že omenil, močno asimilirana pravila »lepega obnašanja«, l.j. sedenja in strmenja v nastopajoče tekom celotnega koncerta. 2c samo premikanje glave jc na lakih koncertih izredno nezaželeno in neprimljeno, saj bi sc ob potencialnem srečanju z dmgim parom oči oba v zadregi lahko prepoznala kol »nepoznavalca.« Moram priznali, da sc sam ob tovrstnih »zadregah« prav pošteno zabavam, saj /. užitkom opazujem reakcije ljudi, kop< iskušam uganili njihove misli. Sam spadam tudi med bolj »migajoče« posameznike, vendar si ponavadi ne dovolim, da me »jazzovskiiairovnija« doceJi 11 revzj n t ic. zaradi žc omenjenega »bontona < Tokrat pa sem prav gotovo tudi j; iz. | lišeJ na svoj račun. Car jazza jc namreč prav v tem, daje sama glasba zgolj ena od sinergija pa jc bolj stvar spontanosti, kot pa nekega »organiziranega vodenja k skupnemu cilju.« Spontanosti in kreativni isti pa v ten i »vi igetnea n sli >lpu-< prav gotovo ni manjkalo. Tako bi sedaj tudi javno pohvalil organizatorja Uroša Brojana, ki je navezal kontakt sSamom Šalamunom in njegovo tokratno zasedbo Omcthology Quartct, ter ga pozi va 111 k organizaciji podobnih večerov v LUIGI M0SS0 (BASS) stvari, ki kreirajo atmosfero. Gre zaceli i paleto občutkov in emocij, pa tudi kvalitetnih debat, kijih sprovocira jazz, Od senzibilne zasanjanosti umirjenih balad s priokusom nostalgije, do hitrejših in agresivnejših ritmov, ki na posameznika vplivajo katarzično. Vmes si i verbalni in neverbalni ki >i i ici it; ajicek i zažcIjeni.CiljIc, kot ludi vsake druge, prireditve je »počutili se dobro,« kar dobro vedi > predvsem glasbeni k i s, i u i i. Naša sreča je tudi njihova sreča, skupna prihodnosti;ponujam pa mu tudi svojo |n m n k" . Veseli mc, da tudi v Domžalah in bližnji okolici obstaja publika, ki pozna in ceni dobro glasbo. Nastopili so: Achille Succi (alto saksofon, bass klarinet). Samo Šaiajrion(kilara). I jutgj Mosso (bass) in /kitko Kavčič (tolkala). Tekst Žiga Čamernik Foto Mojca Maselj Možnost izvedbe prostora za tuš o meri wedi A,. Idromossojjgi ■ziJt^ZP* Kad z masažo 170x75 •že od 123.24MIT Politiki,« ki »politizacijo družbenih problemov« poslavlja v ('rugi plan, saj tako »zatežcno« predsurvljanje zadev, mladih Pač (žal) ne zanima, Odnos do potencialnih novih uporabnikov Akumulatorja 'prvenstveno mladih med 15-tim in 30-tim letom starosti) jc 'ako paradoksalen. Po eni strani se zavedamo, da je situacija v našem svetu »perverzna« do te mere, da jc sleherna oblika Promocije (tako medijska kot tudi čisto osebna) zelo hitro 'ahko tudi kontra-produktivna, saj je trg tako nasičen z informacijami, da jo lahko občutimo kot stvar prisile, kar je že zadosten razlog, da sc potencialnemu udejstvovanju raje odpovem«. Druga plat iste zgodbe pa jc rudi, ila danes te iste '"loiinai i|e radi ludi pozabljamo Se piavi. ne gre toliko /-,, '"• da informacij ne hi bilo. oziroma, da jc le teh premalo, Pač pn bolj upi selekcioniranje inlormai ij, ki jih vsakodnevno v čedalje večjem številu absorbiramo m smo absolulno "ezniozni vse tudi predelali. Celoten proces »predelave '"'"iniacij« pa je stvar osebnih prioritet posameznika. N.i tej '"čki pa nastopi poiiiemhnosl pedagoškega pristopa, ki je v *h (pre)hitrih časih vso svojo pozornost usmeril na otroke pziroma mladostnike Se pravi, ne gre m za »vzgojo in "■ohia/evanje- v konvciu ionalneni smislu od Zgoraj MVZdol, pač pa bolj za iisinerjenosl k dejanskim polreh.un 111 željam mlajših, kai sodobnim »sistemskim pristopom« v Praksi ne uspeva ravno najbolje. Ena od ovir za boljšo ■nedgeneracijsko komunikacijo je ravno v že omenjeni različnosti generacijskih pogledov na določene probleme, ki I^meljijo tudi na čisto specifičnem metodološkem pristopu, 'a dejstva pa so »voda na mlin« obstoječi vodilni politični garnituri (tako lokalni kot tudi nacionalni), ki mlajše ljudi. tudi v svojih lastnih političnih strankah, Se vedno vztrajno drži stran od obstoječih centrov odločanja, kar smiselnost medsebojne komunikacije (ponovno znotraj lastnih političnih opcij) še vedno prelaga na teren »črno-belega« diskurza. In ker smo mladi zaradi lastnih eksistencionalnih problemov (beri: stanovanja za mlade in njihove družine, kjer smo tudi dosegli najširši konsenz) dosti bliže »dejanskemu terenu.« smo hkrati tudi dosti bolj dovzetni za težave, ki bodo prišle z. »naslednjo generacijo;« in videti je. da le-te nc bodo v prihodnosti nič manj usodne od trenutnih, če se izrazim velikodušno. Okrogla miza je torej pokazala voljo sodelujočih po družbenih spremembah na bolje, kar je seveda povezano tudi s spremembami v načinu razmišljanja, kjer so nekateri naši vzorci že močno zakoreninjeni in kjer poteka »dejanska borba za svobodo« Ob koncu sc tudi nismo mogli izogniti opazki, da ni med nami nobene ženske ali dekleta, kar je dodaten dokaz, da so pravila obstoječe politične igre artikularana tako, da jih politika pač nc privlači. Zaključujem z. dobrohotno željo, da bi bilo na naslednji diskusiji, ob naslednji priliki, tudi nekaj obiskovalcev, morda celo s strani občine (predvsem pa kakšna ženska). V tokratni debati so sodelmali: Gorazd Križanič (Mladi Forum ZLSD), Alen Lapanja (Mlada Slovenija). Rok Pirnat (Nova generacija SLS), Damjan Habc (v.d. direktorja Akumulator), Gregor Horvatič (Socialdemokratska mladina - SDM). Janez Eržen (Zeleni Slovenije) in Žiga Čamernik (Mladi Forum ZLSD) vse skupaj pa je skušal povezovati Aleš Sazonov (bivši aktivist Mladega Foruma ZLSD) Vabilu se ni odzvala Mlada liberalna demokracija (MLD). Žiga Čamernik Zveza Svobodnih Sindik iikatov Wr Slovenije Zakon o delovnih razmerjih Učna ura za uspešnejše uresničevanje Prejšnji teden je območna organizacija ZSSS Domžale organizirala seminar o zakonu o delovnih razmerjih. O njegovem uresničevanju je govoril Andrej Zorko iz pravne službe območne organizacije ZSSS Podravja. Udeleženci so najprej obravnavali primer, ko je direktor izdal organizacijsko navodilo, da naj hi delavci prišli v podjetje že 15 minut pred šesto in iz njega odšli 15 minul po drugi uri. Zorko je zbrane sindikalne zaupnike vprašal, kaj naj bi v takšnem primero naredil sindikat. Dobil je zelo različne odgovore, ki jim je kol direktor močno ugovarjal. Pridružil pa se je mnenju, da tega ni mogoče predpisati, saj gre za omejevanje ustavne pravice do osebne svobode. Strinjal se je tudi z mnenjem, da sc delavce pred 6, uro nc sme zadrževali na delovnem mestu in v podjetju zato nima kuj početi. Se bolj zapleteno jc bilo vprašanje, ali sc v gradbeništvu šteje v delovni čas tudi prevoz z zbirališča na delovno Udeleženci seminarja o uresničevanju ZDR mesto, tudi če traja kakšno uro. Zorko je menil, daje organizacija delovnega procesa v domeni delodajalca. Ta bi lahko organiziral bivališče delavcev bližje delovnemu mestu. Takšen prevoz, na delovno mesto bi lahko šteli v delovni čas. Zanimivo je bilo tudi vprašanje, kaj bi lahko delavci naredili, če bi jim direktor nekoliko pred drugo uro naročil, naj nadaljujejo delo še tri ure. Po razpravi je prevladalo mnenje, da bi pred odločitvijo morali analizirali, kako pogosto sc to dogaja. Direktorja bi tik nvbiti l;ihk< i spomnili, da vsa delovna mesta niso zasedena. Upoštevati bi morali tudi. ali jc takšno nujno podaljšano delo ustrezno plačano. Na vsak način pa mora direktor to svoje ustno navodilo čimprej pospremiti še s pisnim sklepom. Delavci morajo tudi vedeti, da se ob kršenju pravic lahko obrnejo na delovno inšpekcijo. Najboljše pa bi bilo. da bi kršitve prijavil sindikat, če ne iz tovarne, pa z območja ali z. državne ravni. Sindikat nima pravice soglašati z direktorjevim predlogom, da bi bile plače v podjetju začasno znižane za 20 odstotkov. Nobene pravice nima zlasti soglašati za nečlane. Plača je osebna pravica, ki sc ji lahko delavec odpove osebno. Direktor pa bi ravnal bolj pametno, če bi se o predlogu posvetoval z zaposlenimi in jim predstavil posledice. Direktor ima možnost vsakega od •delavcev osebno prepričati, da naj podpiše soglasje za znižanje plače. Če pa se direktor odloči za znižanje plač brez soglasja sindikata in zaposlenih, s tem krši pogodbene obveznosti. Delavci lahko vložijo tožbe. Delavci, ki jim to ustreza, se lahko odločijo tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Takšni primeri so tudi zreli za delovno inšpekcijo. Zadnje ixl vprašanj je bilo, zakaj sploh postati član sindikata. Po skupnem mnenju zbranih je glavna prednost v tem. da mora direktor o nameravanem odpustu člana obvestiti njegov sindikat, ki lahkoo tem izreče negativno mnenje. Poleg tega je treba upoštevati, da obisk pri (idvetniku. če se nečlan odloči za tožbo, stane precej več kot enoletna članarina. Po seminarju je udeležencem aktualne naloge predstavil Dušan SEMOLIČ. predsednik ZSSS. Pri tem je poudaril ključne usmeritve ZSSS na področju plačne politike, spoštovanje obveznosti partnerjev pri uresničevanju socialnega sporazuma, zahteve pri sprejemanju zakona o kolektivnih pogodbah in reformiranju pravic zavarovancev v zdravstvenem zavarovanju. J. Arnuš Se ena uspešna akcija Zahvala Kljub lemu, da smo v obdobju dopustov in počitnic, se za Svobodne sindikate delovna sezona še ni končala. Sindikalnih aktivnosti ni mogel zavreli niti vročinski val, ki Je leto) na začetku poletja zajel Slovenijo. Gek) nasprntnn-kažr.riu visoke temperature vzpodbudno vplivajo na že lako pregreto sindikalno sceno. Najbolj odmevna akcija, ki smo jo letos izvedli Svobodni sindikati tudi v domžalskem območju, zadeva zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o obratovalnem času trgovin, s katerim želimo sindikati omejiti nedeljsko delo trgovin in tako zaščititi delavke in delavce v trgovini, ki imajo kot vsi drugi zaposleni - razen nujnih izjem med katere sodijo tudi dežurne trgovine- pravico do nedeljskega počilka. Zbiranje podpisov je potekalo v precej neprijaznem delovnem času - v času dopustov in največje vročine, ko ljudje razen najnujnejših opravkov ne zapuščajo radi svojih delovnih mest in Ekipa, ki je skrbela za zbiranje podpisov domov. Kljub temu je organizatorju uspelo še pred rokom zbrati potrebnih 40.000 podpisov volilcev in volilk. Ta uspeh je rezultat tudi prizadevnih sindikalnih aktivistov domžalskega območja. Zahvaljujemo se vsem. ki ste nam nudili pomoč in nas podpirali pri delu. Posebna zahvala sindikalnim zaupnikom iz VELE. ki so v vročih junijskih dnevih na stojnici pridobivali ljudi. Hvala tudi vodstvu Upravne enote Domžale in prijaznim uslužbenkam za korektno opravljeno delo in sodelovanje. Veseli smo bili rezultata, toda pomembneje od tega. je bik) spoznanje in potrditev, da solidarnost med ljudmi živi in da morajo oblast in delodajalci pri odločanju o zadevah, ki vplivajo na kakovost življenja ljudi, računati na tO, Kot je v Sloveniji že v navadi, morajo konfliktne interese reševati s socialnim dialogom. Vašo pomoč pričakujemo tudi v prihodnjih aktivnostih, saj moramo rezultate zbiranja podpisov potrditi na referendumu, ki bo v septembru. Justi Arnuš, sekretarka 00 ZSSS Domžale Društvo kmetijske tehnike Slovenije v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije - Oddelkom za kmetijsko tehniko in Centrom za razvoj kmetijstva in podeželja vabi na 6. slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike v Jahtah, pri Mengšu 26.julija2(modlL medalje. Ogledali siboste lahko paratlo traktorjev oldtimcrjev. stacionarne stroje, vprežnaorodja in stroje, vozove in ročno kmetijsko orodje ter spretnostno vožnjo s traktorjem. Dobrodošli! * KAKOVOST * TRDNOST * ODPORNOST * ESTETSKA OBLIKA - vrtni kamini - ograj«, cevi, robniki - travne in prane plošče - korita xa rese... - vse vrst« tlakoveev - stebri za operni zid - koritnice za obrazino - vodnjaki PRODAJA i„ , v m ■ a ; »m j n MOSTE 93, 1218 Komanda tel: Ol 834 30 85, 834 10 82, taks: 01 834 30 80 e-ntail: inlo-cjuhant.com, http://www.iuhant.cofn V BESEDI IN SLIKI stran 1Q Pevski zbor OŠ Domžale Zapeli ob 30. obletnici otroških prireditev v Švici V soboto, 14. junija 2003, se .je pevski zbor OŠ Domžale opravil na pot k našim zdomcem v Švico. S pevci sta potovali tudi ravnateljica Jožice 1'olane in učiteljica glasbene vzgoje Katja Jukič. Ob 6. uri zjutraj smo se poslovili od zaskrbljenih staršev in se z avtobusom odpeljali v Kamnik po harmonikarja Matjaža Poljanska. Vedeli smo. da naši rojaki radi poslušajo petje ob spremljavi na harmoniki. Prevozili smo Karavanški predor, se vozili po Avstriji do Nemčije in se zopet vrnili v Avstrijo. Ko smo prečkali reko Ren. smo prispeli v Lichtensteui in nato v Švico. Ob 18.00 smo se pripeljali v mestece Rueti. kjer so nas čakali naši gostitelji. To so Slovenci, ki živijo v Švici. Združujejo se v društvo Slovenija, katerega pokrovitelj je Občina Domžale. V prostoru, kjer so nas sprejeli, so se zbarli odrasli in otroci. Otroci obiskujejo ali pa so že končali šolo slovenskega jezika. Presenečeni smo bili. ker so vsi, otroci in starši, odlično govorili slovensko. Skupaj smo zapeli veliko naših ljudskih pesmi. Matjaž nas je spremljal na harmoniki, veliko narodno zabavnih melodij pa je zaigral tudi sam, brez našega petja. Ko smo se malo spoznali in pogovorili z otroki, so nas naši gostitelji odpeljali na svoje domove. Za družine, kjer smo prespali, smo prinesli majhna darilca za spomin na naše srečanje in v zahvalo za njihovo gostoljubnost. Tudi oni so nas obdarili. Vsi pa smo dobili tudi čokolade. Švica je namreč dežela, kjer izdelujejo najboljše čokolade na svetu. Naslednji dan je bila nedelja, ko smo imeli nastop. Ob 8.15 zjutraj smo se odpeljali v hriboviti del Švice, v vasico Unteriberg. Tu. sredi zelenih travnikov in modrih jezerc, se že 30 let zbirajo otroci Slovencev iz vse Švice, da zapojejo in recitirajo v slovenskem jeziku. Tudi letos so se zbrali v velikem številu, da bi pokazali, kaj so se naučili v slovenski šoli. Pripravili so dolg in vsebinsko zelo kvaliteten program. Učiteljice, ki so jih pripravljale, so poskrbele, da so nastopili prav vsi; od najmanjših, ki so še v vrtcu, do tistih, ki hodijo že v srednje šole. Jezik okolja, kjer otroci živijo, je nemščina, a so mnogi izmed njih gladko recitirali slovenske pesmi in celo na pamet povedali tekste iz literarnih del slovenskih pisateljev. Zelo domiselno so dramatizirali "Genije v kratkih in dolgih hlačah", avtorja Slavka Pregla. Na to prireditev je prišel tudi sam pisatelj Slavko Pregel in jih za pridno branje nagradil z bralnimi značkami. Nastopili smo tudi mi. Najprej je prisotne pozdravila ravnateljica. Imeli smo malo treme, a smo vseeno odlično zapeli slovenske ljudske pesmi: Tri tičice. Pastirče mlado in O kresu. Poslušalci so nas pozdravili s prisrčnim aplavzom, mi pa smo zelo veseli, da smo lahko našim zdomcem prinesli slovensko pesem iz njihove rojstne domovine. Po nastopu smo šli na kopališče k jezeru v bližini mesta Zuerich. Na kopališče nas je povabila lastnica, prijazna Slovenka, ki upravlja s tem kopališčem. Kopanje nam je seveda zeio prijalo, saj smo potovali v najbolj vročih junijskih dneh. Proti večeru smo se poslovili od prijaznih gostiteljev in se odpravili na pot domov. Potovali smo vso noč, a ker smo bili polni vtisov, je pot hitro minevala. V jutranjih urah sta nas šoferja pripeljala na domove. Na koncu naj povemo še to, da smo bili pevci vsi zelo veseli, da smo lahko potovali v Švico in da smo imeli priložnost zapeti na otroški prireditvi, zato se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili to potovanje in nastop. Posebno zahvalo smo dolžni Občini Domžale, ki je finančno pokrila naše potovanje. Prav tako se še enkrat zahvaljujemo našim gostiteljem, ki so nas v Švici tako pnjizno sprejeli Vsi pevci smo sklenili da se bomo še naprej pridno učili peti slovenske pesmi in da bomo našim rojakom na prireditvi prihodnje leto še lepše zapeli. Tekst sva napisali: Maja Štikavac, pevka in Jožica Polanc, ravnateljica 2. mednarodni folklorni festival 2003 Občine Domžale, Kamnik in Trzin so skupaj z Društvom narodnih noš Domžale, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti Ol Domžale in Kamnik ter Komisijo za razvoj turizma občine Domžale, Turističnim društvom Trzin ter Agencijo za razvoj turizma in podjetništva Kamnik ter Zvezo ljudskih tradicij skupin Slovenije 21. in 22. junija 2003 pripravili 2. mednarodni folklorni festival 2003. Poglejte fotografije in se prepričajte, da si je bilo festival vredno ogledati na eni izmed lokacij, naši posnetki pa so iz nastopa v domžalski hali Komunalnega centra. 4 A , Vi \\ Slavnostni govornik je bil podžupan Občine Domžale, Toni Dragar Folklorna skupina »Sa rukom u ruci« srbskega kulturno umetniškega društva Sv. Sava iz Kranja goji in prikazuje doma ter na tujem plese svoje domovine. V Domžalah so zaplesali šumadijske ter starinske črnogorske plese, umetniški vodji skupine sta Bojana in Srdan Krgovič. ■B Moška vokalna skupina »Sotočje«' Podgrada goji in ohranja našo ljudsko pesem. Avstrijska skupina »Furnitz« iz okolice Baškega jezera se je predstavila s plesi s sosednje Koroške. V njihovem plesanju smo zasledili močno razširjene plese alpskega tipa, pa tudi novejše oblike plesa Schulplattler, vodi jo Andreas Zaske. 'M »v• Tjpjp \ 4 II Sf 1 I • 1 Folklorna skupina Hrvaško kulturno umetniškega društva »Koprivnica« deluje že od leta 1981 In ima tri plesne ter dve tamburaški skupini. Pri nas so predstavili odrski postavitvi Podravskih svatov ter plese iz Zagorja, Umetniški vodja je dr. Nada Flls - Sešlč, vodja tamburaškega orkestra pa Antal Papp. Dnevi plesa in folklore 2003 V Domžalah se je plesalo, pelo in igralo Romana Krajnčan je nastopila s skupino predšolskih otrok PŠ Miki Od 13. do vključno 22. junija 2003 so v Domžalah potekali letošnji DNEVI PLESA IN FOLKLORE, ki so hili sestavljeni iz DOMŽALSKIH PLESNIH DNEVOV ter iz 2. FOLKLORNEGA II SUVALA DOMŽALE 2003. Domžalski plesni dnevi Čeprav naj bi o prireditvah govorile predvsem fotografije, na kratko predstavljamo obe prireditvi. Plesna šola in Plesni klub Miki sta skupaj z Občino Domžale, Komisijo za turizem, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti. Območno izpostavo Domžale ter ob pomoči VELE, LB ter Radia HIT pripravili tn plesne dneve, ki jih je v petek, 13. julija 2003 zmočil dež. zato pa je bilo vreme bolj prijazno oba naslednja dneva. Tako so petkovo popoldne popestrili plesalci PŠ Miki s Plesno animacijo, kasneje pa se jim je pridružila Romana Kranjčan s predšolskimi plesalci, sobota pa je bila namenjena plesno navijaškim skupinam, ki so se že dopoldne predstavile Plesalka Ana Černivec je uspešno nastopila na PLESNEM SPEKTAKLU PK Miki na ploščadi VELE, njim so s svojim nastopom sledile Glasbene skupine Pupe ter plesalci PK, zaploskali smo četvorki, ob 10. uri smo prisostovali zaključni plesni reviji PŠ Miki, vse skupaj pa so zaključili Break Battlc. V sredo, 18. junija 2003, pa so na PLESNEM SPEKTAKLU plesalci in plesalke Plesnega kluba MIKI prikazali najboljše, kar znajo. Njihove plesne točke so se in se še bodo borile za visoka mesta na državnih in drugih prvenstvih, pred nami pa so po slovesnem nagovoru podžupana Matjaža Pečovnika zaplesali prav vsi plesalci, ki so ponos plesnega kluba MIKI. Plesni klub Miki deluje že peto leto. Ima 155 članov in je dejaven tako na kulturnem področju kot na športnem, kjer se njegovi plesalci lahko pohvalijo z uvrstitvami med najboljše v državi ter izven nje. Letošnji plesni dnevi so pokazali, da se v naši občini veliko in dobro pleše ter da ni skrbi, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Folklorna skupina »Ozara« Primskovo je bila ustanovljena že leta 1952 in se lahko pohvali s pravo zakladnico ljudskih noš. V Domžalah so prikazali obred rjodovanja na Gorenjskem in koroške plese iz Roža in Podjune. 11 t I I ■ Med najzaslužnejšimi za organizacija in izvedbo omenjenega folklornega festivala, ob koncu katerega so udeleženci skupaj zapeli Mi se imamo radi, so zanesljivo: Olga Pavlin, Bredsednica Društva narodnih noš omzale, Igor Kuzmič, predsednik Komisije za turizem Občine Domžale, Pavle Pevec, tajnik Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, še posebej pa je potrebno omeniti prispevek dr. Bruna Ravnikarja. Otroška skupina Društva narodnih noš v Domžalah je bila ustanovljena leta 2001. Njena oblačila so rekonstruirana s starih fotografij, mladi plesalci pa prikazujejo običaj pletenja slamnatih kit z obveznim molčanjem ter nekatere plese odraslih. Vodja skupine je Boža Bauer. Nasvidenje na 3. mednarodnem folklornem festivalu 2004. Med gledalci je bilo veliko narodnih noš. Besedilo V. Vojska, foto V. Majhenič stran 11 V BESEDI IN SLIKI Najstarejša in najmlajša tekača Olimpijski tek 2003 V Domžalah ga tečemo že več kot desetletje Atletski klub Vele Domžale že več kot desetletje organizira OLIMPIJSKI 11 k, ki je spremenil kar nekaj lokacij, že nekaj let pa sta start in cilj v prijetni dolini pod Krumperkom oz. Jamarskim domom. Olimpijskega teka se navadno udeležujejo rekreativci, med blizu 200 sodelujočimi pa je bilo tudi kar nekaj športnikov, ki so se pomerili na štiri oz. osem kilometrov dolgih progah, spi Ijanih po bližnjih gričih in dolinah. Pnvič letos seje organizator - Atletski klub Vele Domžale, skupaj s sponzorji in donator ji, med katerimi je bila tudi pokroviteljica Občina Domžale odločil, da zaradi vročine tek pripravi na večer, kar se je izkazalo kot zelo primerno, čeprav je udeležence malce porosil dež. Tek seje pričel z hranjeni P( )SI .ANK I. predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja, dr. Jacquesa Roggerja, v kateri je poudaril, da je ukvarjanje s športom človekova osnovna pravica, del cilja, ki si ga želi doseči vsak izmed nas: dodeliti športu mesto, kjer ho povsod služil za Zmagovalci: Peter Kastelic, Suzana Mladenovič, Simona Razpotnik ter Domen Jarc. uravnoteženo rast človeštva. Po več kot sto letih svojega obstoja ima olimpijsko gibanje, združeno v športu in za šport še vedno isti cilj: širiti mir in razumevanje med ljudmi ter tako prispevati k dobremu počutju mladine vsega sveta. Udeležence sla na pot pospremila Marjan (iorza, predsednik AK Vele Domžale, ter starici Jože Pi ilrbin. Med udeleženci so bili tako najmlajši, med katerimi sla bila posebej nagrajena Gal Romšak iz Ihana ter Leja Nikolovski kot najmlajša udeleženca, posebne pozornosti pa sla bila deležna Helena Žigon Icr Dimitrij Trpin kol najstarejša tekača. Čeprav je pri OLIMPIJSKEM TEKU posebej pomembna udeležba, zapišimo najboljše: med fanti je na osem km zmagal Peter Kastelic, AK Vele I )oin/.ale. pred Sebastjanom Zamikom, KGT Papež, ter Roman Ioni Jarcem, A K Vele Domžale; med dekleti pa je bila na enaki razdalji najboljša Simona Kazpolnik z Vira, pred Metko Medved i/ Kranja icr Nalašo Pavlic iz Domžal. Na pol krajši progi je zmagal Domen Jarc, AK Vele Domžale, pred Bojanom Bojko iz ŠD Kalcit ter Francijem ErZinom iz. Šenčurja pri Kranju: pri dekletih pa je prvo mesto osvojila Suzana Mladenovič pred Kim Prokič, obe AK Vele Domžale, ter Jano Strahinič iz Domžal. Vsi tekači in tekačice so srečno pritekli v cilj, kjer so prejeli certifikat o svoji udeležbi ter majico ()l .IMIM.ISKI TEK, ki jih bo še dolgo spominjala na to. da so tudi OLIMPIJSKI'TEK 2003 pretekli, najsrečnejšim pa je žreb dodelil tudi praktične nagrade, ki jih je zagotovil Olimpijski komite. V. Vojska 15. julija 2003 je bilo v Športnem parku Domžale zelo živahno in napeto. Nogometni klub Domžale Je namreč organiziral nogometno tekmo med poslanci Državnega zbora in medijskimi zvezdami, ki se je končala z rezultatom 6 proti 2 za medijske zvezde. Ker je bila že skoraj v nočnem času, nam ni uspelo fotografirati smelih nogometnih potez igralcev, ki so vsi po vrsti dokazali, da jih nogometna žoga nI tuja. Pa še kdaj! Košarkarski turnir Dob 2003 Foto: Akcija ter zmagovalna ekipa Unique z osvojenim Pokalom in nazvestejšo navijačico Društvo mladih Dob je 29. junija v telovadnici OŠ Dob organiziralo turnir trojk. Rahlo nam je ponaga. jalo vreme, saj smo morali zaradi plohe prestaviti turnir in vso opremo z zunanjega igrišča v pokrito dvorano. Seveda naliv borbenosti ni ohladil, dvoboji so pokazali, da kvečjemu nasprotno, najboljša je bila ekipa I niipic. Sodelovalo je 12 In do štiričlanskih ekip predvsem i/ občine Domžale in okolice, lako smo lahko navijali za Berda, AK Domžale, Red Star I )onižalc. Zmaji Prevoje, Sokoli Lukovica. Vatreni Ljubljana. Berda I. Žogca Dob. ŠD Dragomelj -1'sala. Dob Vir. UnicjUC in Bandidos. Zaradi omejenih zmogljivosti telovadnice z dvema košema, stno priredili tekmovalni sistem .Ekipe smo izžrebali v skupine, tako daje vsaka ekipa odigrala 3 leknie. poleni pa so se najboljše štiri ekipe (po zmagah in rezultatu v razliki košev) pomerile V finalu. V gnani smo lahko spremljali izredno Ognjevite akcije z navdušujiičiini potezami, ki so dokazovale, da so sodelujoče ekipe nadpovprečno pripravljene. Pokal turnirja Dob 2003 pa si je / zmago v finalu priborila ekipa 1 hmruc v sestavi Klemen Tavčar, Dalibor Crnoja, Primož Mahkovei in Damjan Kejla/ovie, drugo mesto je osvojila ekipa Red Slal Domžale v sestavi Sekte I i nun. Mari|an Vaujck in Dalibor Avdič. bron pa ekipa Sokoli Lukovica V sestavi Miha I ebar. I'elei Lebar, Andrej .liilcršck in Ciril Komat,n. V Društvu mladih Dob se želimo zahvaliti vsem sodelujočim še posebej /a športno igro, OŠ Dob za i/reden posluh za mladinske pobude, za pomoč pri i/vcdbi pa Plastenki d.o.o.. podjetju Rollek. Klunati/aci|c ( erai, Mavricij GroSeij s.p Lek d.d.. Kožel| dno. Gostilni Rus. Drolka d.o.o.. Nuši Stupica. Tadeji I fražem, Bofu ( enuju ter KS Dob Vsi pa vabljeni na septemberski turnir v odbojki na mivki! Rok Ravnikar Mednarodna tekma v agUityju v Domžalah Na stadionu Kinološkega društva Domžale za Šumherkom je bila v soboto, 28. junija velika mednarodna tekma v agilitvju. Tradicionalno tekmovanje, ki šteje tudi za državno prvenstvo Slovenije, na njem pa potekajo ludi kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu v agilitvju i letos bo septembra v Franciji), je društvo organiziralo že devetič zapored. Dosedanje izkušnje članov društva v organiziranju tekem so botrovale k uspešni in kakovostni izvedbi tekme v agilitvju, ki je pritegnila tudi veliko gledalcev. Na parkurjih, ki jih je postavil francoski sodnik Rene Rauvvel, je nastopilo 86 tekmovalcev iz. Hrvaške, Italije in Slovenije. Častna pokroviteljica tekmovanja je bila županja občine Domžale Cveta Zalokar Oražem, glavni sponzor tekmovanja Friskies. za korektnost tekmovanja, ki ga je vodil Sašo Novak, pa je skrbela delegatka Najboljši tekmovalci v kategoriji A1-open large. Prva z leve je najboljša tekmovalka KD Domžale Ajda Lapornik s psičko Taro. Poleg nje so z leve še: sodnik Rene Rauvvel, zmagovalec Daniel Cemas s psom Timom, predsednik KD Domžale Janez Hribar in Tjaša Lazit s psičko Mišo. Kinološke Gorjan. Na zaključni zveze Slovnije Cvetka slovesnosti so najboljši trije Gledalci so iz varnega zavetja sence ob kinološkem stadionu spodbujali tekmovalce, ki so v parkurju premagovali ovire. v vsakem nivoju in kategoriji prejeli pokale in nagrade sponzorja, podelila pa sta jih sodnik Rene Rauvvel in predsednik KD Domžale Janez Hribar. Najvišji naslov, kandidat za mednarodnega prvaka v agilitvju sla osvojila Silvia Trkman iz Ljubljane s pirenejsko ovčarko Simply the Best de Loubajac v kategoriji medium. in Alen Marekovič iz Zagreba s psičko pasme mejni ovčar Germal Handy Less - Puppy v kategoriji large. Tudi tekmovalke Domžal so dosegle zelo dobre rezultate, najboljša je bila Ajda Lapornik s psičko Taro v kategoriji Al-open large. V nedeljo dopoldne je bila v prostorih društva še zanimiva delavnica o francoskem agilitvju, ki jo je vodil francoski sodnik Renč Rauvvel. S.N. Praznovanje pete obletnice delovanja navijaške skupine: Športno društvo Ravbarji Pred petimi lili, ko seje NK Domžale po nekaj letih igranja v nižjih rangili tekmovanja uvrstili v prvo nogometno ligo, je bila ustanovljena ludi navijaška skupina. Po sušnih letih neorganiziranega navijanja so jo ustanovili navijaški zanesenjaki na prošnje takratnega vodstva Nogometnega kluba Domžale. Navijači so že spremljali nogometaše na dveh tekmah pred uvrstitvijo v prvo ligo, po uspehu pa so se dogovorili, da se ho skupina imenovala Ravbarji. Na začetku je bilo najtežje, a nam je NK Domžale stal ob strani in zagotovil vse osnovno za uspešno navijanje -rekvizite in ostalo. Številčno je bila skupina izredno močna, saj je štela okrog 50 članov, kasneje tudi več. prišlo pa je tudi do skorajšnjega razdora, ko je bilo po tekmi v Beltincih nekaj članov na račun policije tudi zaprtih -po nepotrebnem. Članstvo je upadlo, tako da so na koncu ostali res tisti najbolj nogometnega kluba, ki so navijali zelo športno in brez vsakršnih incidentov. Skupina je vrhunec dosegla, ko je bila sprejeta v druščino športnih društev, z navijanjem pa je pomagala tudi na košarkarskih tekmah KK Heliosa iz Domžal in odbojkarskih tekmah OK Calcil iz Kamnika. Poleg navijaštva je skupina aktivna na športnem področju - kolesarstvo, pohodništvo. petanjka in malem nogometu, saj se že tretje leto srečujemo z ostalimi organiziranimi navijaškimi skupinami, eno srečanje pa smo pripravili tudi Ravbarji. Petletnico je ŠD Ravbarji praznovalo na zadnji tekmi NK Domžale v drugi ligi proti Goriškim Brdom, ko so Domžalčani že bili novi prvoligaši. Tedaj smo prikazali ves repertoar, ki ga prikazujejo tudi navijaške skupine zunaj meja Slovenije - od baklade. šalijade. metanja papirčkov, barvne koreografije.... Zbrali so se vsi člani, ki so skupino zaznamovali vse od njenega začetka pa do danes. Skupina vabi nove člane in sponzorje, ki so finančno pripravljeni pomagati, da se včlanijo v skupino. Informacije: Franc Černagoj. Miljenko Bolarič ter Janez Pire - pisno pa na naslovu društva na Zupančičevi ulici 4 v Domžalah. Na novih pet let RAVBARJI!!!H! Urban Žnidaršit Devetnajstič s harmoniko pod starimi kostanji V nedeljo je bilo na Homcu pri Radomljah 19. tekmovanje ljudskih godcev Po domače pri Repanšku harmonikarjev občin Domžale, Kamnik. Komenda. Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Priredite* je duhovito povezoval Kondi Pižorn. Godce Je ocenjevala sedem članska komisija > sestavi t ranci Lipienik kol predsednik in člani Dejan Raj, Tine Lesjak. Miro Capuder, Lojze Stražar, Robert Goličnik in Milan Resnik. V konkurenci je nastopilo 51 godcev, na odru pa je zaigralo še 11 godcev iz drugih krajev Slovenije in zamejstva. Prireditev pripravljata Vido in Andrej Repanšek v sodelovanju z občinami in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, območni izpostavi Kamnik in Domžale. Slavnostni govornik je bil Vinko Juliarl. domžalski podžupan. V kategoriji do 15 let je že pehč zmagal Matjaž Poljanšek iz Kamnika, ki si je s tem tudi prislužil tudi naziv (Jastni godec gostilne Repanšek. Sledili so mu Aleš Jurman in Stanko Golob. V kategoriji nad 50 let je zmagal Marjan Rozman iz Komende, za njim pa sta se uvrstila Breda Horvat in Tone Habjanič. V srednji skupini, to je od 15 do 50 let. pa je zmaga pripadla Robertu Osolniku iz Šuhadol, drugi je bil Boštjan Pirnat. tretji pa Ciril Spruk. Najboljša godčevka je bila Breda Horvat, najmlajši harmonikarje bil Uroš Poljanšek, nastarejši godec pa 73-letni Ivan Lindič. Najboljši scenski nastop je prikazal Matic Hribar, najboljši začetnik pa je bil Uroš Hribar Kljub vročini je bila prireditev odlično obiskana, godci vseh sedmih občin pa so pokazali, da muzikanti, še posebno mladi, iz leta v leto napredujejo. Ansambel Razpotniki iz Domžal se je izkazal kot zelo dobra glasbena skupina. Vinko Juhart, domžalski podžupan Julij 2003 ČESTITAMO stran Iskrene čestitke Zlatoporočenca Francka in France Urbanija Zlata poroka je velik življenjski praznik za zakonca, za njune otroke, sorodnike, prijatelje in znance, pa tudi za občino, v kateri živita. Tak jubilej sta pred kratkim praznovala Francka in France l rbanija iz Spodnjih Jarš, Čevljarska 5, ter v poročni dvorani 19. julija 2003 pred županjo Cveto Zalokar t traženi, ki jima je čestitala in zaželela veliko zdravja, potrdila svojo zakonsko zvezo. S ponosom sta se zazrla na prehojeno pot in vesela sprejemala številne čestitke ob zlati poroki, ki sta jo potrdila tudi v cerrkvi v (I robijah. Gospa Francka Urbanija je bila ljubezni deležna od rojstva, torej od 3. junija 1929, ko se je kot četrti otrok rodila v družini Cerar na Javoršici. Pridno dekletce je družino treh fantov prineslo veliko veselja. Na starte ima samo lepe spomine, posebej na mamo, »mojo zlato mamo,« pravi, ki jo je žal pri 11 letih izgubila. Oče je ob delu na kmetiji čevljaril in doma so se imeli vedno lepo. Pa mamina smrt ni bila edina preizkušnja za mlado dekle. Januarja 1943 so Nemci družino izgnali v Nemčijo, kjer je morala skozi trpljenje kot številne slovenske družine. Vrnitev na izropano domačijo, požgano gospodarsko poslopje in kozolec, je bila kljub nesreči pravo veselje. Samo, da smo doma. so rekli in bili veseli pomoči sosedov, ki so pomagali prebroditi zimo. Ala so imeli vsi radi. bil je dobričina, tudi predsednik krajevne skupnosti, pridni fantje so si poiskali službe, doma pa so zgradili nov dom. gospa Francka je gospodinjila Gospod Frane je bil rojen 22. januarja 1927 v Gorici pri Drtiji v številni družini, kjer je bil srednji med petimi fanti in tremi dekleti. Starša sta bila skrbna, na precej veliki kmetiji so pridno delali in mati je rada dejala: če ne novi. zašiti ste pa zmeraj. Po končani šoli se je pri mojstru Močilnikarju učil za mizarja, med vojno pa so ga Nemci izselili v Nemčijo v Dortmund, kjer je zlasti veliko delal pri gasilsko-reševalni službi. Dokončno se je izučil v letu 1945 in bil 1946 leta med prvimi rekruti tedanje jugoslovanske vojske. Zaradi tedanjih razmerje vojsko služil tri leta in tri mesece, po prihodu domov pa namesto očeta »fural« in se leta 1953 zaposlil v Slovenijales v Radomljah, kjer je kot strojnik, kasneje pa kot vodja ixldelka brusilnice. dočakal upokojitev. Kot mladenič je rad sodeloval v tedanjem kulturnem življenju in na eni od iger na Vrhpolju sta se z bodočo ženo tudi spoznala. Malce sta pozabila na kateri igri sta se srečala ampak tega. da so tedaj veliko plesali, peli, bili dobn prijatelji, držali skupaj - tega nista pozabila in gospa Francka ob tem ne pozabi povedati, kako polno je bilo vedno njihovo dvorišče sredi vasi in kako živahno je bilo ob večerih. Bodoči mož je z Moravškega prihajal peš, s kolesom, pozimi, ko je bil sneg zamrznjen, kar naravnost po trdem snegu, dokler se nista odločila za poroko. Poroka je bila 23. julija 1953 v Moravčah, priči pa isti kot ob zlati poroki. Ohcet je bila prava kmečka 8 plesiščem na podu. s sorodniki iz Amerike in harmonikarjem Ladotom iz Doba kije igral približno 60 svatom, ki so vztrajali vse do jutra. Mladoporočenca sta se po poroki preselila v Jarše, kjer je mladi ženi stric iz Amerike daroval hišo in začelo seje skupno življenje, ki traja še danes. Sprva je mlada žena odhajala domov, saj ji je brat Stane dejal, da bo oče umrl, če ne bo še kdaj pa kdaj prišla domov. Kasneje, ko seje poročil eden od bratov, ki rudi letos praznuje zlato poroko, so se razmere uredile. Zlatoporočenec France je vseskozi delal v Slovenijales Radomlje, gospa Francka je bila pridna gospodinja ki je znala prav vse obrniti na prav in se ob tem potrudila da so imeli dve kravi in prašiča. Skupaj sta vzgojila sina Francija, uspešnega gostilničarja, ki ga najbolj poznamo po že skoraj znameniti Tilii, ter hči Marijano, ki z možem vodi uspešno podjetje Oblikovina. Na oba otroka in njuni družini sta zlatoporčenca ponosna, saj sta pridna in delovna. Starima staršema so v posebno veselje vse štiri vnukinje. Dela jima nikoli ni zmanjkalo in tudi danes si ga najdeta saj je treba vedno kaj postoriti okoli prijetne domačije. Če pa je čas, potem pod hruško igrata remi. spijeta kavo in sta vesela domačih, ki so blizu in radi prihajajo domov. Neredko pa mama Francka skuha za vse tiste znane domače jedi, ki jih po mnenju otrok skuha najboljše na svetu. Lepo jima je, zato televizije skoraj ne gledata, časopis prebereta, predvsem pa si želita pogovorov z ljudmi, ki jih imata rada. kot imajo radi drugi njiju. Najino življenje je bilo skromno, a lepo, pravita, in svetujeta vsem mladim zakoncem, da skušajo na .kupni življenjski poti najti potrpljenje in skupne rešitve problemov, ki jih tudi na njuni življenjski poti ni manjkalo, predvsem pa je pomembno, da zakonca pravi čas spoznata ali sta za skupaj ali ne. ali se v večini stvari ujemata, ali ne. Midva sva se takoj ujela se še danes spominjata prvih skupnih dni. In če bi bila še enkrat mlada? Bi se spet poročila drug z drugim, sta prepričana in s temi iskrenimi besedami prepričata vse. In še nekaj ne pozabita povedati - ne smeš imeti rad le sebe, misliti moraš na vse okoli sebe in jim skušati pomagati. Kar imamo, imamo za vse, dobro in slabo je treba deliti, poudarita in povesta da imata take in podobne nasvete že od doma, od koder je tudi tista iskriva misel, da je pomembna tista dota ki jo človek prinese v sebi. Pa nista skrbela le za družino. Gospod France je 40 let gospodar Prostovoljnega gasilskega društva Jarše-Rodiea in ima kot gasilec visoka gasilska priznanja pohvalili pa so ga tudi za pomoč pri obnovi gasilskega in kulturnega doma, pomagal je tudi pri dokončanju hiše družine Jeglič, pri gradnji cerkve, je pa tudi ustanovitelj Kulturnega društva Groblje. Mama Frančiška dela pri Rdečem križu, rada pa obleče tudi narodno nošo. Iskrene čestitke in naj bo vajino skupno življenje tudi v prihodnje tako prijetno! Vera Vojska Zlatomašnik bod' pozdravljen »Nerad praznujem, vendar se želim Bogu zahvaliti za dar duhovniškega poklica.« Približno lako je začel uvodni nagovor ob svoji zlatomašniški slovesnosti dr. France Perko, upokojeni beograjski nadškof, v Mali Luki v nedeljo, 20. juniju. Mašni nagovor je želel imeti slavljenec sam. V njem je na kratko orisal svojo življenjsko pot. Rodil se je 1929 na Krki v revnejši kmečki družini. Gimnazijo je obiskoval med drugo svetovno vojno, maturiral 1949 in se v času hudega političnega nasilja odločil za duhovniški poklic. V duhovnika je bil posvečen 1953, njegovo novomašniško geslo je bilo Prihajam. Gospod, da izpolnim tvojo voljo. Nato je bil poklican na služenje vojaškega roka v Beograd. Vojaščino je končal z večletnim zaporom zaradi »neprijateljske propagande«. Prestajanje zaporne kazni ga je živčno zlomilo, vendar je nadaljeval duhovniško službo, ozdravel, opravil doktorat in na teološki fakulteti nadaljeval delo prof. Grivca. Konec 80-ih let je bil posvečen v beograjskega nadškofa. Pridigo je začel in končal z. mislimi, ki jih je v svojem življenju preizkusil, npr: Smisel življenja je živeti polno in svobodno. Kolikor boš žrtvoval, toliko boš reševal. Nobena brezbožna stvar nima trajnosti, Resnični gospodar sveta je Bog po Jezusu Kristusu, Bog me nikdar v življenju ni zapustil ... Mašna slovesnost je bila izredno lepo pripravljena. S tem so vsi sodelujoči pokazali veliko spoštovanje do slavljenca, številni nagovori in darila ter stiski rok pa so našemu nadškofu sporočili, da ga imamo predvsem radi. Brane Šimenc Alije mogoče graditi prihodnost sveta le na človeku? Slovesnost zlate maše nadškofa dr. Franca Perka na Mali Loki pri Ihanu Letošnje leto je samostan sester Sv. Križa na Mali Loki in vso okolico prav posebej obeležila petdesetletnica plodnega duhovniškega delovanja dr. Franca Perka. Dr. Franca Perka poznam že vrsto let, saj je bil moj profesor ekleziologije na Teološki fakulteti v Ljubljani, nasledil gaje dr. Bogdan Dolenc, ki naš Slamnik bogati Z zakladnico pregovorov. Nadškofa dr. Perka sicer res ne bi bilo treba posebej predstavljati, vendar naj posebej povem, daje bil leta 1986 imenovan za beograjskega nadškofa in metropolita. Po vrnitvi iz Beograda živi kot hišni duhovnik v samostanu sester Sv. Križa na Mali Loki, kjer je živel že kot predavatelj na Teološki fakulteti pred odhodom v Beograd. Ves pogovor z gospodom nadškofom bi izzveneval pomanjkljivo, če ne bi vsaj omenil njegov smisel za humor, ki ga nadškof razume, če prav vem, kot odnos do sveta. Njegov humor temelji na vedrem, svobodnem razpoloženju in obnašanju, na nasmejanem distanciranju od neprijetnosti, na duševni uravnovešenosti in milem odnosu do sveta. Dejal je dobesedno takole: "... preizkušnje zorijo človeka so šola krščanskega ži vljenja čeprav je ta šola zelo boleča. Človek pa v tem pride do spoznanja, da ni nič. prav nič, vse je Božja milost." Samo še pribijem lahko, da že nadškofova zunanjost govori o trdnih moralnih vrednotah, katerih se je držal v življenju in se jih je moral držati, daje lahko obstal, tudi njegova zlatomašna pridiga je bila Nemci bi rekli zum Anfassen, hkrati pa je živel in živi, Nemci bi rekli Freiheit der Kinder Gottes, to je svobodo Božjih otrok. Kol prijetnega sogovornika, ki mu nobena tema ni tuja, kakor smo slišali na slovesnosti v enem pozdravnih govorov, sem ga prosil za besedo, t •ospori nadškof, najprej me zanima, kaj se Vam je na Vaši bogati in razgibani duhovniški in škofovski poti najbolj vtisnilo v spomin, tako po svetli kot senčni plati? Ali je možno, da so Vas prav bridke preizkušnje napravile za pokončnega kristjana, gorečega duhovnika in prijatelja, zlasti otrok? Življenje vsakega človeka je sestavljeno iz samih malenkosti, tudi odločilni trenutki. Iz. svojega življenja lahko povem, daje bilo negativno doživetje aretacija januarja leta 1955 v Beogradu. Vseskozi sem bil previden, na koncu pa sem malo popustil in povedal dve mali šali. Preračunali so na psihološko presenečenje in ko so me že demobilizirali, je na moji poti na avtobus pritekel neki oficir in mi dejal, naj se vrnem, "da sredim neku sitnicu", nakar so me obsodili na 5 let zapora zaradi "neprijateljske propagande". Pozitivni dogodek pa je bilo moje imenovanje za nadškofa v Beogradu. Nuncij, ki me je poklical v Beograd, šlo naj bi za oceno neke knjige o srbski pravoslavni Cerkvi, mi je povedal, da me sv. oče hoče imenovati za beograjskega nadškofa in da imam 3 ure časa za odločitev. V italijanščini sem navedel vse razloge proti, napisal torej negativni odgovor, vendar sem na koncu pripisal, da svojemu prijatelju Jezusu ne morem reči ne. In 16. decembra leta 1986 sem prejel iz. Vatikana pozitivni odgovor. Osebno imam globok čut, občutek za zvestobo, po svoji naravi se upiram vsakemu pritisku. Tudi ta je bil vzrok, da sem se kljub komunistični diktaturi odločil za duhovniški poklic, kjer sem videl edini prostor svobode - to je bil pravzaprav upor pritisku. Menim, da ima slovenska Katoliška Cerkev dovolj posluha, no, nikoli ga ni preveč, posluha do r. izl ii i k >\sti in drugačnosti, vendar če vzamemo ljubezen do sovražnika kot eno izmed značilnosti krščanstva, ima človek občutek, rekel sem: občutek, da slovenska katoliška Cerkev le nekako ni našla jezika, s katerim bi komunicirala s svojimi osebnimi vnetimi kritiki. Kocbek je šel v diakigu s svojimi idejnimi nasprotniki najbolj daleč, vendar je bil zlorabljen. Izid tega dialoga .je torej znan. Prav katoliška Cerkev je vdevetdesetih letih odigrala za sstike z zunanjim svetom izjemno pomembno vlogo na čelu z nadškofom Šuštarjem, ki je bil naklonjen in odprt do oblasti. In prav zato je potem pričakovala od politike drugačen odnos. Ali ga .je po Vašem mnenju dosegla? In nadškof Kode: ali nadaljuje Šuštarjevo pot? Vsaj kratko nekaj 0 tem, prosim. Za pravi dialog sta vedno potrebna dva: oba sogovornika morata biti na isti ravni: Ne moremo govoriti o enakopravni ravni med Katoliško Cerkvijo in Komunistično partijo. Za Kocbeka, ki je bil sicer dober mislec, ni bil pa politik, sami pravile', da je bil zlorabljen. Katoliška Cerkev je imela izkustva s KP Rusije. Leta 1925 je prišlo do dogovora med Apostolskim sedežem in sovjetsko vlado o organizaciji Katoliške Cerkve v hujši pritisk. Dalje je tu tudi izkustvo iz španske revolucije. Po formuli Komintcrnc so hoteli dobiti somišljenike za dialog. In prav zaradi izkustva od drugod je bila Cerkev odklonilna do sodelovanja z OF, ki je bila pod kontrolo Partije: za izdajstvo je bilo proglašeno vse, kar ni bilo pod Partijo. Njen osnovni cilj ni bila osvoboditev, ampak pridobitev oblasti; to so bili globlji cilji, ki jih je imela Partija. Katoliška cerkev naj bi bila kriva za poboje... Kriva je v tem, da je vedela kako bo in je zato odklanjala sodelovanje. Katoliška cerkev ima zaslugo, da je razkrinjavala Partijo že prej, do popolnega razkrinkanja pa je prišlo šele ob osamosvojitvi. Šuštar, ki ga omenjateje bil zelo dragocen, kot tajnik evropske škofovske konference je imel dobre EVeze z Evropo, pripomogel je za razumevanje slovenskih teženj po samostojnosti. Upal je, da bo oblast drugače postopala s Cerkvijo, vendar je treba reči, da je v ozadju ostalo sovražno stališče Partije do Cerkve. Cerkev se je morala boriti za svojo svobodo in se še danes bori. Rode gre isto pot kot Šuštar, samo ob dejstvih, da Cerkev ni dosegla tiste svobode, ki jo je pričakovala... vrnitev premoženja problemi glede šolstva, sporazum z Apostolskim sedežem, ki se vleče v nedogled... - zato je Rodc malo izostril stališča in pričakovanja. Po mojem mnenju je ta ostrina za razjasnitev teh vprašanj nujna in potrebna. Potrebni so premiki. Poglejte, kako je bila v intervjuju s 1'ogorcveem uniforma v cekrvi, ki je normalna (uniforma), spotakljivo prikazana. lake zavore so pri nas še vedno, stvari ne tečejo normalno. Če komu, potem je Vam najbo|j znano razmerje med katoliško in srbsko pravoslavno Cerkvijo. Vi ste tu prehodili trnovo pot, vendar stejo na poseben način usposobili za nastop Vašega naslednika, nadškofa Stanislava Hočevarja. Vidni so že veliki premiki v zbliževanju obeh Cerkva, ali upate tudi na vsaj nekoliko pospešeno odjugo v primerjavi z doslej? Ob tem pa me še zanima, ali imajo Srbi glede na vse znane preklici je pravšnjo podobo o Sloveniji? Srbska pravoslavna Cerkev je močno obremenjena s preteklostjo. V 19, stoletju je bila buditeljica osvobajanja izpod Turkov. Med obema vojnama je bila privilegirana, potem je pa prišla tudi ona pod oblast komunistične diktature. Za vse zločine ustaštva so krivili katoliško Cerkev, primer Stepinac, Jasenovac, logor Vatikana... Še danes je propaganda proti katoliški Cerkvi pomešana z. nacionalnimi nasprotji med Srbi in Hrvati. Predstavniki srbske pravoslavne Cerkve so bili sicer tudi med iniciatorji ideje velike Srbije, ki je bila v ozadju srbskih dogodkov v času razpadanja Jugoslavije. In sedaj je tako imenovana velika Srbija doživela popoln polom: srbski narod se počasi osvobaja in Zato je možno tudi izboljševanje odnosov s katoliško Cerkvijo. Vendar je treba vedeli, da je srbsko pravoslavje del občepravoslavnega sveta, zato SPC ne more iti mimo drugih pravoslavnih Cerkva: med Carigradom in Moskvo je še vedno neko tekmovanje: SPC želi biti nevtralna. Carigrad je zelo naklonjen sodelovanju s katoliško Cerkvijo, imli /alo. kei Vatikan materialno podpira obubožano carigrajsko cerkev. Ruska pravoslavna Cerkev pa dobiva vedno nove predsodke o katoliški Cerkvi zaradi različnega pojmovanja omejevanja področij za oznanjevanje evangelija. RPC meni, da delovanje drugih krščanskih skupnosti moti njen takoimenovani kanonični teritorij. Katoliška Cerkev je že v carski Rusiji imela organizirano delovanje za svoje vernike, kar je sedaj obnovila. Za svoje redno dušnopastirsko oskrbovanje je organizirala 4 samostojne škofije v Rusiji in 2 V Kazahstanu, proti čemur pa je Moskovski palriaihal. Osebno sem govoril z. Metropolitom Kirilom ob slovesnosti obnovitve ruske kapelice na Vršiču. Rekel sem mu, da ima tudi ruska Cerkev svoje škofije na Zahodu, na kar mi je odgovoril: 'To je nekaj povsem drugega." In tako napetosti med Rimom in Moskvo onemogočajo papežev obisk. Prav zaradi Vaše širine in vsesplošne informiranosti Vas sprašujem: Kako pojmujete našo referendumsko državo, ali vidite v tem kakšno možnost, da se kakorkoli stabiliziramo? Referendum je ena od oblik izražanja demokracije. Zalo je prav, da se to sredstvo izbira takrat, kadar vladajoča struktura proti mnenju večine prehiteva... Za referendum pa morajo biti resni razlogi, saj referendumi niso poceni Ob prizadevanjih delavcev sindikata trgovine je komisi.ja za pravičnost in mir pri škofovski konferenci podprta razpis referenduma Se Vam zdi, da je nedelja v zadnjih časih izgubila svoj pomen prav zaradi množičnosti trgovskih centrov in s tem spremenjenih navad? Je po Vašem mnenju poleg množičnega potrošništva še kak vzrok, zaradi katerega so nedelje vse bolj podobne delovnim dnem? Najgloblji vzrok je gotovo splošna sekularizacija mišljenja. Krščansko prepričanje ne uravnava več življenja, zlato ta potrošniška miselnost uničuje nedeljo. Za nas, kristjane pa je slavljenje nedelje zelo važna postavka krščanskega življenja. Gre za osebno srečanje kristjana z. Bogom pri sveti maši, za nedeljski počitek, potrebna je povezanosti družine, najti čas za otroke in druge potrebne stvari, zalo je razumljivo, da je katoliška Cerkev proti splošnemu trgovanju ob nedeljah in naposled tudi delavci potrebujejo počitek. (let za neke osnovne pravice človeka pri tem. Nadaljevanje prihodnjič Ivan Kepic Kekčev oratorij v Jaršah V župniji Jarše se je letos že peto leto zapored odvijal oratorij (od nedelje, 29. junije do sobote, 5. julija), ki gaje obiskovalo 102 otrok, vodilo pa 27 mladih. Skozi ves teden so nas spremljali Vandotov Kekec, Pel 11 a. Prisank, Škrta tica, Jerica, Tinka. ()biskal pa nas je tudi Redanec, kije ugrabil eno od animatork, vendaj so jo otroci pogumno rešili. Otroci, in tudi animatorji, so bili navdušeni nad vodnimi oz. blatnimi igrami. Zabaval nas je čarovnik Grega, v sredo pa smo jo mahnili v Čateške toplice. Najlepše sc zahvaljujemo vsem staršem in sponzorjem, ki ste z denarjem ali pa kako drugače pomagali, daje letošnji oratorij uspel. Za konec pa še naš vzklik: "DOBRA VOLJA - JE NAJBOLJA!!!" animatorica A.Ć. stran 13 Iskrene čestitke ob SO. rojstnem dnevu Dober dan, gospa Ani Keše »Vse življenje sem se morala boriti. Čeprav sem bila odločna, so me imeli povsod radi in prav vseh let svojega življenja se rada spominjam, pa niso bila vsa lepa,« pravi gospa Ani Keše, že 55 let Dnmžalčanka, kije 24. junija praznovala svoj 80. rojstni dan. Rojena je bila v Senovem, kjer je mama v prvi svetovni vojni izgubila moža in ostala sama s Irenii otroki. Zanimivo pri vsem skupaj je, daje bila njena mati Terezija Nemka, ki je prvega moža, Slovenea. srečala v Nemčiji in nato skupaj z. njim odšla v Senovo, kjer seje drugič poročila /. očetom gospe Ani. Ta je imel vse otroke zelo rad Matije hodila v USnjamo »kože ven vleč« in moja sogovornica se spominja, da o porodniški tedaj ni bilo govora. Zjutraj je mama rodila, še isti dan pa odhitela v službo. Ko je bila še vdova, ni bilo nobene podpore, tudi po poroki / drugim možem - rudarjem, ni bilo dosti bolje, še posebej, ker si je ta zelo prizadeval za pravice tedanjih delavcev in je večkrat pripravil štrajk. »Takega očeta ni na svetu,« še danes trdi gospa Ani in sc spomni, kako SO zapustili Slovenijo in sc / živinskimi vagoni Odpeljali v I rancijo, kjer jih je v prijetni Iraneoski vasi čakalo stanovanje, očeta pa služIla v rudniku. Mali je ostala doma in skrbela za otroke. »To je bila PREDSTAVLJAMO enkratna mladost.« se tistih let rada spominja gospa Ani. »Ni bilo nobene • lovšije«, nobenih ljudi, ki bi nagajali,« se spominja in s spomini vrne na velike poletne piknike, na katerih so se zbirale slovenske družine. Spominja se velikega travnika pod gradom, prijetnih srečanj z. drugimi Slovenci, rada pa obuja spomine tudi na dokončanje osnovne šole in svoje velike želje, da bi postala negovalka. Pa ji ni bilo dano. V letu 1940 je družina skušala najti boljši kos kruha v Nemčiji, kjer je gospa Ani pazila otroke, delala na kmetijah, pa tudi kot sobarica in od tedaj njena velika skrb za čistočo, na kar ni nikoli pozabila. Iz Nemčije so se vrnili v Francijo. Vojna je huda reč, pravi in se nerada spominjam mladih fantov, ki so oh odhodu v vojsko jokali in klicali mamo, Sama jim je pomagala, kolikor je lahko in tedaj seje večkrat izkazala kot zelo korajžna, ko je bilo treba pomagati jetnikom. »Bala se nisem nikoli, tudi danes se ne.« se smeji prijetna gospa, ki bi z. lahkoto skrila desetletje ali celo dve. Po vojni se je najprej mama odločila za Domžale, v septembru leta I "48 pa tudi gospa Ani, saj je iskreno želela, da bi bil njen sin Slovenec. Zaposlila se je v Toku in pri drobni galanteriji delala 30 let. Kar Francozinja so ji rekli, se spomni nekdanjih sodelavk in sodelavcev. Po odhodu v pokoj se je ukvarjala z ročnimi deli, brala, skrbela za vrt in stanovanje, šc najraje pa se spominja let, ko je veliko »vandrala«. Njen sin Alojz dela v Nemčiji, kamoi je odšel, ker žal v Sloveniji ni našel dela. Ko sc pogovarjava o njem, je gospa Ani hkrati vesela, ker je njegova družina uspešna, pa tudi žalostna, saj bi želela, da bi slarosl preživljala z njim in družino. Pa ni šlo in sedaj se veseli slehernega njegovega obiska, ponosna pa je tudi na oba vnuka, ki imata zelo odgovorni službi in bolj malo časa, saj se morata ob delu izobraževati, če /elita napredovali. Sina zelo pogreša, drugače pa je v Domžalah rada, kakšno leto pa bi le pozabila. Sorodnikov skoraj nima, edina sem še živa od bližnjih, pravi in spel sva pri njeni mladosti, ko je vandrala po lepih krajih, kot sta Niea ter Marseille. "Lepo mi je bilo in prav ničesar ne obžalujem", in že govoriva o njem odločnosti in borbenosti, ki ju ni nikoli manjkalo. "Kljub lemu so me povsod imeli ljudje radi", pravi in pripoveduje, kako včasih obišče tudi Senovo, kjer je bila krščena in kako še danes hrani slovenski poročni list svojih staršev ter z njim dokazuje, da je Slovenka, kar želi ostati tudi v prihodnje, Z življenjem v domžalskem bloku na Miklošičevi, kamor se je preselila, je zadovoljna, s sosedi, ki so jo sprva gledali malce z, nezaupanjem, se lepo razume in šc vedno poizkuša brali lako slovenske, kot nemške in francoske knjige. Tudi tuje televizijske programe rada gleda in glasbo ima zelo rada. Koji prisluhne, se z malce žalosti spomni na brala harmonikarja in na svoje otroštvo, za katero bi lahko rekla, daje bila pri njih vedno glasba doma. Glasba je bila z njo tudi ob 80. rojstnem dnevu, ob katerem ji iskreno čestitamo in želimo veliko zdravja ter sinovih obiskov. Vera Vojska Narediti veliko zase in opozoriti druge na probleme Primož in Andrej sta prehodila Slovenijo Mineva 15 let, od kar je prometna nesreča povsem spremenila življenjski ritem Primoža Gorzo, rojenega 1967, mladega moža in očija iz Radomelj. Kljub težkim posledicam in zdravljenju, ki je od njega in bližnjih zahtevalo veliko napora, nikoli ni obupal. Po nesreči je postal član Društva Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave. V okviru Vite pa je nastal tudi projekt pešpoti okoli Slovenije, katerega si je zamisli invalid Andrej iz Ljubljane, ki je zaradi prometne nezgode utrpel hudo poškodbo glave. Odločil seje, da bi peš prehodil pot okoli Slovenije, ki jo je leta 2000 pretekel znani maratonec Dušan Mravlje. Ker Andrej ni želel hoditi sam, sc mu je pridružil Primož (iorza, ki ga s športom povezuje ludi članstvo in rekreacija veliko pripomoreta k boljšemu počutju invalidov, pa tudi zdravih, je prepričan Primož. V 29 dni rajajoči hoji sta imela z Andrejem veliki i časa za pogovor, za razmišljanje in ob tem se jima je vedno znova potrjevala ugotovitev, da je dobro, da gre človek malo naokoli, da naredi nekaj zase. ne pa da je doma se zaradi posledic nesreč smili samemu sebi in čaka, kaj se bo zgodilo. Z Andrejem sta postala dobra prijatelja saj ju ne druži le prehojena pot. temveč tudi prizadevanja, da opozarjata na problematiko invalidov in skušata zase in za druge najti rešitve, ki bi pomenili kvalitetno izboljšanje Pogovor z Janezom Mišem ali družinska založba MISH se predstavi Berljive in hkrati kakovostne knjige, ki bodo bogatile dušo in širile obzorja »Že skoraj petnajst let se ukvarjam s kn.jigotrštvom, zadnjih deset let s svojimi sodelavci oskrbujem splošne in šolske knjižnice s knjigami različnih založb. V lesnih stikih s kupci knjig sem zaznal potrebo po kakovostnih knjigah za določene skupine bralcev, in ker je s knjigami založb, ki smo jih zastopali, nismo uspeli zadovoljiti. Je bila družinska odločitev, da sprejmemo izziv in začnemo izdajati knjige,« odgovarja na moje vprašanje, zakaj se je odločil za samostojno založniško hišo g. Janez Miš, i Gorjiišc, in nadaljuje: »Pri tem |>u so nas vzpodbujali mnogi ljudje dobre volje in prijaznih misli, vsa zahvala gre tudi gospe Manei Košir. Zasluge za prvi korak k založbi pa ne gre odreči niti tistim, ki nam cisto po slovensko niso želeli nič dobrega. In ker v naši majhni družinski založbi prisegamo na pozitivno naravnanost, vztrajnost in trdo delo, nam je odziv na prve izdane knjige pokazal, da je bila naša odločitev pravilna.« Katerim zvrstem boste namenjali največ skrbi? Strategija naši- založbe temelji na treh elementih: kakovosti, enakovredni razdelitvi izdaj med domače ter tuje avtorje in okretnosti - želimo biti majhni "i prilagodljivi. Osnovno vodilo nam je kakovost, bodisi besedila, prevoda, "»likovanja do izdelave knjige, lako med prevedenimi deli, ki jih uvrščamo v program, izbiramo med tistimi, ki jih Je priznalo že njihovo okolje -nagrajenimi deli ali takšnimi, ki so se potegovala za nagrade. Pomembno pa nam jc tudi to, da /. njimi širimo obzorja »Mkev v liste dele svela, kijih Slovenci ^e ne poznamo. Med ciljnimi skupinami J* bomo trudili zadovoljiti predvsem »ralcc v najstniških letih, v tujini jim Pravijo 'young adults', pri tem pa ne pomo pozabili tudi na otroke in odrasle bralce. Katere knjige so že izšle v okviru vaše založbe? rtVO knjigo smo izdali konce fehniarja. doslej je izšlo osem knjig. Štiri med njimi so dela domačih avtorjev, štirje Prevodi pa prihajajo iz Nove Zelandije '_" Avslialije. Med njimi so In slikanice, jtffl knjige za najstnike m ena za odrasle. Lthko našim bralcem priporočile najbolj »vročo« knjigo iz vaše založbe 'a hip? trenutno je najbolj vroča knjiga delo Jlovenske pisateljice Akainje Kermaunet Dnevnik lliacinlc Novak. *Jjo rade prebirajo predvsem /ruske Knjiga je zelo zabavna, čeprav govori " lesnih rečeh - Življenju Pelintridesetletne ločenke z dvema "ajsiniškima hčerama, pravkar pa jc izšla knjiga z naslovom 'e Vidva Simon, ki jo nadvse Priporočamo tako mladim kol 'Nin. Na hiimoren način govori o "•'Nmkii z mišično dislrolijo in nesebična pomoč Atletskemu klubu Vele Domžale, in skupaj sta se namenila prehoditi 1103 kilometre. »Zame je omenjena hoja pomenila druženje z Andrejem, pa tudi izziv,« pripoveduje Primož po zaključku omenjenega projekta. Hoditi sta začela 17. maja v Kranjski Gori in hojo 15. junija 2003 v družbi prijateljev in znancev končala v Kranjski Gori pri ježem Jasna. Sprva ju jc spremljaj kombi, v katerem sta prespala noči, nato pa so jima sponzorji zagotovili avtodom. Glede na teren, po katerem sta hodila, sta v posameznem dnevu prehodila od 30 do 60 km, večinoma si tudi sama kuhala, predvsem pa se srečevala z, različnimi ljudmi. »Večina je bila prijaznih, spraševali so naju, kako nama gre, nekateri so bili s projektom že seznanjeni iz dnevnih časopisov in so nama želeli sreče, nekateri so naju zlasti sprva gledali kar malce z nezaupanjem, po pogovoru pa smo postajali dobri prijatelji.« obuja spomine Primož. V pogovoru tudi pove, da je bila pot naporna, najbolj odcep na Sviščake v bližini Ilirske Bistrice, sicer pa sta pot vzela tudi kot terapijo, saj hoja in Primož in Andrej sc iskreno zahvaljujeta vsem sponzorjem za pomoč: AK Vele Domžale, Varnost Mengeš, Invarst Preserje, TOSAMA Vir, ETA Kamnik, Man; Commerce Kranj. ICJ Domžale,:Kont Domžale. Vodoterm Radomlje. Metal Profil Jarše, Arvaj Kranj, Meto Kamnik. Cotting Logatec, OŠ Mengeš, Iskra Telekom Holding, Jantar Naklo, Grasto Domžale. Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Pinkerton Kranj. Mozart bar Domžale, AS Alu Domžale, Ad Bus Domžale, Sintal Ljubljana. Klek Domžale, Občina Domžale, Restavracija Trojane. Lazar Svetina in Pika Domžale. življenja. »Razmere na področju življenja in dela invalidov so se zelo spremenile,« ugotavljava s Primožem v nadaljevanju pogovora. Invalidi se čedalje bolj vključujejo v življenje in delo skupnosti, iščejo svoje mesto, možnosti in priložnosti. Čeprav bi se po Primoževem mnenju dalo včasih še marsikaj narediti, je sedaj bistveno drugače kot nekoč. Družba je invalide sprejela medse, vendar vsi pogoji še niso urejeni: niti bivalni, niti delovni, veliko problemov pa povzročajo tudi arhitektonske ovire, ki onemogočajo vstope v javne ustanove, včasih pa predstavi jajc > nepremi isllji vi > oviro tudi pri slani ivanjskih blokih ali celi I v lastm i hišo. Na lem pooVočju PratKjžpnčakuje precej več pomoči s strani družbe. Primož veliko časa preživi v naravi, rad je s svojima otrokoma Maticern in Aljažem, ki sta bila na očkovo hojo zelo ponosna. Tu so še trije kužki. kijih rad odpelje v naravo. O svoji invalidnosti ne razmišlja, živi z njo in skuša živeti kot vsi ljudje. V. Vojska njegovih prijateljih. Pripoveduje o tem. kako se otroci spopadajo z. boleznijo in smrtjo ter kako jim lahko starši pri tem pomagamo, pa jc knjiga daleč od patetičnosli - neizmeren življenjski opitimizem izraža. Več kol deset let knjiga dobiva nagrade po vsem svetu. I Kje lahko najdemo vaše knjige? Poleg tega, da so naše knjige na voljo v knjižnicah, jih lahko kupite v knjigarnah DZS in Valc-Novak. dogovarjamo pa se rudi z drugimi prodajalnami knjig. Pripravljamo spletno stran. kii|igc pa lahko naroČite tudi na naš elektronski naslov zalozba.mish@siol.nel. Bofte morda izdajali (udi knjige domžalskih avtorjev.' Kako vas najdejo? Vse In slikanice, ki smo jih izdali, so delo domžalske avtorice in slovenskim avtorjem bomo vsekakor tudi vnaprej prisluhnili, domžalskim pa še raje. Najdejo nas na prej omenjenem eleklronskem naslovu. Z vcsrl|rm bomo prebrali vsako delo. Veliko je govora o tem, da Slovenci neradi beremo in da se slovenska knjiga ne prodaja. Kaj vi menite o tem? Da Slovenci neiadi beremo, ne drži. to dokazujejo vrste V knjižnicah. Res pa je. da knjig ne kupujemo radi. Domnevam, da je razlago najti v vzgoji, ki nam je knjigo vedno predstavljala kot neko svetinjo. Dejansko je knjiga ludi potrošno blago. Kot imamo oa eni strani resno glasbo in na drugi strani popevke je tudi pri knjigah tako: so umetniška dela, ki sodijo za steklo in poznamo tudi bolj lahko literaturo, takšno za razvedrilo, ki ni nujno šund. Tudi lažja, berljiva literatura jc lahko kakovostna in jo večkrat v/amrnio v roke. V tujini vedno Vidite ljudi, ki na javnih prevoznih sredstvih berejo in berejo, knjige seveda In poleni |ih pustijo, k|ci že nanese, da v roke pridejo drugemu bralcu. Pri nas smo knjigo še vedno vajeni postaviti za steklo v omaro. Pa to ne zaradi cene. Da so kii|ige drage, je le izgOVOl 'lo dokazuje ludi dejstvo. da smo Slovenci pripravljeni za Predstavitev Dnevnika Hiacinte Novak razkošne revije plačati polovico toliko denarja, kot stane dobra knjiga. Ali pa družina ob enem obisku kino predstave porabi za knjigo ali dve denarja pa nihče ne tarna, da so kino vstopnice predrage. In še nekaj je: dobre knjige so lahko tudi berljive, ni nujno, da so zahtevne in moreče. To naši avtorji in založbe preradi pozabljamo - da se bralci ob knjigah radi sprostijo ter da knjiga lahko pusti vtis v duši tudi, če je berljiva. In takšne knjige želimo izdajati v založbi Miš - berljive in hkrati kakovostne, ki bodo bogatile dušo in širile obzorja. Hvala in veliko uspeha. Vera Vojska Četrtki so bili naši Osebnostna rast OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja Ljubljanska 69 1230Domžale Objavlja javni razpis za oddajo garažnih boksov v najem n-oflmcl razpisa so: - garažni boks št. 65 v površini 11,25 m2 - garažni boks ši. 74 v površini 11.25 m - garažni boks št. 85 v površini 11,25 nt - garažni boks št. 86-2 v površini 17 m2 (iaražm boksi sc nahaiajo v SPB - 1. Domžale. Izklicna višina najemnine za garažni boks znaša 645,00 SIT/m2. V ponudbi naj iiilcivscnti naveden i višino najemnine za m . ki so |n pripravljeni plačali (i/t ažciii iv absolutnih številkah) ter številko garažnega boksa, ki ga želijo v najem. Prednost pri dodelitvi garažnega boksa v najem bodo imeli stanovalci poslovno -stanovanjskega objekta SPB -1. Domžale. Ponudbe naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: Občina Domžale. Oddelek za prostor in varstvo okolja. I jubl|anska 69, Domžale s pripisom: "Za nnicm garažnega bokal ne odpiraj" Rok za oddajo ponudb jc 60 dni od objave. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Pri odločitvi o ivddaji garažnega boksa bo komisija upoštevala stalno bivališče prosilca in ponudbeno višino najemnine Vscd pa so c isvc ijili učenci in učenke ()Š Mengeš s 145 točkami. Njihov mentorje bil Primož Kos, kije v šolskem letu 2(X)2/03, kot koordinator programa -Naučimo se plavati - , projektno izvedel program preverjanja in plavalnih tečajev za učenec in učenke predmetne stopnje v okviru PC Domžale. Vsem udeležencem tekmovanj v minulem šolskem letu, še posebej prejemnikom priznanj, je Zavod za Sort in rekreacijo Domžale čestital k doseženim uspehom, zaželel prijetne počitnice, vsem tistim, ki so zaključili šolanje v OS, pa zaželel uspešno nadaljevanje šolanja ter veliko športnih uspehov v novih sredinah. Vsem iskrene čestitke in prijetne počitnice! Tekst Bojana Vojska Foto V. Majhenic Umetno kotalkanje Maxi Cerar - četrtič absolutna državna prvakinja Kotalkarski klub Renče je pretekli vikend, 12. in 13. julija, organiziral državno prvenstvo v prostem kotalkanju. V dveh dneh se je na kotalkarski plošči pomerilo 99 tekmovalcev iz sedmihih slovenskih klubov, iz ŠI) SOKOL je sodelovalo 11 tekmovalcev: Kotalkarji so se med seboj pomerili v obveznih likih in prostih programih. Naši kotalkarji so v Renčah uspešno opravili svoje delo, saj so se iz Renč vrnili s kar devetimi odličji. V skupini cicibanov je Luka Skrlep zasedel 2. mesto. Pia Kvas Peric je v skupini 14-ih tekmovalk zasedla 6. mesto. Ana Movrin. ki je junija praznovala 4. rojstni dan. pa se je uvrstila na 13. mesto. Skupina deklic letnik 1995-96 je bila najmočneje zastopana, saj je tekmovalo kar 21 tekmovalk. Patricija Matkovič je zasedla 2. mesto in tako za las zgrešila naslov državne prvakinje. Eva Hriberšek se je s svojim programom uvrstila na 13. mesto. Pri deklicah letnik 1993-94, se je med devetimi tekmovalkami Nika Babic, prav tako kot Patricija, povzpela na 2. stopničko Najbolj izenačen boj sta bili Doni/alčanka Maxi Cerar in njena kolegica iz Renč, leto dni starejša Maja Turel, v skupini kadet in j letnik 1989-90. kjer sta bili razred zase. Absolutna prvakinja je že četrtič zapored in šestič v svoji bogati 8-letni tekmovalni karieri postala Maxi Cerar. I. mesto je zasedla tudi v obveznih likih. V tej kategoriji je Petra Pokovec zasedla 4. mesto tako absolutno kot v obveznih likih. Pri članicah je Andreja Ručman osvojila absolutno 2. mesto in 2. mesto i obveznih likih V sklopu DP pa so deklice skupine D tekmovale za Pokal Slovenije v obveznih likih in prostem programu. Manca Korošec je prepričljivo osvojila 1. mesto tako v obveznih likih kot rudi v prostem programu, ter s tem še potrdila svoje vodstvo v točkovanju za Pokal Slovenije. Tjaša Kvas je v obveznih likih zasedla 3. mesto, v prostem programu pa se je morala zadovoljiti s prav tako dobrim 4. mestom, z odličnima ovrstitvama si je Tjaša močno izboljšala točke za pokal Slovenije. Z DP se je zaključil prvi del kotalkarske sezone. Pri Sokolu smo z delom in s prikazanim znanjem naših kotalkarjev zelo zadovoljni. Kljub temu, da imamo slabše pogoje za treninge v primerjavi z. ostalimi slovenskimi klubi (saj nimamo svojega prostora za treninge) posegamo v sam vrh slovenskega kotalkanja, kar nenazadnje kažejo rezultati na državnem prvenstvu kot tudi v točkovanju za Pokal Slovenije, kjer kar trije naši tekmovalci: Luka Škrlcp. Patricija Matkovič in Manca Korošec vodijo v svojih skupinah. Strokovni svet Zveze kotalkarskih športov Slovenije je po končanem tekmovanju odločil, da Maxi Cerar za reprezentanco Slovenije nastopi na Evropskem prvenstvu za kadete, ki bo v septembru na Portugalskem, Nika Babic pa kot pionirka B nastopi v oktobru na pokalu Evrope v Nemčiji. Za dosežene uspehe tekmovalcem čestitamo, trenerji našega društva Maja Škrlep. Matej Draščck in Peter Brleč so se ponovno izkazali, kajti brez njihovega strokovnega znanja in vodenja tekmovalcev tako odličnih uspehov ne bi dosegli, čestitamo tudi trenerjem. Sokolcki, želimo vam prijetne počitnice, ki ste si jih gotovo zaslužili in še boljše uvrstitve v bcidoče. S0K0LK0 Telovadne sz s/ urice SD Želva V OŠ Preserje pri Radomljah smo imeli enkrat tedensko telovadno uro za predšolske otroke. Telovadbe se je udeleževalo osamnajst otrok. Z njimi pa smo telovadile: Mojca Kcx!ar, Neva Suhadolčan, Mojca Šraj, Petra Prestor in Olga Šraj Kristan - vodja telovadnih uric. Otroci so se veliko igrali in hkrati razvijali osnovno motorično gibanje. Zelo radi so delali na različno postavljenih poligonih, osvajali so osnove za obvladovanje žoge, plezanje ter športne gimanstikc. Ob raznih priložnostih so dobivali tudi nagrade za njihovo delo, kar jih je zelo razveselilo. Otroci so bili zelo prizadevni in se hitro učili. Zelo lepi je videti Uiko majhne i itrokc telovaditi in spremljati njihov napredek. Ti otroci so zelo spretni in dovzetni za učenje. Telovadne urice smo zaključili maja z Otroško olimpiado, ki je bila na igrišču OŠ Preserje pri Radomljah, ki je bila nas sponzor. Hvala gospe ravnateljici, Ani Nuši Kcm. Vsak otroj je ob zaključku telovadnih uric prejel pohvalo za opravljene naloge, ki so jih opravljali med vadbo. Naolimpiadi pa so vsi prejeli medaljo, čokolado in malico. Zahvaljujem sc vsem vadileljicam za pomoč pri vodenju telovadnih uric. Predsednica ŠD Želva: Olga Šraj Kristan Evropski pokal v mnogoboju v Se enkrat nov osebni rekord Atletinja Atletskega kluba VELE Domžale Bojana Vojska se je letos prvič uvrstila v državno reprezentanci i za mnogoboj, ki sc jc v Mariboru pomerila za evropski pokal vdnigi ligi. Bojana, kise z. mnogobojem ukvarja bolj ljubiteljsko, je uspešno pretekla tri teke, na 801) m v svoji skupini tudi zmagala, skočila v višino in daljino ter metala kopje in kroglo. Skupni Bojana pri skoku v višino, kjer je le malo manjaklo, da bi preskočila 157 cm. rezultat ji je še enkrat letos prinesel nov i isebni reki ud in i ibct, da v mnogoboju še ni rekla zadnje besede A. K. Shoxv plesi MIKI zopet na svetovnem prvenstvu Državno prvenstvo v show plesih 2003 je za nami. Tudi letos so bili plesalci Plesnega kluba MIKI zelo uspešni. Pionirska shovv formacija si je s točko Pastirske radosti' priplesala odlično 4. mesto, kar ji je omogočilo udeležbo na Svetovnem prvenstvu v shovv plesih 2003, ki je potekalo v Ljubljani od 23. do 28.6.2003. V konkurenci 23. formacij so priplesali v 1/2 finale in z zelo dobrim nastopom osvojili 11.mesto. Naštejmo še ostale uspešne nastope, na katere smo Mikijcvci zelo ponosni: • pionirska shovv formacija ViRibičiVi (7. mesto), ■ shovv solo pionirke: Špela Košir (8. mesto). Katja Kotnik (21. mesto), ■ pionirska hip-hop formacija '/iNogomctaši'/i (4,mcsto), mladinska hip-hop mala skupina (lO.mcslo). ■hip-hopsolo mladinke: AnjaTrampuž (11 .mesto), l lla Mulclinac (IX.mesti 11, • hip-hop pari mladinci: AnjaTrampuž in Tajda Markovič (X.mesto), • mladinska shovv mala skupina '/2Briljantina!/2 (5. mesto), • mladinska shovv formacija '/iLotosVi (6. mesto), • shovv solo mladinke: Manca Čuček (15. mesto). Maja Sonc (16, mesti>|. AnaČcrnivcc(2J. mesto) Vsem plesalcem čestitamo za njihove nastope in jim kličemo uspešno novo sezono 2003/04. Mikijevci Maruša državna prvakinja v obveznih likih Letošnje 1)1', ki je potekalo od 11. 07 do 13. 07. 21)0.3 v Renčah, ho Maruši, članici K K Pirueta ostal v lepem spominu. Na letošnjem DP je nastopila v kategoriji starejših mladink in v disciplini obveznih likov dosegla prepričljivo I.mesto in s tem tudi naslov državne prvakinje v tej disciplini, v kombinaciji pa je dosegla 3. meslo. Marušincga uspeha se je razveselila tudi njena osebna trenerka Simona Čož, saj sta skozi celo letošnjo sezono prizadevno trenirali, tako da rezullal nt mogel izostali. I )a si kIi v obveznih likih med najboljše v njeni kategoriji, jc dokazala že v mesecu maju na pokalu Nemčije, kjer seje najbolje uvrstila med slovenskimi tekmovalkami v njeni starostni kategoriji. Z uspešnim nastopom na DP, si je prikotalkala vstopnico /a EP, ki bo letos v mesecu septembru v Italiji. V eni od naslednjih številk boste lahko onjeni življenjski in športni piti prebrali več. Iskrene čestitke za dosežen uspeh in srečno. SLAMNIK - Julij 2003 ■M mmmm stran 1 5 J* Q E o Mednarodni festival komorne glasbe Groblje 2003 v besedi in sliki Slovenski kvintet trobil so navdušili s popularnimi priredbami in živahnim nastopom. Nagovor županje na koncertu ob odprtju 33. mednarodnega festivala komorne glasbe Groblje 2003 v Kulturnem domu Franca Bemika Domžale. Marcus Becker in Boris Karaev (Trio Glinka) pri prijetnem pomenku med glasbenimi kolegi. Petčlanski godalni ansambel Camerata Slovenica je navdušil z vrhunsko izvedbo izredno zahtevne Schubertove skladbe. Njihov nastop bomo slišali tudi na zgoščenki. KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA Pregled likovnih razstav v domžalski galeriji 2002/2003 V Domžalah |t bila letos poleg zanimivega dogajanja na gledališkem in glasbenem odru tudi |M-slra sezona na slikarskem področju. V Galeriji Domžale smo po zaslugi izkušene selektorice lahko videli kar nekaj umetnikov z likovnega področja, v povprečju predvsem predstavnikov mlajši' generacije, ki si še utirajo pot v slikarske vrhove, nekateri od njih pa so bili letos v slovenski javnosti že večkrat tudi pohvaljeni in nagrajeni. Po zaslugi prve razstave, ki smo jo gostili v Domžalah, bi lahko to sezono imenovali kar mednarodno. Namreč, v septembru lanskega leta so se nam s svojimi deli predstavili štirje umetniki iz sosednje Italije, natančneje iz Portogruara. Domžalski Rotary Club je v sodelovanju s portogruarskim organiziral razstavo sodobne umetnosti, ki je funkcionirala kot nekakšna izmenjava kulturnih izkušenj med dvema popolnoma različnima narodnima in umetniškima okoljema. Zaznamovala so jo slikarska imena, ki imajo za sabo že kar dolg seznam razstav v pomembnih likovnih prestolnicah. Lenci Sartorelli, Cesco Magnolata. Mario Paukilo in Pope so umetniki, ki dojemajo izražanje v likovnem jeziku skozi osebno noto. Njihova dela so individualna, osvobojena posplošenih interpretiranj in odprejo zalo opazovalcu neko novo razsežnost, tako da lahko skozi umetnostni izdelek pogleda tudi sam vase in svojo intimnost. Kljub temu pa ima vsak od njih čisto poseben likovni izraz, s katerim sc razlikuje od ostalih, na primer atmosferičnost neskončnega prostora zaznamuje Sartorcllijinc izdelke, intezivne poteze so značilnost Magnolatojcvcga slikarskega sveta. Mario Pauletto sc opira na simboličnost likovnega jezika, medtem ko Pope išče inspiracijo za svoje delo v geometrijskem slikarstvu. Sledil jc skok na Štajersko, od koder prihajata dva pomembna slikarja, najprej Zlatko Gnezda v oktobru, v novembru pa Stojan Grauf. Njuna dela so bila pospremljena z zanimivo interpretacijo mariborskega umetnostnega zgodovinarja Maria Bcrdiča. kije popestril kar oba večera ob odpiranju in s poznavateljskim odnosom do del navdušil prisotno občinstvo. Zlatka Gnezdo je označil kot slikarja nove slovenske abstrakcije, ki v svojem delu sintetizira geometrijski izraz, destijl in francoski informcl v kombinacijo stilov in jih zaokroža v smeri minimalističnega slikarstva barvnih ploskev. Gnezda sije namreč za predmet interpretacije v svojih delih izbral »Malevicev« kvadrat, ki ga na različne načine, tako barvno kot oblikovno, deformira in postavlja v nove kontekste. Stojan Grauf je svoje delo predstavil s tremi novejšimi likovnimi cikli z naslovi: Okna, Če pljuneš na tla. pljuneš sam nase ter s ciklom Noetova barka. Prvi cikel, kije tudi najzgodnejši, predstavlja niz slik. na katerih se pojavi osrednje kvadratno polje, v njem pa nekakšni okenski liki, ki po Berdičcvcm mnenju predstavljajo stilizirane stanovanjske bloke. V drugem ciklusu se zopet srečamo s kvadratnim poljem, ki pa ga tokrat zapolnjujejo kaligrafske izpeljave, motivirane s scvernoindijansko modrostjo, abstraktnimi znaki ter navzdolžnimi potegi čopičev. ki so med sabo v kontrastu glede na njihove barvne odtenke. Tretji cikel. Noetova barka, pa upodablja človeške like Nemški solisti Kolja Blacher, Markus Becker in Štefan Dohr so se predstavili z brezhibnim, doživetim vrhunskim koncertom, ki je navdušil prisotno glasbeno občinstvo. Trio Glinka Iz ruskega Sankt Peterburga med nastopom. Jelovškove freske na stropu Tomčeve dvorane Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. parov, moškega in ženske, obrnjenih drugega proti drugemu, ki skupaj tvorita nerazdružljivo celoto. V kompozicijo pa je vključil tudi svoje iniciale. skratka podpis, kot simbolni prikaz Noetove barke. Decembra je s svojo kolekcijo Galerijo popestril Berko, škofjeloški slikar, ki je svojo kariero začel že v 70-ih, ko je bila na pohodu popartistična slikarska revolucija. Očitno mu je ta smer ponujala veliko ustvarjalno inspiracijo in zagon, iz katerega črpa še danes. Njegove slike so odraz umetnikovega zanimanja za detajle, privlačita pa ga tudi refleksija oziroma odsev svetlobe na različnih površinah. V zadnjih časih se kot motivi pri njem pojavljajo predvsem tihožitja z. različnimi cvetlicami, kijih poskuša dodatno poudariti z odtenki živih barv. intezivno rdeče, oranžne in vijolične. Po novem letu je v galeriji razstavljala mlada ljubljanska slikarka Mateja Sever. Ta v center svojega umetniškega izraza poskuša postaviti občutke, zaznane v neskončnem notranjem pogledu posameznika. Rezultat tega početja so prikazi pokrajin, katerih osrednji motiv je svetloba, ki jo avtorica interpretira kot izvor vsega, in ki je hkrati tudi to, kar ji omogoča, da svojo umetnost imenuje odsev odseva. Njene slike so žive, ožarjene od znotraj in živijo v mnogoterih odtenkih svetlobe. Milan Kastelic. februarski avtor, je navdušil predvsem tiste, ki jim je všeč abstraktna umetnost. Njegova dela. podobno kot slike prejšnje umetnice, predstavljajo nedefinirane brezkončne prostorske in barvne pokrajine, ki pa nam ne ponujajo nekega centra, od koder bi naš pogled lahko izhajal, temveč je cilj vsake slike v pogledu nanjo kot na celoto Ponuja nam nek navidezno viseč prostor, ki pa se razprostira tudi po vertikali (lepljenje trakov po dolžini) in v globino (večplastni barvni nanosi) in s tem ustvarja občutek, da je slika pred nami živa in gibljiva. Marca smo gostili akademskega slikarja iz Ljubljane. Boštjana Lapajne. Ponudil nam je pogled na umetnost iz neke druge plati, namreč družbeno angažirane, in pri tem občinstvu postavil vprašanje: Ali si srečen.' To je tudi naslov predstavljenega ciklusa, ki ga zaznamuje poseben način pristopa do slikarske tehnike. Avtor se je namreč večkrat fotografiral na javnih infomatih. si slike poslal na elektronsko poŠto, jih nato natisnil v različnih barvnih kombinacijah in kaširal na platno. Končni izdelek so številni avtoportreti, na katerih je vse bolj opazno zanikanje oči (pomenljivega pogleda), ki jih na koncu simbolizirata le še dve črni luknji, kot praznina v glavi, ki jo je potrebno zapolniti z novimi vrednotami. Zadnja avtorica letošnje sezone pa je bila Nataša Ribič, ki nam je predstavila serijo slik z naslovom Strti svetovi. Na njenih platnih smo lahko zaznali sobivanje dveh skrajnosti, sanjsko skrivnostnega in čudno domačega, kaotičnega in hkrati nedoumljivo m ejenega sveta. Podobe, ki M> se nam ponujale (spominjale so na nenavadne kamnine, kristale), so nakazovale oblike preprostega življenja, iz katerih smo nastali tudi mi, neke bežno slutene daljne preteklosti. S tem se je tudi zaključila slikarska sezona v Galeriji Domžale, ki je bila po eni strani zelo abstraktno usmerjena, po drugi pa, če pomislimo na Berka in Boštjana Lapajno. fotografsko eksaktna. Na odprtjih smo bili poleg običajnega govora deležni tudi glasbenih vložkov, ki so jih prispevali izvajalci iz različnih žanrskih področij, tako da so se ti dogodki pogostokrat razvili v zanimive kulturne večere, kjer smo lahko ob kozarcu vina poklepetali o umetnosti in kulturi. Želimo si, da bi bila tudi naslednja sezona tako uspešna. Jana Kete M. Mavrica v znamenju jubileja Čez dobrega pol leta in nekaj tednov bomo člani loto kino in video kluba MAVRICA praznovali 35-letnico obstoja in uspešnega delovanja svojega društva. Zametki naših dejavnosti in društva pa segajo še Utkaj let nazaj, tako da hi lahko Praznovali 40-Vtnico, kajti ob ustanovitvi, v januarju leta smo imeli z;i seboj že kar nekaj, za tiste čase uspelih filmov, in vrsto filmskih predstavitev po okoliških krajih, s takrat (lokaj skromno tehnično upremo. Po ustanovitvi kluba l»a smo zelo hitro napredovali, že naslednje leto smo namreč v Preddverju domžalskega Komunalnega centra priredili dokaj uspelo fotografsko 'uzstavo. resda s pomočjo fotografskega mojstra Vilija Majhcniča in njegovih sinov, in P« klubski festival Ijiiliiteljske-nima. Dve leti Baten pa smo v avli nove Osnovne šole JI? I Priredili zelo odmevem medk-'"hski festival v republiškem berilu, z. udeležbo številnih klubov in društev ler "ajiispešiujših slovenskih l.juhi-'i'ljskih filmskih ustvarjalcev •istega časa. Osrednja prireditev v počastitev 35-Ietnice kluba in 4()-letnice začetkov naših dejavnosti bo l l STTVALFILMA DN VIDI \ RADOMLJE 2004, na katerem pričakujemo veliko udeležbo klubov, društev, šolskih video krožkov ter filmskih in video ljubiteljskih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Tudi naša letošnja dejavnost je že v znamenju praznovanja. Naši redni ponedeljkovi klubski sestanki su prav i mah kulturni dogodki: predavanja, posvetovanja, diskusije, projekcije itd. Na enem takih sta nas v mesecu aprilu obiskala fotograf-reporter Joco Žnidaršič in režiserka Maja VVciss (Čuvaj meje) in nam pripovedovala o svojih bogatih izkušnjah. V letošnjem letu smo v prostorih kulturnega doma v Radomljah, kjer je tudi sedež našega kluba, odprli že štiri lepe in zanimive razstave: Karikature Jožeta Ro gana - Cogota, Pustne maske. Fotografske miniature in Radomlje skozi čas (razstava reprodukcij fotografij in dokumentov ob 650 letnici prve pisne omembe kraja), pripravljamo pa razstavo ob zaključku fotografskega tečaja za študente. Odprli jo biiinu zadnji ponedeljek v juniju. Naše tečaje za študente, ki jih prirejamo v sodelovanju s Študentskim klubom iz Kamnika, je doslej obiskovalo že 54 tečajnikov in kar nekaj mladih jc pomladilo naše vrste - postali so člani kluba. Za jesen pripravljamo še vrsto zanimivih prireditev: najmanj tri filmske večere, na katerih bomo prikazali kratke avtorske filme naših članov in filme iz klubskega arhiva. Zanimive pa bodo tudi tri razstave. Vrhunski alpinist in fotograf Stane Klemene nam bo s fotografijami predstavil svoj podvig - pohod na Severni tečaj, v GALERIJI VERONIKA v Kamniku bomo razstavili umetniške fotografije našega pokojnega mentorja in učitelja, mednarodnega mojstra VLSTJA SIMONČIČA, za zaključek se-zone pa bomo v gali.ki.ii DOMŽALE odprli razstavo najbolj uspelih fotografij naših članov v letošnjem letu. Poleg navedenega bodo naši člani tudi letos sodelovali s svojimi deli na številnih domačih (slovenskih) razstavah in filmskih prireditvah, kakor tudi na razstavah v tujini. V preteklem letu smo sodelovali na 26. razstavah in na treh festivalih ljubiteljskega filma. Kljub številnim težavam, s katerimi se vsak dan srečujemo. bomo z veliko mero entuziazma in požrtvovalnosti skušali realizirati dokaj obsežen predjubile-jni program. Tarejo pa nas prostorski problemi, zlasti pa pomanjkanje sredstev, zastarevanje opreme, problem vzdrževanja in obnavljanja. Pri naših dejavnostih smo žal zelo odvisni od hitro se razvijajoče tehnike in naše sposobnosti, predvsem finančne, sledenju razvoja. Tudi filme in ostale nujno potrebne materiale moramo kupiti, preden lahko sploh kaj ustvarjamo. Sredstva za redno dejavnost, ki jih z veliko hvaležnostjo prejemamo kot dotacije od krovnih organizacij, ne zadostujejo več. Zlasti letos smo več pričakovali od sofinanciranja kulturnih prireditev itd. Tako pa smo primorani iskati dodatna sredstva in pri tem računamo tudi na razumevanje in dobro voljo spozorjev. Za vsako sodelovanje, za vsak prispevek, bomo zelo hvaležni. JK Mavrične prireditve, odprtja razstav in filmski večeri so vedno dobro obiskani, zanimivi in prijetni. SLAMNIK - juli) »003 KULTURA stran Prvi slikarski ex-tempore v Radomljah Terra folk Ideja za Etno-rock Festival se je porodila v začetku leta 1997 med člani KUD-a Kontrabant in nekaj njihovih prijateljev iz Domžal in zrasla v festival, na katerem si ob dobri glasbi lahko ogledate izdelke domače obrti, kot so: slamniki, lončarstvo, poje se lahko domačo potico in krofe. Prireditev poleg glasbe spremljajo tudi ulični nastopi ("perfomansi"), ki še dodatno popestrijo popoldne in večer ETNO ROČK FESTIVALa v Domžalah. 7. etno ročk festival petek, 29. avgust, ob 16.30. uri pred blagovnico Vele v Domžalah Spored: • 16:30 ulična skupina • 17.00SODDIHA • 18:00 STEGN ■ 18.30 KATALENA • 19:30 mladi glasbeniki • 20:30 KONTRABANT • 21:30 OLGA WEISBACHER • 22:00 TERRA FOLK Nastopili bodo: KONTRABANT Člani skupine izvirajo iz skoraj vseh koncev Slovenije, od koder prinašajo vsak svoj košček v pisano glasbeno sestavljanko Kontrabanta in so se v slovenskem prostoru že dodobra uveljavili. S sprehajanji med cigansko. Osmi zlati rog v mednarodni konkurenci Domžalski rogisti nadaljujejo svoj zmagoviti - zlati pohod, bi lahko na kratko zapisali o njihovem nastopu v Avstriji, kjer so se med 900 glasbeniki pomerili za najvišje priznanje med tovrstnimi glasbenimi skupinami - zlati rog. Med številnimi nastopi, blizu 30 jih je že bilo v letu 2003, je bil nastop v Bergamu na mednarodni kinološki prireditvi, pravzaprav generalka pred tekmovalnim nastopom v Avstriji v St Florianu blizu Linza. S svojim ubranim muziciranjem na nadmorski višini kar 1650 metrov Katalena panonsko in mediteransko godbo, klasiko, latino glasbo in etno-rockom so kontrabantarji pretihotapili nezdružljive stile v zvočno svežino, ki navduši vsakega poslušalca in razblini vsak kanček ravnodušnosti. KATALENA Glasba skupine Katalena je prav posebna mešanica ritmov, temperamenta, starega z. novim. V njihovi glasbi setakoprepletakioživljeno ljudsko izničilo, mek in folk ritmi.čutiti je pridih jazza sknrtka dovoljeno je vse. SOD DIHA Sod diha uživajo v glasbi, ki jo igrajo in ustvarjajo. Člani so se odločili ustvariti in posneti edinstven projekt, kije temeljil na pesmih šentjernejskega pesnika Gustlja Cvelbarja. Njegov lasten humor, preprost jezik in čut za socialno in etno tematiko jih je primorat, da so ustvarili lahkotne so navdušili tudi italijansko publiko ter se z dobro naštudiranim programom odpravili na pravcati mednarodni festival rogistov, ki je trajal kar tri dni. na njem pa so se pomerili rogisti iz Avstrije, Češke, Nemčije, Danske in Slovenije. Predstavili so sc s tremi obveznimi skladbami, kot četrto so izbrali konjeniško koračnico ter z njo do te mere navdušili mednarodno žirijo, da jim je tudi tokrat namenila zlati rog - že osmi po vrsti, za odlično izvedene skladbe v prvi - A skupini rogistov iz. omenjenih držav. K( >t jc p ivedal vi Kija ck mižalskih n igisti iv, Gregor Rettinger, so na omenjenem tekmovanju sodelovali tudi rogisti iz Šentjerneja ter štajerski rogisti iz Nove Cerkve, navdušila pa jih je izredna gostoljubni*« ter skoraj sekundmtoičnost ki je spremljala prireditev. Pt > tekmovalnem delu so v čudoviti marmornati dvorani bližnjega evangeličanskega samostana pripravili skupni ki mcert in navdušili zbrani) občinstvo. I žomžalskim rogistom za osmi zlati n ig iskrene čestitke! V. Vojska Domžalski ples črk v kamniški Veroniki Člani literarnega krožka LIPA - društva za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje Domžale, že šesto leto pripravljamo zbornik naših pesmi in proznih del. Poleg navedenega smo se v študijskem letu 2002-2003 poigrali s črkami naše abecede in sestavljali pisna dela z besedami, ki se začno z isto črko. kar je predlagala Zlatka Levstek -v (Kija literarnega krožka. Njeno novo pobudo smo sprejeli precej skeptično. Toda vsakokrat ko smo se srečali v naši sobi na Kolodvorski, smo bili presenečeni nad našimi spisi. |x-smimi, haikuji. Koliko izvirnih besed, stavkov, verzov, besedil na isto črko? Novi obliki literarnega ustvarjanja smo se čudili, sc smejali. Volje je bilo dovolj, da smo prišli prav do črke Ž. Iznajdljiva Zlatka, pesnica in slikarka, je napisane izdelke zbrala, uredila, lektorirala in prepisala v lično knjižico z naslovom PLES ČRK, katere naslovnico je tudi ilustrirala. V LIPI želimo vse dejavnosti sproti in kvalitetno prezentirati, zato ni čudno, da smo se že pred koncem študijskega leta s PLESOM ČRK predstavili poslušalcem, zbranim v galeriji kamniške Veronike. Velik aplavz občinstva nam je bil namenjen, prav tako tudi našemu pevskemu zboru LIPA, ki nas spremlja z vedno lepšimi in novimi glasovi. Srčno vsebino je srečanju v Veroniki dodala gospa Silva Kosec z nežnimi pesmimi ob zvokih njene kitare. S pomočjo turističnih vodnikov smo si ogledali znamenitosti starega mesta Kamnik. Dr. Niko Sadnikar, sicer zdravnik, nam je v vlogi kustosa pokazal privatni muzej, ki ga je pred stotimi leti ustanovil njegov oče. Popoldan je bil namenjen predstavitvi literarnih vsebin mnogih povabljenih upokojenih slovenskih pesnikov in pisateljev. Organizatorji domžalske Lipe so pripravili pri naših sosedih nepozaben dan. Kamnik je znan kot mesto intelektualcev in vrhunskih športnikov. Danes Kamničani prihajajo v Domžale in so aktivni v številnih dejavnostih našega društva za tretje življenjsko obdobje. Za poslastico predstavljam bralcem delček iz knjižice PLES ČRK. Bedne besede bolijo, bahave božajo, božje bodrijo. Brez besed - beda. Zladca Levstek Resnica razumevanje, rahločutnost razveselijo, razširijo roke, Rodijo romane, rušijo rutino raztresajo romantike, Razpršijo robustnost. Razkošje radosti. Janka Jerman Solze so spomini slepe sreče, skritih sanj. Slabotne so stopinje starca. Samotno sije sveča samotarjev. Sramotne so steze slabičev. Samo srečnež sončno slavo slavi. Iva Rejc Pozno poletje perunikin popek poljubi. Prosojni pajkov pajčolan pogled poboža. Prek polja prosa ptica plapi >la. Pes prihuljeno preži, prepelice podi. Polž previdno prečka poti. Andreja Hrovat Anica Kvas in širšemu poslušalstvu zanimive posnetke, obenem pa so ostali zvesti lastnemu ustvarjanju in doživljanju glasbe. STEGN Skozi glasbo enega najznamenitejših godcev teh krajev. STEGNA, valovi življenje planinskih poti. ki jih jc prchi xJil, in koč. v katerih seje ustavil ter zapolnil z. notami in rimami ljudskega izničila. TERRA FOLK Skupina je sestavljena iz. uveljavljenih glasbenikov, ki izhajajo iz. različnih glasbenih stilov. Nekateri iz. klasičnega sveta drugi iz jazzovskih voda ali iz progrestivnega ročka. Po njihovi prvi angleški turneji je med drugim pisalo: "Poslušalci so bili pod hipnozo mešanice romske, ruske, irske, slovenske, balkanske in židovske ljudske glasbe. Ob 650-letnici prve pisne omembe Radomelj so sc vsa dništva v kraju obvezala, da bodo la visoki jubilej počastila. KD Koto kino in video klub Mavrica je v maju pripravilo pregledno fotografsko razstavo Radomlje skozi čas, Janeza Kosmača. Moški pevski zbor je priredil promocijski koncert ob izdaji svoje kasete in zgoščenke prvo soboto v juniju. Kulturno društvo Senožeti pa je 3 L maja organiziralo prvi Ex-temporc v Radomljah Kulturna in naravna dediščina. Na povabilo okoliškim likovnim društvom se je odzvalo kar 41 slikarjev - samorastnikov. članov LD Mengeš, LD Kamnik, LD Peter Loboda Domžale. KUD Kra.šnja in seveda KD Senožeti Radomlje. Sodelovali pa so tudi slikal ji-prijatclji iz. Loga pod Mangartom, Tržiča in S ore pri Mcd-vi Klali. I'i i prijavi in kavici v kulturnem domu so sc v sončno soboto, zadnji dan v maju, slikarji s st< ijali, platni, barvami, čopiči, stoli in slamniki razpršili po Radomljah, Mlinščici, ob bajerjih, po Hudem in celo po Rovah. Vsak jc našel kaj zanimivega, največ jih je seveda pritegnil stari Mlinarjev mlin z, gospodarskim poslopjem in starini mostom. Iz platen in listov so nastajali bogati in stilsko povsem različni umetniški zapisi krajevnih znamenitosti in posebnosti. Po napornem ustvarjanju so poklepetali pri večerji v Zlati kaplji in sc zavrteli ob zvokih harmonike. Slikarji so oddali po dve ali več del, izmed katerih sta akademski slikar Janez Zalaznik, mentot KD Senožeti. in akademski slikarČrt Irclih iz Radomelj izbrala od vsakega po eno sliko za razstavo, V Kodrovi dvorani je tako belino sten obarvalo 41 novih akrilov, akvarelov, gralik, risb in olj amaterskih umetnikov, v petek, 6. junija, ob petju ljudskih pevk iz I lonižal. zahvali predsednice KD Senožeti, g. Danice Sraj, besedah organizatorje in pove-zovalke g. Veronike Pogačar in mentorja g. Janeza Zalaznika, je razstavo prvega Kx-tempora Kulturna in narav na dediščina Radomlje 2003 odprl predsednik KS Radomlje, g. Metod Marčun. Zanimiva razstava uspelega srečanja območnih likovnikov jc bila odprta do 20. junija, bila jciliikajobiskanain kar kliče po ponovitvah. Čestitamo vsem umetnikom in sc jim zahvaljujem i za sodelovanje in popestritev praznovanja 650-letnice našega kraja Zlatka Levstek I iKk l4Xa vLar i JHCšIi JUUi dto % I < *t>« t, »v » 4 »« 9* Deset uspešnih let MePZ Groblje V soboto, 7. junija 2003 smo v Kulturnem domu Grobijc lahko prisluhnili koncertu oh 10. obletnici obstoja Mešanega pevskega zbora (iroblje, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva d roblje. V vzorno urejeni brošuri(ci) jc zbor predstavil svojo zgodovino, dosežke ter sedanje in nekdanje pevce ter zborovodje. Vezna beseda Drage Jcrclma Anžin nas jc vsakič znova nagovorila in odkrila kakšno neznano tančico grobcljskcga zbora. Zborovodja Peter Pogačar. kije pevce prevzel leta 2001, nam jc pripravil zanimiv in pretehtan programski prerez celotnega obdobja. Z Jutranjo Emila Adamiča so pevci odprli prvi, bolj sakralno obarvan del koncerta, kjer smo lahko slišali še Mavovo Ave, o čista ti, Gasparinijcv motet Adoramus te ter Brucknerjcv Locus iste S tekočo linijo in premišljeno muzikalno zgradbo je zbot pobožal naše duše tudi vskladbahPaternostcrskladatelja de Klcrka, Duše pravičnih Ivana Arha ter prelepem Večernem zvonu Marija Kogoja. Simbolično so z Večerno pesmijo zaključili prvi del programa. V odmoru smo lahko spremljali računalniško projekcijo slik, kjer so sc pevci predstavili v bolj sproščeni obliki. Drugi del so. z izjemo treh tujih rnadrigalov, zapolnile domače ljudske in (že skoraj) ponaroilclc skladbe.kol so Kcrnjakova Kož, Podjuna Žila ali Foersterjcv Pevec. Sproščeno in predano petje, ki jc prevevalo dvorano, nam jc v najlepši luči pokazalo, zakaj pevci vztrajajo na vajah ter še in šc pilijo svoje glasove Pa še ena zanimivost: očitno zboru nabiranje let prav nič ne škodi, saj so obrazi v njem vcdni > mlajši. Sc na mnoga leta' Tomaž Pirnat Še en pogled Pokvarjeno (Minister v škripcih) Kot smo že pisali, so člani KD Jože Gostič Homec uprizorili v večnamenski dvorani OS Preserje pri Domžalah ob 10. obletnici delovanja društva komediji11 '< ikvarjeno. Naš bralce Ml. je uprizoritev takole ocenil: Celotna igra jc lahkotna in hitra. Zahtevna za igralec, za gledalce pa sproščujoča, tako da ura in pol mine zelo hitro. Sandi Bcrgant jc mojstrsko vlekel nit skozi celo predstavo in skupaj s soigralci poskrbel za odlično izdelane komične detajle, ki so spontano pri vabil i sn ici i iz občinstva in i >b ki mcu močan in navdušen aplavz. Predstava jc vsekakor vredna Ogleda, saj je čutiti navdušenje in željo igralcev predstaviti gledalcem svojedeli > m in k l na najboljši način. Prav vsak jc dodal tudi del sebe. del svojega značaja in tO daje ign poseben čar, Pohvale veljajo tudi scenskim mojstrom, ki so pripravili nove kulise, glasbeno 'opremo in vse potrebno za izvedbo predstave Čestitke za izvrstno predstavo pa tudi režiserju Igorju Žužku, kije svoje delo opravil zek) profesionalno tet z igralske zasedbe "iztisnil" vse lislo, kar si gledalci želimo videti naodru." Obljavljaiiioliiili lolografijespiviincrc. o.u. Moški pevski zbor Radomlje OZ Domžale Med prizadevna, pridna, vztrajna in uspešna radomeljska društva prav gotovo spada tudi MoPZ Radomlje. Od letošnje pomladi ima podaljšano ime, in sicer mu je dodano: OZ Domžale. Pod tem imenom je zbor na republiških revijah obrtniških pevskih zborov iz vse Slovenije sicer že 20 let nastopal ter si je današnje ime tudi zaslužil. Ta pevska srečanja obrtnikov so vsako leto v drugem kraju, od koder so zbori. Dvakrat je bila ta revija že tudi v Domžalah; pevce oziroma zbore je gostila Obrtna zbornica Domžale, Med 14 delavnimi društvi, združenji ali klubi v Radomljah - zelo uspešen je tudi Mešani cerkveni pevski zbor. ki ga vodi glasbenica Vera Sarcc iz. Smarce - se pevci MoPZ Radomlje lahko pohvalijo, da so glede Števila vaj in -delovnih ur« prav pri vrhu. lxtošnja sea maje bila in bo še - zelo bogata tudi i nastopi, /.bor si je samo na rednih vajah (po dve uri). ki jih je bilo prek 71). lako »pridelal« kar po 140 ur na pevca. Ce k uram ob desetih nastopih prištejemo še kilometre, se nam kar malo zavrti v glavi, koliko in kaj vse nekateri društveni delavci prispevaj« > za čast taki i domačega kraja kot tudi domovine Slovenije, /.avtobusom so sc po|X'ljali le na Republiško revijo obrtniških Pevskih zborov v Slovenj Gradec, medtem ko vse domače in okoliške kilometre pevci opravijo kar v svoji »režiji«. Poglejmo prireditve ali slavja, na katerih je MoPZ Radomlje v letošnji sezoni žc nastopal: jesensko prijateljsko srečanje pevcev pod naslovom V Jaršah se dobimo, komemoracija ob dnevu mrtvih, novoletni koncert, spominska slovesnost 6. januarja oh s|nimcniku padlim v Rudniku, prireditev ob kulturnem prazniku S. februar, revija občinskih pevskih zborov 5. aprila, proslava ob 26. aprilu v Žejah, dobrodelni končen Karitas 22. maja v Domžalah, republiška revija obrtniških pevskih zborov 31. maja v Slovenj (iradcu in promocijski koncert MoPZ 7. junija 2003 v Radomljah. V okviru letošnje sezone pa bo zbor nastopil še: spominska slovesnost ob 27. juliju ob Kriškarjcvih smrekicah v Presojah. V letošnjo sezono pa spada šc nekaj predvidenih sodelovanj. Jaršani bodo letDS pohiteli, tako da se boi no okoliški pevski zbori tam srečali žc 31. avgusta 2(X)3. 13. septembra 2003 sc bodo radomeljski pevci zapeljali v Radeče ob Savi in lam sodelovali na praznovanju njihovega občinskega praznika. V soboto. 20. septembra, bo MoPZ Radomlje povrnil prijateljsko srečanje in sodeloval na koncertu Mešanega pevskega zbora Svoboda Črnuče. Ta nastop pa obenem sega žc v novo sez« mi i. ()b številnih nastopih pa seveda »težo in vročino dneva« (b ikra) kar leta) nosi predsednik zbora Iranci Velcpec. MoPZ Radomlje vse nastope v letošnji sezi mi posveča skupnemu celoletnemu slavju ob 651 »-letnici Radomelj. Poleg Radomljanov so v zboru včlanjeni tudi številni pevci iz fikoliških krajev ob Bistrici, nekaj pa jih je tudi iz 1 lomžal in Mengša. Železni rcpcrtnai MoPZ Radomlje obsega ljudske pesmi, dela slovenskih skladateljev iz 19. in 20. stoletja; zbor pa sega tudi po tujih avtorjih in s tem po duhovnih in umetnih pesmih. Poslanstvo zl* ira. ki >t ga vidijo pevci, je druženje ljubiteljev zborovskega petja, širjenje pevske kulture v kraju in širši okolici. Vrnimo se k promocijskemu kom crtu. kije bil v letošnji sezoni za radomeljske pevec najbolj pomemben nastop. Ob tej priložnosti je zbor izdal tudi zgoščenko; ta obsega 20 pesmi, katerih večinajc bila na koncertu predstavljena i ihčinstvu. I )a je zbi ir li iliki i napredoval, gre zasluga mlademu in nadobudnemu glasbeniku ter zborovodju Primožu Leskovcu iz Domžal, ki zbor vodi že tretjo sezono. Zato, da pesem pride na zgoščenko, mora biti res do konca dodelana. Zanimiva jc tudi ocena nastopa MoPZ Radomlje na letni občinski reviji pevskih zborov, kije bila v Radomljah 5. aprila 2003. Uradni ocenjevalec je bil slovenski glasbenik Igor Svara. Po nekih splošnih pripombah |c zapisal tudi tole: »Z ozimm na tehnična sposobnost zbora in ljubiteljski nivo prepevaanja je zbor mestoma zvenel polnozvočno, kar dokazuje,da je neizkoriščene rezerve še dovolj. Osmini pn le vedno iislanv: pelje pravih not, čimboljša uglašenost in izenačenost medjx>satneznimi glasovi, urejeni dihi in disciplina petja, kot ga zahteva nedvomno zelo sposoben zborovodja.« Tako kol za nekatera druga društva se splošna finančna suša pozna tudi za radomeljske pevce. MoPZ Radomlje seje zato, daje lahko izdal zgoš&nko, spet odpovt^ial novim oblekam. In je zato tudi letošnjo zimo nastopal brez suknjičev. Žal so ti stari že 20 let in ta splošna »suša« je povzročila, da so suknjiči nekaterim pevcem v pasu »skupaj skočili«. Zato vsi pevci «ilili. saj jc bila leta v njem živ ljenju ničkolikokrat prekrižana v takem ali drugačnem pomenu - dosegla l* iscbni i izrazno raven: ne tiste, pokateri bi jo lahko uvrstili v določen stilni krog. čeprav je jasno, da stoji za njo modernistična tradicija; tista, ki ima kJikiizcIodnigačno.r.iznolikolciiiat.sko vsebino in za katero so posebni, simbolni, pa tudi povsem podzavestni ustvarjalni zgibi. Vetrno slikarstvo torej raziskuje, brez velikih Vzponov in premikov, povsem izven kakršnekoli vplivnosti s strani slovenskih ali ameriških sodobnikov, odkriva neko svojo umetniško pristnost mimo realnega in umišljenega sveta: vanju sc nc zateka, enostavno živi zanju in v njih« ter svoje videnje njenega slikarstva zaključil z naslednjo ugotovitvijo: »Slikarstvo, ki jc tako polno sebe in ki sc lega /aveda. ima vedno možnost, da preživi v svoji poetični razsežnosti.« Razstava jc bila odprta do 8. julija 2003. V. Vojska Bogastvo slovenskega jezika Vsakdanje besede (5) Oh, pa ti naši radijski in televizijski govorci. Vedno nekaj novega »pogruntajo«. V nekaj zadnjih mesecih se je zelo »zaredil« pojem ali izraz NKNAZADN.IK. saj jja slišimo po pelkral ali deselkral na dan. Zanimivo jc. da ga zasledimo tudi v tisku. Večinoma je zapisan skupaj, kar pa je žal popolnoma narobe. Nenazadnje ni slovenska beseda. I ore j nam preostane le ktčeno pisano: ne nazaduje. Stvar ima čuden pomen, ker gov orec ta pojem poveže v zadnjem stavku ali povedi. Ko bi ga vsaj v predzadnjem delu p. MoJ najbdjši prijatelj in Kdo je moja mamica sla slik.mu i arnenjeni ne le da ju beremo in gledamo, ampak tudi otipamo, saj otrok na '•'meh Icnjige lahko poboža mehko ovčico, žabo, pujska in Se koga. Slikanica "ra vozila, ki je izšla pri i si i založbi, pa bodo navdušila lisic otroke, ki radi v knjigi odkrivajo nova znanja. Kdo ve, kaj je Goldenrod, Mallaril ali Blucbiiil7 Poznate hitrostne rekorde na kopnem, hitra vozila na tirih, hitrejša vozila od zvoka.' Če ne. potem sezite po slikanici, ki je bogato opremljena in bo povedala zelo veliko novega o hitrih vozilih. Pri založbi Didakta je izšla tudi moja knjiga Naježene prigode, zbirka desetih pravljic o Miku in Jaku. dveh ježih, ki se bojila vsega na svetu, neznanih, gozdov, čudnih podob, zdravnika zmajev, divjih mož... A knjiga v bogati opremi ilustratorice Mojce Cerjak ni namenjena, da bi otroke strašila, namenjena je, da jim pove, daje strah le votel in ga v resnici sploh ni. Za bogato knjižno bero jc poskrbela ludi Prešernova družba, ki jc izdala tri čudovite slikanice, zbirke pesmic: Dane Zaje Vrata. Niko Grafenaur V peden.jpravljieo prost vstop m (tton Župančič Vesele pesmi pisk.min Ko boste skupaj z otrokom segli po teh prijaznih knjigah, vam bo zaigralo srce, kajti spomnili se boste svoje mladosti, svojih pesmi, ki ste jih brali in recitirali v šoli in ob ilustracijah Marlenke Stupica, Marije Lucija Stupica in Rudija Skočirja podoživeli svojo mladost. Ponudile svojim otrokom te ljubke knjige, naj se napijejo čudovitih besed naših najboljših pesnikov in naj uživajo v njihovi odkritosrčnosti in prijaznosti lxpo jim bo. Vesele piskamo prinašajo vse najboljše Župančičeve pesmi. Se še spominjate Diši diči diča/umo na konjiča/na konjiča vranega/dobro osedlanega Niko (iialciiaiici ponuja pesmi, kol jc tale: flederuped rad prelistava/kupe vseh mogočih knjig./Glasno bere. prikimava/vsem nazorom brez razlik... Pri pesniku Danelu Zajcu pa gotovo nc boste spregledali Na papirnatih letalih/ se leti najtiše. /Na papirnatih letalih se leti najviše/Na papirnatih lelalili/se leti brez tete/ Na papirnatih letalih nedoseino se doseže. Tatjana Kokalj SERVIS TRGOVINA Čufarjeva 24, Vir pri Domžalah tel.: 01/724 65 55 vmw.veit-team.si i KAKO NAJHITREJE DO NOVEGA PUNTA S KLIMO ZA SAMO 1.799.000 SIT? ENOSTAVNO! Z OSEBNIM DOKUMENTOM. ^ radio s CD-jem do 31.08.03 OTVORITEV. OTVORITI. OT-VARJAT1. OTVARJANJE. O teh besedah sem nekoč žepisal.V Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pravopisu piše, da raba teh besed peša. Žal pa to ne drži. Srečujemo jih na »vsakem koraku«. Še več, na pet-metrskem panoju je velik napis OTVORITEV ... Slovenski etimološki slovar nam pove. da smo te besede prevzeli iz nekdanje srbohrvaščine Kako vsakdanje se sliši: »Zapri okno; odpri vrata« - ne pa: »Zatvori in otvori. Lepše se tudi sliši: »Cesta bo odprta šele v naslednjem letu« - ne pa: otvorjena. ODPRTJE razstave, kongresa, simpozija, zborovanja, seje. Se posebej zato, ko imamo ZAPRTJE, nimamo pa ZATVORITVE. Končno tudi nekaj pohvalnega za Slovenski pravopis - medtem ko so v SSKJ še navedene besede: zatvarjati, zatvor, zatvorili, zatvomica in zatvorničar. pa jih v SP ni več. Nekakšna dediščina srbohrvaščine je tudi žalostna beseda (za slovenske pojme) POVORKA. Ta beseda seje k nam pritihotapila z mitingi po drugi svetovni vojni (mitingi so bile povojne proslave kulturnega, političnega in zabavnega značaja, saj je bil po njih ponavadi tudi ples). Namesto povorke imamo lepe domače besede: sprevod, procesija, parada. Torej, športniki, šolarji, gasilci, godbeniki - so šli v sprevodu; in verniki - so šli v procesiji. OB PRILIKI. Ob priliki slovenskega kongresa, ob priliki zborovanja, ob tej priliki. Lepša in bolj pravilna je beseda PRILOŽNOST. Še bolj enostavno pa je reči: ob kongresu, ob zborovanju, ob tej priložnosti. Zadnja »muha enodnevnica«, oprostite, bolj »enoletnica« alr celo več, je ta nesrečni izraz, da ne rečem zmodernizirana oblika stavka: »KAKO SI?« Ta pojem srečujemo že v romanih. Na vprašanje: »Kako si7« je treba vprašanju primemo odgovoriti. Vprašani največkrat odgovori: »Dobro.« Toda če je s tem odgovorom vse v redu, potem je pravilen tudi odgovor: »Jaz sem slabo; jaz sem navdušeno: jaz sem naveličano; jaz sem zaspano: jaz sem utrujeno« in podobno. Zanimivo - besedi: dobro in odlično se kar nekak« i potepeta in bralci ali poslušalci zašilo pravilno sklenejo smisel. »Imam se zdravo,« se pa že čudno sliši. Na vsak način je lepše vprašati: »KAKO SE IMAŠ? KAKO SE POČUTIŠ? KAKO TI GRE? KAKO JE KAJ S TABO?« K vrsti vprašanja spada seveda tudi primeren odgovor. France Cerar Iz zakladnice pregovorov Svojo žetev hvali šele, ko jo imaš pod streho Življenje od nas na vseh podriičjih zahteva določeno predvirJevanje, načrtovanje in premislek o prihodnosti. Ne moremo živeti tjavdan. Človek se ravno rjo tem razlikuje od drugih živih bitij, da predvideva gleda v prihodnost, se skuša izogniti nevarnostim, ugodne priložnosti pa cibrniti v svoj prid. O tem sem nabral nekaj pregovorov. (J vrednosti predvidevanja: Moder je tisti, ki gleda naprej. Karkoli delaš, delaj previdno in misli na konec. Previdn«>st je mati modnistj. Beseda vnaprej je vredna za dve potem. Najprej obogati, potem se oženi. Spoštuj zdravnika preden ga potrebuješ. Previdna noga lahko povsod hodi. Previdnost nikdar ne škodi. Kdor se dvakrat ozre, ne bo ničesar izgubil. Predvidevanje težav in pripravljenost r tirije je več vredno kot velika moć ali spretnost: Moč brez predvidevanja malo koristi. Vrat imamo zato, da se oziramo. K/er manjka previdni >st. vsa modrost nič ne koristi. Bolje preprečiti kot zdraviti. Bolje je preprečiti padec kot pomagati na noge. Pričakovan udarec je manj boleč. Ukrepati je treba pravočasno: V lepem vremenu se pripravljaj na slabo. Pokrij svojo streho, preden pride deževje. Čeprav dežuje, ne vrzi stran korca za zalivanje. Čeprav sije sonce, ne puščaj plašča doma. Če greš v blodnjak, vzemi klobčič s seboj. Pri zadnjem pregovoru je mišljen klobčič sukanca, kakršnega je vzel s seboj grški junak Tezej. daje našel pot nazaj iz labirinta kralja Minosa na Kreti. Lahkomiselnost se maščuje: Odpri oči. da ti jih ne bodo drugi. Nepazljiv človek dvakrat dela. Predvidevanje je lahko, kesanje bridko. Previdnost se izogiba naključju. Svojo žetev hvali šele, ko jo imaš pod streho. Tudi v previdnosti ne smemo pretiravati: Prevelika previdnost razbije kozarec. Tudi previdnemu človeku pade slamica v oko. Strah gleda nazaj, previdnost naprej. Prijatelja modrujeta: »Nič na svetu ni tako enakomerno in pošteno pora/deljeno kakor pamet.« »Iz česa to sklepaš?« »Ker vsakdo trdi, da je ima dovolj.« Bogdan Dolenc SLAMNIK - Julij I003 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV IN ORGANIZA Univerza za tretje življenjsko obdobje je zaključila s študijskim letom V univerzi za tretje življenjski) obdobje Lipa Domžale smo zaključili peto študijsko leto. Naš razvoj, naše delo. ugled in interes, ki ga ima naše društvo med ljudmi, kaže. da so bili cilji, postavljeni pred petimi leti, pravilni. Dejavnost Lipe ima tri osnovna področja: izobraževalno, kulturno in športno-rekreacijsko. Izobraževalno področje Jezikovno področje je najštevilčnejše. Angleščino učita dve predavateljici in jo v šestih skupinah obiskuje 80 slušateljev. Nemščina poteka v dveh skupinah s skupno 24 slušatelji in z dvema predavateljicama. Italijanščino predava ena predavateljica. V dveh skupinah je 14 slušateljev. Pouk v skupinah poteka v dogovorjenih učbenikih, predavatelji pa pripravljajo tudi dodatna gradiva. K umetnostni zgodovini hodi od 50 do 60 slušateljev. Pouk poteka v dveh skupinah z eno predavateljico. Z umetnostno zgodovino smo povezani vsi člani Lipe. ker se vsi udeležujemo izletov, ki se programirajo pri tej dejavnosti. Ne smem pozabiti nove oblike. To je računalništvo in aranžerstvo. Imeli smo dva tečaja in udeleženci so bili z vsebino, delom in razlago zelo zadovoljni. Kulturno področje Na tem področju deluje literarna delavnica i okoli 20 udeleženci in vodstvom Zlatke Levstek. Literarni zbornik Meljemo je bil izredno dobro ocenjen in sprejet pri ljubiteljih lepe besede. Priprave za letošnji zbornik Ajdova kaša so v teku. oziroma je razpis že zaključen. V zborniku bodo sxKlelovale tudi članice likovne šole. ki so se javile na razpis za likovno opremo bolnika. Jeseni bomo Sloveniji lahko pokazali naša dela. ki so resnično lepa. tako literarna kot slikarska. 7 likovno dejavnostjo smo najprej začeli v dveh skupinah, sedaj delo poteka v eni skupini. V letošnji izobraževalni sezoni je skupina že imela razstavo in extremporc na Veliki planini. V četrtek. 5. junija ob 18. uri je bila odprta zaključna razstava. Na razstavi so svoje izdelke pokazali oblikovalci iz gline. Lepa in izredno zanimiva so dela K) ustvarjalcev pod vodstvom Lučke Šišerov. V skupini delajo zeki spniščeno in pravijo, da jim gnetenje gline blaži zdravstvene in duševne težave. S svojimi deli iz slanega testa se je na razstavi predstavila tudi naša članica Pavla Cotman. katere dela so bila lepo sprejeta rudi na razstavi v Radomljah. Krožek Beremo z Manco Košir in krožek lepega in pravilnega govora sta medsebojno povezana predvsem zato. ker oba vodi Anica Gladek. Tesna povezava obeh je tudi z literarnim krožkom, kot se po novem reče literarni delavnici. Vsako naše srečanje je povezano z lepimi pesmimi in recitacijami in vse pogosteje se kažejo rudi igralci. Naša velika želja je. da pri nas zaživi igralni krožek. Pripravljeno je bilo precej lepih prireditev, kjer so se izkazali naši pogumni izvajalci. Nepozabne so: predstavitve našega literarnega zbornika Meljemo, večer Cankarjeve proze na Vrhniki, obeležje kulturnega praznika v Moravčah, lepo sprejete prireditve v domovih za ostarele v Mengšu in Domžalah, večer Gregorčičeve poezije v zimski šoli na Veliki planini in v Tolminu. Bevkovih solzic na Koroškem, kulturno srečanje z literarnimi ustvarjalci univerz za tretje življenjsko obdobje Slovenije v Kamniku in nepozaben dan kitajske poezije v Kitajski restavraciji Domžale. Če k temu dodamo sodelovanje z drugimi krožki. Beremo z Manco Košir, in s sodelovanjem in razgovori z znanimi skivenskimi literarnimi ustvarjalci. Danetom Zajcem, Vinkom Medemdorfejcm. Vincetič Milanom in Nino Kokelj, ki smo jih imeli pri nas v Lipi ali v Društvu slovenskih pisateljev, lahko rečemo, da je Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale pomemben ustvarjalec in izvajalec kulturnih prireditev. Na skoraj vseh prireditvah je sodeloval tudi naš pevski zbor. Pravijo, da več kot 20 pevcev pod vodstvom Marine Apamik postaja vse boljši in boljši. Sc v tem mesecu bomo predstavljali našo Lipo na koncertu pevskih zborov v Kamniku. Šport in rekreacija Nova oblika na tem področju je joga. Prvo obliko smo imeli z Društvom joga v vsakdanjem življenju Domžale. Bili smo zadovoljni s predavateljico, nekaj težav pa smo imeli s prostori. Za naslednje leto imamo že zagotovljene prostore v Osnovni šoli Rodica in mogoče je primeren in ne predrag prostor tudi še za kaj drugega. Telovadbe in fitnesa. ki poteka v Mengšu, sc udeležuje več kot 20 članic in so z, vadbo g. Ele Košir zadovoljne. S kolesarjenjem smo pričeli že aprila. Z njim bomo nadaljevali vsak četrtek, vse do pozne jeseni. Pohodništvo je v porastu. Vsak ponedeljek se zbere 20 in več pohodnikov. ki obiskujejo naše srednjegorje, vse bolj pa se ozirajo po visokogorju in v načrtu imajo obisk Triglava. Nova oblika je tudi obnavljanje znanja in sposobnosti v cestnem prometu. Ta oblika jc potekala v maju v sodelovanju s Svetom in preventivo v cestnem prometu Občine Domžale in z Izpitim centrom Domžale. Prijavilo se jc 20 Poletje je tudi v Domu upokojencev Domžale Letošnjo pomlad so se stanovalke in stanovalci Doma upokojencev Domžale v spremstvu delavk Doma zelo zgodaj odpravili na sprehod po mirnem delu Domžal do letnega kopališča: tam smo si v zadovoljstvo vseh privoščili osvežilni napitek. Na razstavo tulipanov v Arboretum v Volčji Potok smo se odpeljali z avtobusom, v katerega smo vozičkarje lahko zapeljali kar na vozičkih. V Arboretumu so se nam pridružili tudi nekdanji stanovalec Doma z ženo in gospa, ki nam je že večkrat predstavila razvoj Souvanovega parka, saj je bila v njem zaposlena in še sedaj z veliko ljubezni do nasadov rada pove kaj o tem in onem. Sledili so vroči dnevi, tako smo dopoldneve preživljali rut terasi Doma, pri jutranji telovadbi in v družabnih igrah. Potekale so tudi intenzivne pevske in plesne vaje za nastop zbora Spominčice s folklorno skupino, ki so sredi maja z uspehom nastopile na reviji pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije v Izoli. Posebno priznanje na reviji za celovito predstavitev petja, plesa in noše je zelo dvignilo nadvušenje. s katerim prihajajo pevke in pevci, plesalke in plesalci na vaje. Za nastop pred domačimi gledalci je bila priložnost že 28. maja. ko sta na terasi doma nastopila oba zbora domžalskega društva upokojencev - ženski pevski zbor Stane Habe in moški pevski zbor Janez Cerar. Tudi vreme je bilo naklonjeno tej prireditvi in Spominčice so s pesmijo in plesom zaokrožile prireditev na zelo prijeten način. Na Brezje k deseti maši smo sc odpravili v velikem številu. Z nami so bile tudi dobre pevke, ki so z lepimi glasovi ubrano začenjale prelepe pesmi med mašo. Po maši smo sc odpeljali na krožno vožnjo okoli Blejskega jezera, v Zaki pa smo pomalicali. Piknik smo pripravili na terasi 4. junija. Poleg domačin nastopajočih pevk in pevcev ter folklorne skupine so nastopili še gospxl Božo Matičič in gospa Breda Gubler s pevsko skupino z Gorenjske. Direktor Doma, gospod Franc Gostinčarjc pxlelil priložnostna darila za5,10 in 25 let bivanja v Domu. Zapele so tudi Rumene vrane, ki so priredile besedilo znane popevke in ga zapele Domžalčankam. Bilje vroč dan in zato jc veseli del potekel "ob vodi" pri ribarjenju. Kako smo bili uspešni'.' To je igra, ki je zelo privlačna za tekmujoče in za gledalce - vsi so občutili, daje voda mokra. 10. junija smo šli na ogled razstave Univerze za tretje življenjsko obdobje v prostorih, kjer ta dela tudi nastajajo. Navdušile so nas tako slike, kot izdelki iz gline, vse je prav leno predstavila gospa Maruša Hribar, ki je aktivna v Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Kava in sladoled po ogledu razstave sta se prilegla vsem. Že naslednji dan nam jc gospa Hribar v delavnici na domskem dvorišču skupaj z delovno teranevtko pokazala nekaj tehnik oblikovanja gline in pomagala pri izdelavi ličnih predmetov iz tega materiala Nadvorišču pa poteka tudi v teh vročih dneh običajno druženje ob telovadbi in družabnih igrah. Tombola jc vedno privlačna, praznovanja rojstnih dni stanovalk in stanovalcev ob pesmi in prijetnem pogovoru so naša redna dejavnost. On primerni pogostitvi pritegnejo veliko zadovoljnih sodelujočih. Za vsakdanjo rabo se držimo načela, ki gaje nekdo zapisal takole: "Veselje podaljšuje življenje in utrjuje zdravje." Vladka Brumen kandidatov. Do zaključnih izpitov iz teorije je prišlo 12 kandidatov, na izpit iz vožnje pa do sedaj 'ž Med kandidati so bili vozniki, ki so imeli vozniški izpit najmanj 26 in največ 50 let. Jeseni bomo to obliko ponovili. Vse več je starejših voznikov, ki so izpite delali še na "ličkih", ko še ni bilo semaforjev, enosmernega in krožnega promega ter avtocest. Potrebno je. da sc starejši vozniki seznanijo z. novostmi, ki jih prinaša zakonodaja in cestna infrastruktura ter da dobijo potrditev svojih šoferskih sposobnosti. Povzetek dejavnosti v študijskem letu 2002/ 2003: V register jc vpisanih preko 385 članov. Delo oz. pouk je potekal v 27 različnih oblikah, ki jih je obiskovalo preko 450 članov. Izdali smo dve knjigi: zbornik Meljemo in pesmice Ples črk. Organizirali smo dve slikarski razstavi in en extempore. Imeli smo zimsko šolo v naravi in dva piknika: kostanjev in koruzni. Kulturniki, to so recilalorji. pevci, igralci in pesniKi so nastopali na več kot 10 prireditvah, kar pomeni ena prireditev povprečno na mesec. Dvakrat smo obiskali glasbene matineje klasične glasbe. Opravljeno je bilo okoli 25 pohodov in več kot 20 kolesarskih izletov. To je potekalo skozi vse leto. Organizirali smo oglede kulturnozgodovinskih znamenitosti doma in v tujini. Enodnevnih in večdnevnih izletov se je udeležilo 600 naših članov. Člani društva za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale imamo še veliko ustvarjalne energije, hotenj in želja. Prav je. da si znamo napraviti lepo. zanimivo in bogato jesen življenja. Hvaležni smo vsem. ki nas podpirajo pri našem delu in s tem pokažejo pravilen odnos do starejše generacije. Veseli smo vsakega novega člana in sodelovanja z društvi, ki tako kot mi združujejo starejšo populacijo. Mladinci PGD Stob -Depala vas Marsikdaj so lahko tudi mladi vzor starejšim. To se kaže predvsem v našem gasilskem društvu. V majhnem gasilskem društvu, kot je PCI) Stop Depala vas, že vsaka aktivnost prehudi okoliš in gasilski dom. Temelj dela z mladimi sta zgradila Dime Tone in Vinko, ki sta že v preteklosti dosegala z. mladinci in mladinkami odlične rezultate na občinskih tekmovanjih, kakor tudi na državnih prvenstvih. Z njihovo pomočjo se tudi sedanja generacija mladincev dokazuje na tekmovanjih. Preprosta formula, mladi z novimi močmi in izkušnje starih mačkov, sc je ponovno izkazala kol odlična mešanica za žetje uspehov. Uspeh je naš glavni adut in motivator mladih. Mladinci: Tilcn. Jernej. Domen. Matevž. Jure. Gregor, Luka. Peter. Miho, Gašper. Samo. Matic in mladinke: Carolina. Petra, Katarina so v zadnjih letih dokazali svojo zagnanost in veščine na več tekmovanjih. V soboto. 21. junija, so ponovno osvojili prvo mesto na občinskem tekmovanju v Jaršah. V dopoldanskih urah so se zbrali in se kljub nekaterim zaspancem pravočasno prijavili na tekmovanje. Na presenečenje vseh so pomelli s konkurenco. Odlični uspeh so proslavljali na popoldanskem pikniku v gasilskem domu. Z vajo z ovirami in tekom štafete so se uvrstili na izbomo tekmovanje za državno prvenstvo. Na slednjem so že nastopili lansko leto septembra v Črenšovcih, kjer so dosegli odlično četrto mesto. V štirih letih delovanja so nas vsako leto presenetili s pokali ali odličnimi rezultati na kvizih. Mladi sc srečujejo vsak petek v gasilskem domu. kjer sc pripravljajo na tekmovanja ali pa sc le dražijo ob igranju nogometa, namiznega tenisa... (Vsake toliko časa pa kakšen od mladincev tudi pokosi travo.) Delo / mladimi je zahtevno še toliko bolj, ker vaja z ovirami zahlcva usklajenost dela devetih fantov ali deklet. Pri oblikovanju tima je potrebno veliko stvari žrtvovati. Usklajevati je potrebno želje in potreben vsakega posameznika, tudi mentorja. Pri tem pa se vedno znova srečujemo s problemom časovne stiske gasilcev in mladih. Čas za gasilec je postal tako redka dobrina, da postaja v našem gasilskem društvu žc izumrla vrsta. Mladinci in mladi kažejo veliko veselja do dela in tO nam je lahko vzpodbuda za nadaljnje delo Z gasilskim pozdravom NA POMOČ Igor Zupančič Ob spomeniku pesnika Karla Destovnika Kajuha Društvo izgnancev Domžale Prijetno poletje in nasvidenje jeseni Potem ko so se člani in članice Društva izgnancev Domžale v velikem številu udeležili osrednje slovenske prireditve ob dnevu izgnancev. so se v skladu s sprejetim programom društva v začetku julija odprav ili na prv i letošnji izlet. Skoraj dva polna avtobusa sta šla čez Irojane, kjer so se izletniki posladkali z že skoraj znamenitimi trojanskimi kruli, za kar se najlepše zah\ al ju jen Gostinskemu pod jot ju Trojane. Pot nas je peljala v Velenje. In nas je pred rdečo dvorano počakal naš član Oton I lis in skupaj smo se po strmih stopnicah napotili do velenjskega gradu. Prijazna vodiča sta nam pokazala vseh devet zbirk in nas podrobno seznanila z zgodovino in sedanjostjo tega i ibmi ičja. Obi skovalci smo i ibčudi ival i nekdanjo trgovino in gostilno, obujali spomine na polpreteklo zgodovino gradnje Velenja, česar seje marsikateri od obiskovalcev še dobro spominjal, se ustavili v sobi, kjer so nam posebej predstavili renesančne in gotske ostanke nekdanjih cerkva, ki so jih potopili, ter v več sobah občudovali dediščino češkega Vclcnjčana, ki jo jc temu mlademu mestu prinesel iz Afrike. Pa to še ni bilo vse. Ustavili smo sc v kapeli, kjer nam jc bil posebej všeč kip Florjana, nazadnje pa smo si ogledali še razstavo znanega slikarja Pcrka in se v otroška leta vrnili z ogledom priložnostne razstave igrač. Ker nam vreme ni bilo naklonjeno, smo se zapeljali doTopolšicc, znanega zdravilišča kjer je bilo dovolj časa za kopanje in okusno kosilo, po katerem smo si ogledali spominsko sobo, posvečeno podpisu predaje Nemcev ob koncu 2. svetovne vojne. Z njo pa jc bil povezan tudi naš obisk Belih! Vod, kjer jc pod kroglami sovražnikov omahnil znani slovenski pesnik Karel Dcstovnik Kajuh. sčigarživljenjem in delom smo sc seznanili med potjo do te čudovite visokogorske vasice. Ker je bila ob tej priložili isti odprta ludi bližnja cerkev, smo obiskali tudi to in sc ob koncu pri spomeniku pesniku s kratkim recitalom njegovih pesmi ter partizansko Za vasjo jc čredo pasla poslovili od te prijazne vasice. Pred odhodom dt >mi iv smo sc peljal i še ski izi Sobani zadnji postanek pa je bil ob Velenjskem jezeru, ki nastaja kot posledica kopanja premoga. Ogledali smo si ga od blizu, nakrmili labode ter sc prijetno utrujeni napotili domov. Kljub poletju ne bomo mirovali. Kmalu se bomo zbrali v l Imstniku ter slovesno počastili spomin na požig te vasi. iz katere so tudi nekateri naši člani, septembra pa nas čaka obisk osrednje slovenske prireditve ob 60. letnici osvoboditve koncentracijskega taborišča na Rabit. Če greste z nami, poiščite posebno obvestilo v Slamniku ter pokličite znane telefonske številke Prijetno poletje! Podelitev priznanj DVI Domžale V drugih športnih igrah Zveza društev vojnih invalidov I, ji il iljana in I) V11 lomžalc sta pred kratkim organizirala medruštvene športne igre v Ljubljani. Društvo Vojnih invalidov Domžale je poslalo na tekmovanje moške ekipe v balinanju, kcglunju in lokostrelstvu, ženska ekipa je v keglanju dosegla I. mesto in prejela priznanje s pokalom. V balinanju je ženska ekipa osvojila 3. mesto in posamezna priznanja: moška ekipa v keglanju in balinanju 5. mesto, v streljanju pa 4. mesto ter posamična priznanja. Priznanja in pokal je podelil predsednik Zveze DVI Slovenije, tovariš Ivan Pivk. Na delovnem sestanku DVI Domžale je predsednik Jože Brodar šestim zaslužnim članom upravnega odbora izročil knjigo avtorja Karla Udovča z naslovom Organizirana pomoč Vojnim invalidom. Prejemniki: Ivanka Jcvšnik, Slane Avpič iz Pododbora DVI Kamnik, Jože Brodar, predsednik DVI. Jože Novak, kulturni referent. Marica Kovač iz Pododbora DVI Domžale, prejela knjigo Organizirana pomoč vojnim invalidom. Knjigo izročil predsednik DVI Domžale, gospod Jože Brodar, ki je vsem prejemnikom tudi čestital. Marica Kovač in Angelca Vodnik i lomžaL Predsedujoči Jože Brodar je vse navzoče povabil na 4. srečanje vojnih invalidov Slovenije. Zapisal in loto: Jože Novak stran 1 9 Prvo državno tekmovanje v peki na žaru Viharni izbrali najboljšega žar mojstra za leto 2003 Ihanski gasilci so ob letošnji Iradkioniilni veselici razmišljali,kako bi privabili še več gostov in na predlog komercialne službe Farm Ihan so pripravili 1. državno tekmovanje v peki na žaru za naziv državni prvak - žar mojster 2003. Po vnaprej določenih pravilih in izbire mesa oh prijavi so.sctckniovsriiibihko(Kllse je priprava delovnega mesta, osebna urejenost tekmovalca, postopek priprave jedi, pravilna uporaba žara in delo z njim, tekoč postopek dela, čistoča in IZ ŽIVLJENJA IN DELA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ je postregel še krompir v foliji, vsemu pa jc kot piko na i dodal še jabolčno curry omako in ovc ji sir s čebulo. I Vircdiicv jc zelo lepo uspela tudi zaradi izredne organizacije članov Gasilskega društva Ihan, ob pomoči sponzorjev Fatme Ihan, medijskega sponzorja Radio I lil (njihov prvak med voditelji Pečo seje lepo nazabaval ob komentiranju celotne prireditve). Kolinske Ljubljana ki jc poskrbela za začimbe Kotanyi. ter občine Domžale in vseh ihanskih in okoliških obrtnikov in podjetnikov. Na koncu so priznanja in denarne nagrade ter seveda ihanskega bracina (odojek) podelili skupaj s Pečotoml ki šc vedno trdi,du dokler nebo dobil na krožniku pečenega leva. jc definitivno ihanski brancin kralj živalij, poveljnik Gasilskega društva Ihan Zaljec Sašo, direktor farme Ihan Marko Višnar, podžupan občine Domžale in don lačni DragarToni ter vodja in predsedujoči komisiji Tomaž Vozelj. Veselica se je nadaljevala dojutranjih ur, vsi sodelujoči pa so sc razšžli ženo samo mislijo, bilo jc lepo, vidimo sc naslednje leto na drugem državnem prvenstvu v peki na žaru za mojstra peke 2(XM z upanjem, da bi sciipogumilatudi kakšna mojstrica in predvsem z želji >. da sc tekmovanja udeleži tudi čim več Domžalčanov. TjašaDragar urejenost delovnega mesta, izvirnost jedi ter odstopanje od običajne priprave izbrane jedi, estetski izgled jedi, okus in točnost pri izvedbi. Ko je komisija pregledovala izdelane kreacije, jc ugotovila, da sc v Sloveniji na žaru peče šc marsikaj dragega kot zgolj čcva|\'iči ;ili plcskavicc. In nagnu le. Soglasno je komisija določila vrstni red najboljših ueh, vsi ostali tekmovalci pa so dobili |niznanje za udeležbi inaprvem državnem prvenstvu v peki na žain (vsi prisotni so si bili edini, daje začeto tradicijo potrebno z manjšimi izboljšavami nadaljevat i).' 1 Vet jc 11 icsti i Sije pripekel Simon Rcdnuk iz Žalca, sicer po poklicu radar, pa tudi bivši smučarski skakalec in balinar, s svojo kreacijo svinjske rolade. polnjene s slanino in sirom, povite v svinjsko mrežico, kotletom z ružmarinom in |K'ceiiiiiiibiićkaiiii.na(lc\aniiiiisčcbulo v kisli smetani in s kajmakom Na drago mesto seje uvrstil naš sosed iz Trzina, sicer kuhar Gregor Komčcvič, ki jc pripravil svinjski kotlet, polnjen z mletim mesom, iz narezanih svinjskih ribic in zelenjave je pripravil ihansko ■zi i icšanko'.. |x ipekel šc na liste narezan krompir in bučke. In zmagovalec. Soglasno so vsi člani komisije na prvo mesto postavili kuharja iz Velenja, Lojzeta Podhrcgni;j;i. ki jc s svojo domišljijo prepričal tudi gledalce, saj so preostale štiri pOftije, ki jih ni poskušala komisija, kar izginile. Krožnik je bil sestavljen iz svinjskega »steaka- s slanino in pečenim čcsni miz gi ii gon/i ili > in s pršutom polnjen zrezek ter zelenjavni > mesni l nulu Klali I. Ki it puli igi i slikpfakarstm-famdentvo - izdelava notranjih dekorativnih ometov: • marmorin • jager mozaik • grobe strukture šubljeva6, 1230 Domžale tel.: 01/724 84 59 - izdelava toplotnih fasad po sistemu jubizol - barvanje fasade - ostala slikopleskarska dela fax: 01/724 84 60 GSM: 041/637-210 Tridnevno druženje pod lipami Turistično društvo Jarše - Rodica je skupaj s Kulturnim društvom Groblje v maju organiziralo druženje pud lipami. Pričelo se je z izdelavo kmečkih butar, da bi se ohranil prvotni način izdelave li-leli. V tekmovalnih ekipah so bili zastopani predstavniki naših domačih društev in harmonikarica Zupan iz Mengša, komisija je budno spremljala in občudovala spretnosti ter iznajdljivost posameznih tekmovalcev. Vsi so prejeli priznanja, najboljši pa nagrade. V soboto je potekalo ustvarjanje domačih slikarjev in rezbarjev iz. širše okolice. Za navdih umetnikom in popestritev obiskovalcev so skrbeli posamezni glasbeniki. Istočasno je bil tudi dan odprtih vrat plesne šole in nastop godbe iz. Stranj s starimi inštrumenti. Zares čudovit pogled je bil na vse te ustvarjalce, ki so prikazali svoje rezbarske in slikarske sposobnosti. Vsi ti slikarji so nam podarili slike, mi pa smo poskrbeli za platno in pogostitev. Za zaključek dneva sta z. živo glasbo poskrbela Duo Maja. ki sta brezplačno zabavala obiskovalce pozno v noč. za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Nedeljo smo pričeli s kolesarjenjem s startom pri Kmetijski zadrugi v Zg. Jaršah Vožnja je potekala po ulicah KS. kjer smo udeležence seznanili s pomenom ulic in vaškimi znamenitostmi, in se zaključila z raznimi družabnimi igrami pod lipami v Gmbljah. V družabnih igrah so morali tekmovalci prikazati nekaj znanja, predvsem pa veliko spretnosti. Najbolj so se zabavali gledalci, ki so navijali vsak za svojega favorita. Vsi najboljši tekmovalci so bili nagrajeni, ostali so prejeli priznanja za sodelovanje. Za to so poskrbeli donatorji: Občina Domžale. Vistra d.o.o. Groblje. Pletiljstvo Retelj. Barka Trzin. Liiz Karantania Domžale. Slaščičarstvo Raz.potnik in OIKOS d.o.o. Jarše, ki se ukvarja z ekološko svetovalnimi projekti in med drugim izdeluje tudi strokovne ocene in poročila o vplivih na okolje Vsem donatorjem iskrena zahvala. Nevenka Narobe Strki, lončene piščali in še kaj Tja, kjer štrk plele gnezdo za svojo družino in kamor se vsako leto vračajo pari štorkelj. Tja gor, preko Mure, nas je vodila pot oh zaključku šolskega leta. I »a bi otrokom pokazali, kako lepa je naša domovina. Da hi se sami odpoČŠ, predvsem pa, da hi se med seboj družili. Zalo je Šl) Preserje organiziralo v nedeljo, 15, junija enodneven izlet za Šahe društva in njihove družine. Za otroke najprivlačnejši del izleta jc bil obisk Moravskih toplic Terme 3000. Najpogumnejši odrasli so se pomerili v hitrosti na "ta visokem" toboganu, Pogumni so se greli v bazenu, kjer naincslo P" kloni diši po nafti. Manj pogumni pa so se pred dežnimi kapljami skrili v bazene. Popoldne smo obiskali lončarsko delavnico v 1'ilovcih. Nekdaj je v.is šlela okrog 100 lončaijcv. Il.ines edini lončar Alojz Bojncc nadaljuje tradicijo domače obrti. Predstavljeni so nam bili osnovni postopki izdelave lončevine. V upanju, da vse kdaj prav pride, nam ni bilo Zal nakupu va/ic in vaz lei druge uporabne in manj uporabne lončevine. Zvok kinčenih piščali pa nas jc spremljal tudi šc na avtobusu, do naselja Bogojina. Vas obkrožajo vinogradi, pod njimi pa stoji cerkev Gospodovega vnebovhoda. Načrt zanjo je i/delal .uliilekl Jože Plečnik. Prav tisti, ki je upodobljen na bankovcu za 5(X) SIT. "Da lahko obiskovalec razume sporočilo aihitekta" nam je razložil skrbnik cerkve, "mora poznati vsebino svetega pisma." Iz njega je arhitekt črpal navdih za božji hram. V gostišču Pri Aleksandru smo potešili lakoto. Kozarček vina nam je dal pogum, da smo zapeli ob zvokih harmonike. Tako smo sc prepričali, da okoliški vinogradi res dajo pridnim rokam dobro vino Na poti domov so nam najmlajši peli pesmice in nas zabavali z otroškim humorjem: "Šofer, ali nam nc ho zmanjkalo bera Mi.ir.i nam ga m m tudi dobre volje in novih Idej nam nc bo. Barbara Peterlin Revija otroških pevskih zborov in ostalo dogajanje v dobski župniji Množica otrok in mladostnikov -številka se je povzpela na kar 245, je prvo junijsko soboto v župnijski cerkvi sv. Martina na Dobu sodelovala na reviji otroških in mladinskih pevskih zborov domžalske dekanije. Predstavilo sc je enajst otroških oziroma otroških in mladinskih pevskih zborov, glavna organizatorica pa je bila Polona IVzdire. Smeh, veselje, sijoči obrazi so tri besede, s katerimi si lahko pričarate vzdušje, ki so ga ustvarili mladi pevci. Sodelovali so naslednji zbori: Otroški pevski zbor župnije Brdo z zborovodkinjo Petro Avbelj. Mlajši mladinski zbor i/ župnije Moravče z zborovodkinjama Jano in Anko Vehovcc, Zvončki, angeli in strune iz župnije Vir z zborovodkinjo Sabino Gerčar. Otroški in Mladinski pevski zbor iz župnije Blagovica z zborovodkinjo Moniko Sedeljšak, Otroški in Mladinski pevski zbor OŠ Dob z zborovodkinjo Karmen Banko. Mladinski pevski zbor Sv. Katarine iz župnije Rova z zborovodkinjo Katarino Pczdirc. Otroški pevski zbor Zvonček iz župnije Moravče z zborovodkinjo Barbaro Fale. Mladinski pevski zbor župnije Brdo z zborovodkinjo Petro Avbelj, zbor Proteja iz župnije Moravče z Elizabeto Pimal ter Martinovi slavčki iz župnije Dob s Polono Pezdirc. Cerkev je bila polna obiskovalcev -staršev, babic in dedkov in drugih sorodnikov ter prijateljev, ki so prišli poslušat mlade nadobudneže. Domžalska dekanija ima namen eno leto organizirati revijo otroških, naslednje leto pa revijoodraslih pevskih zborov, vendar vedno v drugi župniji. V dobski župniji bo tudi v naslednjih dveh mesecih zelo pestro. V soboto. 21. junija, in dan kasneje bosta dve zlati poroki, in sicer Lajevčevih iz Krtine in Bergantovih iz Doba. V tednu od 7. do 12. julija je potekal oratorij z osrednjo mislijo Nasmeh za srečo vseh. Zadnja nedelja v juliju bo v znamenju nove maše Tomaža Marasa. na isti dan pa se bodo začela tudi obnovitvena dela na cerkvi. Darja Jagarinec Skupina Marije in Marte - župnije Domžale 7. taborjenje Turističnega Naš vrt Najbrž hi morali naši bralci kar precej časa ugibati, če bi jih vprašali, jtnj po njihovem mnenju pomenijo "razi: nagajivi korenčki, vesoljske artičoke, hribine buče, sumljive kumarice, mešane paprike. ( e pa bi v dneh od 25. do 28. junija 2003 "'■iskali tradicionalno taborjenje v '"rušah, ki ga je že sedmič Organiziralo Turistično društvo •brnše Cešenik, jim to ne bi bilo •ežko. I el osi i je taborjenje 45 otrok, starih od tretjega do 13. leta, največ ■l'h je bilo iz vasi Češenik in Tumše, Pridružili pa so se jim tudi ljubitelji narave iz drugih krajev, je imelo iiainree naslov Naš vrt in posamezni v"di so si izbrali različno sadje in '•'lenjavo, po katerem so jih Poimenovali. Taborovodja Katja Jeraj ji> bila nad njihovo domišljijo očarana, pa tudi nad njihovim veseljem nad taborjenjem: »Vsi, Drez izjeme, sc na taborjenju dobro Počutijo, radi sodelujejo pri številnih delavnicah, kijih pripravi jamo glede "a njihove interese in slarosl in prav ■ulice si ne >(.|j domov prespal.čeprav I'' za marsikoga taborjenje prva Priložnost, da prespi brtZ staršev.« društva Tumšc Češenik Vse skupaj sc jc začelo na dan državnosti, dopoldne, ko so mladi prišli v tabor in so jim njihovi vodniki po pozdravu razdelili rutice ter jim piedsiaviii bogat program, ki seje začel s spoznavnimi igricami ter razdelitvijo po vodih, za kar so uporabili tudi znano pravljico Sneguljčica in sedem palčkov. I 'i v i dan |c bil namenjen postavljanju ognjev, kjer so spoznali raznovrstne ognje: piramido, zvezdni, lovski, stražni ter strešni ogenj, popoldne pa so že spoznali tudi panoge tabornega mnogoboja, se podali na lov za zakladom, /večer pa kol pravi taborniki posedeli ob tabornem ognju, kjer so se jim pridnižili ludi nekateri starši. Tudi nanje m na vse odrasle tiso pozabili, saj so jim pripravili pravi polnočni Hawaian pail\, poiskali so morali ranjence, se odpravili na nočni potep, zaželena pa jc bila tudi njihova prisotnost in pomoč na indijanskem dnevu. Vse dni so vodniki tabornikom pripravili vrsto delavnic: barvanje kamnov in majic, izdelovanje trgank, svečnikov, skiilplui. ščipalk. našitkov, mladi so izdelovali la/lične predmete iz limo mase in kicp papirja, posebno skrb pa so namenili ludi pripravam na poroke, ki so jih opravili predzadnji večer, saj na poroko res nc moreš brez primerne poročne obleki', frizure, šopkov, prstanov in vsega, kar spada k slovesnosti. Med večernimi igrami, ki so jih v glavnem pripravljali tahoi ti i le i sami, omenimo obisk družine Kolčne iz Vač. ki jc mlade navdušila z imenitno razstavo. Vsak dan taborjenja pa so našli dovolj časa tudi za pridobivanje /nanj in taborniških veščin, vodniki pa so jih posebej opozarjali na urejanje tabornih objektov in tabora v celoti, okolice šotorov, vodovih kotičkov, pa tudi na primeren odnos do narave, učili 90jih tudi. kako v igri opazuješ in poslušaš dogajanja v naravi ter tako resnično spoznaš njeno življenje. Taborjenje je lepo uspelo in za marsikoga jc pomenilo lep uvod v letošnje počitnice, ki so se tedaj prav dobro šele začele. Vodniki so se resnično potrudili, da so vsi dnevi mladih ostali v zelo prijetnem spominu in prepričana sem, da se bodo novopečeni taborniki radi vračali -tako na taborjenje v Turnšc. kol drugam ter da bodo s pridobljenimi novimi znanji znali šc bolje varovati naravo in živeti z njo. Organizatorji -Turistično društvo Turnše. Češenik vsem udeležencem tabora želi ludi v prihodnje prijetne počitnice, vsem sponzorjem ter ostalim, ki so pomagali, pa se za vso pomoč iskreno zahvaljuje. V. Vojska V mesecu septembru 2003 bo skupina praznovala prvo obletnico. Zbrali in združili smo se na pobudo domžalskega župnika gospoda Antona Kompareta, ki vodi tudi slovensko škofijsko komisijo za karitativne dejavnosti. V skupini smo različni ljudje, ki želimo pomagati pomoči najbolj potrebni. Večkrat se srečamo tudi v domu na Karantanski 5 v Domžalah, saj ima tukaj vsak izmed nas sorodnika, prijatelja, znanca ali soseda, ki ga obiskuje. Vsak teden prihajamo v dom, zalo imamo možnosl spoznati mnoge stanovalce in obiski so vedno daljši. * Ko sem med tednom prišla v dom. je levo od glavnih vrat v vozičku kot vedno sedela gospa Agata. Dobro poznam njo in njeno družino, zato me je prosila, če bi telefonirala hčerki v Dob. Prošnjo sem ji izpolnila in bila deležna zahvale mame in hčerke. Vsako prvo soboto v mesecu ima skupina po večerni sv. maši sestanek. Po začetni molitvi pregledamo zapisnik prejšnjega srečanja, ki ga pripravi naš predsednik, gospod Peter. Nato vsak udeleženec pove svoja opažanja z obiskov preteklega meseca. Gospod župnik Tone na koncu pove naslove bolnikov, ki jih z gospodom kaplanom skupaj obiskujeta. Na osnovi izmenjave izkušenj, pripovedi in potreb se odločimo za ponovne obiske ljudi ali pa za tolažbo novim bolnikom. V skupini se vsi trudimo, da besede iz evangelija prenašamo z dejanji v življenje. Svojega odnosa do Boga ne moremo živeti samo v globokoumnem razpravljanju o Njem. ampak čisto konkretno, ob ljudeh, ki nam prihajajo na pot. Največkrat ne prihajajo tisti, ki bi jih izbrali mi sami. in tudi ne ravno tako, kot bi mi želeli. Včasih nas zmotijo pri naših načrtih, postanejo kdaj malce nadležni, tako da bi se jim morda najraje izognili. Toda če verujemo, da se v življenju prav nič ne dogaja naključno, so nam prav ti ljudje, kakršnikoli že, poslani v tem trenutku, je smiselno, da iz takega srečanja naredimo enkratno, neponovljivo umetnino. Umetnost tega srečanja je tista, ki bo vzdržala do konca. O Bogu ni potrebno veliko govoriti. Pomembno je samo. da živimo iz globoke vere. da ni nič zaman. V scima svoj smisel in Bog nas spremlja na vsakem koraku Naša vera se udejanja v srečevanju z drugimi ljudi, posebej s tistimi, ki so v kakršnihkoli težavah. Samo to bo ostalo na koncu. Morda nam bodo ob koncu dala vstopnico za nebeško kraljestvo ravno dejanja, ki so se nam v tistem trenutku zdela samo po sebi umevna in nepomembna, vendar so bila izraz tople človeške naklonjenosti do človeka, ki seje znašel pred nami in potreboval našo pomoč. Zdavnaj smo jih že izbrisali iz svojega spomina, a pred bi iž jimi očmi ostaneji i nepi izabna Kitajski filozof Lao Tse je zapisal: Dobrota v besedah ustvarja zaupanje. Dobrota v mislih prinaša globino. Dobrota v dejanjih zagotavlja ljubezen. Trudimo se to misel ohraniti v srcih, v življenju pa jo uresničevati. M. A. LIMBEK PISMA BRALCEV »Grobeljski koncerti« -pogled z druge strani Oglašam se na pisanje g. Janeza Kvaternika, župnika v Jaršah, v Slamniku št. 8 in ne oglašam se zaradi tega, ker me javno poziva, temveč, ker čutim, da to moram storiti. In besedo »moram« uporabljam tokrat v enakem kontekstu, kot sem jo uporabil v svojem odgovoru g. Kvatemiku na vprašanje, zakaj ne morem oblikovati takega programa mednarodnega festivala komorne glasbe, ki bi vključeval izključno sakralno glasbo. Ni ga predpisa, ki bi mi ■vodova], kakšen mora biti ali Sen ne sme biti program grobeljskega festivala. Edini »predpis« je dvaintridcsct dosedanjih koncertnih sezon ali 170 koncertnih večerov, ali preko 250 solistov in okoli 150 komornih skupin in njihov program. Edini predpis mi je, da v umetnosti lahko iščemo svoja zadovoljstva tisti, ki želimo ali smatramo za nujnost, da je smisel lepote tudi naš lastni smisel in način življenja. In to želim pri opravljanju svojega dela v domžalskem kulturnem prostoru skozi različne programe ponuditi obiskovalcem, poslušalcem, gledalcem. ... In to so bile tudi Groblje in tamkajšnji koncerti. Konceraratj in sprejeti lepoto glasbe v tako čudovitem objektu, kot je bila grobeljska cerkev, je bila za vse nas vsakič posebej enkratno in neponovljivo doživetje. To so nam potrdili tudi izvajalci. To so, g. Kvaternik. predpisi, ki me zavezujejo pri oblikovanju programske politike. In tako ni pri oblikovanju programa nikakršnega »vpliva (občinske) politike«, ki ste jo celo poudarili s krepko pisavo. Ne. In če bi se slučajno hotela Pesmi Bilo je nekoč Nekoč imeli smo Domžale ki podobo pravo so kazale zdaj več nobene hiše ni namesto njih so stolpiči. Ko nanje gledam z Dobena vsa panorama je skažena zakaj nobeden se ne vpraša kam pelje ta neumnost vaša. Lahko prelepe te Domžale še vedno iste bi ostale če bi na novo kje gradili in hiše bi ljudem pustili. Zdaj še tovarne ste podrli in gradite tam soseske delavcem ste kruh odžrli da kopičite si zneske. Svarilo Oj Slovenec, kaj ti je da nič več ne spomniš se kje so tvoje korenine več ne ljubiš domovine. Daj obokom vsaj ime kot ga tvoj ded nosil je in slovenske pesmi poj da ohraniš narod svoj. Drugi narodi skrbijo da korenin ne izgubijo ti pa bi se koj prodal da le slaven bi postsal Marija Jene Pesem tebi bralec Kaj res so moje pesmi tuje tebi dragi bralec, saj odprte v noči kresni so kot malo strmi klanec. Zakaj vrzeli te brezmejne od mene, tebi zevajo. Ko ljubezni te vsemirnc, vsem nam zvezde sevajo. Marina Demel vtihotapiti, potem mene nc bi bilo poleg. Zagotovo ne! Ker bi tega ne mogel početi. Oblikovanje programske politike javnega zavoda si ne predstavljam pod vplivom nikakršne politike. In z željo, da bi bili programi sprejemljivi tudi za cerkev in ne samo za cerkev, sem želel doseči širino, ki mi jo g. Kvaternik očita. Vaša odločitev, g. Kvaternik, da boste v grobeljski cerkvi dovolili izvajati samo skladbe s cerkveno vsebino, je preprosto nesprejemljiva tudi za verne ljudi. Ne želim dobesedno citirati izjav letošnjih glasbenikov, umetnikov svetovnega slovesa, ko sem jim moral sporočiti, da ne bodo igrali v cerkvi. To so tudi verni ljudje, ki so isti program že igrali tudi v cerkvah širom Evrope in preprosto so bili šokirani, da v naši Sloveniji prepovedujemo igrati tovrstno glasbo v cerkvah, ko drugod po Evropi igrajo v cerkvah tudi jazz. Nekoliko sem jih potolažil, da ni tako povsod po Sloveniji, in to, g. Kvaternik, upam, veste tudi vi. Prepričan sem, da dosedanji koncerti v Grobljah nikakor niso omalovaževali cerkve in občutka za sveto. Morda celo nasprotno. Marsikateri kulturni dogodek tako v grobeljski cerkvi, kakor v številnih cerkvah po Sloveniji (in ni jih bilo malo) in tujini je (tudi s programom, ki ni bil samo cerkvenega značaja) je samo oplemenitil prostor in obiskovalce. Trdno verjamem, da bomo tudi v našem prostoru (občine Domžale) uspeli doseči dogovor, da bodo smeli biti v grobeljski cerkvi tudi programi z odličnimi slovenskimi in tujimi umetniki s programi, ki bodo sprejemljivi tudi za cerkev, ker svetosti tega kraja ne bodo nasprotovali, temveč oplemenitili naše skupno življenje, naše skupne iskanje lepote in estetskega doživetja. Milan F. Marinič Razveseljivo, pravilno, vzpodbudno Nabralo se je precej prijetnih sporočil, ki ustrezajo naslovu, a o vseh seveda ni mogoče spregovoriti. Tako morda le o nekaterih, ki si zaslužijo besedo pohvale, vzpodbude, saj zanju ni nikoli prepozno. Razveseljivo: odkup Menačnikovc domačije in v njej predvidena ureditev etnološkega muzeja ter razglasitev domačije za objekt posebne kulturne dediščine. (Slamnik, št. 8, 27. junij 2003, str. 5). Pravilno: Večinoma me pot v center Domžal zanese po pešpoti ob progi. Pogled se mi vedno zaustavi v zdaj skrbno urejeno parkirišče ob SPB, spomin pa v tedanje dileme in polemike v to izgradnjo vpletenih strani, pa tudi na tedanjo zaraščenost in nasmetenost tega okolja. Zdaj: pohvala in predvsem pravilna odločitev! Vzpodbudno: v krajšem razdobju je v Domžalah "vzcvetelo" kar nekaj t. k. i. centrov mladih, kakorkoli se že posamezno imenujejo. V njih potekajo različne dejavnosti, ki so jih prezentirali tudi javnosti. Seveda nastanejo ob takih prireditvah neljubi dogodki, dogajanja, ki jih ni mogoče popolnoma preprečiti. To potrjuje tudi polemika med g. J. Stibričem in Akumulatorjem ter še kakšnim v Slamniku št. 8. 27.6.03 in Novicah, št. 10, 27.6. Rad bi le omenil, da je kasneje težko povsem prepričljivo pojasnjevati, saj je neprijetnost že tu. Javnost sama, ki se nad takim početjem pritožuje, se praviloma v kasnejšo medijsko polemiko nc vključuje, ker je prepričana o svojem prav. Verjamem pa tudi, da pisec, ki se odzove na podane pritožbe, pred tem temeljito preveri trdnost navedb in šelc zatem kaj napise. So pa tudi okolja, kjer mladina, vsaj tista, ki ostaja v poletnih mesecih doma. nima kje možnosti izpolnjevati svojih potreb v različnih dejavnostih, pa čeprav je v bližini primerna kulturna zgradba in jim tako ostaja le posedanje po drevoredu, na igrišču, pa asfalt in beton. Kakor je torej prvo vzpodbudno, jc drugo nepotrebno. S pravo voljo pa je tudi to rešljivo! LeonSenger P.s. Prav tako jc Odlok o razglasitvi Slaninikarske tovarne Domžale za kulturni spomenik lokalnega pomena, tak. ki spada pod gornji naslov! St. 8, 27.6.03, str. 3. Bravo za neposredne TV-pr enose sej Državnega zbora Odkar preko televizije potekajo neposredni prenosi sej z. zasedanj Državnega zbora Republike Slovenije, je ljudem dana možnost, da se sami odločajo, ali bodo spremljali te seje. Niso več odvisni od novinarskih interpretacij in komentarjev z zasedanj, saj lahko v neposrednem prenosu vidijo in slišijo, kaj delajo poslanci in poslanke, kaj govorijo, za kaj sc zavzemajo in kaj predlagajo. Vsekakor dobrodošla novost, ki pa tudi že deluje pozitivno. Številni mi priznavajo, da so sedaj pričeli drugače gledati na celotno politično dogajanje v Sloveniji, ko ugotavljajo, da imajo tudi poslanci opozicije vrsto dobrih predlogov, o katerih pa mediji prej niso poročali. Še posebej so začudeni, kako vladajoča garnitura te dobre predloge brez argumentov enostavno zavrne... ob tem sem seveda takoj pomislil na naš, lokalni nivo. Tu je slika praktično povsem identična. Vsekakor bi bilo zelo zanimivo, ko bi se, npr. preko kabelske tv, neposredno prenašale seje domžalskega Občinskega sveta. Občani in občanke bi bili lahko točno seznanjeni z odločitvami svetnikov in svetnic, še posebno zanimivo pa bi bilo opazovati glasovanje, saj se tudi v »domžalskem parlamentu« dogaja, da argumenti ne štejejo nič in je opozicija, kljub dobronamernim predlogom, enostavno preglasovana po t. im. »valjar sistemu«. Glede na to, da živimo v dobi interneta, bi bilo možno že sedaj z majhnimi stroški pripraviti prenos sej Občinskega sveta Občine Domžale. Res je, da so seje občinskega sveta javne in nanje lahko pride vsak, a dvorana ima omejeno število sedežev in ... Če pa upoštevamo dejstvo, da število naročnikov ADSL dostopa do interneta narašča, pa tudi ostali bi verjetno vsaj občasno »pokukali« za zidove občinske sejne sobe ob potekanju sej domžalskega Občinskega sveta, bi bilo internetno prenašanje sej vsekakor zelo zanimivo za občane in občanke naše občine. Seveda pa se postavlja vprašanje, če bi bili tisti, ki trenutno vladajo v občini, za to ... Janez Stibrič Ena državna Živela Slovenija Le dvanajst kratkih let smo mladi in vedno mlajši bi ostali radi, zato naj vsi živimo složno - v nadi: vse to želimo tudi (sprti?) vladi. odica Ena domžalska Prijazno okolje Počistimo domača si skrbimo za otrokova povečajmo še javna si razširimo drevesna zgradimo nujno nova lepo pa urejena so in vzorna ekološka DVORIŠČA IGRIŠČA CVETIŠČA ZELENIŠČA PARKIRIŠČA SMETIŠČA OTOČIŠČA France Cerar Dobrodelna dražba društva Vesna Kuj imajo skupnega Irak. Iran. Afganistan, Bosna, Kosovo. Liberija. Slovenija in pa še kdo? Isti predvidljivi vzročno-posledični način delovanja. Vsaj na makro ravni. Pa boste rekli, da vse države delujejo tako. Res jc. Toda nas druži s temi državami prevzeti način politike Velike države do njih. Slovenci smo to povzeli in sedaj izvajamo na mikro ravni. Skratka: opazovanje, prošnja za pomoč, tehtanje, pogojevanje in morda intervencija. Včasih kar brez prejšnje prošnje. In kako je to povezano z. našim bo-gohlinskim mestecem? Enostavno. Lahko smo reprezentativni primer povzemanja sumljivega knovv how, ki sc empirično žc po dcfaultu nc obnese za (ozaveščeno) večino najbolje. Podpiranje »korporacij« in zanašanje nanje. Preizkušen recept. Pa sc zavedamo, da določena utrjena pozicija večinoma nc zagotavlja drugega kot stagnacijo in izolistični samovšečni princip delovanja!? Ne. V našem malem mestecu sc jc pred letom in pol ustanovilo društvo Vesna. Zakaj? Da bi realizirali kulturno socialno humanistične projekte, namenjene otrokom in mladostnikom. Letos smo sc odločili za mednarodni projekt - tabor, namenjenega mladostnikom iz socialno šibkih družin. Projekt, vreden 1.100.000 sit, smo bistveno financirali iz dobrodelne dražbe, organizirane v lastni režiji. Povabili smo vrsto oseb in ustanov iz predvsem politično kulturnega življenja, s priokusom prosvete. Po enormnem odzivu in obljubami prisostvovanju (nekateri so se že v začetni fazi želeli »šlepati« na nas), jc bil končni izid (beri obisk) boren. Kopica ljudi, ki so bili na mestu v veliki večini, je pokupila, kar pačje. Očitno marsikdo šc vedno ne. razume pomembnosti globalizac-ijskega delovanja tudi na mikro ravni. Živimo v svetu, kjer je to dc facto. Na nas je poiskati pozitivne vidike tega fenomena (ali pa kar logičnega razvoja). Pa nc nujno po Giddensu. Bolje je razviti naš inovativni knovv how, napisanega posamezniku na kožo. Dedukcijo svetovnega stanja v naše (šc navidez) neoskrunjeno mestece sem potrdil šc dodatno, ko sem pred kratkim bral Moorovo »Neumni beli možje«. Očitek knjigi jc bil neznanstveni pristop in populizem. Ljudje božji, pa saj to jc sploh način vseh tistih, ki imajo možnost kaj narediti in o katerih jc bila v knjigi beseda. No ja. Vseeno pa lahko počakamo še kakšno leto. Takrat bo zopet mesec golažev, ki nas potem nahranijo za naslednje štiri leta. A nismo neumni beli možje (pa še kdo)? Jaz pa poslušam Springfieldovo, ki poje: »...i'araway novv is junc«. Darko Štante Krizant je prišel v Domžale Tc dni sc spet vije nad glavno domžalsko ulico napis Krizant. Povedati hoče, da jc na mestu, kjer so zdaj zgradili novo, visoko, žclczobctonsko zgradbo, bila ena izmed številnih tovarn firme Peter Ladstattcr in sinovi. Kakor je ta firma uporabljala tedanje najnovejše tehnične dosežke, tako te tudi ta, sedaj narejena stavba, zelo tehnično napredna. Firma Peter I ad statterin sinovi, največja V Domžalah, je imela svoje tovarne na Dunaju, Domžalah, Budimpešti, Pragi. Giad cu, Lembcrgu, Vclsu, Mengšu, Firencah, Marostiki in Bukarešti. Glavni vzpon tc velike, evropsko zasnovane firme, sc jc začel, koje Peter Ladstattcr leta 1864 poslal svi ijega najstarejšega sina Krizanta v Manisttko,tedaj šcavstn»>g rsko.dabi tam p isiavil naanodernejŠo tovarno slamnikov in klobukov, ki bi bila konkurenčna celi Evropi, Žal pa jc tedaj prišlo do izgube Furlanijc. Julijske Krajine in Beneške Slovenije, boleče tudi za Slovence, in s tem tudi Marostikc. Tako firmi ni preostalo drugega, kot da načrte, ki jih je mislila realizirati v Marostiki, realizira v Domžalah, i odaj seje začel veliki pohod elektriko po Evropi in tako je Kri tako |o I zantova firma uvedla v Domžale prvo turbine na vodni pogon, električne di-name in tudi prve tcrmoccntralc. V Domžalah jc dobi la podobne pogoje, kol so bili v Marostiki. Tam je lokla mimo krma roka Brenta, v I )omžalah pa reka Kamniška Bistrica. Oho sta bili zelo primerni za odvzem industrijskih vodotokov, V Domžalah pa jo la industrijski v< dotok obstajal žc najmanj I 00 let prej, predenje sem prišla Kri-zantova firma. Opisuje ga Bcrnik v GLASBENA ŠOLA DOMŽALE Domžale, julij 2003 Glasbena šola Domžale razpisuje za šol. leto 2003/2004 naslednja prosta mesta: Petje Št. prostih mest: 3 Pogoj: Starost - od konca mutacije do 25 let Sprejemni izpit bo v torek, 26. avgusta 2003, ob 18. uri v Glasbeni šoli Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale, v učilnici 105 (I. nadstropje desno). VABLJENI! svoji Zgodovini in sc jc imenoval "žagana voda", bolj pravilno "žagina voda". Nanjcj jc < ibrati ivala žaga samica,nekateri soji rekli "brenta', najbrž, po roki Brenta iz Južne Tirolske. Ta žaga seje potem pojavila na Knezovi žagi, ki sc jepotem imenovala Skokova žaga. Na "z.agini vodi" pa so obratovali mlini. Znana sla bila Svahkanov mlin iz. družino I labjan in Pavletov mlin. Ko so prišli l.adstiiatloiji v Domžale, so odkupili Svahkanov mlin, Pavlctu pa SO na rod i I i "pri I 'a v letu" novega, t a 111. kjer je sedaj veleprodaja sadja relati". Prej pa jc bil tu Bcrtonceljnov mlin. Ta mlin jc dobil od Tirolccv novo vodno turbino, kije potem obratovala, dokler jc mlin vodil Bcrtoncclj, oče domžalskega pianista Acija Bertonclja. V Krizantovi centrali, ki jo danes lahko imenujemo tudi Polakova centrala, pa so bili montirani najnovejši stroji za pridobivanje elektrike. Tako veliki tehnični dediščini sc Domžale nc smejo odreči, zato jc treba obvestiti o tej dragocenosti tudi Zavod za naravno in kulturno dediščino iz. Kranja. Kakor seje zrušila mogočna država Avstroogrska, tako so jc zrušila tudi firma Peter Ladstattcr in sinovi. Nekdanjega evropskega tržišča ni bilo več. Napovedovali so sc novi časi, ki pa niso imeli pravih temeljev in niso vzdržali.Tudi Ladstattcrjcvi niso verjeli v tc čase, verjeli pa so v moč in pridnost slovenskih ljudi, zalo so Domžalčanom zapustili zelo vredno dediščino. To je: prodali so Križan lovi i centrali i usnjarskim podjetniki >u i Polak, bratoma Karletu in Tonetu Polaku, matično tovarno pa podjetniku Francu Zomu, začetniku kasnejše firme Toko. Ti dve firmi sta pomagali Domžalčanom prebroditi čase okupacije in celo podpirali osamosvojitveno gibanje, S tem, da so jih izselili iz Domžal, so jim prizadejali veliko, nečloveško krivico in je le želeli, da bi sc spol vrnili v Domžale. Ko smo med vojno v lastnem mlinu mleli moko za sebe in za partizane, sc namje strgal pogonski jermen iz usnja. Zaradi mirnega tekajc tak jermen moral biti zlepljen. Noben obrtnik ga ni znal zlepili, Karlolo Polak pa mi gaje zlepil zastonj, da so ni nikoli vce strgal. Pri tem sem ga parkrat obiskal, bilo jc ravno, ko so pripravljali kosilo. Takrat sem prvič v življenju videl, da so celotno gospodinjstvo ogrevali z elektriko iz. lastne hidrocentrale in tudi celotni stanovanjski stolpič, ki šc danes stoji v bližini toplotno centrale. Ko smo tako obdelali že precej domžalsko zgodovine, morami i opisati šc cn, do sedaj manjkajoči člen. Tojc tovarna "Kavalša', ki jc delovala Obvestilo Obveščamo vse dopisnike in dopisnice, da v tej številki ni bilo mogoče objaviti vseh prispelih člankov. Objavljeni bodo v eni od naslednjih številk. Uredništvo pri Zajcu v Domžalah, pa tudi pri 'Povžu", na sedanji Slamnikarski cesti 14vDomžalah. 1 Istanovil in vodil jo jo Ivan Podržaj, ki je bil izredno sposoben organizator, tako sposoben, da jc to mejilo že na gangstrstvo. Kot tak jc dosegel, da so v Domžalah in tudi drugje, npr. v Črnučah, na veliko zaceli izdelovati šahe, ki jih jc.potem pošiljal v nemško armado po vsej Evropi. Zaslužki so bili tako veliki, da snlodo-brozasluzili vsi Domžalamiinokoličani. Sam Podržaj pajc precejšen del tako zasluženega denarja redno dajal za pomoč pad i/anom. ra pomoč pajc bi la tudi v tem, da jc polog tovarne Franc Zoffl zaposli ivnl tudi ml,-«Iciantc in < lok lota, i/, katerih so so rckrulirali tudi pa iti-z,ani, med njimi npr. zlali ilasa Milena iz. Črnuč. A to je že druga zgodba. K tej zgodbi pa spada šc ugotovitev, da partizanski spomenik, kije zdaj spravljen v bivših Tokovih prostorih, lahko ponovno postavimo le na relaciji Kavalša-Zom. Da no bonu izdaj "gliha-li"/a nekaj, kar nam mora bili svoto. Načrt za novo lokacijo tega spomenika, ki naj vsebuje tudi ime zlalola.se Milene iz Črnuč,jo zc naredil priznani domžalski strokovnjak, gospod Jože Vrbovec. Ta načrt vsebuje tudi mnoge druge prednosti za ureditev Domžal in se lahko luiliziru z najmanjšimi možnimi staiški, brez škode za nadaljnji razvoj mesta Domžale. I )oinžale,25.3.2003 Kom isi ja za varstvo naravne in kulti ime dediščino pri I)V() Domžale Kamnik. Predsednik Joža Obervvalder, univ.dipl.ing. Dragomelj 101, Domžale gsm: 041/523-189 Tel.: 01/562-66-81 ŠIVANJE PO MERI IN POPRAVILA RAZNOVRSTNIH OBLAČIL IN OSTALIH IZDELKOV IZ BLAGA Nagrade Nekateri se že kopajo v Medijskih Toplicah, drugi se še bodo Letni kompleks v Medijskih Toplicah obsega 50 X 17 metrov dolg bazen, manjši okrogli bazen, bazen za otroke, vodni tobogan (106 ni I. Kopališče je v sezonskem času odprlo vsak dan od 9.00 do l'Ž.IKI. ure, sprejme pa lahko do 2000 obiskovalcev. Med njimi bodo tudi štirje bralci Slamnika, saj so pravilno odgovorili, da so Toplice 30 km oddaljene od Domžal: 1. D«inijclBlažclc,Šriidcntskidiini(yvi,Bk)k l,C.27aprila3l, 1111 Ljubljana-Vič(3) 2. Jelka Vrhunec, Mokrice 10,1360 Vrhnika (3) 3. Ilorn lina Godlcr, Ljubljanska 102, Domžale (2) 4. Podboršck Dragica, Dragomelj 103,Domžale(2 vstopnici) /.m;dosnx-cr«ihošcptfhnikw.SI;^ svoje zdravje in telo. predvsem |w preživelo prijeten dan v teh dobniobiskanih loplicah. R;iziWilih»no trikrat r*itri ter dva krat rxidvcvsuipn^ bomo petim izžrebanim bralcem oz. bralkam, ki hudo pravilno ugotovili, koliko obiskovalcev lahko sprejme zunanji kompleks Medijskih Toplic hiplic 1500 I 3000 I 2000 I ____I a) h) c) Vaše odgovore pričaka jemo do vključno 5. avgusta 2003 na naslov Kullurnidoiii Franca Kemika Domžale. SI .AMNIK. I juhi ranska cesta Štev. 61. 12 H (Domžale ZA NA( 1R ADO. izžrebanci bodo vstopnice prejeli do K. avgusta, I 'rijctiu 11» >lcl je i n nas videnje v septembra! Vera Vojska, odgovorna urednica Slamnika Nogomet NK Domžale prvoligaš, uspešne tudi mlajše selekcije S tekmovanjem v dnini lini so končali tako člani kot tudi kadeti in mladinci, in sicer so se člani že nekaj krogov pred koncem veselili uvrstitve med elitno druščino nogometnih prvoligašev in to na koncu tudi potrdili, mladinci so I >i I i tretji, kadeti pa prvi. Na skupni lestvici kadetov in mladincev so Domžalčani zbrali kar 122 točk, kar je 14 točk več od naslednjega zasledovalca, selekcija do 14 let pa seje v spomladanskem delu sezone zelo dobro odrezala, saj seje z zadnjega, 14. mesta, po jesenskem delu povzpela do III. mesta in če bi prvenstvo šc trajalo, bi bili na lestvici precej višje. Člani so letos res suvereno osvojili naslov prvaka v drugi ligi, saj so v celem prvenstvu izgubili le dvakrat, in to šele na koncu prvenstva, ko je žc bilo vse odkičcno. (XI njih sta bila boljša le Drava na Ptuju z I:() in v Slovenskih Konjicah Dravinja s 3:2. Domžalčani so bili najboljši tako v jesenskem delu kol tudi v spoinlailanskcm. kjer jim jc sledila le Drava. Domžalčani so zbrali 74 točk. gol razliko so imeli 81:28, 23 krat so zmagali, petkrat igrali neodkičeno. izgubili pa so dva krat - na domačem igrišču niso bili poraženi - 12 zmag trije neodločeni izidi - gol razlika S0Cl3 - 39 točk. na gostovanju pa so dvakrat izgubili, dva krat igrali neodločeno in 11 krat Zmagali - gol razlika 31:15 - 35 točk. Domžalčani so pokalnem tekmovanju MN/. Ljubljana zmagali in to jim omogoča nastopanje v naslednji sezoni v pokalnem tekmovanju v okvini Nogometne zveze Slovenije med najboljšimi 12 mu ekipami, kjer bodo icrali / ekipo Bilj v Biljah. Domžalčani n muli |«> komu drugotigafice sezone le nekaj dni premora, ko so sc začele priprave na novo sezono za prvo ligo so pa eden najbolj urejenih klubov in pri njih naj nc hi bilo problemov z pridobitvijo liccnce.V pripravljalnih tekmah na novo sezono so izgubili z Gorico in Rijcko, premagali so Rudar in Britof, neodločeno pa so igrali s Primorjem, Domžalčani naj ne bi spreminjali jedra ekipe, ki je dosegla uvrstitev v prvo lig", potrebovali p;i naj hi po besedah športnega direktorja, dva igralca, ki izstopata v pozitivnem smislu, in dva mlada igralca, ki si bosta utrla pot do zelo doba1 osnove Novi igralci so: Bonit Ariič iz Smartna. Sandi Bracovič iz Gmsuplja. Zoran Zcljkovič iz. Ljubljane. Samir Handanovič iz Slovana ter Aleš Jescničnik iz Rudarja, ki pa ima pogodbo z Olimpijo in bo v Domžalah igral kot posojen igralec. Ottt so: Pandža. Malcševič, Mlinar. Plišič in Banič. V Domžalah trenirata šc Oskar Drobne in slovenski članski repiezenlant Muiuncr Vugdalič in ni izključeno, da bi lahko oba zaigrala za Domžale. Pogoj za dobro delo je tudi sodelovanje z okoliškimi klubi, ki sc nc strinjajo, da bi bil center te regije ravno v Domžalah, kar privede do lokalpatriotizma, saj vidijo v tem le konkurenčnost iu tekmovalnost. Vendar bodo klubi v okolici ludi Zelo kmalu dojeli, da mora res priti do združevanja, saj sc bodo lige prva, dniga in tretje skrčile na vsega 50 klubov i/ sedanjih 84. 5.septembra pa naj bi lula v Domžalah na sporedu lekma mladih reprezentanc Slovenije in Izraela v skkipu kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Mladinski pogon v NK Domžale Kadeti so bili v drugi ligi suvereno najboljši, saj so v 26 kolih prejeli le K) golov, dali so jih kar 103. imeli so 69 »SI.MOHIL ■ O)O3 - Wt004 1 *«» SO-7-S003 Ol» I7.30 a.krov a»-T-aoo3 ob iv.ao 3 1m>» 3-8-8003 Ob 17.30 DRAVA-DOMZAU1 DOMtAUS'KOPBR PItmORJB-DOKSAbB 4.Krov 10-8-B0O3 ob IT.OO S Krov iv-a-aoo3 ob 17.00 O.krov »1-B 2003 ob 17.00 OOMIftAJbXt-3CXX OK>mCA-XK>B0UlUUUD t.hotov 3i-»-aoo3 o» 10.00 a krov t«-»-aoo3 ob itt.oo D.krov 81-9-8003 ob 16.OO DOM fcAZ.E-IvlAEU.BOR DRAVOORAD-DOMŽALB to.Krov as-»-aoo3 ob tO oo n.kHi s-io-aoos ob m.oo ta.krov 19 10 ao03 ob is.oo MURA-DOMlAU »OI»Z«Ata2-OUlMtJ>IvJA DOntALD-DRAVA uuro« M-io-aooa ob ii.oo t« Krov a-n-aoo3 ob »*.oo i surov »-it-aoo3ob t».oo KOPBR-DOMtAbB ĐOM«HAIOI->>RXntORsrB JjJVfARTNO-DOlVlŽAI.H 1« Krov 1611-8111)3 OD HOO i7.Kro» 13.iiiooaoftt4.oo i a.Krov a»-it-aoo3 ob n.oo OUftlK/Vl*n.XžtX DOMfcAIJB-OORICA MARIBOR-DOMlSALE točk - 22 zmag, 3 neodločene izide in 1 poraz, mladinci pa so bili na koncu tretji z 15 zmagami. 8 neodločenimi izidi in 3 porazi - 53 točk - gol razlika 65:25. Odlično sta ekipi vodila Darko Birjukov mladince in Darko Oražem kadete, na pomoč pa jima je priskočil tudi vodja mladinskega nogometnega centra Miha Kehc. Selekcija do 14 let jc bila 10 v prvi ligi zahod z 6 zmagami. 5 neodločenimi izidi in 15 porazi gol razlika 36:59, 23 točk. Cicibani do K) lel so sc uvisiili u. zaključni turnir, kjer so izgubili pioh i)iini|ii|i in tako zaključili tekmovanja na s RieilU v ivoji skupini so hili tretji. Kadeti B ekipe pa so igrali v ligi MNZ Ljubljana in so v spomladanskem delu 6 krat zmagali - skupaj 13 krat, neodločeno so igrali dva krat, štirikrat pa so izgubili in hili na koncu drugi. Mlajši dečki so v prvi ligi MNZ Ljubljane zmagali 60 krat in so bili po jesenskem delu na 3.mestu - na koncu prvenstva so bili drugi.mlajši dečki so hili v tretji ligi po jesenskem delu na 2. mestu, na koncu so bili peti. zmagali pa so 59 krat. Pred tem pa je že šesto leto zapored v organizaciji domžalskega nogometnega kluba potekal memorialni turnir v spomin na dolgoletnega predsednika domžalskega kluba Toneta Hribarja, kjer so se merili mladi nogometaši v kategoriji do 8 let. 10 let, 12 let ter 14 let. Najboljši pri 8 letnikih je bila ekipa Britofa iz Kranja. Domžalčani so bili peti. pri 10 letnikih Mali Šampion iz Celja - po žrebu, Domžalčani so bili četrti, pri 12 letnikih je zmagala ekipa Slovana iz Ljubljane, Domžalčani so bili četrti, pri 14 letnikih pa jc zmagala ekipa Varteksa iz Varaždina, Domžalčani so bili šesti. Ostali klubi v občini Domžale: NK Dob je bil v tretji ligi center na koncu 4.. krog pred koncem pa so celo odločali med ekipama Svobode in Factorja. kdo bo drugo leto igral v drugi ligi. Novi tretjeligaši so po prvaku v prvi ligi MNZ Ljubljana postali prav igralci NK Radomlje. Vir je bil na koncu na 4. mestu, iz prve lige pa so se Jarše preselile v drugo ligo. v prvo pa se je po letu igranja v drugi ligi MNZ Ljubljane preselil NK Ihan. Pri mladincih v ligi MNZ Ljubljana pa so bile Jarše tretje. Dob četrti. Vir pa 10. Ženski nogomet Pokalne zmagovalke v Zagorju so po streljanju 11 -metrovk postale prav Domžalčanke. ki so z 9:8 premagale državne prvakinje Z.NK Krka. v prvenstvu pa so bile na koncu druge. Deklice do 15 let pa so osvojile 4. mesto v državnem prvenstvu. Se naprej pa vabijo vsa dekleta, da se jim pridružijo v njihovem klubu. Urban Znidarsič Novice iz Atletskega kluba VELE Domžale 710 m navkreber in 350 m navzdol Najpogumnejši gorski tekači in tekačice so se pomerili tudi v teku na Šmarno Goro. Tekmovali so tako najmlajši, ki so morali premagati le nekaj minut dolg tek. kot tudi člani, ki so za 9 kilometrsko progo porabili nekaj manj kot eno uro. Izmed domžalskih atletov je v najdaljši preizkušnji med mladinci nastopil Bernard Jarc, ki je za 9 kilometrov porabil nekaj manj kot 51 minut, karje zadostovalo za sedmo mesto. Živa Šivavec je med pionirkami v teku na 2.5 km zasedla četrto mesto, v 650 m dolgem teku k cerkvici na vrhu priljubljene izletniške točke pa se je med mlajšimi pionirji in pionirkami pomerilo kar pet tekmovalcev. Med deklicami je bila Cita Cvirn tretja. Kim Prokič četrta, med fanti pa so se Tim Gostinčar, Miha Škoflek in Nejc Šuštar uvrstili na sedmo, osmo oziroma deseto mesto. Tek na Krvavec Suzana Mladenovic Krvavec je bil v juniju cilj številnih tekačev in tekačic, ki so nastopili na gorskem teku, ki je poleg še nekaterih štel za pokal Slovenije v gorskih tekih. Peter Kastelic se je med člani pomeril na najdaljši preizkušnji, teku na 9 km, kjer je bil z rezultatom 1:02:57,7 min 12„ lažje delo je s 4 kilometrsko progo imel Bernard Jarc, kije bil med mladinci četrti, na isti progi pa je med mladinkami zmagala Suzana Mladenovic (29:07,7 min), nastopili pa sta šc Kim Prokič in Cita Cvirn, ki sta bili na I (XX) m dolgi progi četrta oziroma šesta. Ob zaključku odlično izvedenega 16. DOMŽALSKEGA SLAMNIKA se je sto umetnostnih kotalkarjev s svojimi vodstvi fotografiralo. Brez sto slamnikov seveda ni slo. Tradicionalni 16. DOMŽALSKI SLAMNIK 2003 Vsako leto večji napredek DOMŽALSKI SLAMNIK je v '-"viku junija v Lukovico privabil kar "''> najuspešnejših umetnostnih kotalkarjev iz cele Skiveiiijc, Hrvaške in halijc. laku množična udeležba |xitrjiije, Kf DOMŽALSKI SLAMNIK izredno niijino in priljubljeno tekmovanje, s katerega iako lekmmalci kot obiskovaki "'"lajajo zadovoljni predvsem z ('rWmi/acijo tekmovanja, ki je v rokah Kotalkarsko drsalnega kluba Domžale, tir ■ na tekmovanje vedno znova radi vracajo. Organizatorji zaslužijo vso Pohvalo, šc zlasti veslni slnrši tekmovalcev, Klub namreč v vseh 16 ll,,'h kljub različnim problemov ni nikoli Obupaj ali podvomil o izpeljavi lako Pomembnega,tekmovanja, v čij>ar izvedbo .je |miIiiIhk> vložili veliko truda, solidarnost in dobre »olje. Konkurenca je bila glede na množičnost zelo močna zlasti pri mlajših kotalkanjih. kjer sc prav vsako leto kaže velik napredek Kotalkarji domačega kluba KDK Domžale so se tudi tokrat pokazali kot izredno močan tim. ki vedno znova zmaguje. Tako so osvojili prvo mesto pn najmlajših (Chiara Mordcj-I-ilippini, Manca Capuder jc bila peta), zaključili pa z dnigim mestom med najstarejšimi mladinkami (Nika Pcngal), Neja Pengal jc bila v skupini »D« tretja, Sara Kovačič osma ter Ana Cerar deveta. Vsi so vso sezono pod vodstvom trenerke Violele Mordcj, ki zaupa svojim pridnim m nadebudnim varovancem, pridno vadili in kljub nekaterim poškodbam osvajali vedno nova znanja. Pomembna je tudi podpora predsednice kluba, ki skuša zagotoviti prav vsem primerne pogoje vadbo rezultat pn so Itevilne dobre uvrstitve, kijih m manjkalo ludi na drugih tekmovanjih. Na regijskem prvenstvu 2003 - za Pokal Slovenije 2003 je med cicibani Chiara Mordej-Filippini ponovno zmagala. Manca Capuder jc bila peta. Tjaša Kovačič je v svoji skupini osvojila sedmo mesto, posebej uspešne pa so bile tekmovalke KDK Domžale v skupini D, kjer je Ana Cerar zmagala pred Saro Kovačič. Znanje ter trdna volja in ljubezen do tega lepega športa kljub utrujenosti zmagujejo, zato Kotalkarsko drsalni klub Domžale tudi v prihodnje čakajo lepi uspehi, katere pričakujejo tudi na mednarodnem I« idročju. Vsem uspešnim tekmovalcem iskrene čestitke! Ženski košarkarski klub Zaključek sezone Letošnja dolga sezona je končno za nami. Z družabnim srečanjem »seli igralk in staršev smo jo sklenili na pikniku 21.06.2003.1 deležba na pikniku jc bila številčno še kar solidna, manjkale so starejše igralke in igralke kadetske ekipe. V tekmovalnem smislu smo večinoma dosegli cilje, ki smo si jih zadali v lanskem letu. Manj uspešni smo hili» pridobivanju sponzorjev in donalorjev. zalo nas v prihodnji sezoni čaka več dela na tem podi i k ju. Skupaj z Zavodom za šport iščemo primerne možnosti za zmanjšanje stroškov glede najema dvorane in ureditev pomanjkljivosti v dvorani, ki nam preprečujejo doseganje šc boljših rezultatov Tekmovalno smo dosegli naslednje uspehe: Pionirke so se v 1, krogu tekmovanja s 7 zmagami in 3 porazi uvrstile na 3. mesto, katero jih jc vodilo naprej v 2. krog. Tu so za las zgrešile uvrstitev v »super A ligo«, saj so s 4 zmagami in 2 porazoma zasedle 4. mesto. Skupaj to pomeni, da so osvojile 7. mesto v Sloveniji. Vse pohvale zasluži poleg igralk tudi trenerka Katja Omahna. ki je s svojim delom dokazala, da lahko obdržimo konstantnosl uspehov, saj gre pri vodenju njenih ekip v zadnjih nekaj letih za stalno uvrščanje med 8 najboljših ekip v Sloveniji. Kadetinje imajo za seboj malce slabšo sezono, saj so končale na 8.mestu v 1.slovenski kadetski ligi. Kljub temu bodo drugo leto tekmovanje nadaljevale v 1. ligi, saj bo organizacisko omogočeno, da se bo liga razširila in se bosta namesto kvalifikaciranih ekip priključili še 2 ekipi in bo odslej prva liga številčnejša-liga z 10 ekipami Mladinsko-članska ekipa je v prvem delu tekmovala izven konkurence v mladinski ligi. kjer je na končni lestvici izven konkurence osvojila 3. mesto s 7 zmagami in 3 porazi Omeniti velja, da so v domači dvorani zmagale prav proti vsem nasprotnicam, kar bi lahko potrdili, žal. le maloštevilni gledalci. V drugem delu pa se je ekipa priključila 2. članski ligi. v kateri so poleg ekipe ŠD Šentvid, ki je prav tako tekmovala v mladinski ligi izven konkurence a v drugi skupini, sodelovale še 3 zadnje uvrščene ekipe iz I. lige- Tobo's Ilirija. Slovenske Konjice in Pomurje Skiny. Za naslednjo sezono računamo, da bomo uspeli vrniti na teren katero od igralk prejšnjih generacij, saj se dobro zavedamo, da bi nam takšne izkušnje veliko pomenile, da bi našim mladim igralkam dale zgled in primer, kako se je treba boriti in delati za klub. za Žkk Domžale: Šoper Karlo Vsem gorskim tekačem in tekačicam čestitke! Med dobitniki medalj tudi Bernard Jarc Mlajši mladinci in mladinke so se na prvenstvu Slovenije srečali v Kopru, in sicer na vročo soboto in nedeljo. 28. in 29. junija 2(X)3. Domžalski atleti in atletinje so dosegli številne dobre uvrstitve in osebne rekorde in se tudi zato vmešali v nekatere hoje za najvišja mesta - na stopničke pa je stopil le Bernard Jarc. 6 minut. 30 sekund in 56 stotink je v teku na 2000 m z zaprekami zadosUivalo za bn masto medaljo, ki je bila ob koncu tekmovanja tudi edina medalja domžalske osemčlanske reprezentance. Še drugo odličje je Bernardu ušlo le za nekaj stotink - v teku na 3(XX) m je bil namreč četrti. Bernard je bil s tema dvema uvrstitvama zagotovo najboljši domžalski atlet na prvenstvu, daleč pa ni bila tudi Vesna Gabor, ki je sicer nastopila le v metu kopja, a je bila tam z. novim osebnim rekordom (32.88 m) odlična četrta. Velkavrh Manca, Mladenovic Suzana in Jaka Kovač so zabeležili tri peta mesta. Manca v teku na 600m (1:39,99 min). Suzana v najdaljšem teku za mlajše mladinke - za 2000 m je potrebovala malo manj kot šest minul in 50 sekund ter Jaka, ki je nastopil v teku na 110 m z ovirami (17.67 s). Med deseterico sta bila še Šivavec Živa v teku na 600 m (1:44,22 min) ter Jaka Kovač med stometrasi (12,00 sj. nastopila pa sta še Merima Hadžič ter Marko Narobe (oba v tekih na I (X) in 300 m). Na "priložnosti" so izkoristili priložnost V Murski Soboti so se na sedmem rruungu imenovanem ' pniožnost za mlade" pomerili šlevilni atleti iz cele Slovenije. V lov na osebne rekorde in dobre uvrstitve se je podala ludi šesterica domžalskih atletov. David Turšič je med člani nastopil v teku na 100 m. v isti disciplini prav tako med članicami Bojana Hostnik. ki seje z rezultatom 12,98 s uvrstila v finale in ga tam precej izboljšala, saj je tekmovanje zaključila z 12.65 sekundami. Med starejšimi mladinkami je v teku na l(X) in 3(X) m nastopila Klara Nahtigal. za prvo preizkušnjo je potrebovala 13,33 s. za drugo pa nekaj več kol 45 sekund. Največ predstavnikov smo imeli med mlajšimi mladinci, kjer so nastopili Menma Hadžič v teku na 100 in 300 m (13.46 s in 43,86 s). Jaka Kovač na 100 in 110 m z ovirami (12.07 s in 16,59 s) ter Marko Narobe, ki je bil deseti v teku na 1 (X) m (12,81 s) ter dvanajsti v teku na 300 m (42.02 s). Najboljši četrti in najboljša sedma Starejši mladinci in mladinke so morali počitnice kar malo zamakniti, če so želeli nastopiti na svojem državnem prvenstvu, saj je bilo le-to 12. in 13. julija v Mariboru. Zaradi poznega termina seje zato tekmi »vanja udeležilo nekaj manj atletov in atletinj mlajših od 18 let. manjkali pa so tudi nekateri izmed favoritov, ki so nastopali na dragih večjih tekmovanjih. Med nastopajočimi v šestintridesetih disciplinah so bili štirje Domžalčani. ki so zabeležili kar nekaj solidnih uvrstitev: četrto, šesto ter sedmo in osmo mesto so bi le najboljše uvrstitve Domen Jarc je dosegel prvi dve. in sicer je bil četrti v teku na 3(XXJ m z zaprekami (10:28,20 min). dve mesti slabši v teku na 15(X) m (4:20.07 min), drugi dve uvrstitvi med osmerico pa sta zabeležili dekleti. Vesna Gabor je bila v metu 8(X) gramskega kopja sedma (33,30 m), z rezultatom 26,74 s pa si je osmo mesto v finalu teka na 200 m pntekla Klara Nahtigal. kije bolje tekla v polftnalu - rezultat 26 sekund in prav toliko stotink je zadostoval, da seje kol sedma uvrstila v finale. Klara je bila še deseta v teku na 100 m (13,00 s), v konkurenci starejših mladink pa je nastopila še mlajša mladinka Merima Hadžič. ki je tekmovanje zaključila na 14. mestu v teku na 1 (X) m (13.28 s) in 15. mesti i v teku na 200 m (27.28 s). Čestitke in lepe počitnice! BB 0 Sankukai karate klub Domžale Naši karateisti uspešni na zaključnih izpitih za višje pasove lako kot ! šolah, so tudi pri Sankukai karati ju na koncu sezone izpiti za višje pasove, na katerih karateisti pokažejo, kaj so se preko leta naučili. I .etos so bili izpiti \ soboto. 14.6. (v Domžalah) in v nedeljo 15.6. (v Ljubljani). V dveh dneh so se torej zvrstila polaganja za pionirje in člane Sankukai klubov iz cele Slovenije in /a \ se stopnje pasov. Karateisti so pokazali zelo dober nivo znanja tako da sodniška omisija ni imela težkega dela pri ocenjev anju. Kandidati so po večini pridobili višji pas in se tako s še večjim veseljem udeležili zadnjih nekaj treningov pred začetkom poletnih počitnic. Za tiste, manj srečne, je možnost popravnega izpita že julija, ko bo potekala že 26. letna Sankukai karate šola v Umagu. Tam prav tako pričakujemo množično udeležbo ne samo članov sankukai karate klubov, pač pa tudi njihovih sorodnikov, prijateljev in skratka vseh. ki želijo aktivno in sproščeno preživeti svoj prosti čas ob morju. Več o letni karate šoli v naslednji številki Slamnika, za konec pa le še čestitke vsem karateistom za opravljene izpite in - le tako naprej! Člani Karate kluba Domžale, ki so položili višji pas: Cicibani: 8. kvu so položili: Puklavec Marko, Kveder Rok, Zaklan Ivana in Rokavec Ncjc Pionirji: 6. kyu so položili: Čeniiclj Katarina, Puklavec Darja Prelovšek Ncjc, Korošec Žan, Kališnik Andraž, Sever Rok, Zaklan Bogdan, Tilen Hočevar, Roječ Luka, Moder Gal, Jczcršek Gregor, Cotman Klemen, Voler Staš, Bernot Kristjan. Čeh David, Osolnik Sašo, Bemot Gašper, Žibert Tomaž in Franko Jošt Dečki in deklice: 7. kyu so položili: Kladnik Andraž. Krcgar Vito, Sever Rok, Rode Aljaž in Ažman Jaka 6. kyu so položili: Kajtazaj Čendrim, Tckavc Aleš, Vogrinec Matej, Kolčne Jure, Sušnik Jan, Veselic Luka, Satler Krik, Kristan Matej,CcrarTomaž, Farčnik lila. Klemen Matic in Cigič Lovro 5. kyu so položili: Koderman Sebastjan, Čauševič Adi, Savarin Blaž, Volk Benjamin, Stefanoski Tadej. Povž. Blaž. Pavli Luka Tckavc Aleš, Jurjevec Blaž in Žulič Katja 4. kvu so položili: Drolc Klemen. Ježek David in Radkovič Jan 3. kvu so položili: Alidžanovič Tadej. Kočar Jure in Prenar Miha Člani: 6. kvu je položil: Vesel Franc 5. kyu so položili: Icrkič Petra, Drljcpan Marko, Koščak Gregor, Zirdom Damir, Drljcpan Lucijana, Vrščaj Tina, Anžlovar Tanja in Voler Žiga 3. kvu je položil: Vukovič Milorad 2. kvu je položil: Učakar Franci B.P. Mladi nogometaši v Nogometnem klubu Vir Medobčinska Nogometna zveza Ljubljana je v sezoni 21)02-2003 pripravila ligašku tekmovanje I -10 za ekipe dečkov v starosti od 8 do 10 let V ligi A so bila moštva s podničja, ki sega od Komende in Kamnika do Trbovelj in Zagorja. Nogometni klub Vir je za udeležbo na tekmovanju sestavil ekipo dečkov pod vodstvom trenerja Janeza Pustotnika in pomočnika Jožeta Slaparja. Poleg Pirueta 2003 Med zmagovalci tudi gostitelji 5. julija 2003 je Kotalkarski klub Pirueta Domžale pripravil že 1 L tr.Nlici srečanje, na katerem n i mladi nogometaši in trener prejeli tudi priznanje NKVirza prizadevno delo. V sezoni 2(X)3-2<)04 NK Vir načrtuje udeležbo v ligi mlajših dečkov U-12, Inkodaschodeloz.mladimi nogi miclaši nadaljevali i.|x »izkušnjo pa jim zagotoviti tudi čim boljše pogoje za trening, za kar bi potrebovali pomožno igrišče v Šptirtncni parku Vir.Tudi iistalc selekcije NK Vir uspešno zastopajo barve kluba v mnogih ligaških tekmovanjih. M. H. Domžalski thai boksarji ponovno sloveli Po triletnem delovanju kluba Kick-boxingl)KMA Domžale so naši tekmovalci ponovno osvojili lepe rezultate. 7.5.2ralx>šcuirjuje, da so za svoj denar dobili največ. To jc tisto najpomembnejše, kar privlači in ob odločanju, kaj bomo kupili, prepriča. Iz pridobljenih izkušenj dosedanjih strank Jožeta Cerarja paje mogoče že reči, da so kupci avtomobilov SLAT v Kamniku dobili servis, kije na visoki strokovni ravni usposobljenosti mehanikov, oh tem pa tudi cenovno nc pretiravajo. Pa še nekaj jc zelo pomembno: odnos do strank, katerim v težavah pri At ITO CERAR pokažejo, da so si te izbrale pravi naslov. Pa firma AUTO CERAR ni le pooblaščeni prodajalec in serviser najrazličnejših modelov SEATOVIH vozil. V servisu zagotovijo vsa mehanična, kleparska, clektričarska in ličarskadela. opozarjajo še na posebno možnost servisiranja klimatskih naprav. V popravilo in servisiranje sprejemajo ludi znamke osebnih in tovornih vozil drugih firm, saj skušajo na enako strokoven način dokazati, daje pomoč vsem voznikom dragocena, če je takojšnja, dobra in pri roki. Pri popravilu avtomobilov z več kot dvema letoma starosti ponudijo tudi 30 odstotni popust. Danes jc težko zaupati! A vendar: Jožetu Cerarju številni vozniki vozil SEAT na podlagi njegovega večletnega dela. mnogih dobrih izkušenj, zaupamo kot človeku in strokovnjaku. Treba se je prepričati in tudi vi boste postali nc le stranka, temveč tudi prijatelj firme na lepem mestu oh kamniški obvoznici. Janja T. Ambrož, Domžale Teniška liga v Spinu V domžalskem Spin centru je teniška ekipa Spin centra ravnokar končala ligaška tekmovanja. Nekaj vprašanj o tem teniškem tekmovanju sem postavila njihovemu »najboljšemu« igralcu Anžetu Cokanu. Za kakšno ligo gre in kdo so udeleženci? Teniška ekipa Spin tekmuje v 2. gorenjski ligi. Pred dvemi leti smo Ustanovili našo ekipo in začeti igrati v 4. ligi. Ker smo bili v obeh ligah obakrat prvi, smo sedaj v že omenjeni ligi. Člani ekipe smo: (iašper Holhar, Roben Kukavica. Jane/ Orehck. Klemen Kadivnik in Anže Čokan. Dva i/ naše ekipe sva trenirana igralca, Klemen Kadivnik in Anžc Cokan, ostali pa so odlični rekreativni igralci. Kako potekajo tekmovanja in kakšni so letošnji rezultati? Igra vsaka ekipa proti vsaki ekipi iz le lige in glede rezultatov lahkoročem. da imamo dokaj zanesljivo igro posameznikov, vendar v igri dvojic beležimo slabše rezultate, Da bi letos napredovali v najvišjo ligo nam je vsekakor manjkalo sreče oziroma zmag. Sreča ima dokaj pomembno vlogo zato. ker se v tej ligi namesto odločilnega sela igra le pndal|sana igra oziroma lic bivak, ki pa je zelo odvisen od sreče. S Kadivnikom sta bila perspektivna igralca, zakaj sta nehala trenirati? Oba trenirana igralca sva prekinila z. vsakdanjim treningom pri 17-tih, ker so nama na žalost začele rojiti po glavi mladostniške norčije. Da postaneš vrhunski športnik moraš med dnigim prebrodili tudi puberteto in ker nobeden Od naju ni imel družinske podpore glede tenisa, so naju skušnjave odnesle drugam.Oba sva vseskozi uspešno opravljala šolo, ki nama je bila poleg tenisa lia prvem mestu in tako razporejala čas med omenjenima stvarema. Kaj ti pomeni tenis? Kaj šte.ješ za svoj največji uspeh? Moj odnos dO tenisa seje sedaj precej spremenil, saj mi je včasih pomenil le naporen trening, danes pa mi pomeni igranje užitek, ki ga dopolnim z zmago, če se le da. Kot tekmovalca sva s Kadivnikom igrala na državnih in mednarodnih turnirjih, kjer sva dosegala precej lepe rezultate, vendar končne zmage na celotnem turnirju nama kljub veliki želji ni uspelo doseči. Pomembno pa se mi zdi, da sem danes boljši od Kadivnika. glede na dolgoletno rivalstvo med nama. upam da mi ne bo zameril tega dejstva (smeh). Kakšne so tvoje ambicije v zvezi s tenisom? Moj cilj glede tenisa je, tla kol ekipa napredujemo v I, ligo in da bom v poznejših letih igral tenis svojim leloin primemo. Všeč mi je tudi, da bomo drugo leto dobili sponzorja, saj smo do sedaj vse prispevali sami, naš sponzor pa bojJOdjetje K DOM iz Domžal. Veliko športnih užitkov ti želim Še naprej, kot tudi celotni ekipi in vsem ljubiteljem tenisa. Hvala za pogovor! Kristina Brodnik na črno belih poljih • na črno belih poljih Y • s/ 1 nz • izkupičke, višjo uvrstitev pa je dosegel Vito po žrebanju. jLjGIIIC ClrZaVIU sc na podobnih turnirjih redko pripeti, se pa. Končni vrstni red. I .enič 8.5, Mazi 8, Peteh 6.5, .lakša, gXf ej f| 1*11*17£1 li" Janjič. B.Skok, VSrebemič, V.Rožič, Musič, Jurič 6, LlallčllVl J-Jl T Ci.M\ V.Nadvešnik, Pridržuj, Veskovič, Novkovič 5.5. itd. Junija mesečni turnir Zlatku Na junijskem mesečnem turnirju Vele Domžale je bila udeležba nekoliko manjša kot sicer, saj seje na-tekmovanje odzvalo 16 udeležencev Zmagal je mednarodni mojster /lutko Bašagič, ki je osvojil šest in pol točke, Tokrat na turnirju bilo mojstra Ivačiča, ki je zmagal na več prejšnjih turnirjih. I )nigi je bil odličen Vito Janjič s pet in pol točke« tretji pa Vavpetič s petimi točkami. Tudi peto mesto trinajstletnega prvokategornika Mateja Filipa je bila solidna uvrstitev. Končni vrstni red: Bašagič 6.5. Janjič 5.5, Vavpetič 5, Kohck, Filip, Jerina, V.Nadvešnik 4 itd. Turnir šahistk mojstrici Pavli V sklopu prireditev ob prazniku občine Komenda je potekal tudi turnir šahistk. odzvalo pa se jih je enajst. Zmagala je mojstrica Pavla Košir Vele Domžale s sedmimi točkami, kar seveda pomeni, da je premagala prav vse nasprotnice. Druga je bila prav tako Vclovka, mojstrska kandidatkinja Vilma Nadvcšnik s petimi točkami, medlem ko je bila tretja njena hčerka Maja Nadvešnik, ki sicer tekmuje za Komendo. Končni vrstni red: Košir 7, V.Nadvešnik, M.Nadvcšnik, Orehek 5, (Jregorič, Kozarski 4 itd. Velovi »cugerji« Na majskem seštevku turnirjev Vek- v hitninotcznem šahu je bil najuspešnejši I ,juhljanč;tn Marjan Rugale. Na iheli turnirjih je zmagal, na enem pa je bil drugi. Bogdan Osolin je (Kiigniil turnir več kot Rogalc in je tudi zmagal na dveh tedenskih turnirjih, na dveh pa je bil četrti, kurje v skupni mesečni beri z.kliisčalo za drago mestu. Tretji je bil v majski razvrstitvi Vito Janjič, ki je zmagal na dnigeni tedenskem turnirju. Edini, ki je igral na vseh petih turnirjih, jc bil Peter Zupančič, ki turnirje žc Icla zgledno vodi in je pristal na Šestem mesta Janko Saradjen i/ Ljubljane je osvoji] sedmu skupno mesto z udeležbo le na dveh turnirjih. Vrstni red: Rogalc 42. Bogdan Osolin 38, Janjič 36, Jerina 26, Kohck 24, ZupaiMič. Saradjen 22, (erar, (Jrcar 16, Dovč 15 itd. Maja seje na Velove turnirje odzvalo 25 šaliislov. Junijski zmagovalec Bogdan < Kolin V letošnjem juniju sc je i/šlo laku. da so bili odigram štirje tedenski turnirji. Z eno tedensko zmago in enim drugim mestom in dvema četrtima mestoma je poslal najboljši v juniju Bogdan Osolin 35 točk. Janjič je bil drugi, k temu pa sla pripomogli tudi dve osvojeni tretji mesti na tedenskih turnirjih. Tretji je bil učinkoviti Artur Jack. saj jc bil enkrat drugi, na zadnjem turnirju pa prvi. Ena tedenska lovorika je pripadala tudi Bijeliču. ki sc jc v seštevku dveh turnirjev uvrstil na skupno sedmo mesto. Na junijskih turnirjih je sodelovalo enako število šahistk iti šaliislov kol nas na majskih to je 25. Vrstni red: Bogdan Osolin 35. Janjič 28. Jack. Zupančič 27, Bijclič 25, Kohek 18. Blažinčič 17, Ogrinec 16, Franc Zupane 15 itd. Jože Skok I cnić je igral neodločeno v petem kolu z mednarodnim mojstrom Leonom Mazijem ter v sedmem kolu z mojstrom Oskarjem Orlom, vse preostale ptutije pa je dobil. Zanimivo je, da sta za Mazi in Luka merila z. ramo ob rami vse od sedmega kola, v osmem kolu pa sc je Luka odlepil o njega, potem koje Ma/i rcmiziral s Krumpačnikom. medlem ko jc Lenič zmagal s Kaselelicem. Pot pa bi Leniču lahko olajšal klubski kolega Jože Skok, saj jc v četrtem kolu izgubil partijo / Mazijem, potem ko jc igral preveč agresivno v preprosti •emi končnici. Luka Ixnič jc tako osvojil prvo člansko državno lovoriko. Med Vdovci je bil drugi najuspešnejši Bogdan Osolin na izvrstnem dvanajstem mestu s šestimi točkami in pol. V zadnjem kolu je premagal Bde mojstra Borisa Kovača 'ž Prckmurja. Bogdan je zaradi spoštovanja do tekmeca leniu ponudil term, ki pa gaje Kovač zavrnil in na koncu Partijo izgubil. Bogdan je laku dosegel verjetno sploh najboljšo uvrstitev v članski konkurenci na državnih Prvenstvih. Na 31.mesto seje uvrstil J.Skok, na 34.mestu Vito Janjič.na 38jrnestO pa Boris Skok, vsi trije so usvojil Pet in pul lučke. Omenili velja še mladega Mateja Filipa "a 65. in Francija Koširja rta 66.mestu. zbrala pa sta štiri 'očke in pol. Končni vrstni red: I.enič 8, Mazi, Knimpačnik 7.5, Kastelie, D.Brinovee, O.Orel 7, Stipančič. Vombek, Zupe,BartCjČrepan,Bogdan Osolin,V.Srvbmtf, Silnik. Jazbec 65, Stud, M.Kodrič, Čepon, V.Rožič, Kurtovič, ^rušovn,jak, (Juid, Vlah 1:11. Kristin. I i-snik. (Vrlin, Larnpič, B.Kovae, M.Kovač, J.Skok, Saradjen, I ^ jliran. Vlatko laniir SA itd »juran. Malko. Janjič 55. itd. Praznik občine Mengeš Le dan pu državnem prvenstvu v Grižah, je bil Lenič Ponovno pred tekmecem Mazijem. Tokrat sta na šahovskem turnirju v pospešenem šahu v počastitev Praznike občine Mengeš uba osvojila pol lučke več kot v Grižah. Luka torej osem in pol točke. Mazi pa j*era I ,uka je igral neodločeno le v Vojkom Srcbmičem, Mazi pa klonil edino le z. lxničem in sicer v četrtem kolu, ko se običajno turnirji prclamljaju ni že postaja J*no, kdo bo v nadaljevanju v igri za sam vrh. Tretji jc bil na mengeškem turnirju skoraj senzacionalno y|>;iindvajsellelni prvo kategunuk 11 ruš Peteh, sicer član Komende. Tudi četrto mesto prvo katcgnrnika Cveta fakse iz. Orosupdj, ki je sicer zelo optimistični igralec, |e bik) manjše presenečenje. Zanimivo je hiln. da sia 'mda Janjič in B.Skok v vseh kategorijah povsem enake Novice iz K K Domžale Konec zelo uspešne sezone Člani so bili na koncu peti, kar je mesto boljše od lanskega rezultata inje velik uspeh za mlad kolektiv, ki je letos doživel nekaj sprememb v igralskem kadru. Najprej so v prvem delu zasedli 4. mesto, nato pa so bili v drugem delu, ko so se slovenskim ekipam pridružili še Olimpija, Laško in Krka, ki so igrali v Jadranski ligi, peti - zbrali so 5 zmag in 9 porazov - koš razlika 1(174:1188, 19 točk - skupno torej 16 zmag in 18 porazov - koš razlika 2654:2740 - 50 točk. Največ tekem je odigral mladinec Močnik Jure i vseh 34), največ časa je v igri prebil Miro Dundov, najbol jši strelec ekipe z 462 točkami, najboljši skakalec z 227 skoki in kratiljim- žog, največ asistenc je imel Marko Antonijevič 1(18, največ blokad je podaril Miha Zalokar, izgubljenih žog pa je imel Marko Antonijevič. Povprečno je Leskevieh dosegel 15,9 točk na tekmo, pri prostih metih je bil Miro Dundov na 5. mestu, pri skakalcih sta bila Laskevich in Dundov skupaj na 3. in 4. mestu, Domžalčani pa so bili najbolj disciplinirana ekipa v ligi. Bili so četrta najbolj gledana ekipa v Sloveniji. Veseli smo tudi za to, da so sc v nekaterih tekmah izkazali mladinci: Jure Močnik, Matej Košir in Sanel Bajramlič, zelo dobro pa jc po poškodbi v drugem delu odigral ludi Domen Žerak, malo slabše Bclorus Laskevič, težave s poškodbami pa je imel Aljaž Janža. V organe združenja prvoligašev je bil izvoljen trener članov Lado Gorjan, iz. Heliosa je odšel Žerak. Delo v mladinskem pogonu jc po odhodu Sašota Kisele v Novo Gorico prevzel Predrag Radovič. Srečal seje z mnogimi težavami, ker jc na domžalskem območju še cn klub K K Laslovka. ki bi lahko boljše sodeloval / domžalskim klubom, saj je nosilec kakovosti na tem območju in nudi boljše pogoje dela kot KK Lastovka. Sašo Kisela jc bil letos z mladinci tretji, kadeti so bili peti in so močno izboljšali uvrstitev. Pionirji prve ekipe so bili krog pred koncem tekmovanja v skupini prve lige center 2 na 5. mestu, pionirji drage ekipa pa 4. Trenutno so igralci vseh selekcij na počitnicah do konca julija, ko se bo TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 uradno tudi nadaljevala sezona 2(X)3/ 2004. Mlajše selekcije tudi letos planirajo odhod na vsakoletni košarkarski tabor v Tolmin in sicer v tretjem tednu avgusta. Že sedaj pa vabijo k vpisu v košarkarsko šolo. ki se bo nadaljevala avgusta v Tolminu in kasneje septembra še v Domžalah in bo trajala vse leto. V poletnem času pa ne bodo počivali mladi reprezentanc iz KK Domžale, saj so odpotovali na svetovno prvenstvo, ki je namesto v Maleziji sedaj v Grčiji - Močnik. Košir in Bajramlič - uvrstili so se med osem najboljših ekip na svetu, pri mladinski reprezentanci bo aktaiven Ambrož, pri kadetski Šercer. Na svetovnem prvenstvu srednjih šol je sodelovala tudi Bežigrajska gimnazija za katero je nastopil Gašper Papež inje na koncu osvojila 12. mesto. Urban Žnidaršič Terme Snovik vabijo z obogateno ponudbo Družba Terme Snovik-Kamnik d.o.o. od samega začetka obstoja z VSO zavzetostjo uresničuje svojo vizijo razvoja. Danes se le lahko uvrščamo med srednje velika termalna kopališča. Želimo Vam predstaviti nov zunanji bazenski kompleks ter druge pridobitve, s katerimi so lelos obogatili svojo ponudbo. ZUNANJI BAZENSKI KOMPLEKS Pri gradnji zunanjega bazenskega kompleksa je osnovno vodilo ustvariti sozvočje grajenega in naravnega okolja, ki nudi številne oblikovalne možnosti. Bazeni so krožno zasnovani, iz inox materiala (smo prve terme v Sloveniji, ki smo ga uporabili), ki omogoča lažje vzdrževanje, večjo čistočo ler daljšo življenjsko dobo. Nov zunanji rekreacijski bazen ima 470 nv vodne površine in globino vode od 1 do 1,35 m. V njem so štiri plavalne proge, v dragem delu pa vodne atrakcije: talni zračni gejzirji (3) in vodni topovi (3). Postavljeno jc tudi vrvno plezalo (penjalne mreže). Posebna atrakcija je tobt igan z rovom ter 22-metrska diča širine 2.5 m z dvema skakalnicama, omenimo Še čofotalnik in otroški bazen, vrsta travnatih plaž v terasah ter gostinski lokal. RESTAVRA(I.IA.RECEP(IJA,PR(>ST(>RI/\/J>RAVSTVL\<> TERAPIJO, VEČJE GARDEROBE, NUDISTIČNA PLAŽA Razširili so tudi obstoječi zaprti bazenski kompleks: preurejene in povečane garderobe, nova recepcija, zanimiva nudistična plaža, vabijo pa tudi v m ivo restavracijo Potočka Zgrajeni si > trije prostori za terapijo v katerih bodo gostovali specialisti najrazličnejših zdravstvenih strok, in žsavna center' z eno od najbogatejših ponudb savn v Sloveniji (kjer bi >di i turška.finska, infrardeča in zračna savna ter bazenčka s loplo in mrzlo vodo). Vabijo tudi v masažni salon, šola riji l ipozarjaji > pa tudi na programe aktivnosti v vodi: vodna aerobika, skupinska vadba v vodi, plavalni lečaji za odrasle in otroke Dobrodošli! V SOLO Z MLADINSKO KNJIGO Mladinska knjiga TRGOVINA POPOLNA PONUDBA UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV ; ODLIČNA PONUDBA ŠOLSKIH POTREBŠČIN I priznanih znamk KOLEKCIJE Z MOTIVI GLASBENIH SKUPIN BEPOP IN GAME OVER Zvezki, mape, beležke, risalni bloki, notni zvezki... rIOLEKCUA MAČEK MURI ^V^vezki, mape, beležke, risalni bloki, peresnice, nahrbtniki... MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA! - s trajnikom VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE 10. 9. 2003 PC računalnik, barvni tiskalnik, digitalni fotoaparat, enciklopedija Živali, nahrbtnik, tehnični kalkulator,... V Knjigarna in papirnica MLADINSKE KNJIGE, Domžale, Ljubljanska 83, tel. 01/ 7218-802 SPOROČILA Povabilo Turistično društvo Jarše - Rodica organizira za vse člane društva v soboto, dne 30.8.2003, izlet. Obiskali bomo Kranjsko Goro, Vršič, Bovec ter Most na Soči. Prijave na tel.: 051 324 577 Društvo starodobnih vozil Kamnik Vabi 30. avgusta na 1. slovenski festival startxlobnih vozil Kamnik 2003. Start in cilj festivala je na Perovem ob 10. uri, vozila pa se bodo ustavila tudi pred VELE Domžale. Dobrodošli PGD Žeje - Sv. Trojica vabi na slovesnost ob 45-letnici delovanja in odkritju doprsnega kipa zaslužnega krajana in člana MARJANA CENCLJA 15. avgusta 2003 popoldne Program bo zajemal parado gasilcev, godbe, slavnostni govor ter bogat kulturni program. Po izteku programa bo prijateljsko srečanje ob glasbi ansambla MLADI DOLENJCI in postrežbi domačih gasilcev. Občinski odbor ZZB NOB Domžale in Krajevno združenje ZZB NOB Radomlje vabita na spominsko slovesnost ob 62. letnici upora proti okupatorju na domžalsko-kamniškem območju in odhoda prvih fantov iz Radomelj in okoliških vasi v partizane. Slovesnost bo v nedeljo, 27. julija 2003, ob 20. uri pri spomeniku v Križkarjevih smrekcah v Preserjah pri Radomljah. Društvo izgnancev Domžale skupaj z ostalimi organizatorji ob 60. letnici osvoboditve taboriščnikov iz italijanskega koncentracijskega taborišča Kampor na otoku Rabu organizira obisk osrednje meddržavne slovesnosti, ki ho 13. septembra 2003 ob 17. uri na pokopališču Kampor na Rabu. Na slovesnost bo odpeljal poseben avtobus -predvidoma iz Domžal 13. septembra 2(X)3 ob 6. uri, vrnili pa se bomo pozno ponoči naslednji dan. Če greste z nami, takoj pokličite 031"385 105. Vabljeni! Še vedno se lahko prijavite za plavalni tečaj na domžalskem bazenu. Za učenje plavanja hrano in zabavo je poskrbljeno. Tudi če je dež, se vam ni treba dolgočasiti doma temveč pridete k nam in skupaj se bomo igrali zabavne igre. Torej s seboj morate prinesti le dvoje kopalke, brisačo in dobro voljo seveda. V jesenskih počitnicah pa za vas že pripravljamo nove dejavnosti. Morda boste krenili z nami na kolesarsko potovanje po naših in sosednjih občinah. Odšli z nami za tri dni na potep? Pokličite: 7219180. Zveza prijateljev mladine Domžale Turistično društvo Preserje pri Lukovici Preserje pri Lukovici 1,1225 Lukovica vabi na Galopske dirke v Preser jeh pri Lukovici v nedeljo 31. avgusta 2003. Ob 12.00 uri bo rekreativno jahanje ali vožnja z zapravljivčki ob novo nastalem zadrževalniku Drtijščica. Ob 14.(X) uri pa galopske dirke konj. Vse lastnike konj vabimo k sodelovanju. Za jedačo, pijačo in dobro razpoloženje bodo poskrbeli člani društ v a. Izšla je nova knjiga o življenju na bregovih Kamniške Bistrice nekoč in danes Učna pot ob Mlinščici Vodne naprave na Mlinščici ter zaton mlinarstva v Jaršah in na Kodici KVIK.V HUN ASA: - bogato poročilo o času. ko so vodna kolesa na Mlinščici poganjala številne mline, žage in kovačije, pa tudi današnjo izrabo njene vodne moči, - zgodovinski oris posameznih mlinov, žag in kovačij na Homški Mlinščici, še posebej podrobno za območje Jarš in Rodice. - izčrpne vprašalnike za terensko preučevanje vodnih mlinov, dragocena pričevartja nekdanjih mlinarjev, Žagarjev in kovačev ali njihovih sorodnikov o življenju in delu nekoč ter pogovore z današnjimi uporabniki vodne moči Mlinščice. - o skrbnem gospodarjenju z Mlinščico v preteklosti, o njenem stanju danes in o njeni prihodnosti. •104 strani • 145 barvnih fotografij •16 starih dokumentarnih fotografij • 7 preglednic • 7 skic • 6 grafov • 2 karti • format knjige 21 x 26 cm KNJIGO PRIPOROČAMO: - za domačo knjižnico vsem domačinom, ki živijo na bregovih Kamniške Bistrice, kot vodnik in zapis krajevne zgodovine, za darilo prijateljem, katerim želimo podariti del bogate kultumo-tehnične dediščine domačih krajev, iz. katerih prihajamo. NAROČILNICA Naročam izvodov knjige Učna pot ob Mlinščici. Ime in priimek........................................ Pixijetje............................................... Naslov................................................ Kraj in poštna številka................................ Telefon............................................... E-mail................................................ Podpis in žig......................................... - za darilo poslovnim partnerjem, ko sc spominjamo podjetnosti, s katero so naši predniki gradili mlinščice in jih izkoriščali, - vsem šolam, vrtcem, društvom, knjižnicam in drugim ustanovam, da bodo po njej lahko segali mlajši rodovi in spoznavali svoje korenine. - ostalim bralcem, ki znajo ceniti slovensko kultumo-tehnično dediščino in jih zanima izkoriščanje vodne moči Kamniške Bistrice nekoč in danes. IZ PREDGOVORA RADIJSKEGA NOVINARJA MATJAŽA BROJA NA: ... Danes imamo v pričujoči knjigi pred sabo ubeseden povzetek vsega, kar morda v zadnjih trenutkih, ko je tO sc možno, oživlja in za vse čase zapisuje v trajni obliki spomin posameznikov z. bregov mlinščic. Ohranja spomin mlinarjev in drugih ljudi, ki se še spominjajo svojega življenja ob tehpomožnth vodah Bistrice. Dejanje, ki smo mu priča, je lepo, trajno, vsakršne vrednote mlinščic ohranjujoče dejanje; toje hvalevredno dejanje spoštovanja naše izjemne tehnične dediščine. Ta se bo, posebej tO zadeva mlinščice, UČNA POT OB MLINŠČICI vodnr n.ipr.ivp na Mimic ir i ter zaton mimarttva v Jarlah tn na ffocJici zahvaljujoč profesorici Vilmi Vrtačnik Mercunovi in številnim njenim mladim sodelavcem ohranila kot zanimiva in dragocena krajinska vrednota z. domžalskega in kamniškega območja. Za zmeraj in za vse čase. Cena knjige z l)l)V: 4000 SIT - Knjigo lahko naročite z. narocilnjco, ki jo pošljete na naslov: OS Rodica, Kettejeva 13, 1230 Domžale. Prejeli jo boste po pošti. Plačilo po povzetju. - Knjigo lahko dvignete osebno v tajništvu OS Rodica, Kettejeva ulica 13, Domžale. Plačilo z, gotovino ali naročilnico. lahko naročite po telefonu ali faxu na številki 01/ ZAHVALA V enainosemdesetem letu nos je pn bolezni zapustila naša mama. babica, prababica, sestra in teta ANTONIJA CERAR iz Krtine Toplo se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena sozalja. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala lepa tudi vsem mojim sodelavcem iz podjetja Lcspal. Hvala lepa gospodu župniku Silvestru l-'ahijanu za poslovilni obred, pevcem za petje, trobentaču, nosačem in pogrebni službi. Posebno hvala pa vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti. Sin Vinko z. družino V SPOMIN Sedemindvajsetega junija 2003 jc minilo leto, (xlkar nas jc zapustil VINCENCIJ LUNAR (15.7.1921-27.6.2002) iz Domžal Hvala vsem za vsako iskreno in lepo misel nanj. Vsi njegovi Na podlagi 10. člena Odloka o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. Vestnik Občine Domžale št. 6/01), vlog udeležencev razpisa, sklepov 6. seje Komisije za najemna stanovanja, z dne 11.06.2003, Oddelek za prostor in varstvo Občine Domžale, objavlja Prednostno listo upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ZAP. ŠT l'KIIMKKIMMK.NASI.OV (liiscž. ŠUlniJ.«. st.tiiZk 1 Horvat Aleksandra, Ljubljanska cesta 93 2 AmbrožičTanja,Gesla borcev 3, Radomlje 3 Kovačič Sebastijan, Matije Tomca 2 4 Stoš Mojca, I .juhljanska 90, Domžale 5 Fcrlič Konrad.Turnše 39, Dob 6 Novak Tanja, Skrjunčcvo 15 A, Radomlje 7 Resnik Matjaž, Tumšc W. Dob 8 Hlebec Barbara, Miklošičeva 13, Domžale 9 Prelovšek Martin,tImckova I, Domžale 10 Verban Marta, VarškOva 2, Domžale I I MiheličSebastijan, Kamniška 12, Domžale 12 Bijelovič Nataša, Ljubljanska 106, Domžale 250 230 230 230 230 210 210 200 190 ISO 170 150 V primeru, da se na prednostno lislo za oddajo neprofitnih Stanovanj v najem uvrstijo udeleženci razpisa /, enakitn številom ločk, imajo prednost pri razvrstitvi udeleženci, pri katerih predstavlja višina neprofitne najemnine za primerno stanovanje manjši delež v družinskem dohodku. Prednostna lista je dokončna in velja do novega raz.pisa. Razpisa se je udeležilo 24 vlagateljev. Na prednostno lislo sc niso uvrstili: - 12 vlagateljev zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev Vsi udeleženci raz.pisa so prejeli individualne sklepe o uvrstitvi ali neuvrstitvi na prednostno lislo s pravnim poukom. OBČINA DOMŽALE (»ddelek za prostor in varstvo okolja Načelnik oddelka: Zoran Vitorovič, univ.dipl.ing.arh., I.r. Knjigo ilefonu al 721-95-30 in jo dobite po pošti. Obvestilo Vse prejemnike pravic po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (rente) obveščamo, naj izplačevalcu (Upravni enoti Domžale - 7220 100) takoj pošljejo kopijo bančnega obvestila o novem osebnem računu. Hkrati prosimo vse izgnance, ki so med drugo svetovno vojno bivali v Ingolsladtu, da pokličejo 434 48 80. Društvo izgnancev Domžale ZAHVALA V tridesetem letu starosti nas je zapustila naša draga hčerka, mamica, sestra in teta VESNA LAMBERŠEK roj. Kralj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožaljc in darovane sveče Posebna hvala gc. Anici Tomic za njeno čustveno in požrtvovalno delo. I hvala vsem. ki sle našo Vesno pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poli. Vsi njeni Vsi, ki jih imamo radi, nikdar ne umro. I a' vnos se preselijo in naprej, naprej živijo, so in lu ostanejo. ZAHVALA Dvaindvajsetega junija 2(X)3 je prenehalo hiti srce .drage /ene. mame in stare mame ANE HRIBAR Rokove mame iz Doba Zahvaljujemo se vsem. ki ste bili v dneh njenega slovesa z nami in ste nam pomagali. Posebej iskrena hvala župniku Slavku Judežu za opravljene pogrebne slovesnosti. Pogrešali jo bomo. Vsi njeni DOM in GORE bili sta tvoji ljubezni, zdaj odšel si neznane vrhove iskal. V SPOMIN Triindvajsetega julija 2003 mineva leto, odkar nas je zapustil skrbni mož, oče, stari oče, tast, brat in svak FRANC KOS Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjale/dobro mislijo ter mu prižigate sveče. Vsi njegovi V SPOMIN MIRANU MARINKOVIČU Dvajsetega avgusta mineva dve leti. odkar si nas prezgodaj za vedno zapustil. Še vedno te imamo v živem spominu. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigale svečke ter postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Truplo tvoje zemlja krije v hladnem grobu pri ženi mirno spiš. srce tvoje večne bije, bolečin večne trpiš. Nam pa žalost srce trga. solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA V oseminsedemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi oče, ata, dedi. tast brat in stric FRANC VOZEL z Vira Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovanje za sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku Tomšiču za lepo opravljen obred sv. maše. g. Bolharju za govor slovesa, praporščakom, pevcem, trobentaču in vsem, ki ste ga imeli radi ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil noš drugi LJUBO VLAJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Še posebej pa se zahvaljujemo prim. dr. Maroltu in sestri Vesni z Onkološkega inštituta v Ljubljani terpatronažni sestri Marjeti, ki somu med boleznijo nudili vso potrebno skrb in pozornost. Vsi njegovi Radomlje, julij 2003 Kako prazen je dom. dvorišče naše oho zaman te išče. Ni več tvojega glasu, smilil jaju. le sledi oslale so povsod. od delu tvojih pridnih rok. ZAHVALA V triinsedenidesctcm letuje za vedno zaprl oči ALOJZIJ PODMILJSAK z Vira Iskreno Se Zahvaljujemo VSem sorodnikom, sosedom, znancem in Dništvu upokojencev z Vira za izrečena sožalja. cvetje, sveče, darovane maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerki z družinama t je delo. skrb, ljubezen in trpljenje sestavljalo Tvoje je življenje, pa ptmš so ti moči in zaprla trudne si oči in čeprav spokojno spiš, v na.iih srcih še fivi.i. ZAHVALA V štiriindevetdesetem letu življenja nas je zapustila naša draga mama babica in prababica TEREZIJA ŽAGAR roj. Marn z Rodice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sv. maše in sveče. Lepa hvala gospodu župniku Janezu Kvaterniku za iskrene poslovilne besede in poslovilni obred. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Domžale za nesebično in strokovno nego. Hvala tudi pevcem za ganljivo petje in vsem, ki ste jo imeli radi ter ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA (>h izgubi naše drage JOŽI BIRK iz Doba Iskrena zahvala vsem. ki ste se prišli poslovili od nje, predvsem sosedom, sovaščanom in prijateljem, ki ste darovali cvetje sveče in za maše. Posebna zahvala prijatelju g.Joželu I .amprelu. patru iz Gradca, za opravljeno pogrebno mašo in tako čutne besede slovesa. Prav tako g. Slavku Judežu, dobskerhu župniku, za somaievanje m opravljen pogrebni obred. 11 vala g, Maksu .lenimi za slovo v imenu krajanov, enako osebju Cvetličarne Vijolica iz I )oba in pogrebni službi Vrbančič za pogrebne storitve, posebnu pa še vsem, ki sle jo tako številno pospremili na pol v onostranstvo, Vsi njeni Kako prazen je dom, dvorišče, naše oho zaman te išče. Ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod tvojih pridnih n>k. ZAHVALA V dvainšestdesetem letu nas je zapustila naša draga žena mami, babica tašča hčerka sestra in teta MAJDA TRATNIK rojena Sršen, iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem somdnikom. sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaljc, podarjeno cvetje in sveče. Lepa hvala kaplanu Tonetu Česnu za lep poslovilni obred, pevcem za ganljivo petje, trobentaču za lepo odigrano Tišino in vsem, ki ste jo imeli radi tei ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poli. Vsi njeni V SPOMIN Sedemindvajsetega julija 2002 si nepričakovano in za vedno odšel od nas. Spominjanu) se le in te pogrešamo. Ostal boš vedno v naših srcih. JOŽE DEBELJAK 1927-2002 Hvala lepa vsem, ki obiskujete njegov prerani zadnji dom. Tvoji: žena Marija sin Zoran z ženo Bredo ter vnuka Rok in Miha »Ne jokajte na mojem grobu, le lilio k njemu pristopile, spomnile se. kako trpel sem m večni mir mi zaželite,* ZAHVALA 19.06.2003, na praznik Sv. Rcšnjcga Telesa je odšla k H< igu. 23.06.2(X)3 pa snu i ji > |k ispremili v družinski grob na Pšali. kot si je vedno želela nasa draga sestra, leta in svakinja FRANCKA ZAJC 9. 10. 1917- 19. 06.2003 iz Domžal Srečni smo. da ji je zadnje težke dneve nesebično lajšalo osebje KARITASOVEGA DOMA Marije in Marte v Logatcu, za kar smo jim zelo hvaležni. Zelo smo hvaležni tudi gospodu župniku Tonetu Komparetu. ki ji je to omogočil, za lep obred ob pokopu in besede slovesa. Zahvaljujemo sc vsem. ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in maše, izražali sožalje in nam stali ob strani. Hvala zdravnici dr, Mojci Zaje Krasevec /.i večletno zdravljenje in dr. Skvarču za zdravljenje in lajšanje bolečin v času bivanja v domu v I OgatCU. Vsem še enkrat iskrena hvala in Bog poplačaj! Sestra Nada v imenu vseh njenih Srce je omagalo, dih je zastal. A spomin nule. dragi ali hO vedno OStat, ZAHVALA V sedeminšestdesetem letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče ANDREJ KLOPCIC Vir, Sončna ul. 7 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Lepa hvala gospodu župniku. Jožetu Tomšiču, za lep poslovilni obred, pevcem za ganljivo petje, trobentaču, praporščakom, nosačema in pogrebni službi. Posebno hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovo zadnjo pot. Z bolečino v srcu: žena Marta, hčerki Marjana in Andreja z možema in vnuki: Erika. Jerneja, Eva in Andrej. ZAHVALA Ob smrti moje drage žene VIKTORIJE SMERKE se iskreno zahvaljujem vsem bivšim sosedom, prijateljem ter znancem za izrečena in pisna sožalja. podarjeno cvetje in sveče. Zahvala tudi pevcem, trobentaču in pogrebni službi ter kolektivu M A" KOCA za podarjene sveče in izrečeno sožalje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. SLAMNIK - julij S003 l'rrnar d.o.o. - strojni ometi, notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 8327 190, 041 642 097 Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 7238 157, 041 322 571 ♦ mali oglasi ♦ mali oglasi ♦ mali oglasi ♦ mali oglasi ♦ Servis šivalnih strojev s.p., Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Tel.: 01 7227 897 Nudim instrukcije matematike za osnovno šolo, srednjo šolo in priprave na maturo. Tel: 01 7214 316, 031 709 214 Oddam gostinski lokal v Tunjicah. Tel.: 041 647 524, 031 647 524 Oddam gostinski lokal v TUNJICAH tel.: 041/647-524 031/647-524 l^l^l-\T?!v \ \ R -\T.-\ Testenova 69,1234 Mengeš GSM: 070 684 178 e-mall- elshop@siol.net http://www.elshop-sp.si PROGRAM VRATA: GARAŽNA-SEKCIJSKA in ROLO, INDUSTRIJSKA, DVORIŠČNA in ZAPORNICE PVC in ALU OKNA ROLETE in KOMARNIKI KLIMATSKE NAPRAVE za objekte INVALIDSKE PLOŠČADI TRGOVINA um® mov ŽENSKA M □ DA ZA MLADE Na Rodici poleg pivniee Adam Ravbar PDSEZDNSKA RAZPRODAJA'30% Delovni čas: pon-pet i Sh - l Bh, sobota 9h - l 2h, Kettejeva 4, Domžale PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek tm STEKLARSTVO IRMI HOMEC DOMŽALE 01/721 5717,01/722 7089 ISDN 01/722 89 97,01/722 8998 ALU in PVC okna in vrata izdelava termopan stekla brušenje stekla in ogledal izdelava izbočenih stekel peskanj« stekal fuzije - vitraži uokvirjenje slik Novi 6-komorni profil IDEAL6000 širine 80 mm • Strokovna vgradnja in garancija 10 let • Ugodne cene - zimski popust! S0Tl£fl -vaša idealna okna in vrata! Valter Satler s.p., Slovenske Konjice, tel. 03/759-09-50 p.e. Ljubljana,Tržaška c. 135, tel. 01/242-55-47 p.e. Izola, tel. 05/642-10-80 p.e. Zasavje, tel. 031 755 833 !!! NOVO !!! 2 LETI GARANCIJE 06 menjavi staro za novo pri tfDI motorjih prihrane^far do xsw£ do 534.000,00 srr PICASSO DO 607.000,00 SPT HfL'Ki.l'HgO DO 346.000,00 SIT Ak\cija vttjaza vozilaUtnik\2Q0.\ iti velja do razprodajeiv zalog aii do 30, 7. MMi Vrednost rabfjtnega vozila se obračunava po tabeli 'f'.urotaj(. POPUSTI PZJ C5 500.000,00 SIT O 168.000,00 SIT ZATODfETJA J11M&E!!110% CITROEN Avtomerkur d.d. BTC, Šmartinska 152 1000 Ljubljana tel.: (01) 541 2000 e-mail: salon.citroen@avtomerkur.si Samova 14 1000 Ljubljana tel.: (01)4347 660 Pokazali vam bomo, Kil pulili IUZIII V octu p i li 11 d i livu z vlaganjem v dolgoročen projekt... TERME SNOVIK S^ET TERMALNIH UŽITKOV Oplemenitite svoj denar z dobro naložbo! Investicija v izgradnjo Term Snovik - Kamnik predstavlja močan zagon turizma in podjetništvu nasploh, tako v Tuhinjski dolini, kakor v širši občini Kamnik in ljubljanski regiji. Pomoč države omogoča, da so podjetniška merila uspešnosti investicije na ravni, ki investitorjem prinaša tržno zanimive donose. Za vse nadaljnje informacije pokličite na telefon 01/722 04 70 e-mail: info@hks-domzale.si Recepcija: Snovik v Tuhinjski dolini TERME Telefon: 830 86 31 I^%m r||T Restavracija Polt.tka: 830 86 32 ^l^lVj V I IV Uprava: Molkova ... 1240 Kamnik sVet TERMALNIH UŽITKOi/ lerrne.snovik@zarja-kovis.si Nekateri plujejo čez širna morja, da bi našli srećo Sreča pa ostaja doma Svet termalnih užitkov; svet zdravja in veselja vas pričakuje" vsak d.in: ob ponedeljkih, torkih, četrtkih m nedeljah od 9.00 do 20.00, ob sredah, petkih in sobotah od 9.00 do 22.00. NOVOSTI LETOŠNJEGA POLETJA: w zunanji bazenski kompleks z. nad 500 m2 vodnih površin O rekreacijski bazen s plavalnimi progami, 80-metrskim toboganom, vodno drčo, lopovi in drugimi vodnimi atrakcijami Z otroški bazen z drčo, ježkom in dežnikom O cofolalnik za najmlajše O restavracija Potočka s ponudbo slastnih jedi za vse okuse 3 povečane garderobe in nova recepcija e v lera DUDA I IMA PONUDBA: iVIASAŽNI SAI.ON s pestro ponudbo ročnih masaž: anluelulitna masaža, limfna drenaža, refleksna masaža slopal, antistresna masaža ... Ne spreglejte: klasična ročna masaža nič več 2.900, zdaj samo 2.500 SIT. AKTIVNOSTI VVOD1: plavalni tečaji za odrasle in otroke, skupinska vadba v vodi (od ponedeljka do petka ob 10.00) ZA OTROKE: praznovanje rojstnega dneva \ družbi prijateljev in prijaznih auimalorjev v bazenih in restavraciji Potočka, SPL LJUBLJANA d.d. POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI IN INŽENIRING FRANKOPANSKA18u, 1519 LJUBLJANA • UPRAVLJANJE • INŽENIRING • PROMET IN POSREDOVANJE • ZEMLJIŠKA KNJIGA Kot vodilni in največji upravljalec stanovanjsko poslovnih objektov v Sloveniji, smo prisotni tudi na območju Domžal Informacije na telefon: 01/47 36 811, 47 36 866; fax: 23 11 139 E-pošta: spl@spl.si ; http://www.spl.si AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI: Miklošičeva 18, 1519 LJUBLJANA Telefon.: 01/30 02 740; 041/558 683, 863 208; fax: 43 23 108 E-pošta: agencija@spl.si; http://www.spl.si varno kakovostno certifikat št. 060 ISO 9001 OPTI BRIGITA Bijkovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: - okulistični pregled - veliko izbiro okvirjev - kakovostnih stekel - sončnih očal Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota zaprlo center ooi www.avtocenter-subelj.si Popust do 250.000 SIT aH oprema? Že od 2.954.280 SIT mjetrdc Že od 2.618.181 SIT •}• m ELANTRA ^ Popust 120.000 SIT Že od 1.682.650 SIT GatL furi«| ■ y KREDIT NA POLOŽNICE -v:- BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: telefon: 01 72 16 221 SERVIS: telefon: 01 72 15 666 Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo v.nn veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice. Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE VASA POSEBNA ZELJA! Vi prinesete sliko, mi po njej naredimo torto! Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: telefon: 01 72 16 221 SERVIS: telefon: 01 72 15 666 VHOfcEKRVNO POTOVANJE i ZE OD 5.560.987 SIT 2 MESECEV STARO ZA NOVO o.o. PODJETJE ZA GEODETSKE MERITVE Sprejemamo naročila za geodetske storitve PISARNE Kranj, Radovljica, škofja Loka in Ljubljana Pot k sejmišču 30,1231 Črnuče, tel. 01 563 14 92 K/IRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša. Domžal. Trzina, Kamnika in Vodic • Slovenska cesta 24. 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986.72-30-987 Fax 01/ 72-38-0)5 Vse za vaš avto dobite v SIMAXU miriti A Kamnik Masljeva 11, 1230 Domžale tel 01 724 16 56, faks 01 724 26 91 Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) tel 01 831 17 96, faks 01 831 17 89 www. simax-slo. com — Prtljažni kovčki "AVTOCITY" • akumulatorji • filtri • ol)a • zav. sistemi • izpušni lonci • deli podvozja • prtljažniki veliko dodatne W že za 33.000 SIT 1 opreme za vsa vozila • jermeni • avtokozmetika MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV ■ PRIŠLA J€! v Blagovnico Vele Domžale pon. - pet. 3.00 - 20.00 sobota 7.30- 17.00 Diskont oblačil in obutve do 30%. POSEZONSKA ¥>ZPRODAjP-poletnih oblačil od 21. JULIJA do 11. AVGUSTA 2003 Vele d d, Ljubljanska 64, Domžale POPUST od 21. JULIJA do 8. AVGUSTA 2003 Blagovnica Vete Domžale in Kovinar Domžale pri nakupu kamp opreme pri nakupu ^ in vrtnega pohištva kosilnic in koles 30% io% POSEZONSKA o>ZPRODA3h obutve od 21. JULIJA do 11. AVGUSTA 2003 40% cene na oddihu VELE Izdelki so vam na voljo v vseh živilskih trgovinah Vele.