Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. vmč KOT VA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA* ro poŠti naravnost na SVOJ DOM (ixvuatfi 2 Čitajte, kar Vaa zanimS Ti Telephone: CHeltea 3-1242 as HrtMMl dua »latter September 25th. 1940 at the Port Office at New lark. X. Y„ under Act of Centre« of March 3rd, 1879. No. 96 — Stev. 96 ---i NEW YORK, THURSDAY; MAY 15, 1941 —ČETRTEK, 15. MAJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. fESSOVO POSLANSTVO Angleži in Nemci so istega mnenja glede mirovnega poslanstva Rudolf Hess je pobegnil iz Nemčijo kot prepričan poslanec. mi rti in se je v tej lastnosti hotel srečati s svoji in športnim poznancem vojvodo Hainiltoiiom. Itt Hess je re> pristal na 'Posestvu vojvode Hamiltona. Jless jo pokazal zemljevid, na katerem je z modrim svinčnikom označil smer svojega poleta in je tudi s svinčnikom zaznamoval krog okoli kraja, kjer se nahaja posestvo vojvode Hamiltona, iz cesar je razvidno, da je na vsak način hotel priti v stik s Hamiltonom. Berlin sam priznava, da je Hessa napotila k skrivnostnemu poletu edina misel: mir. Mislil je namreč, če bo Angležem pojasnil "resnico", tedaj ho dosežen mir in preprečeno bo klanje, v katerem bi se dva velika naroda — Anglež in Nemec — raztrgala na kose. Nemško časopisje tudi ne kaže nobenega sovraštva do Hessa ter zatrjuje, da je odletel samo kot "mirovni poslanec'* in se je hotel vrniti v dveh dneh, ko bi prepričal Angleže o "nespameti" njihovih vladarjev. Nemško časopisje tudi trdi, da Hessn niti najmanj niso znani vojni načrti nemškega) generalnega štaba. Vedel je samo, da so vsi načrti izdelani za dosego enega in edinega eilja : uničenje Anglije. Iz pisem, ki jih je Hess poslal raznim svojim prijateljem je razvidno, da hoče doseči mir samo s posredovanjem vojvode Hamiltona in nekaterih drugih angleških poznan-<-fv, toda ni imel namena sestati se z Winston Churchillom. Poleteti je nameraval nazaj v Nemčijo z 'bencinom, ki bi mn ga dali Angleži. 1 less je dober Nemec in je bil obseden z mirovnim poslanstvom," trobi propagandni minister dr. Goobbels v nemškem časopisju, "ter je odletel na drzno pot, da doseže sodelovanje med dvema velikima germanskima narodoma—Nemci in Angleži. Njegov čin je vodila samo velika ljubezen do Nemčije in bojazen, da bo Anglija uničena." Dalje trdi nemško časopisje, da je Hess želel, da pridobi vojvodo Hamiltona, s katerim se je seznanil leta 103G v Berlinu ob priliki olimpijskih iger, da v Angliji vodi mirovno gibanje. Zato je tudi pristal na njegovem posestvu na Škotskem. S seboj ni nesel ni-kakih načrtov za mir. Tz Nemčije ni pobegnil iz strahu pred Hitlerjem, temveč samo v trdni veri, da 1 »o mogel privesti do miru. V Nemčiji je tudi pustil ženo in malega sina, ki bi ju lahko vzel s seboj, kajti 'ijegov aeroplan je imel prostora za tri ljudi. Nameraval ie samo doječi svoj namen in *nikarji Kooseveltu' — ne more mobilizirati vprašanja, na katera dobivajo! svoje industrije in jo pripra- zelo originalne odgovore. viti k najvišji produkcij i, ako Zdaj je" bila ta avdienca že dovoli delodajalcem, da plaču- • trikrat zaporedoma odpoveda- jt»j0 .60 dnevno. Plača je bila zato nižja, ker so po južnih državah življenskc potrel>ščine cenejše in ker je jugu transportacija premoga dražja. Lewis je zahteval enako plačo za vse premogarje. Južni operatorji niso hoteli o tem ničesar slišati in so zapustili konferenco. Slednjič je posegel predsednik Roosevlt vmes. Določeno je bilo, naj se premogarji vrnejo na delo, pogajanja med unijo in južnimi operaci ji naj se pa nadaljujejo. In tako se je zgodilo. Pogajanja so se nadaljevala, uspeha pa ni bilo nobenega. Južni operatorji namreč pod nobenim pogojem nočejo plačati svojim delavcem toliko kot iim plačajo njihovi severni tovariši. Naposled je Johna »L. Lewi-sa minila potrpežljivost. Južnim operatorjem je poslal ultimatum : — Co v teku tega tedna ne sprejmete naših po-| go je v, bo v ponedeljek speti odložilo vseh 400 tisoč kopačev mehkega premoga svoje o-rodje. j DELOVANJE JUGOSLOVAN. CETNIKOV ('asnikarskemu .poročevalcu | Ravu Broeku so voditelji srbskih in črnogorskih četnikov povedali, da so Ante Pavelica, ki je zasnoval umor kralja Aleksandra in razglasil 44svobodno Hrvatsko", obsodili na smrt. Poleg Paveliča so na 44smrtnem" seznamu še Slavko Kva-ternik, katerega je Pavel ie i-meno val za ministrskega pred sednika svobodne Hrvatske, bivši jugoslovanski minstrski predsednik Cvetkovič, vnanji minister Cincar-Markovič in 14 hrvatskih politikov v Za-grobu, Osjeku, Sarajevu in Mostarju. Četni ki so izdelali natančen načrt za umor Cvet kovica in Cincar-Markoviča, ko sta iz Beograda prišla v Sarajevo. Nek vodja četnikov je rekel: "Cigan (Cvetkovič) in Cin-car-Markovič bi morala biti u-bita že -T. marca, toda general Simovič ima rpremeliko srce in je vedno upal, da 1>o dobil na svojo stran opozicijo. Preobrat je popolnoma uspel in Simovič je pustil Cvetkovi-ču in Cincar-iMarkoviču iti, ko sta mu obljubila, da se bosta umaknila iz politike. Simoviča je mogoče obsojati samo zaradi tega, ker je bil preveč dober in premalo vojak. 4 4 General Nedič je hotel u-ničiti Cvet kovica in Cincar -Markoviča že v novembru," je rekel cetniški vodja,4 4 Toda Nedič je bil odstavljen kot vojni minister, ko so italjani bombardirali Bitolj. Vendar pa je ob nemškem vpadu poveljeval južni armadi. "Simovič ipa je priporočal opreznost in je zavlačeval, poveljnik zračne sile general Bo-ro Mirkovič, ki je izdelal načrt za strmoglavi jen je vlade 27. marca, pa ni bil pripravljen strmoglaviti Cvetkoviče-vo vlado. Preobrat je bil sklenjen že tretji teden v februarju, toda Simovič je odlašal, u-pajoč, da bodo vlado strmoglavili komitaši ali pa narod sam. Stari komi taški poveljnik Kosta Pečanac je že dal ukaz za Cvetkovičev in Cincar Markovičev umor, ko sta se vrnila z Dunaja, ko mu je bilo sporočeno, da je Simovič pripravljen vdariti. 44Naša naloga sedaj je," je nadaljeval četnik, 44da obračunamo z izdajalci Paveličem, K v a t eni ik om, C vet ko v ičem, Cinear-Markovičem in drugimi. Ko bomo uničili vse te, bomo mogoče izgubili enega moža ali dva, pa nič več. Uničili jih bomo tako gotovo, kot bomo premagali vse sovražnike in postavili svobodno Srbijo." Lewis se ne šali, in bo nedvomno izpolnil svojo pretnjo. Zaenkrat je vse odvisno od južnih operatorjev. Sovjetski [poslanik poletel v Moskvo I z Sofije je poletel v Moskvo z letalom J. Larišev, sovjetski poslanik pri bolgarski vladi. Dobil je brzojavno naročilo, naj se takoj vrne v rusko glavno mesto. MORILEC CVEK PRED SODIŠČEM Detektivski poročnik je prečital izjavo, ki jo je podal 23 letni morilec takoj po svoji aretaciji. — V sodišču je bil tudi mož umorjene Catherine Papas. Y newyorskem okrajnem sodišču se nadaljuje proces proti Josephu Cveku, 23 letnemu postopaču iz Harrisburga, Pa. ki je po svoji aretacij prizna', da je omamil in oropal nad trideset žensk, 22 letno Catherino Pappas pa zadavil. Cvekovo izjavo je prečital v sodišču detektivski poročnik Edward W. Byrne. — Objel sem jo (namreč Pappasovo), — je čital poročnik, — in ona je zakričala. Za-graibil sem jo in vrgel na tla, nakar se ni več ganila. Vzel sem ji robec iz ust, jo parkrat udaril. Bila je mrtva. Zdi se mi, da sem jo bil prvič prehudo objel in jo zadušil. V poroti so sami moški, ki so z grozo poslušali to izjavo. Z grozo jo je poslušal tudi mož umorjene Catherine, postaren grški trgovec Pappas. Edini miren človek v sodišču je bil morilec. Sedel je brezbrižno ter od časa do časa kaj za šepetal svojemu zagovorniku. Cvek se je pri svojih "podjetjih" posluževal naslednje metode: f Na samotni cesti v bližini New Yorka je prosil avtomobil ista, naj ga pelje v mesto. Pripovedoval mu je, da ima dobro službo in ga naposled prosil, naj mu posodi petde- set centov. Dejal je, da mu bo denar v prvi priliki vrnil ter ga tudi prosil, naj mu na kovček papirja napiše naslov ter posojeno vsoto. Opoldne, ko moža ni bilo doma, je Cvek pozvonil. OdipiHa mu je žena, kateri je pokazal moževo pisovo in ji rekel, da je prišel vrnit'denar. Žena ga je ypustila v stanovanje. Tekom pogovora, jo je zgrabil za vrat, jo omamil, posilil in oropal. Kako je prišel v Pappasovo stanovanje, je še vedno zago-netka. Pappasa ni namreč prej nikdar videl in tudi njegove žene ne. Proces proti morilcu bo najbrž še tekom tega tedna zaključen. CIO bo zastopal Brewsterjeve delavce Narodni odbor za delavske odnošaje je odredil, da ima cio r nited Automobile Workers unija izključno pravico zastopati pri kolektivnih pogajanjih delavce Brewster Aeronautical Corporation v Long Island City X. V. Moški v Zdr. državah Urad za ljudsko štetje poroča, da je bilo lani v Združenih državah If milijonov 717 tisoč 411 moških, starih od 1K do 35 let. Koliko jih je med njimi poročenih, pa .poročilo ne omenja. .— Žensk je v Zdr. državah nekoliko več kakor moških. SLOVENCI V SIMO. VICEVI VLADI Centralni tiskovni urad v Washington u poroča: Kot član vlade v lastnosti aktivnega ministra je v vladi general Dušana Simoviča dr. Miha Krek, eden najzaupnejših in najznamitejših sodelavcev pokojnega drja. Anton Ko rošea, kateremu je sledil pokojni dr. Kulovec. Dr. Miha Krek spada v vr sto najmarkantnejših osebno sti slovenskega političnega življenja ter se ima za enega izmed prvakov slovenske Ijnd ske stranke. Zaeno z dr jem. M. Krekom so nekje na Bližnjem Iztoku tudi drugi slovenski prvaki, ki tvorijo elito slovenskega političnega sveta. Med njimi ji-tudi bivši minister Franc Snoj potem glavni urednik ljubljanskega 4'Slovenca" in eden najboljših n vodnika rje v za zuna-;o politiko v jugoslovanskem tisku dr. Kuhar. Z omenjenimi slovenskimi voditelji je tudi znani slovenski javni delavec Frane Gabrovšek.- Rudolf Hess ItaHja bo vladala Hrvatski Diplomatski krogi poročajo, da bo letos pričel vladati Hr-\^itski kot kralj nek italijanski pri ne. Ravno tako se poroča, da bo 20. maja določena meja med Italijo in Hrvatsko. Dalmacija do Splita bo pod Italijo. — Split bo prosta Inka, obrežje od Slplita do Dubrovnika z Bosno in Hercegovino pa bo pod hrvatsko vlado. Pred dvajsetimi leti je dal neki južnoameriški bogatin u-niverzi v Monakovem precejšnjo vsoto denarja, ki naj bi bila nagrada za najboljši odgovor na vprašanje: "Kakšen naj bo mož, ki .bo zmožen rešiti Nemčiji povojne mizerije t*' Tekme se je udeležilo mnogo študentov, nagrado je pa dobil spis, v katerem je 'bilo rečeno : — Mož, ki skuša rešiti narod, se mora v skrajnem slučaju poslužiti tudi sovražnikovega orožja: sovražnikovih metod, spletk in demagogije; v slučaju potrebe s*e ne sme plašiti prelivanja krvi; za dosego svojega cilja naj bo pripravljen žrtvovati tudi še svoje najbližje prijatelje. Opis, ki je dobil prvo nagrado, je sestavil takratni študent Rudolf Hess. ?j'a model bodočega nemškega diktatorja si je izbral takrat še malo znanega voditelja majhne nemške stranke — Adolfa Hitlerja. Dvajset let je poteklo izza tistega časa. Hessove preroške besede so se izpolnile. Hess je bil priča Hitlerjevega podviga ter je bil celih 20 let Hitlerjev najboljši prijatelj, njegova desna roka. Celih dvajset let je vršil v nacijski stranki tisto naporno podrobno delo, za katero je bil Hitler preveč nestrpen. Nekateri ga skušajo označiti za konservativnega oziroma za zmernega nacija- kar r>a nikakor ni bil. Hess je nacist z dušo in telesom^ Žide je mogoče še bolj sovražil kakor Hitler. Bil je zagrizen nasprotnik krščanstva ter eden ustanoviteljev nove nacijske vere, ki si prisvaja stara germanska božanstva. Sovražil je boljševike, s Hitlerjem se je pa strinjal, ko je sklenil baje iz zgolj političnih razlogov s Stalinom znano po-godlbo. V Nemčiji, oziroma v nacijski stranki je zavzemal tretje mesto. Bil je takoj za Hitlerjem in Goeringom. Prejšnjo soboto se je pa zavrnila ena največjih senzacij sedanje vojne. Nad Škotsko se je pojavilo nemško vojno le- talo. Iz letala je skočil mož s padalom ter pristal na posestvu angleškega vojvode Hamiltona. Rekel je v dobri angleščini, da se piše Horn. Ker je imel nogo v členku zlomljeno, so ga odpeljali v bolnišnico. Tam so pronašli, da je Rudolf Iless. Angleška vlada je poslala v bolnišnico uradnika zunanjega ministra, ki Hessa osebno pozna. Ogledal si je bolnika, spregovoril ž njim nekaj be sed ter izjavil, da govori možak resnico. Nastane vprašanje, na katero ne bo mogoče tako zlepa odgovoriti: — Čemu je Hess to storil? Kaj je ozadje te senzacije? Kaj je napotilo vodilnega nacija, da je vzel s seboj svoja osebna izkazila in foto grafi je, sedel v Angshurgu v nemško vojaško letalo, odletel nad Angleško otočje ter se na Škotskem spustil s padalom na tla? Letalo je imelo samo dovolj gazolina, da omogoči doseči Škotsko. Ko je bil nad posestvom lorda Hamiltona, se jo izkrcal s padalom. Predno je to storil, je pognal letalo v najhitrejšo brzino, da je potem silovito treščilo v tla. Nekateri so domnevali, da se je spri s Hitlerjem, se zbal njegove jeze in maščevanja in pobegnil. Drugi vedo povedati, da je bil namenjen na Irsko, kjer se ie hotel pogajati z irsko vlado glede nemške okupacije in protektorata. Mogoče je prinesel v Anglijo Hitlerjeve mirovne pogoje? Mogoče se je osnovala v Nemčiji kakšna nacijska skupina, ki se skuša iznebiti Hitlerja ter je pooblastila Hessa naj se začne pogajati z angleško vlado? iMogoče je skušal priti v o-sobni stik z zastopniki pete kolone na Škotskem, jim dati potrebna navodila ter se nato vrniti v Nemčijo? Domnev je nešteto, toda niti ena se ne zdi pravilna. Angleži bodo skušali izvedeti od njega čim največ mogoče. Vprašanje je, če bo govoril resnico. tLAS KlftOB X" -Hew Tori Thursday, May 15, 1941 - .* GLAS NARODA" 1 »T Mitrtr Ntlhlli CMfMr, (A Corporation), rrtik lakaar. Prealdeat; J. Lupaba. Sec. — Place of bralne« of the f tbwe orSrm: 21« WEST 18th 8TBIR, NEW YORK. N. T. 48th Year *Olu Naroda" I« Babacrlptlon 7early every day except Saturdays. Sunday« a ad Holiday*. $«.—. Advertisement M Za celo leto velja Ust aa Ameriko la Kanado It-—; «a pol leta $3.-; aa tet rt leta 91-90. — Xa New York aa celo leto $7.— ; sa pol leta $8.80. Ea taoaeoMtvo aa celo loto «7.—; ta pol leta tSJtO. "Olas Naroda" Uhaja vsaki dan IcvtemSl sobot, nedelj lit praialkor. "GUB NA KODA," tli WEST 18th STREET, NEW fOBK, N. Z. CHelaoa 1—1241 Newyorski odmevi V- - ' ;-KEftZE - USODA SPANSKE l>'to> so Xemci najmanj trikrat naročili generalu Francu, nuj spravi Špansko v vojno. Španski diktator so je izgovarjal in otxitavlja!. Co s»' vojna sreča Neinč i je nepričakovano no nagne na dru^o stran, bo Hitler Franoii še enkrat /Jtpovodal, in K ran-eo se 1«» breai>ogojno vklonil. Recimo, da se Hitlerju po>reči zavzeti Sueški kanil1!. V t»'in slučaju Im■ |N»trchoval v okolici (Sibraltarja topove in letala, da zapri« Angležem izhod iz Krodozeinlja. (ribraitarska počiua jo preveč utrjena, da bi jo bilo mogoče prej kot v šestih mesecih zavzeti. Z nemškimi topovi, letali in submarini j»> pa mogoče zapreti gibraltarsko ožino, tla bi nobeaa angleška ladja lie mogla skozi. Uspeli ipri Suezu bi bil znamenje za zavojovanje Španske in Portugalske. Velikega pomena bi 1>W pa tudi nemški neuspeli, ker bi izpričal angleško neranljivost v iztočnem delu Sredozemlja. S precejšnjo gotovostjo se <• m* mogli vzdržati drugače kot s 'pomočjo bajonetov. S tem, tla je Faneo trikrat zavrnil Hitlerjeve zahte-vo, .si j«' utrdil zaupanje pri španskem narodu. <"'e Im) naposled moral Hitlerju ugoditi, bo -španski narod vedel, da tiru ni ostajala nobena druga pot. Prihaja cas, ko je treba, «la govorimo jat-^io in glaspo o vf-fin, kar jc t. nami in kar je bi o ckoli nan Sam spadam med idealiste, vidim pa, da je treba kdaj pa kdaj priti na trdo zenjljo in gledati stvari tako. kakor so. . Vzemimo idejo >11 croslovalist va.^ Ne vem sicr. kdaj in kje se je redilo, mislim pa, da je piiš4a~ velikim Napoleonom. Ka _ wut> 25 reoto^. katerega so stavili Jugoslovan-1 ^ ^ki rodoljubi vse svoje nade. i To se jo razvijaio zlasti po bal-j zato njegov naslednik Ferdi-knoskih vojskah, ko je bila nand. On je imel v načrtih, da Turčija prouimgaoa in pognana bi se napravilo iz Avvtro-Ogr tja, odkoder je prišjf«. 1 " " " iT ret ji narm 1 so bi\ Hrvatje. (V t ud i so imeli nekaj navdušenih Jugoslovanov med sabo. so Poročila iz naše staro domo-' vine so redka in netočna. L? toliko vemo, da je LaJi pograbil zapadni del Slovenije, najbrž vso bivšo Kranjsko.Štaje.r-sko so je polastil Hitler. Nekaj Belokrajine je pripadlo svobodni" in "neodvisni" hrvatski državi. Vftsti v angleškem časopisju tn*be vozili njegovi tanki, topovi in trnek i po čistem in po gladkem . . . Pa je bil ves ta denar jm- vendar pri n.iih ni nikdar ta smrt in ž njo prva svetovna ideja tako vdonvičila, katkor j vojna. Tdeja jngoslovanstva jo reci'mo med nami. Vzrok je bil bila dokaj živa in videli so v! na jveč to, ke.r so spadali poli-jnji rešitev, ki je v omejeni ob-tično pod -Nfadjare,, kateri sojflvi tudi prišla in nam prine-znali splotikariti tako, da je-na- sla Ju ros avi jo. . o bila prva težava za nas. A to ni bilo v-e. Ko >o|»<*P«trobnem proč vržen, in la začeli j»olagati teme'je skupni državi v ibeogi-ajski skupščini, tvx1 izgubljal vse svoje -ile v bojih za svoja prava. Rdina i-zjoma m«d njimi so •bili d alnjatinski in istrski Hr-v;vt.io, s katerimi so za-stopni- Ideja jiu,oslovan-tva jo to- ški narod je moral na ta račun »precej p rest rada t L O razsnlu Jugoslavije smo brali vsakovrstna poročila. Jasno slike pa najbrž š«. dolgo ne bomo imeli. rajalo se jo vprašanje jezika in'ki naši delali v dunajskem par- |pii>avc Kaljen -zik naj vzproin^eriv« in kako pišemo. Bilo jih je precej, ki so zastopali umen je. da bi začeli z enim jezikom za vso Jugoslovane. Najvtn'ji zagovornik te iunaju in začel se je donci. Njihovi kraj: v sovot-nov dan ne samo za nas, am- ni Tra*ciji so bili ra7>deljeni pak za vso Evropo.. lOd tegm lota dalje smo se Sovenci razvijali nepretrgano ko samostojen narod. Vendar pa jo bilo dokaj porodnih bolečin, začelo »so je mr.ogo in je takorekoč propadlo vse do leta 1880. Sole od toga li ta knomo neprotrgan razvoj našega kulturnega dela. Tn iugoMovanstvo* Bilo je nekje gloiboko skrito. Le nekaj posameznih velikih mest nas je od časa ido časa spomnilo da -mo en narod, da moramo iskati rešitve samo v skupnosti. Največji zagovornik te idejo je bil Strosmaver, škof v T)i;i'kovenv. Vendar pa ni bilo posebnega odziva od nobeno strani. Za-knj bilo je tako, da stuo bili Jugoslovani premoč porazrv. Co je bil stari Franeelj na tronu prestar, da bi vedel, kaj je to, se je živo zanimal I Začeli .-o se veliki boji v beograjski skupščini — boji, tra-jajoči deset let, ki so so končali s tem, da je hi! vodja Hr-jvatov ustreljen, zbornica raz-puščena. stranke pr» povedane. I'voden a je bila diktatura poflj vetVtvoin pokojnega Aleksan-dia. Po njegovi snn ri so je ta diktatura nekoliko omilila, časopisje mi jo pričalo, da se jo pokazalo takoj, da lopa ideja jugoslovanst\rt no bo in#ela praikličnih tal Srbi, ko največji in najmočnejši so za- htevli vso zase. Hrvatje soj Nekateri pravijo. da sta zahtev; I i — če že ne vsega.''pa \ Cvetkovič in Markovič naine-v-ejedno dovolj zase. Tn mi noma zanemarila mobilizacijo rej dosegla svoj višek za časa jS'ovenci? Zahtevati niono mo-' jiTgoslovanske armade. Drugi p» ve svetovne vojn Nikdar! ker nas je premalo. Nli 'zatrjujejo, da je general Simo. nismo bili tako visoko, kakori kazalo drugoga. kakor ■ t i •• • i . . , P m Klicna Jugoslavi ya je ka- bli ka, kai smo pratv za prav. k . , , ^ , . ; . , zara ta«ko-le lice: Srln so uve- oziroma, ikai na.i postanemo. .. .... ^ . , ^ j . • i i - havl lal i svr.ie. Koder smo poti Sami smo prenrajhni, da bi . * ... . , . rajno Avstrijo imeli poprej megli živeti. Ah naj so posr- ... , .. * ,' ,.■ , . ' . nenfsko. uradnike, tam smo h.ii poto- tla se j>oiugos!ovan.'n(t) m na .. T . .. . . 1 • , , v, . • vali v Jugoslavijo, je bil — vzpreiinemo srhonhrvaski je- 0 r , - - * ... . . . ' J .. . , . Si*b. In dinigi m tictji in ta- zik, ni tlimo vso tako. tla iz- , -vi i* • i-i ... ko naprej. Koderkoli je bilo g!nemo, eo v prvi generaciji r , ... , . . . , . 1 maio boljsecra k ni na. tam je bil ne. pa v dragi. prb iKatolKŠ-ka etranka je žago-j Ko som bila leta 1!>27 doma, varjala slovenstvt*. To smo in sem -e sestajal bugega ne nvorcnio biti, že radi tega ne, ker drugega ne znamo. Jugoslovan s t vo naj torej ne pomen ja drugt'gft. kakor to, lifpa knjiga |je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše ^domove, ji «t* . . . tFinigar) =T ZIYI VIRI Spisal IVAN MATIČIČ Knjiga je wrojevrsten pojav ▼ slovenski književnosti, kajti ▼ nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v «tarem slovanstvu do današnjega dne. Knjiga je verno srcalo naSega življenja in trpljenja, in kdor jo prebere bo vedel o SLovencih več kot mu more nuditi katerokoli nafie zgodovinsko delo. DED — je ZEMLJO otrebil. zaral OCE — jo je posejal in gledal bujno njeno jraat SIN- je aorel med teikim klasjem VNUK — se Jo dvignil prati besu novega 13 POGLAVIJ — 413 STRANI V PLATNU VEZANO *2. Poštnina plačana Avtor knjige je IVAN MATlČlC. ki je spisal splošno znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH K N JI iG A R N A "Glas Naroda" 21« WEST lttk STBHBT «W lORE, N. I. z cvkadt n is k o ^ iali smo sti o Jugoslaviji. Zdeli so se (Nadaljevanje na 4. str.) Leta 11)18 so nos'ili pred seboj belo zastave in delili med prebivalstvo ti>kano kraljevo obljubo, da bo novi gospodar štoval jezik ter in na- ncVidinoin » azpravljali smo vji|lo naroda, da ne 1*J noben V JUGOSLAVIJO ni več mogoče pošiljati denarja. Ta odredba pa bo samo začasno v veljavi. Se vedno pa je mogoče pošiljati denar v Italijo. : DARILNE POSHJATVE V ITALIJO V LIRAH* M L» ...... IMS 5M LIK ..... $31.75 1M LIB--$ 4.85 10N LIR--$43.00 2M LIB---$ fJM MM UR---$85.0« 300 LIR ----$135« ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, pri. poročamo, da se vse darilne po&iljatve posije potom CARLE ORDER. Na ta način jo denar najhitreje izplačan. — Za Cable Order Je treba posebej piažaU 81.- ' -j* V sled raimer v Evropi nI mogoče v Italijo nakazati dpmrjft .y DOLARJU*, temtal ipmo« lirah. SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNlill ODDIHI J tt 216 W«st 18th 8irMt, York ■i Slovenoe zaradi naro4no>ti preganjan, da bo sloveiiskeinu narodu »zajaiiToen kulturen razvoj. Naši lahkoverni ljudje so verjeli. Kakorhitro se pa Lah list a novi I na naših t.leh, je pokazal. kaj zna. Kriviee, ki so se godilo primorskim Slovencem, ni treba posebej naglasa t i. Saj ^e ni samo enkrat, pae pa veekrat ves eivilizirani s\et zgražal nad njimi. Prejšnji inesee so spet prišli Lahi tako kot pred triindvajsetimi leti: z godbo, zastavami, obljubami, »ladkimi jeziki in priliznjenih obrazov. Sloveneem so obljubili svoboden kulturen razvoj. Oba jezika—slovenski in laski — bosta pred oblastjo veljavna. Slovenci ibodo imeli svoje šolei sevedo samo ljudske Šolo. Laški governor bo imel slovensko svetovalce. Tn tako dalje, in tako dalje. ^Toda kdo verjame tem volkovom v ovčji koži! Mogoče ljubljanska gosposka, dnševno zdrav slovenski človek pa ne verjame Lahu. Tn mu ne bo nikdar verjel. Triindvajsetletna britka izkušnja Primowev in Krašev-vmv ga.ja iančlla.- ^ ^ r v "OZK* WJtMPDX"-]UwYoif laki TKuraJay, * May 15, 1941 VBTiHOVCJlN L. iz slovenskih Dopisi m nam vedno iilriiiiH, ker ▼m note BUMJe In m * nM mat rtkoi Med seboj pogovarjajo. t 11 TO IN ONO IZ NEW YORKA bolj prisrčno častitke in pa zo-pot na svidenje! 'Najboljše priznanje twji Mrs. TY<*qe Kovadi, ker se je biez vs;*ke^a dvojna v ve. i k i meri zahvaliti nji, kot režiser Ut.kor neprijetne prvhlade in m«aI, i*>sMwio na Irsloni zalmjiiiki urre. d-j je ee^a prireditev ta .evutrtn iHi trganje. ,> ««. «knd», da jaz nisem ko lepo izpadla. Za u jo so se i u Ji zaprla vra- in*»l vloce Mr Zmm *e je p*»loviU o«l na*; fo to jmt Bila je zadosti dol-sa! F kudi prav. Kotim bo ial ^ tako tla je imela priliko poza to mrzlo in vlažno nestrpni- buli vso -vojo nadarjenost in eo, ki nam n - prinaša drugega, zmožnost in pn tiidi na viha iN A R A V A to-le Vu! tt Frank Vojrta. ta ftiunkih kuUiiniiU primiitev ki mu dani v-e priznanje, tla j«' in dmpfe za ki v, katera, mislim |ml tr te navihaiike. ki je sede- da je Iti M v velikem Xem* Vor- la na zalvriju, takt* dovršeno ki» zadnja |»t«*ti»kJo ii*-il«-!j<; v rr^il sv«ii(i vlogo. dvorani >a ov. n»ko «»rkve na; - , , . 4 ... o „j • „ .. - .______ i. «lako «t »Iht vli<- na wm-uHvo * »-lin m »ift-r v iiMlcmtii. I: m. n. i. u • napravila M t s. A luna ('redno |ia kaj vw <*ihiiuii . .. .. . * ; i:,.. . 11 ••Ico^tuk. k« tako «lovr>eiia le; priredit vi, mi rdi imtreb' ... , . , ..... __ » i | v kretnjah d;« bi «*lovek no. Ha iMiiasa iiudo vee |*>- . ... , . . . .....■_, ... W mit I. «1a ima pr»*l m- kij pro- zornoMi. kakor je iui Into itoro - ., ^ ' . . *• •• . • i • »• i*1' ij»»t»aw» iitto ko iti m* takoj «*r»no pr* p^iiji te«te« o priredi-! ... .. J «..: vi .. •> i v pozna, oa j«* ze vet-vrat lia^to- IVl Slov. A«'it^ke Avez »t. H4, ' ki . .Io>«mhihio k«-r larralei kakor tudi vod- . , . ' , .__•___ _ , ■ Nvi-t. mj • taieni nam je in «lo- tvvi te prireditve v polnem ca-j ....... sedaj pnKrit, ki mu nam je pii v v*** predem renje razodela v v!« »ri Iwigale \felhariee, z svoji.it si i (in i m nastopom bogate '•o-podinje, kakor tudi z dovr-:enjent l»e>e(Ki'ln. Zato ž limo da vas še večkrat vidimo. •^furiii. Vii"*krnt preniišljujetn, kje vemb r naši talenti vzamejo toliko dobre volje in potrplenja, de nam pokažejo nekaj, kar snv videli na tej prireditvi, ko so igrali veisek> igro 44Dve nevesti." Da s% igralei naučijo svojih vlog za tako iurro, m-ornjo brez vsak< ga dvoma žrtvovati jako do*ti svojega prostega časa in povrhu toga pa intt*ti še stroške, ki gotovo nastanejo pri številnih vajah. Kaj pa potoni doibi jo v zameno f lo aplavzi od navdnše- po iapadJa fCakor vihIiio, se tudi zdaj ta prireditev S. Ž. Z. št. M kon-rala v |»r|»oIno zadovoljstvo ob-ein-tva. Tudi jaz sem imel |m>-l«*u ki«-ev v>«*ga zadosti Ko "Hti na tako 4 iz grfa. In pre«ltio zavem. Mjiiaele »• ni*l>ilo nikjer; "i j * |jiič listv.iril:- svojo ^hHhi o metli. 1V» t«m neprijetnem doirod-kir >«-in |M>?ovir-fio p-isedel na piazui >t »1i mislim:: t) pnijateljn Starihu pa ne'f) ti salam^nski stoK; na nobe-inoroni več zapisati: S li t. Pokojniea je bila iAng< lo. it«j. lie. donni iz Brezje nega obeinstva. kar je pa le trelskoeiš nn pomoč in jim pomn- il oton o in se Ttblirvi j»o koneani igri v sni*i nič. Zato je prvsrm pohvale vre- grš izvesti težki program. Ravno tako .so laihko tudi po-nrsni ostali igralei. Mr» Fra>nk dno, da se je našel kavalir, kijPirnat, ^^r. John TTrlešek, Mr. je i trna I k i, kakor je Minka Va-letič, podaril krasni šopek .za nien izibomi nastop na odru. Upam. da je šopek še danes ravno tako svež, kakor je Min-k:» Ona ima p»i lahko zavest, da se je izplačalo ob ;tirih zjutraj vstajati, ko se j u čila vlo- (lrU. 'nmrii" bili n;i vzK-jni mizi riiM1JET, ji> na ji«»n»">jS:i, skoro najpof)nlnpJ5a hi'.uifl narave za CELA5 URI'XIXO J K SVI7.I: MLEKo ... fant. k:ik.> **•>•! Sv»— »' . . . Ill^alli«. . . . IISVWU- jmv li«»l življi-nj4- na |»r«»-st«-iii . . . \ nil- ku j»- r**siii."-no /jidoMviijH—knjti, ti-Sii. ntt-šiš zt'ju z n«-pri-tm-rtiiiii oknsoni, «luje inl«*-ko tiuii ztlrarilue snovi, ki jih m* vselmjo unhona <'ien;em. ixlko-■ l«-r j»* |» rišla r Ameriko pre«l l«*t . Z.i-|»u^"-a zalujcčevra •< |»r»i;a Johna, ki jt d«una iz TliiiMce fare pri ZuxemlM'tku. i >tro Antonijo Smei k . se-tro As?iie> Ura^eak in v >tari do • in.v r.i M«.tro Frane-. l»oje in btata Antona. Iln«- maja j#- pr«*iifinil lolni Kr.-kvnr. Hil t»» .-t.ir «2 i dot.v iz IjJubljaite. kj**r fw.baja v -o! rea k»». Bil jt- iz j ..... . . t ti* «le» j«, hiteii kljitmiviiiear. I'ml »Miho-, g-__r i v--*! j t|«:iiv v Aim-riko j« bil knrja«'- na I zi'lnziriri. V Aiitt-riku j- d«»»j*-i leta IIIICS. l^-ta 1»I7 > zaiVI ! iro-tiliit-ko obrt na St. <*!air Ave in K ^'»th St. Co^tilnisko ol.rt je vinlil nekrrj na«! 7 let. Va 'o airili n je bil tudr pri ustanovitvi sh veiv-ke banki- in jk»-teni eden prvih delničarjev. Bil je diioktor sedanje nove slo-*-venl-'ke liamke. Rajni zapušča žalnjoeo soprogo Oarei hio roj. Zonuan, tudi doma iz Ljubljane, sina Ray-ni' uda, ki je uslužben že dolino It t v slovenski banki in tri hčere- Vida, por. Škrjane, Frida, por. Slovar. Carolina, por. \o-vine. V stari domovini za-]/nŠ<"a dva ibrata. 4— Pa (bolo;i in nihieni bolezni je umrl Primož Lemrič. star 50 let. Donia je bii iiz vasi Hor. ('a i i J e, Jean. por. Jevnikar in Rose. brata Vincenta. ^»»-tro •f< Imuno Kristoftd ;i» vee drn-•"ili soi04inikov. Roj«-n .»»• bil v va-i Pod«f» zd pri Žužembi*rkii. poljana v klavnico. l>a, razee-;tVKo b' ta»k luštkan ne biv.*' jPr' Blokah, odkoder je pri-kali -o te in vrgli so kocko za K temu ne morem; drugega pri-jv Cleveland prd .'»1 leti. Zate. o, domovina, da. si razdelej pomniti Mis. Koša k. kakor: i pnšea žainjeeo sopiogo Agues, tvoje ude! O. mati dt.iuovina! | Bog vanr daj vsega, kar .si že-;11"01" Agneis, dva 'brata. Henry lile in želim tla bi solnci V tret jem'prizoru: — \ id:š, mati, saj sem ti prerokoval, tudi za te bo prišla veMka nedelja. tudi zate vstajenja dan! In to bo dani, ki ga je storil CJo-jJpod. Xc obupuj«*š, ne preklinja^. Trpiš In tre]>ctala boš, a za:ja ve-elt- A eJuji- bo tu.ii tebi prLsijala. Pozdravljena, mati »lom« vina! Xajiej»ša zenilja I si mi ti edii a! Ziinhiiivo jt- bilo opazovati £Tos|»o Aim Kf*-ak. ki ji* v svoji častitljivi starosti ss l,.t. eidi čas zavzt-.mahi e;:-tno mesto v prizoru, in kot najsarejša n>ati v lani. pii^lstavijala mater do-moviuo. Viiise ga živfjenja nikdar ne zašlo. Tukaj >*i tudi štejem v dolž-j nost. da dam najbolj^ priznanje pevkam imladi irskega cerkvenega zlnna. ker so toliko s' svojim talent« in pri]>omogle k! tako ptuireniJui'mil prizoru Jn v tako p o tu «• m b n f m času,: ja in Johna, -estro ^rarv Pir nat in voč dniirlh sorodnikov. PKVSKI FKSTTVAL. 1'tatrovolih* pi;ob«'itt p:tr vr-"*t!•* \ ei-ajeii»-i!i ii-tu "fila-u XariMla." <|M»r« «';iui vam. »la vr^i v im* meija -kupn «b»v*-if.kih f**-v«kiJi zIm-imv v SI«>veii»kefo \ar. do om ria 1»». «-t*-ti in McAllister A v.. v Nt.rt Cliieago III. Nastopili IhmIo - ed 'i zl»»fi; **Na-• ii-j** \lilw itkee. WU.. ••Save** in "Prešeren** /. i liieaga. I in p«'Vski zbor Slov. Nar. ilont-i iz Waukegan, III. Začetek festivala bo tremo ob 3. uri |)ov>oltlne. Želeti bi bilo, da bi se mogla slišati -lovenska pesrm po celi deželi, ksitero ljubimo, to je na-nova tlomovina, ker smo na-^o rodno zeml jo izgubili. Mladina naša tega ne ve. pač pa/ venio mi, ker smo našo izgubil i J Radi teg;v pa apeliram na vse rosike i;ii rojakinje, da s"- pol-noštevilno udeležite, da boste si'šal i naše nvitere ni.Hi glas. Žal liani je. da ne moreta nastopiti tudi zibora "Slovan** iz So. Chicago, in "Soea4* iz La Sal le. Tli. — Kličem vsem že vnaiprej: Dobrodo-li! Rojaki, vsi v Slov. Xar. dr,m v ni del jo tlne maja 1941. V.. Waršek. No. Chicago, I 1. ki >te trki r e AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA /Xm__________________r , ' \ . ' . f i s: AMERICAN FRATERNAL UNION:? ELY, MINNESOTA KI IMA ! . .1 v .i. . s *vt ^ 22,000 članov in dva miljona t - r r .r > in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je drufitvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pi&ite na glavni a rad. Ely, Minnesota. Kdor ne pozna gospe Koša-P. Petric iprcdstaviil v nazijtslci ko vo, bi si nii-lil, da je pae pt»-unifo?mi, krt morilec Jugosla-U-prečna ženska, starši 8S let. vije. Tn na vstajenje .Tugosl'a- Kar »pa ni resnica. Ko sem jo viie, ko je pobit na tla vstnl,j opazoval, sem naravnost zavi-ovit v -lovenski zaistavi. Po- dal njeno mišičevje na rokah, ur tla se ira ne zave«late. jirisko-j čile na pomoč go-podn župniku \ d:i je dal «luška svojemu na-j rodnemu "-čust vu. Naj m>i bo , tir voljene imenovati jih po! i n r- nu. ker -o 1« tudi zasluži e: j Dorothy Hukov<-e pela solo kk\V žaluj" in IVekliškii tožba". Dorothy Bukovec in ALsi-ty Mjiirkovich '' Iva k o bom ljubila/' in "Na-tujih tleli,." in zadnje dve. Kuni 1 v Maikovieli iti ^Tarv Snštar "Po jezeru" in glctl na ta prizor je bil skoraj preveč. Tn vi.de! sem, da tudi za vas, Father. Nad vse ganljivo je bilo tudi slišati deklamacijo izza kulis, katero je v jako globokem tonu (1 ek klimi r al Mr. T. Hude. in sicer: "'^lati donlovina je bila v miru." Žolela je imeti n\ir, na vse na ni ne si je prizadejala ohraniti svobodo. Obljubljala, prosila in molila. A prišel je dan. firm, katerega je zapisala zgodovina, kot na j potile,^ i čin lia-ah sosedov. O, mati domovina, ali nič ne sluti«, ali >e ne boš čuvala, ali no boš čuvala svojih otrok ? Glej, ali no vidiš zore Cvetne nedeljo! O, domfo-vina, kaj bo s 1$boj? V drugem prizoru: — Komju or j te primerjam, o, luči si jonska t Komu ibi te primerjali*, o, h; i gorja? Kakor morie je ve-Hlf a tvoja 'bolečina. Veritge na sebi. verige suženjstva! Kakor na Veliki petek, tako tudi nate so tpadli. Ti no sme s odpreti svojih ust. Kakor jagnje si Vem. ker čutil pravega -labiča te Amerikanke, da čitale, zato pa tako da sem se v primeru ž njo| j tega ne l^nstt »najbolj euene čestitke njin sta Z njenega obraza se v.idi sa-|ri.šeni. podobno pa materatrv m o svežotst in čii'e.?r virtuozi-nia na ipiano Miss I,. Moitaon, (Nadaljevanje na 4. str.) IZLET V PRELEPEM MAJU Imam krasne prostore za piknike in ribolov. Na razpolago pivo, vino in žgane pijače in dobra domača "kuhinja. — LINDEN INN, Louis Pirnat, Merrick Rd„ Lindenhurst, EI.'KT NAZNANILO in ZAHVALA l'otrtih siv ii:i/a:inj:iiin> žalu4lln vest, flu j«- pri-tuiiiil] nu£ in tire • — FRANK VIRANT ki za vedno zaspal ih»»" "J4. aprila 1!»41 v BarU'itoii. uliio. Slar je bil is let. Itojeii j«- bil na SiinteiK-n-I^u pri Ljubljani. Prav lepa hvala R»'v. Father Matt Jaser za «-erkv«-ui* oliretle in z:i inolitv ol» krsti. In iirav iskreno se zsilivaljiijetuo vsem. kateri nam kaj pomagali //a ease iije}io\r bolezni, ImmIisi nam ali |x»kojnemii. Nadalje s*' prav lepo zahvaljujemo vsem ilruštvmu- ki iuii ]H»klonila «-vetli-ee in darovala za svete mase. to so tvin u iMk Obiščite Slovenske Prireditve! vasa navzočnost prvomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dru ZABNEMU USPEHU. DRUŠTVA POTREBUJEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOSNE SLOVENSKE JAVNOSTI. M.G t A 8 KI10D X" - New Tori Thursday, May 15, 1041 r ITITIKOVEJIN L. 1» 0SP0D iz K0N0PISTA Napisal I. WINDER. —3— • • Pittsburški kotiček Piše: IVAN BUKOVTNSKI. Prireditve in relativna teo- .vaniji in lie redki v Združenih rija. — Ivo som v svoji zadnji državah? Ali ntar zato, da se ko oni po reva 1 o šaloiigri, ki jo tn.ijši podijo po njem? Prav »bosta vprizorila Slov. Ženska' gotovo ne, pač pa za dramatic 1 Prinonsa ie obdala pred varuško: ' "Ti, Kaj pomen *ie Boniba'? Zakaj pravijo lazaroni to umazane živali. kralju 4ie Bon^ba'!" Bi vsa dojilja s,- je prekrivala in vsa prestrašena oil govorila prineeisi *4Ne vem — ne poanam teh grdili lazaronov. — Zaklinjam *e, ljubi angel, n kar ne poslušaj prostakov, kadar govorijo ra ulici. Njeno velič«-n»st.vo bi bi,o vse iz sebe, če bi vedelo, da primeša j>ol. IVvcinajstletni presto-ionasledniK je i osa I v postelji, sp. 1 pa ni. Kar. preveč je po-legej v jnistebji, zato je bil postal len in hladine krvi. **Fiaueesr«.,** ,( jezno reklo dekletce, "dojilja to neumna ženska, mi noče po\edati, zaKaj pravijo lazaroni našemu očefu 44 re Bon ba Vedeti hočem." Francesco »e j< pognal iz postelje in s? nasmehnil, rekoč: "Kakšnih pojasnil je tu treba? Kralj ;*e velik metalec b«>nib — žito mu pmvijo 'r«1 Boiulba." 44 Bon »be j«» irtetalV 44 Bombam ral je svoje diage podi ozn k e. Kaj trga ne v oč, neizobra/Mio m Ide? IVitelj zgodovine nas sicer ni M*an:4nil s temi junaštvi našega roditelja. A z una.i, v svetu w to vsak otrok. Naš oče j leta 1848 in 1849 bombardiral vsi spuntana i ie>t i v kraljestvu. Posebno Napolj, Mesnino n Pačimo. Več ko 20.000 ljudi ima na vesti." (Princ, št je za »»el a j minut olmemela. Nato je počasi lejala: 4'T"«ra tie verjamem* On. ki da vsakemu b eiaču roko!" Prcstolona^ledn k se je nasmehnil: "P>kaž"ni li sliko, da bos verjela. A nikar nikomur ne izdaj, da jo i utrni.' Previdno je zaprl vrata, odklenil omarico, ki je visela nad njegovo postelji, ter vzel iz nje >liko. 1 'Sedla je >k njem*' in pogledala lisi. . Vn.cla j<* pu>to .ilieo. V l;u je sta, na balkonu oče s krono na glavi. ifccbelj trebuh, ki ga je pokriva', širok re-• lovu i trak. se mu c razlival čez rob balkona. Pod balkonom ji* vi>el človek i a vešalrb. Preel vsako hk-o dolge, puste ulice je v to« 1 čiovek na vesaiih. Sredi ceste so leza.i mrliči. ]»a .vn kralja ]c bii med nvnogin^i oije.šen i mi in umoi jenimi šalijo se eden živ: vijak, ki je z bajonetom prebadal bežečega mo/a. Pod ri bo je bilo natisnjeno: "Rii Bomba!" *M uliio k.-j" ,;e rekel Francesco. 44Papa je imenitno ».adot. To je Dau:,:ie:ova litografija. Ti kako pa ne veš. kdo"je Daumier; si«.ven francoski umetnik. — Ta list so rr.iz-M»-":li v tisočih izvodov. Enega vem si priskrbel, a drži jezik za zobmi, nikar me ne izdaj." Princesa je dcl^o čnsa molče glfvla'a risbo. Nato je molče vrnila pobrani ;ist. "N»i, ali mi zdaj verjameš?" je vprašal, ko je poiožil ri>bei v cma: ice in skrit ključ. Marija. Aminc:a\a je vstala. ' **Večfc ko 20,(XX* ljudi, praviš?" "Da. Bliizu 2'J .KMK" 4*In sam jih je> bombardiral?" 4*N\ s svojo roko. Ali dne 12. januarja leta 1848, na svoj rojstni dan, in naslednji dan je dal v Palermu z grajskega ba kom bombardirati Cassaro, krasno glavno ulico. I.i polkovniku tirosm, ki je poveljeval Švicarjem, ;e ukazal, naj s trdnjavo CasteHr.aie vsakih pet insmiit vi*že bombo v me-1 o. Š«' huje je divjal septembra meseca leta 1S48 v Mes-yiul. Zifto mi' ne ve-, o tern. Sieer si pa imela takrat komaj A t i »i, pet let." Prikima a je in sanja v o rek1 a: "Škoda, rada ni bila videla." Fianeoco jo j< presenečeno pogledal. Se.e zdaj je videl da >o ji oči sij:.le. Nikoli Še ni bil videl takšnih svetlih oči. "A tako,'" je :< kei in se vrgel na ]X>steljo. 44Pozabil dn j" tvoje najljubše opravilo raiz&osavanje živih metulje^- in izeliranje nrnŠjih nog. Kra j, ki cbvje sve je pe>dlož-iiike >tr,-ljati ii obdati, ti je seveela v-e drugače p> godu ka-koi kiH:j, ki s»' nvu takšna zveiska dejanja stiklijo. Prosim, izgini!" i Obrnii se v zid In trudno ponovil: ''Izgini. in zapomv ni si: ničesar ti nisml i>ovedal!" i Pri .(česa i<; od>la. V^e popolne je sedela pri oknu in sanjarila. K< je /.\e<-er, prc»don je šla s pat. poljubila kralju roke, ga je nenavadno burno ibjela in še rnkra«t z \Točinii u-tiiicnr:ii poljubila hrhtt njegove tol«te, potne el"a;ri. Dekle Manja Anunciata ltvo je stiadailo. lVžela je biia rodovitna, toda okrutne sile, k. x> ... viadaie, so jemale vse, in nko puščale .uidstvu ničesar. Kdor mu je hitel pomagati, so gai sotrpinom vred prikovali na šett čevljev doltgo verigo a'.i obsodili na nut. Zakoni ni>o bili krivični; a policijski minister je odločal, 44alla «cndanne«ca." Tri vseučllis-a so bila v de / *li, to la zelo ,nalo prebivalcev kraljestva *e je učilo branja in piMin.ja. Kra j je i.il \ rl mož; a ljudstvo je bilo predrzno, mi tiari !o, da bi grdo ravnal i njiiit in mu ni dalo vUad^ti v miru. t V jrav ni bii ošabni-, am|iak je sJehemi dan govoril z najniž J i-ni, ji-h je v>sbk krojae zaničeval, ter občeval ž niiini, kakor i. i • ...... i -i:___i.: ________ i. , , , . 7veza št. in pewko ehiištvo 44 F^rešt ren" v S ov. eloniu v nedeljo popoldsie dne 18. niaja-je bilo izipuš»čen6, (ne morem priseči, da-li po moji ali st*w-čevi krivdi), ime igre, ki še zeve 44M:cki je treba moža." Tgra je 4.ele.;anska in jaz nisem jo ("ital ne vidri, ampak slišal senv, ela Micka in njen izvoljenec nista mogla priti drugače do svojega cilja nego po zvijači. Devojka -e je na v M oz naredila zelo bolno, in k njej je imel dostop v doktorja preOcvljeri njen dragi. Ko si no unibetnost ter glasbene in pevske koncerte.. Tn čemu so predstave in koncerti? Ali mar za to, da igralci igrajo praznim sedežem in pevci po jo gluhim stenam? Prav gotovo ne. temveč, da jih občinstvo obišče ter ima od njih duševni in umetniški užitek. Saj človeku kot edino pametnemu in inteligentnem^ bitju vendar ne zadostuje samo telesna hrana, kakor brezumni živali. Tn vi tsarejši rojaki, ne bodite kot neki moj znanec, ob STAROKRAJSKE KOSE ga po preiskavi vprašali, kako i katerega sem zadel predzadnjo in kaj, je odvrnil ? "Oh ni smrt-i nedeljo v Slov. domu. ko se je no nevarno amipafk — Micki je(že odpravljal domov. Dejal je treba n|o?a, to je vse." j da je prišel društvo plačat, jaz Ako se torej hexVto od snea pa ga pobaram, da-'li^c bil na- NAROČITE SI KOSE SEDAJ, DO-KLER JIH IMAMO ŠE V ZALOGI; ZARADI VOJNE JIH NE BO VEČ MOGOČE DOBITI VEČ LET CENE SO: Kose boljše vrste "STONICH" -8, in :tJ iwleev dolye po $2.8."> Po 6 kf«naredauetov, o daljavi.li, o hitrosti itd., in torej tudi v stopnji na&e starosti. Dokaz: GO letn*J< je res' precej **tar nasproti 20 letne-1 O mu 44otrokir'. v primeri z 3 ^f SLOVENSKO - AMERIKANSKI I / "1 I :: ZA LBTO :: Koledar 1941 Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: O LOVU IN LOVCIH," , ki ga je spisal Fr. Troha. Slo venic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c o- in .se ni nikdar moglo ogreti »za jv resrici. ako tudi bi imel za se'iboj tuzalemova leta. Vse je torej tako, kakor se vzame. ; /^elim in tudi upam. da bo elotičrni roiak. ki ie rlmgače dober človek in spoštovan mehčan. pooravil s vojo neumestno opaizko g^ede staro ti s tem. da t«e bo v nedeljo prikazal pri iV*ri. mi stisnil roko in dejal: a sej mi Jugoslavijo. In pri marsikaterem zaupljivem pomenku ,co ko pa priele vprašam je' me vprašali, če ne mislim, da ffa ni." » | je bilo pod Avstrijo boljše in če ne p ride kdaj zopet taka prcmeuiha. Kadar prihaja zlo prihaja vsekj na debelo. Naši kraji so Vsi bedo za tabo, pa če si bel j plačevali ogiomlne davke — aii črn, naš ali tuj. .ie zastonj: prejen|ali pa smo mTvice iz Beograda, Tam eloli so bogateli, pri nas ubožaJi. vprašanje kruha je nediote prvo in gi!av*«o. T>o ljudstva same«ra ni ide- .in jngostovniuiva nikdar prfjJ^I ^Jt« * .W! ^ Nlaio šolo v stari AvstriiU^" *atenm som se sestal m nun kazal na tuzen telo se je nnjc^ li do si lega. Italians!" Kričalo je: "Efwiva la lega. XNad*y«v*iijs prihodnja.) Avstrij; so bile take, da smo poznali bolj Kitajca in Japonce, kako.r samega sebe, kaj šele svojih bratov Slovanov. »Jugoslavija ni naroda nikdar ogrel«. Bili so davki, visoki in trdi in bilo jih je treba n^čati. Še več. Bevki v naših revnih krajih »o bili dosti vini i. kakor postavira! kje v -srli kih (krajih, koeter so refi pe.lja. Davki na iimnstrijo so bili pri nas trideset odstotkov višji, kakor v srbskih pokrajinah. Xi čudno, ela je ia«a težavo pridobljena industrija hirala in da se je fabriika za fabriko umaknila iz naših krajev. Ljudstvo je imelo občutek, da je prišlo iz eltžja pod kap ZALOGA TEH KNJIG JE POSLA Tem potom npznanjarao, da nam je potekla zaloga sledečih knjig izza objave zadnjega cenika: Umirajoče duše, (lika Vaste) Moje življenje (Ivan Cankar) Hubert (Paul Keller) Zadnja pravda (J. S. Baar) Tise>č in Ena Noe Križarji, Sienkiewicz. Kraj umira, (Joško Ju rac) Toiminee, (Ivan Pregelj) Igralec (Dostojevski) Bsla reka (Karol May) Pod svobodnim, solncem (F. S. Finžgar) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. položaj našega časopisja. Rekel sem mu, da srno mi daja.M desetletja in da je čas, da se nam zdaj, ko rabimo, nekaj povrne. "4Je tako." pravil mi je. 44V Beograd vse, od tam nič brez boja. V Tia.selionirikcim fondu je postavim okolo petintrideset mil i ionov dolar ie v, ki snv> i ill plačali mi in Hrvatje. Ta fond je namenjen za izseljeni-ške potrebščine. Ali mislite, da je mogoče kaj dobiti iz njega? Za vsak tisočak se je treba boriti !'* Take so resnice in če prej pridejo na dan, boljše je. naroČite gA Se danes O tt tt i! s h « o h h m o O Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1. TQ IN ONO IZ NEW YORKA Nadaljevanje s 3. strani. v čiii je globine njene umetnosti j vsi njegovi predstojniki in šol-in globoke duševnosti "se pa ne morem podajati. V čast materam je tudi nastc.pila Miss Mary Arcul, in nam v .svojem krasnem sopranu zap. la 44 Mv little mother.'' Xa tej p: i redi tv i sem opazi«! še nekaj posebnega. Na pri- Prav imaš Tvan. za dribro stvar redit vi SŽZ., ko sem dal spi; v ni človek nikoli prestar. (viti pokrivalo, je pri oknu otož- da m-dei'in^ očiVščejo Pred leti ie priiznani pisatelj Pameo-ie Dale izda;1 z^mimivo i^i poučno kniicro z nasMvom: 44Life begins at 40." Jaz pa "^em še mnlo dalie in pravim: 44Life bes-ins at 60." Pozdrav in na svidmie v nedeljo pri predstavi v Sslov. domu. Rojake prosimo, k o pošljsjo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES osiroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, sko je vam le priročno no čakala gospa na eleišleee. ski kcJegi, kate :u so priVi iz Kranja, ela položijo njegove o-stanke k zadnjemu počitku na mengtško pokopališče. Tudi na zadnji nedeljski jn i-reelitvi sem videl to gad njenih so!za.% liil je "^Eatemi dan". 1'gauil sjsnjo| Roi.,ki in prijilteiji «z Xexv de bo let, sem jo vpraša, zakaj yorka in Brooklvna mi naj o se ne gre ina'o po vesel it me-rodnikov. Rojen je bil v vasi StrahoTiier pri Igu, kjer zapušča polbrat in več drugih sorodnikov. A" Ameriki je bival nek, v katerem izražajo sožalje|4S let. « V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni' ikih slik. Naročite jo ie vi "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA' K 1 Bohinjsko jsssro 216 WEST 18th STREET, NEW YORK