Št./№ 9 september/settembre '94 letnik/anno IV "ZGODIL" SE JE TURIZEM Spet se je pojavila gospa Radovednost. Sezona se je komaj zaključila in že bi vsi radi vedeli, kakšna je bila. V časopisih se pojavljajo članki in analize, na televiziji razni komentarji, turistični delavci pa dajejo izjave... Osnovno sporočilo vseh pa je, da so s sezono zadovoljni in da se vračajo "dobri stari časi". To pa je lahko že razlog za alarm. Kar pobrskajmo malo po spominu in si prikličimo pred oči turizem v Portorožu ob koncu osemdesetih! Vsi smo se pritoževali nad kakovostjo storitev, počasnostjo strežbe, zanemarjenostjo objektov... Povpraševanje je bilo večje od ponudbe. Hotelirji so se otepali posrednikov, ki so želeli uvrstiti Portorož v svoje kataloge, saj ih je bilo preveč. Zmogljivosti so bile 'azprodane tudi že nekaj mesecev pred sezono. V obdobju po odcepitvi Slovenije in po /ojni so se začele stvari obračati drugače! Hotelske stavbe so začeli obnavljati, :aposleni so postajali vse bolj prijazni do jostov, pojavile so se nove trgovine in lokali: skratka - začelo se je oživljanje turizma. Postopoma je kakovost storitev postajala boljša, kar se je nadaljevalo tudi do letošnje sezone. Upam, da se bo ta trend nadaljeval in da se "dobri stari časi" v tem smislu ne bodo vrnili. Gostov je bilo torej več kot lani, enako tudi njihovih avtomobilov. Da je bilo avtomobilov več, je seveda "kriva" drugačna struktura gostov. Včasih (pred vojno) so povprečen hotel v Portorožu napolnili trije ali štirje avtobusi, danes pa je za to potrebnih približno 100 avtomobilov, kar seveda zahteva drugačno ureditev prometa (ureditev parkiranja, garažne hiše, omejevanje prometa...). Naj se zdaj nad tem novim trendom pritožujemo? Vselej smo sanjali o individualnih gostih in ne o avtobusarjih, ki manj porabijo! Pozabljali pa smo, da se individualni gostje pripeljejo z avtomobili, kar pa pomeni večjo obremenitev okolja. To je problem, ki se ne bo razrešil sam od sebe, ampak bo vanj potrebno vložiti nekoliko več naporov (in denarja)! Med gosti se je spet pojavilo več tujcev, čeprav tudi domači gostje po številu niso dosti zaostajali! Izkazalo pa se je, da je tudi letos domači gost tisti, na katerega se vedno lahko zanesemo. Domači gost je namreč reševal že precej turističnih sezon in čas je že, da ga uvrstimo ob bok italijanskemu, avstijskemu in nemškemu gostu ter da domači trg izgubi vlogo "rezervnega trga". Precej je bilo tudi vrečarjev, ki bodo seveda skoraj zagotovo nekoč postali ugledni ljudje. Ti se bodo radi vračali na kraj mladostniškega "norenja" in bodo z navdušenjem opazovali mlade, ki bodo takrat v obdobju vrečarstva. Sezona je minila in nas ponovno opozorila na nekatere pereče probleme, ki se sami od sebe seveda ne bodo rešili. Hkrati pa je letošnja sezona nekaterim turističnim delavcem vlila poguma, saj je potrdila pravilnost njihovih odločitev pri prenovi in izboru tržišč, s katerih prihajajo gostje. Veliko dela nas (vse skupaj) še čaka. V Portorožu se je torej spet "zgodil" turizem. Tomi Brezovec IZ VSEBINE -Anketa med vodilnimi v hotelih piranske občine na 2. strani - Davkoplačevalci kot trop ovac in Portorožanovi mali oglasi na 3. strani - Misijon v Portorožu na 4. strani - Lucija v sliki in besedi na 7. strani -Antene na 8. strani - KUL-(T)-URA na 12. strani CREDEXd .0.0. RENT - A ' V Portorožu, Seča 194/a (nasproti diskont trgovine) Tel.: 066/70-993 ■ V Kopru, Kidričeva 41 Tel.: 066/22-395 CAR ?0mt>MiKA PRODAJA VOZIL 2 NAM k S SCAT-SAAB A ^^јГЈ^.—, za vozila: ^đJvC^—i CoTOLEPb SEATo/SAA^ Arogantna črna gradnja sredi Portoroža, pred tem pa še odstranitev zdravih cipres na zemljišču krajevne skupnosti, so povzročile ogorčenje članov Sveta KS in številnih Portorožanov. Je pa ta niz nasilnih dejanj, za katere je odgovorna najemnica gostinskega lokala Feniks v stavbi krajevne skupnosti Portorož - Darinka Gustinčič, šolski primer slabe učinkovitosti državnih organov. (Več na strani 5!) (Foto: KS Portorož) ВШПШ wsofltED ога B@s@®o * жш^м ога изж@®о PARKIRIŠČE V LUCIJI JE ŠE ZMERAJ BREZ SMETNJAKOV IN BREZ VSAKRŠNEGA NADZORA - Nekateri na tem parkirišču celo letujejo, saj jih nihče ne preganja. O neredu na njem smo v našem časopisu že pisali. Tu se zadržujejo tovornjaki, avtobusi, osebna vozila... Marsikdo v avtu kar prespi, še posebej obiskovalci iz vzhodnih držav. Tudi svoje fiziološke potrebe opravljajo kar v neposredni bližini - v luknji, kamor mečejo tudi odpadke, saj se do danes ni našel nihče, ki bi na parkirišče postavil smetnjak. Čigav je pravzaprav ta prostor v nastajajočem središču mesta Lucija? Mogoče pa se bo v doglednem času vendarle našel kdo, ki bo na osrednjem lucijskem parkirišču, ki nekomu vendar pripada - napravil red?! DA NE OSTANEMO ZGOU PRI BESEDAH - Ker smo se v prejšnji številki kar nekam (preveč?) razpisali o Sunmixovih jedrih zadnjicah, še poslednji pogled nanje ("jumbo" plakat je bil slikan na lucijskem kartodromu). Naslednjo fotografijo pa bi lahko naslovili "The day after". Strgane ostanke plakata so odstranjevalci seveda pustili kar tam in prepustili, da njihovo delo namesto njih opravi veter. NAMESTO LJUBITELJEV UMETNOSTI SE PO GALERIJI FORMA VIVA "SPREHAJAJO" PSI (SPUŠČENI Z VRVIC) - Večkrat smo že pisali o raznoraznih negativnih pojavih na Forma vivi, kjer so razstavljeni kiparski eksponati priznanih umetnikov z vseh koncev sveta. Žal postaja galerija na Seči vse bolj neurejen prostor za svobodno potepanje četveronožcev; večina jih je seveda brez predpisane vrvice okoli vratu. Lastniki psov so si - kaže - ta kraj že prilastili za poligon svojih ljubljencev. Obalne galerije Piran, ki upravljajo s tem galerijskim prostorom, so še pomladi napovedale, da se mu bodo odpovedale, če iz občinskega proračuna ne bo pricurljalo kaj več denarja za njegovo vzdrževanje. Proračun doslej še ni bil sprejet, tako da se zgodba o Forma vivi še ni razpletla... Baje pa, da naj bi IS SO Piran (v svojih zadnjih izdihljajih) spet "izumil" eno svojih genialnih rešitev: Formo vivo naj bi "podaril" v upravljanje Metropol Hotelom, ki bi tod organizirali stojnično prodajo... Če se bo to udejanjilo, bo treba "izum" takoj patentirati! V LUCIJI JE VEDNO KAJ NOVEGA - Razen zaključnih del na novem stanovanjskem stolpiču v neposredni bližini nekdanje železniške postaje tečejo v Luciji še druga dela: nekateri lastniki zaključujejo urejanje svojih poslovnih prostorov v Trgovsko poslovnem centru, (čeprav je še nekaj lokalov ostalo neprodanih in jih gradbeno podjetje v časopisnih oglasih ponuja potencialnim kupcem), cestarji so obnavljali prometno signalizacijo na štiripasovnici, ki je - zaradi gostega prometa - po niti treh mesecih že obledela. Skupina mlajših ljudi (najbrž v okviru programa javnih del) spet urejuje breg kanala Fazan, vendar jim čiščenje ne gre kdo ve kako od rok... Le zelenice sredi štiripasovnice ostajajo zanemarjene... D3D® ЛШ 03D® V hotelu Fiesa V tej številki nekoliko obširneje pišemo o prenovljenem hotelu Fiesa (bivši hotel "Jezero") in o načrih, ki jih imajo njegovi lastniki (tri invalidske organizacije: Zveza gluhih in naglušnih, Zveza civilnih invalidov vojne ter Zveza invalidov) - na strani 11. Vendar pa v uredništvu menimo, da se spodobi predstaviti vse, ki so v hotelu z novo, lepšo podobo zaposleni in ki se trudijo in pomagajo ustvarjati njegovo podobo in renome. Ker velja rek "ljubezen gre skozi želodec" tudi za goste restavracij - bomo začeli pri "srcu" vsake restavracije in tudi vsakega hotela -pri kuhinji. Šef in 1. kuhar v hotelu Fiesa je Portorožan Milan ČEČELIČ, njegova leva roka je 2. kuhar Sebastjan MIKLAVČIČ Pri pripravi slastnih jedi pa mu pomagajo zunanji sodelavci, za katere skrbi podjetje Ahead iz Portoroža. Pri mizi vam bodo postregle Pirančanka Agata ŠKEMBER, Terezija ŠPEH iz Sv Petra, ki jo sodelavci ljubkovalno kličejo kar Tenka ali pa Vesna OREHOVEC, ki je tudi vodja strežne službe. V recepciji goste sprejemata Škofijčan Dragan KLARICA in pa Koprčan Dalibor DODIK. Za nabavo je zadolžen Miro GRČAR, hišnik in kot mu pravijo - "deklica za vse" je Srečko SAKSIDA iz Pirana. Za čistočo in red v sobah skrbi sobarica Miranda HRVATIN iz Loparja, ki ji priskočijo na pomoč še zunanje sodelavke. Za varnost so prav tako zadolženi zunanji sodelavci. Upravljanje hotela so lastniki zaupali podjetju AMALU, d.o.o.; njegov lastnik in direktor pa je Branko Korie In še naslov hotela Fiesa: Fiesa 57, Piran, po telefonu jih lahko pokličete na številki 73-473 in 74-181! FRIZERSKI SALON £iloa frizerka Jana Vesenik obvešča svoje stranke, da je svoj salon iz vile "Virginija" v Portorožu preselila v Piran (trg I. maja (poleg trgovine ONA-ON). Urnik: OD 8.00 DO 19.00 URE; OB SOBOTAH OD 8.00 DO 12.00 URL. Tel.: 76-529 davkoplačevalci kot trop ovac Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Piran, ki je po lanski izglasovani nezaupnici že pospravil svoje stvari v pisarni in se od nje poslovil, pa mu je opozicija zaradi medsebojnih zdrah mandat podaljšala, je odprl novo fronto. Koprsko sodišče je obdolžil odgovornosti, ker so piranski davkoplačevalci ob 50 milijonov tolarjev! Tolikšno posojilo je namreč iz občinske malhe odšlo v - tistem času že na trhlih nogah stoječe - prevozno podjetje Slavnik. Ob stečajnem postopku Slavnika pa sodišče ni uspelo tega denarja izterjati. Grahor se sicer lahko upravičeno jezi na koprsko sodišče, vendar bi davkoplačevalci svojo jezo lahko usmerili tudi drugam - bližje domačim logom! Zakaj neki se je namreč piranski izvršni svet spustil v tako vnebovpijoče finančno tveganje in občinski denar ali, če hočete, denar davkoplačevalcev, kot je v zadnjih letih moderno reči - posodil že očitno bankrotiranemu podjetju? Kako neki se je izvršni svet pustil prepričati, da bo posojilo prineslo lepe obresti - pri tem pa spregledal, da lahko izgubi glavnico (z obrestmi vred). Namesto da bi denar varno, za solidne obresti naložil v banko, je finančno špekuliral - in izgubil! ^ Vendar - ali z javnim denarjem lahko špekuliraš? Recimo, da lahko. A če izgubiš? Čigava je odgovornost? Kdo bo izgubljeni denar vrnil davkoplačevalcem? Poleg tega bi preprost človek mislil, da se (tudi) oblast na napakah uči. Posojilo Slavniku namreč ni prvi primer, ko je občina (oz. njeni uradniki) ravnala malomarno. Pred petimi leti je denar (cca 100.000 DEM) vložila v podjetje ELAN - in jih izgubila. In kje je skrivnostnih 20 milijonov tolarjev, ki jih je IS posodil Razvojnemu centru za malo gospodarstvo, v katerem ima (tudi) nekaj članov izvršnega sveta svoj vložek? Kdaj bo ta famozni Razvojni center denar vrnil občinskemu proračunu in - posredno nam -davkoplačevalcem (ali volilkam in volilcem, kot nas politične stranke rade nazivajo)? Ali pa naj slepo, kot ovce še naprej nemo nadaljujemo s polnjenjem občinske malhe? Mali človek (ovca, kot nas je imenoval psihoanalitik Wilhem Reich), ki slepo sledi tropu, ta pa svojemu Gospodarju (ki ga - ovco / malega človeka namreč) kdaj tudi ošvrkne s šibo, če je treba in če to zasluži, seveda. Vse za dobro nas, malih ljudi, ubogih ovac, ki potrebujemo Gospodarja, da nam pove, kaj je (ni) dobro za nas... Livija Sikur Zorman PORTOROZANOVI MALI OGLASI Dvosobno stanovanje v Lučah ob Savinji prodam ali zamenjam za nepremičnino na obali. (Telefon-. (063) 844-569, zvečer.) Prodamo pohištvo za otroško spalnico "Jurček" izdelano v "enem kosu" (pograd, pod njim omara in pisalna miza) - primerno za manjša stanovanja (pohištvo lahko spravite na 2 m2). Cena po dogovoru. (Telefon: 71-837, zvečer.) Potrebujete vodoinštalaterja? Pokličite na 72-022 ali pa se osebno oglasite na Strmi poti 14 v Portorožu pri ZEN. Za nujna popravila sem vam na voljo 24 ur dnevno! Slike naših znanih avtorjev: Hlavaty, Jakac, Birsa, Pečnik, Spacal ugodno prodam. Telef.: 71-725 (po 19. uri). OBJAVA PORTOROŽANOVIH MALIH OGLASOV JE BREZPLAČNA! BESEDILO VAŠEGA OGLASA LAHKO SPOROČITE PO TELEFONU (ob delovnikih od 8. do 14. ure, ob petkih od 8. do 13. ure), PRINESETE OSEBNO (1. nad. KS PORTOROŽ, tajništvo KS) ALI GA POŠLJETE PO POŠTI (DO 15. V MESECU ZA OBJAVO V ISTEM MESECU!) * * * шшмшж p® * шштшш p© Metropol Hoteli - sistem franšiz podjetij Metropol hoteli so zaradi učinkovitejšega poslovanja in podjetniške odgovornosti uvedli nekatere spremembe pri vodenju hotelskega sistema. Delniška družba Metropol hotelov, ki jo sestavljajo posodbeno in kapitalsko povezane hotelske in restavracijske družbe, je začela poslovati v novi komercialni obliki - preko franšizing pogodb. Nosilci franšiz, ki so že prej prevzeli vodenje in upravljanje posameznih hotelov in restavracij, so s 1. septembrom začeli poslovati samostojno, preko lastnih družb. Restavracija Taverna Lucija, Kegljišče in Plaža ter Hotel Marita pa so kot franšize začele poslovati že prej, s 1. julijem. Prevzemniki tako imenovane franšize poslujejo pod blagovno znamko Metropol hoteli, kar pomeni, da zanje veljajo isti standardi in operativni principi kot za krovno družbo. Na ravni krovnega sistema pa potekajo nekatere skupne poslovne dejavnosti s področja promocije, prodaje, izobraževanja kadrov, informacijske tehnologije in financ. Tranšize v sistemu Metropol Hoteli: objekti Prevzemniki franšiz Ime firme GH Metropol Stane Marchiotti in Boris Ceglar Fimar d.o.o. Nočni bar Marino Belac Aurora d.o.o. Hotel Roža Stane Marchiotti in Boris Ceglar Fimar d.o.o. Hotel Lucija Boris Butinar in Silvana Šparemblek Hoteling d.o.o. Hotel Vesna Boris Butinar in Silvana Šparemblek Hoteling d.o.o. Hotel Barbara Nino Franchi N.F.I. d.o.o. Pivnica Lucija Ivan Matahlija, Branko Mikolj Pivnica M&M d.o.o. Grič Ivan Wratny Wratny d.o.o. Camp Lucija Gorazd Jereb Jercom d.o.o. Taverna Nino Franchi N.F.I. d.o.o. Kegljišče Nino Franchi N.F.I. d.o.o. Plaža z bazeni Nino Franchi N.F.I. d.o.o. Hotel Marita Marjan Jeretič J&J d.o.o. NA FIZINAH PRIMERNO ZAUDARJA TUDI "TRADICIJA" Sanitarna inšpekcija je poskrbela, da so na Fizinah zaprli okrepčevalnico "Hani", vsi pa si še naprej trdovratno mašijo nosove, kadar gredo mimo zabojnika za smeti na robu bližnjega improviziranega parkirišča. (Mimogrede, kje je pajek? Mnogo avtomobilov je namreč tod parkiranih na tako imenovanih zelenicah). Zabojnik je verjetno zaprt in prazen, okrog njega pa je grmada vrečk z odpadki. Ali so portoroški "hribovci" s Fizin res taki nemarni packi, da ne vedo, za kaj se uporablja listnato zeleni pločevinasti zaboj? Ne bi rekla (tudi sama spadam mednje ha, ha, ha), toda ko se odpravimo, da bi ga "nahranili" s smetmi, nas pogosto pričaka prav nenavadno presenečenje: kontejner je zaprt, loputi - vsaj ena, če ne že obe, temeljito pritrjeni z žico. In kaj nam ostane drugega, kot da pustimo vrečke kar zraven na tleh...? Seveda potepuški mački in psi kaj radi preiskujejo njihovo vsebino, ta pa se raztrese naokrog in razširja, še posebno v preteklih poletnih mesecih, prav zadušljivo znani smetiščni smrad (ki pa, vsaj v teh krajih, ni nobena redkost). Še do pred nekaj meseci smo imeli prebivalci Fizin namesto zabojnika klasične sive smetnjake. Ko pa so jih delavci Okolja prihajali praznit, so jih potem zložili enega na drugega, da jih ni bilo mogoče uporabiti (razen v primeru, da meriš več kot dva metra v višino). Lahko si torej predstavljate, kako zelo smo se razveselili zamenjave zabojnika...! Po krajšem razmišljanju sem se dokopala do dveh možnih razlag: 1. Kar nekatere s preobčutljivim nosom moti, je za večino le dosledno spoštovanje tradicije. 2. Zaprti zabojniki in okrog njih razmetane smeti spadajo v nov, še ne poznan načrt živopisane ureditve portoroškega okolja in je tale moj zapis le kritiziranje zaostalega nergača.. S.K. MISIJON V PORTOROŽU IN SOSEDNJIH ŽUPNIJAH V cerkvi v Portorožu že celo leto govorimo o misijonu. Tudi tedensko župnijsko glasilo MOSTOVI vztrajno napoveduje ta dogodek. 650 let piranske cerkve, 25 let portoroške župnije, 10 let portoroške nove cerkve, kakor tudi prelom drugega v tretje tisočletje so povezale župnije Piran, Portorož, Lucijo in Strunjan v skupno odločitev, da pripravijo MISIJON od 14. do 23. oktobra 1994. Župnijski misijon je nekaj redkega in zato se tudi verni ljudje pri besedi misijon spomnijo na svetovni misijonski dan, na delo naših misijonarjev, ki pogdsto v zelo težkih pogojih in daleč od doma prinašajo krščansko sporočilo in krščansko kulturo v tretji svet. Župnijski misijon pa je nekaj drugega: odvija se tukaj, med nami. Pomaga odpreti vrata in okna cerkve, zazveni bolj živo v krščanskih domovih, zaradi intenzivnega desetdnevnega dogajanja pa se lahko dotakne tudi vrat tistih družin, ki drugače mislijo in čutijo, vendar pa poganjajo svoje korenine iz krščanske evropske kulture in ne morejo biti do njih popolnoma indiferentne. Ljudje se hitro navadimo na reden potek dogodkov in stvari; tako je tudi pri nas kristjanih z našo versko prakso. Kot bi se "vtekla" v odmerjene kolesnice in bi šla naprej bolj iz navade kot iz dodatnih naporov. Na ta način ne moremo biti notranje srečni. Naš pogled zdrsi mimo ran, ki pestijo ljudi okrog nas, verige tolikih, ki jih usužnjujejo različni tirani, nas več ne vznemirjajo, povprečnost in hlad v odnosih med nami nas več ne boli. Mnoge prave vrednote ostanejo tako pod pepelom. Potreben je prepih, potreben je vihar, da odnese prah in umazanijo z njih. Zato je nujno, da se človek od časa do časa odloči za nekaj dni zbranosti, kjer si skupaj z drugimi vzame čas zase in za trajnejše vrednote. Temu pravimo duhovne vaje. Ko se celotna župnija ali več njih odloči za takšne dneve zbranosti, temu pravimo MISIJON. To je predvsem duhovno dogajanje, ki najprej zajame verne ljudi nekega kraja in ga vedno vodijo misijonarji (duhovniki in verniki laiki), ki so povabljeni od drugod. "Redni" misijonski govori so navadno skupaj z mašo. Ti ?o namenjeni vsem brez razlike. Ob teh pa so navadno še druga pomembna srečanja, namenjena staršem, zakoncem, otrokom, sodelavcem v župniji, bolnikom in drugim. Misijonarji, kakor tudi domači župnijski delavci in sodelavci so v dneh Misijona na razpolago tudi tistim, ki ne morejo - zaradi bolezni ali drugih razlogov - do cerkve. Očarani od lepote našega morja želimo popotniki naše portoroške cerkve - ladje - prisluhniti Župančičevemu povabilu: "Mornar, ko je najvišji dan, izmeri razdaljo in nebeško stran". Tako bomo bolj pripravljeni sprejeti izzive za vstop v morje tretjega tisočletja. Ta zapis v našem Portorožanu želi biti odmev na dogajanja v župnijski skupnosti, v kateri kot posamezniki in skupnost tipamo za pravo podobo človeka, družine in drugih skupnosti in se vsako jutro odpravljamo v to pretresljivo delavnico. Tako se želimo pridružiti vsem ljudem dobre volje, ki gradijo tukaj in zdaj lepšo podobo tega kraja in njenih ljudi. Zanje želijo biti te vrstice predvsem informacija o dogajanju v našem skupnem mestu. oče Franc Prelc i I дИНШШОШ P® Р@[Ш® штш OBVESTILO PORTOROŠKI JAVNOSTI O NEDOVOLJENEM POSEGU NA ZEMLJIŠČU KRAJEVNE SKUPNOSTI PORTOROŽ Objavljamo podatke o zadevi črne gradnje Gustinčičeve zaradi informiranja krajanov (33. člen ustave "Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja...")/ pa tudi zato, ker je enostavno neveijetno, da si drzne tako flagrantno kršiti temeljna pravila civiliziranega obnašanja - ne da bi imela neko "zaslombo". Da je v organih KS nima in da gre za skrajno preziranje pravnih norm, je razvidno iz obvestila. Krajevna skupnost Portorož je leta 1982 oddala v najem kletne prostore stavbe, s katero upravlja in v kateri ima sedež (Obala 16), Darinki Gustinčič. Najemnica je prostore v skladu s pogodbo sanirala in uredila v gostišče. Zaradi številnih ovir pri pridobivanju dovoljenj za adaptacijo prostorov je sostinski lokal lahko začel obratovati šele leta 1988. Vendar pa se je z najemnico takoj zataknilo -ni plačevala najemnine. S pomočjo svojesa zakonitega zastopnika - javnega pravobranilca -je Krajevna skupnost dosegla, da je najemnica poravnala najemnino za leto 1988, 1989 in kazalo je, da bo najemnino odtlej redno plačevala. Po tem obetajočem intervalu se najemnica kmalu ni več strinjala z višino najemnine in jo je prenehala plačevati. Na dan je pnvlekla absurdne predloge za odkup celotne stavbe, v kateri bi uredila luksuzen hotel in se vse bolj -skupaj s soprogom - začela obnašati kot lastnica. Krajevna skupnost je preko javnega pravobranilstva, ki je na sodišču vložilo tožbo, poizkušala izterjati dolg za najemnino (v višini okoli 2,5 milijona SIT). Enota sodišča v Piranu je konec leta 1992 zavezala dolžnico Darinko Gustinčič, da plača dolg, česar seveda ni naredila. Zato je javni pravobranilec vložil zahtevo za izvršbo. Po prejemu sklepa sodišča o izvršbi je najemnica vložila ugovor in predlagala vrnitev v prejšnje stanje (lani aprila). Javno pravobranilstvo nas je obvestilo, da je Potrebno počakati na narok, ki ga bo določilo sodišče, česar po poldrugem letu še ni storilo! Oktobra meseca lani je KS Portorož svojega zastopnika (javno pravobranilstvo) pooblastila, ^ začne postopek za razveljavitev najemne pogodbe: 10.11.1993 je bila vložena tožba za izročitev poslovnih prostorov in stavbnega zemljišča krajevni skupnosti. Ker se tudi v tem primeru na sodišču ni nič premaknilo, je KS Portorož predsedniku enote sodišča v Piranu poslalo pet urgenc! Kot bi bile bob ob steno, premaknilo se ni nič! Toliko kot uvod in kratko pojasnilo zgodovine restavracije oz. odnosa najemnice Darinke Gustinčič do krajevne skupnosti. V čakanju na sodno obravnavo je ob koncu letošnjega vročega poletja kot strela z jasnega udarila še ena aroganca najemnice Gustinčičeve! Nekega jutra smo ugotovili, da je na funkcionalnem zemljišču stavbe (ki je družbena lastnina v upravljanju KS Portorož) dala posekati štiri zdrave ciprese. Mimogrede: drevesa so delavci žagali ponoči! Nekaj kasneje (5. septembra) pa je na zemljišču, ki ga uporablja za gostinski vrt, začela z nezakonitim posegom - postavljanjem konstrukcije za strešno kntino (pergolo). Takoj je bil o tem po telefaksu obveščen urbanistični inšpektor. Ker se z ukrepanjem ni zmigal, ga je predsednik skupščine KS dipl.prav. g. Dušan Puh čez dva dni poizkušal priklicati preko telefona. Zaman! Osebno se je lahko le prepričal o neorganiziranosti inšpekcijskih služb in o pravnem neredu, o čemer sta skupaj s predsednikom Sveta KS Mitjem Jančarjem pismeno obvestila IS skupščine obalnih občin in skupščino občine Piran. Urbanistični inšpektor je naslednjega dne prihitel in dne 9.9.1994 investitorki Darinki Gustinčič (Lucan 34, Portorož) izdal odločbo o ustavitvi gradnje nadstreška (tlorisne velikosti 12,10 X 9,23 m). Javni pravobranilec pa je že prej - na zahtevo KS - vložil tožbo in predlagal izdajo začasne odredbe, hkrati pa je vložil ovadbo tudi zaradi odstranitve dreves. Gustinčičeva gre nasilno, brezobzirno dalje. Delavci so nadaljevali z delom (nadstrešek so potem pokrili z bakreno pločevino). Krajevna skupnost je javnemu pravobranilstvu naročila, naj v tožbi uveljavi zahtevek, da sodišče odloči, da je nadstrešek na zemljišču krajevne skupnosti njena last in to po določilih zakona o temeljnih lastninskopravnih razme-rjih, ki v prvem odstavku 25. člena določa: "Če je graditelj vedel, da gradi na tujem zemljišču,... lahko lastnik zemljišča zahteva, da mu pripada lastninska pravica na gradbenem objektu". V tem primeru je "gradbeni objekt" streha nad parcelo št. 1570/5, ki je last Krajevne skupnosti Portorož. Na potezi je zdaj sodišče. Predsednik Sveta KS: Predsednik skupščine Mitja Jančar Dušan Puh, dipl.iur. Festival Zlati boben '94 od 11. do 14. oktobra: ZA ZAKLJUČEK ŠE OGNJEMET Oktober je lep jesenski mesec. Morje je še toplo in sprehod ob morju prijeten. V parkih je med zelenjem rumeno in rdeče listje, v travi je divji kostanj. V Avditoriju pa ZLATI BOBEN. Ze ves september potekajo vročične priprave na festival. Poštar prihaja v Avditorij prav pogosto. Prinaša pisma in pakete - prijave gostov in reklamne izdelke, s katerimi se bojo ustvarjalci potegovali za nagrade-, boben, paličice, vrtnice, maijetice... Festival ima bogat program. Uradni del programa je že skoraj končan, spremljevalni pa le nakazan. Gostom bomo le prišepnili, kaj vse imamo lepega, dobrega, zanimivega, vabljivega, okusnega... v Portorožu, Piranu in v okolici. Na koncu bodo najboljšim podelili še nagrade. In čisto za zaključek bo opolnoči še ognjemet. Lani je bil tudi, pa ga je videl le redek Portorožan. Letos, upamo, bo razsvetlil več obrazov. In drugo leto še več. Tako imamo v mislih - ognjemet vsako leto ob zaključku festivala. N.K. ARCHITECTA TARTINUEV TRG 15. 66330 PIRAN PZZA TARTIN115. 66330 PIRANO TEL 066/75-594. 75-982. FAX 74-562 LASTNIKI NEPREMIČNIN NA PRIMORSKEM Naš nepremičninski oddelek vam pomaga prodajati vašo nepremičnino na območju južne Primorske. Trije nepremičninski strokovnjaki vam zagotavljajo, da bo vaša nepremičnina čimprej našla novega lastnika tudi s pomočjo tedenskega oglaševanja v 5 časopisih v Sloveniji in oglasnih vitrin v središču Portoroža in Pirana. V računalniški evidenci imamo preko 250 potencialnih kupcev. Trenutno prodajamo preko 50 nepremičnin na območju južne Primorske. Zato ne odlašajte! Oglasite se v našem nepremičninskem oddelku ki ima 5-letne izkušnje pri prodaji nepremičnin in lahko vašo nepremičnino v vsakem trenutku pokaže ali predstavi kupcu. V naši proviziji je vključena celovita storitev pri prodaji: kupoprodajne pogodbe, davčno svetovanje, cenitve, oglasi ogledi, fotografije... URADNE URE od PO-PE od 8.-15. ure in SR od 8.-17. ure (za naročene stranke tudi po dogovoru). J ZADNJA VEST: Enota sodišča v Piranu je za oktober razpisala dve obravnavi za "zadevo Gustinčič". Najprej za izterjatvo najemnine, potem pa še za razveljavitev najemne pogodbe_ - Novemu stanovanjskemu stolpiču v Luciji (za nekdanjo železniško postajo) so pobarvali pročelje (belo oranžna kombinacija). Komentar: barve so že lepe, samo tja ne "pašejo"! - Medtem ko nekaterim ne gre in ne gre od rok (glej restavracijo vila Maria v Portorožu), je restavraciji Marino, katere lastnik je bivši najemnik gostišča Rubin (ki so ga zaradi gradnje stanovanjskih blokov podrli) posel zacvetel... - Asfaltirali so del pločnika na zgornjem delu Podvozne ceste v Luciji (do restavracije Astenna). Mar si drugi, ki jih pot ne vodi (le) tja, pločnika ne zaslužijo? A ne boste verjeli - del pločnika so že razkopali! - Park v kompleksu Metropol hotelov (ob Pivnici, bungalovih in hotelu Marita) je okoli in okoli zagrajen z nepreveč lepo žičnato ograjo. Le čemu? - Zelenica med dvopasovnicama je, posebej v portoroškem predelu, polna razno raznih informativnih in (ali) reklamnih tabel, tablic... Menda jih je večina postavljenih brez ustreznih dovoljenj (za nekatere so si lastniki sicer pridobili soglasje Cestnega podjetja Koper - ki je zanje tudi "pokasiralo") - a občino za dovoljenje - prosil je le malokdo... - Ne vemo, kako naj imenujemo tisto, kar je od zelenice, ki se vleče na pločniku od Restavracije grill, mimo trgovin s suho robo, z igračami, oblačili, nakitom, agencijo Avtoplus in Navigare - še ostalo? - Tudi bankomat SK Banke ob portoroški mesnici je postavljen "na črno". - Pa kaj bi nergali zaradi takšnih drobnariji Najemnik lokala Feniks v pritličju stavbe Krajevne skupnosti Portorož - ta šele zna, kako se streže pravi črni gradnji, da se jo vidi na kilometrov 100! Portorožani kar izgubljajo oči. - Niso pa "mački" samo pri Feniksu. S črnograditeljskim talentom se lahko kiti tudi lastnik Residence Palma (na Strmi poti) - Republiški stanovanjski sklad. Ta je rezidenco štirih zvezdic nadgradil za eno nadstropje brez vsakršnih dovoljenj. Da bo ironija popolna - R. stanovanjski sklad je pod okriljem Ministrstva za varstvo okolja (ki naj bi črnograditeljstvo preganjalo). - Agencija Luna, ki je gostovala v stavbi bivšega hotela Helios pri "Kaštelu", je resno vzela namen Palace hotelov, da staro stavbo proda. Še zmeraj sicer ugibamo, ali so objekt prodali ali ne... Luna pa se je kljub temu odselila v novourejene prostore ob trgovini Jestvina. - V objekt "Istra" v območju Avditorija so se preselili (predvsem) nekdanji stanovalci "vile" Virginija. - V sami restavraciji "Istra" pa so odprli mini-casino. To se bo občinska blagajna polnila z novimi taksami! - "Kaštel" je obnemel, jesensko vreme je pač svoje postorilo! - Do nadaljnjega nove zlatarne Đeka Merdite v PortofJešu ne bomo omenjali. - Z novega parkirišča za starim Palacem (bivša hotelska sušilnica perila na prostem, sicer pa ex travnik), katero so posuli z gramozom, vhod pa za nameček še zagradili z verigo, se še praši; zvok rožljanja verige pa je, kot bi prihajal iz nekdanjih grajskih ječ. - V dogovoru z vodstvom Hotelov Palace namerava Župnišče ob velikem parkirišču na Stari cesti narediti novo izlivko, iz katere bi tekla voda, ki izvira v bližini. - Le kaj je zakletega na novem trgu med portoroško papirnico "Lipa" in GH Palace, da ne uspe privabiti ljudi? Bo drugače, če se bo tja preselila lekarna? - Cvetličarna, trgovina usnjenih oblačil... in druge bodo v pritličju hotela Slovenija gostovale še kakšno leto- do začetka njegovega obnavljanja (vhod v hotel bodo iz zakotja prestavili na promenado). - Diskoteka Venus je doživela bankrot (podjetje Tim iz Kopra je za njeno ureditev zmetalo celo premoženje - okoli milijon mark). Hoteli Morje zdaj čakajo na primerno bogatega novega najemnika. (Tisti, ki so se zanimali za najem Venusa, pravijo, da se najemnina giblje tam okoli sanjskih 15.000 DEM na mesec!) - Restavraciji Vila Marija nič ne pomaga, da je sredi najlepše urejenega portoroškega parka, v eni najlepših portoroških stavb. Menda so v restavraciji zadovoljni, če mimo pride deset gostov na dan... - Park Rastelli vse bolj zopet postaja smetišče... - Odbor za turizem pri IS SO Piran in KS Portorož sta predlagala da se - zaradi dotrajanosti - odstrani barako (okrepčevalnico Hani) na Fizinah, ki je pač svoje odslužila. * PORTODEKAGRAM * Primorske novice se hudujejo, ker je IS SO Piran s posebnim skepom prenesel Uradne objave občine Piran iz Primorskih novic na lokalni list. G. Grahor je ta transfer utemeljil s tem, da je lokalnim časopisom pač treba pomagati. (Morda je to tudi res: a pomagati je treba še marsikomu: npr. Rdečemu križu in drugim humanitarnim organizacijam pa še kdo, pomoči potreben, bi se našel...). Vendar pa imajo Uradne objave nekoliko pomembnejšo funkcijo, kot je ta, da "se pomaga" zasebnim lokalnim časopisom! Cilj Uradnih objav je, da se občani seznanijo z oblastnimi ukrepi, ki lahko vplivajo na njihove pravice, obveznosti in interese; cilj Uradnih objav je, da se zagotovi zakonitost dela državnih organov, saj so določene pravice in obveznosti vezane na datum objave... Kako bodo občani vedeli, od kdaj veljajo, če izidejo v časopisu, ki še datuma objave nima, da o podatku o njegovi nakladi niti ne govorimo. Še pomembnejše je, da se z Uradnimi objavami zagotavlja tudi javnost dela državnih organov, kar je v občini Piran, kjer skupščina že slabo leta ne nadzoruje dela izvršnega sveta, še posebno akuten problem! Le-ta (IS) pa javnost dela zagotavlja na sebi lasten način.- le posvečeni vedo (?), kaj dela IS; dela pa menda vsak torek od 17. ure naprej... in vse bolj postaja privatna kneževina nekaj posameznikov. Bati se je le, da bodo račune plačevali piranski občani... Portosrami - Na Poti pomorščakov namerava Komunalno podjetje OKOLJE obnoviti kanalizacijo. - Pripravlja se dokumentacija za napeljavo javne razsvetljave na delu Senčne poti (bivša pot Ob progi), na Prečni poti in na Poti pomorščakov (kjer razsvetljave še ni). - Sindikat krupjejev portoroške in lipiške igralnice je napovedal stavko (ki jo je začasno preklical) - predvsem zaradi "zamrznjenih" plač. Po principu logike razmišljanja krupjejev, bi morali ostali, ki že dolgo prejemamo zgolj mizerne mezde, že zdavnaj organizirati generalni štrajk. PRODAJA V0D0INSTAIACUSKFGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAUUCO Obala 116, Lucija-tel. (066) 71-998 шом * ШИ * /ШШШ& Kaj mislijo vodilni o sezoni '94? Portorožan je želel izvedeti, kaj o letošnji sezoni osebno mislijo vodilni (direktorji) hotelov v naši občini. So s poslovnimi rezultati zadovoljni, ali pa nemara menijo, da bi lahko bili boljši.,.? Zato seje uredništvo odločilo direktorjem hotelov pismeno zastaviti naslednja vprašanja: - So bila vaša osebna pričakovanja o poteku in izidu letošnje turistične sezone izpolnjena? - Ste z rezultati zadovoljni in boste poslovno politiko vaše firme nadaljevali v isti smeri ali boste kaj spremenili, dodali? - Mislite, da so pri prizadevanjih za razvoj turizma ter promocijo Portoroža kakšne posebne ovire, ki bi jih bilo nujno odstraniti? Na naše vabilo k sodelovanju v anketi so se od vodilnih (povabljeni so bili še direktorji Hotelov Palace, Metropol hotelov, Bernardin hotelov, Hotelov Piran) prijazno odzvali trije: direktor Zdravilišča Strunjan (Krka zdravilišča) Miro Gaspari, direktor Hotelov Morje Franc Ohnjec in vodja naselja Salinera Strunjan Maksimiljan Furlan. Vsem trem se seveda za sodelovanje zahvaljujemo. Za ostale, ki so vabilo spregledali, pa lahko pripomnemo,da bi se o odnosu do javnosti - pa čeprav lokalne - morali še marsičesa naučiti... Miro GASPARI, direktor Zdravilišča Strunjan, Krka Zdravilišča, d.o.o.: - Moja pričakovanja o poteku in izidu letošnje sezone so v glavnem izpolnjena oz. so celo nekoliko nad pričakovanji. Pričakovali smo le nekoliko več gostov iz Italije, vendar smo to brez težav nadomestili z domačimi gosti. - Z rezultati smo v okviru obstoječih pogojev (stanje opremljenosti namestitvenih kapacitet, kadra ipd.) zadovoljni. Pričakujemo ureditev lastninskega vprašanja in s tem pričetek temeljite adaptacije naših objektov, s čemer bomo ustvarili pogoje za delno spremembo naše strategije -1.j. predvsem usmeritev v t.i. "soft" zdraviliški turizem oz. usmeritev v preventivo. S pridobitvijo višje namestitvene kvalitete pa seveda načrtujemo tudi izboljšanje kvalitete naših storitev v celoti. - Pri prizadevanjih za ravoj in promocijo turizma menim, da je največja ovira slaba povezanost vseh, ki živimo od turizma in vsega, kar je z njim neposredno povezano. Interes za razvoj turizma, ki ga vsi (trgovina, drobno gospodarstvo, zasebni delodajalci, prebivalstvo idr.) izkazujejo predvsem v besedi -je potrebno preliti v dejanja... Prepričan sem tudi, da smo v območjih, ki niso v neposrednem središču "turistične občine" Piran (Portorož) zapostavljeni oz. neupoštevani - kljub "velikim besedam" tistih, ki naj bi skrbeli za turistični razvoj celotne občine. Pozablja se, da turist ni le v centru, ampak da se giblje tudi izven njega in občine Piran. Velika ovira je pomanjkanje kvalitetnega kadra, ki ga bo nov visokošolski študij v Portorožu le deloma popravil (predvsem na področju poslovodenja). In za konec: komunalna in prometna infrastruktura v občini in širši južni Primorski regiji je "kriminalna" in ena glavnih ovir v razvoju turizma. Franc OHNJEC, direktor Hotelov Morje, p.o.: - Poslovni načrt za leto 1994 se uresničuje po dinamiki, ki smo si jo začrtali v začetku obdobja. Vzporedno fizičnemu obsegu je sledil tudi finančni tok na zadovoljivi ravni. - Poslovna politika Hotelov Riviera (Hotelov Morje) je naravnana dolgoročno in doživi spremembe le ob sprejemljivih okoliščinah, v katerih je bila opredeljena. - "Ovira" v portoroškem turizmu je sistemska in se imenuje konsenz vseh, ki sodelujemo v njem (tudi krajanov) s potrebno sposobnostjo iskanja optimalnih rešitev. Maksimiljan FURLAN, vodja naselja SALINERA Strunjan (Hoteli Piran): - Tako moja, kot pričakovanja sodelavcev v Turističnem naselju SALINERA so bila skoraj v celoti izpolnjena. To, da smo našo ponudbo sredi lanskega leta popestrili in kvalitativno dvignili z izgradnjo odprtega bazena z morsko vodo in nekaterimi drugimi popravki (manjšimi adaptacijami) ter s kadri, se je poznalo tudi pri obisku gostov. "Zelena oaza", kot nekateri naši gostje radi imenujejo naše naselje, postaja s svojo urejenostjo že premajhna za vse, ki bi - še posebej ob koncu tedna - želeli v njej preživeti nekaj prijetnih trenutkov sprostitve. - Že iz povedanega je najbrž razvidno, da smo z letošnjimi rezultati zadovoljni, saj se je poletna turistična sezona, zahvaljujoč tudi vremenskim razmeram, podaljšala, s čemer se je povečalo število nočitev. Naše delo se je torej izkazalo kot dobro; treba gaje v isti smeri le nadaljevati oz. dopolnjevati. - Žal pa ne mislijo vsi enako. Malokdo se namreč zaveda nizke akumulativnosti naše panoge (po mojih lanskih izračunih je našega neposrednega vloženega in obračunanega dela v končni ceni produkta le 8 do 12%, vse ostalo pa so repro stroški, ki si jih vsi dobavitelji bolj ali manj zakonsko zagotavljajo, mi pa nanje nimamo vpliva) ter izredno velike konkurence na zunanjih trgih. Stroški obratovanja in posledično cene storitev so pri nas zelo visoki, zato seveda izven naših meja nismo konkurenčni (elektrika je npr. dražja kot na zahodu, voda je celo najdražja v Evropi, komunalne usluge so dražje kot v Nemčiji...). Vse obljube, ki so jih naši panogi dajali strankarski veljaki in poslanci pred volitvami, so bile kmalu pozabjene. Zato niti ni čudno, da sokrajam, ki z nami živijo in delajo, nimajo razumevanja za izboljšanje počutja in zabave gostov, ki se radi poveselijo kasno v noč in takrat tudi porabijo nekaj več denarja, kot bi ga sicer. Mislim, da bi v Portorožu bilo treba drugače zagotoviti nočni red in mir v prometu in gostinskih lokalih, nikakor pa ne z ukinitvijo tržnice, ukinjanjem glasbe na plesiščih in prezgodnjim zapiranjem gostinskih lokalov. Pripravila: Livija Sikur Zorman ffiöO ffiDBĐ Ш1Ш čestitke, priznanja, zahvale««. Območna organizacija Rdečega križa Piran se zahvaljuje vodji kopališkega kompleksa Bernardin - Zlatku VINKOVIČU za usluge pri izvedbi plavalnega tečaja begunskih otrok. *** Našemu nepogrešljivemu vinjetistu Sandru SAMBI-ju vse najboljše za rojstni dan, ki ga praznuje v mesecu vinotoka (20. oktobra). Vsi pri Portorožanu *** Vse najboljše za rojstni dan tudi Dragici ŠKAPIN! Iz vsega srca ji čestitajo prijatelji iz pevskega zbora in prostovoljke Rdečega križa. *** Najiskrenejše čestitke za rojstni dan Katji STAVAR Prijatelji in prijateljice iz Pirana in Portoroža. NI ** * Rosani PRINČIČ iz Portoroža za uspešno opravljeni magisterij iskreno čestitajo in ji v življenju želijo še nadaljnjih delovnih uspehov tata Aldo, mama Dina ter brat Kristjan. *** Ob občinskem prazniku želimo vsem občankam in občanom, da bi se na skorajšnjih lokalnih volitvah modro odločili. Lepo jesen vam želi Portorožan! / l/l*) Uf lA/O— danila, regali, presents Obala 120, 66320 Portorož-Portorose tel.: 066/74-535 6le v zadregi pri izbiri pravega darila? Obižčile пан! V prijetnem okolju lo ne bo več težko. Pomagali vam bomo izbirali v množici koralnih in okrasnih daril. 6lalc cercando un bel regalo? Venilc a Irovarci! In unalmosfera piaccvolc c bella potrclc taoa Italijanska yUza ptlptaoljena o k+ušnl pači ^pagtll, tetUUnl, taolell, fjwesnlkl... na ocč načlneo * /tiejč na iatu ^antplnjenl na iatu * * /Haxl palačinka '"pe.tgela stiska na piranskem pokopališču V prejšnjem Portorožanu smo Ijubitelje(-ice) ženskih oblin napotili na pot v Piran, ko (če) bi si zaželeli pogleda na sočne ženske obline. Kajti notranjost prometne mitnice pred starim mestom je bila oblepljena z vabljivo golo žensko lepoto (kar se je odlično videlo zvečer in ponoči, ko je v provizorični mitnici gorela luč). Portorožan z zgornjo novico (vabilom) še ni bil do konca razdeljen, ko so omenjene nagice iz omenjene mitnice - kot po čudežu - izginile! Razočaranim bralcem(-kam), ki ste morebiti po objavi pohiteli(-e) v Piran, da bi se že ob vstopu vanj naužili(-e) njegove kulturnosti, se opravičujemo. Žal smo vzpodbudili (učinkovito) delovanje mračnih sil!. Bomo pa naslednjič previdnejši' (IZGANJALCI HUDIČA V PIRANU) V soboto 3. septembra je bilo Na terasi gostišča Jurček in pred njegovim parkiriščem veliko srečanje prijateljev avtomobilov Renault. Lepo! A srečanje je vendarle imelo majhno lepotno napako: "Renaultovci" so z rumenimi plakati - s katerimi so vabili na svojo prireditev - oblepili malodane vsako pinjino deblo v portoroškem centru! (DOL Z DREVESI, PRIHAJA RENO'!) Koliko prahu je dvignilo podeljevanje italijanskega državljanstva slovenskim državljanom, ki so zaprosili zanj! Je pa kar precejšnje število naših sodržavljanov, ki imajo v žepu tudi hrvaško domovnico (državljanstvo) in bi po italijanski zakonodaji utegnili dobiti še državljanstvo Italije. Lahko se torej primeri, da ne bomo soočeni zgolj z dvojnim, ampak s primeri trojnega državljanstva (SLOVENSKA ISTRA, RAJ ZA ZBIRATELJE DRŽAVLJANSTEV) Iz krogov blizu stranki socialdemokratske prenove je pricurljalo, da bivša petdeset let vladajoča stranka na lokalnih volitvah v občini Piran pričakuje kar 50% volilnih glasov. Veljak Zelenih Piran, g. dr. Boris Filli, pa je izjavil, da njegova stranka na teh volitvah pričakuje 30% glasov. Preostalih 20% volilcev pa je od obupa že tako političnih abstinentov! Zdaj vsaj vemo, kdo nam bo hodil po glavah naslednja štiri leta! ((PRE)VLADALE BODO LUBENICE) Politiki se radi družijo z zmagovalci. To je potrdila tudi vrnitev Jureta Štera s triletne plovbe okoli sveta. Med množico Juretovih prijateljev, novinarjev in drugih radovednežev, ki ga je pričakala ob njegovi vrnitvi v portoroški (ali lucijski?) marini, smo odkrili vsaj dva znana slovenska politika: Janeza Janšo in njegovo ex prijateljico Spomenko Hribar. (IN KDO SE RAD DRUŽI S POLITIKI?) S prostorom za nova pokopna mesta je na piranskem pokopališču že zelo kritično. Na to dejstvo upravljalec pokopališča, podjetje "OKOLJE" opozarja že od leta 1990. Kljub temu pa še zdaj ni povsem gotovo, ali bodo lahko v kratkem začeli z deli za njegovo širitev. Ob tem pa bi se morali zamisliti predvsem ob dveh podatkih: - V tem letu (do 15.9. t.l.) je umrlo oz. bilo na piranskem pokopališču pokopanih 83 pokojnikov, kar je največ v zgodovini Pirana,- na pokopališču pa je prostora le še za enajst klasičnih pokopnih mest. Razno raznim (predvsem političnim) zapletom navkljub je občinska skupščina lani decembra sprejela lokacijski načrt za širjenje piranskega pokopališča, katerega avtorji so pri Projektivi inženiring Piran. Zatika pa se pri zagotovitvi denarja, saj proračun za leto '94 še sploh ni bil sprejet! Občinski izvršni svet je že 5. aprila letos skupščini predlagal v sprejem finančno konstrukcijo izvedbenih del, da bi lahko začeli z reševanjem prostorske stiske pokopališča... Vendar zaman, saj se skupščina tako rekoč že od januarja bori s kronično nesklepčnostjo! Na "OKOLJU", kjer nam je prostorska problematika osrednjega občinskega pokopališča najbrž najbolj na očeh, pa vseeno upamo, da se bo zaplet s pokopališčem kmalu razrešil. Kaže namreč, da se bo naslednje seje skupščine končno udeležilo zadostno število poslancev in da bo lahko skupščina sklepala (tudi) o investicijskem programu za pokopališče. Če pa le ne bo druge možnosti, bo na pomoč (finančno!) vskočil Sklad stavbnih zemljišč. V republiškem uradnem listu (RS št. 26/94 z dne 20.5.1994) je "Okolje", kot pooblaščeni investitor v sodelovanju s podjetjem Projektiva inženiring že objavilo javni razpis za izvajanje del - razširitev - pokopališča v Piranu. Po načrtih bi s širitvijo pridobili 56 novih pokopnih mest za klasične pokope in 234 celic za pokope po "tržaški metodi", kar bi zagotovilo uporabo tega pokopališča še za okoli tri leta. Na javni razpis so prispele štiri ponudbe, ki jih je Komisija (dne 14.7.1994) že odprla in pregledala. Vrednost te investicije znaša 48.000.000,00 tolarjev. Vendar pa kocka o tem, kdo bo izvajalec del, še ni padla. O izvajalcu bo dokončo odločal piranski izvršni svet. Robert Časar (direktor sektorja TKD pri KSP Okolje Piran) U- RESSURECTURIS slff - Žal smo prebukirali kapacitete. ш mmm i-*, knjigovodjo plačujete v PREVEČ? ©d 20 DEM r^ivf^. IMAGE Knjigovodski servis "IMAGE" d.o.o. Hotel Jadranka Portorož, tel 73-051 int 8143 * * * иашшшM® se s JAHEZKOVA DOMAČA NALOGA: JESEN (prosti spis) V deželo se je vrnila jesen. Živalce, ki zimo prespijo, si že pridno nabirajo zalogo hrane. Moj tata pravi, da ga spominjajo na naše strankarske veljake, ki si pred volitvami nabirajo glasove, potem pa utonejo v politično spanje in pozabijo na predvolilne obljube. Ptičice selivke se pripravljajo na odhod v tuje kraje. Moj tata je skrivnostno namignil, da bo samo ena tičica selivka nehala letati na tuje, s čemer je menda neznansko razveselila predsednika slovenske vlade; to me je začudilo, saj sem do danes mislil, da ima našpredsednik vlade samo cucka. Jeseni zori sadje in za vinogradnike je to čas trgatve. Poletna vročina in suša sta jo mnogim zagodla in bodo obrali manj grozdja, kot so načrtovali. Moj tata je škodoželjno izjavil, da bodo bržkone tudi nekateri politiki bridko razočarani, ko jim bo volilna trgatev zaradi vročih afer in politične suše navrgla malo grozdja. Če se bo to zgodilo Združeni listi, bo le-ta utrpela še najmanj škode: kot velikokrat doslej bodo spremenili naziv stranke in na ta način morda le dosegli predrzno načrtovano polovico glasov Jesen je tudi čas turistične bilance. Pravijo, da je bila letošnja sezona uspešna zlasti za žeparje. Na področju zasmrajanja okolja je s podjetjem za odvoz smeti resno tekmovalo dvoje v kočijo vpreženih kljuset, ki sta vneto trosila fige vzdolž cele Obale. Pri tem so jima požrtvovalno pomagali avtomobili in zgoraj omenjene fige razmazali po tistih površinah ceste, katerih konjičkoma ni uspelo odišaviti. Ob tem je moja mama menila, da je že prav tako, saj je zagotovo kakšen velemesten turist prvič v življenju videl, kako izgleda konjska figa. Pa jo je moj tata takoj zavrnil, češ, velemestni turisti zahajajo na Ažurno obalo, k nam pa najdejo pot samo tisti iz krajev, katerih niti ne najdešna zemljevidu. Se je pa strinjal, da so konjske fige prava blagodat za nas vse, saj njihov smrad vsaj malo ublaži smrad raznih afer in drugih nepravilnosti. Zelo pomemben dogodek pretekle sezone je bil tudi Tartinijev festival. Višek je dosegel z zaključnim koncertom 9. septembra - na pragu jeseni. Moj tata pravi, da si ta datum velja zapomniti, saj mesto Piran še nikoli ni bilo tako temeljito počiščeno. Seveda ni popolnoma jasno, ali so ga očistili iz spoštovanja do Tartinijevega praznika ali v čast imenitnih gostov. Le-te si je moj tata ogledal od blizu in potem doma poročal, da si za veliko večino ne bi drznil trditi, da se spoznajo na glasbo. Moja mama je zavila oči in ga prosila, naj ima malo razumevanja do ljudi: saj dame vendar morajo nekje pokazati svoj nov nakit in toaleto po (pred)zadnji modi. Tudi jaz se nisem strinjal s tatom in sem ga hitro zavrnil, češ, za našega državnega predsednika je vendar splošno znano, da je v mladih letih tudi sam igral violino. Pa tudi o ostalih predsednikih občin in izvršnih svetov sem slišal, da znajo vsaj prelestno prepevati, če že ne obvladajo poznavanja glasbe. Na te besede je moj tata priznal, da imam morda prav: bržkone so se hoteli na koncertu prepričati, če vse prve violine tako neznansko škripajo, kot njihove, kadar goslajo svoje volilce in druge državljane. Razen tega je moj tata izrazil upanje, da so vsi poslušalci koncerta v cerkvi živi in zdravi prišli domov,- komunalci so namreč bili tako prevzeti od delovne vneme nad čiščenjem okolice božjega hrama, da so povsem pozabili na razsvetljavo. Gostje, ki so brez zle slutnje pustili avtomobile blizu obzidja ali pokopališča, so se pošteno namučili in spotikali, predno se jim je uspelo prebiti iz okrilja teme. Jeseni začne tudi pouk. Čeprav sta šola in kultura v blesku afer, lastninjenja in predvolilnega golaža nekako zbledeli, ju svet še ni docela pozabil. Moj tata je najbrž pravilno presodil, ko je izjavil, da je ukinitev šole za državo očitno dražja kot je vzdrževanje in dokler bo tako, učenci zaman upamo na večne počitnice. Le-te naj bi se v jeseni končale tudi za občinsko skupščino; me prav zanima, če tudi letos ne bodo delali domačih nalog... ANEKDOTA IZ DOMAČEGA LOGA: Asociacija Pred nekaj desetletji ali nekaj več je našeminentni krajan, slikar Viktor Birsa, dobil iz Trsta star, že precej izrabljen "topolino"*. Le ta je imel italijansko registrsko tablico. Ni inel potrjenega prometnega dovoljenja, ni bil na noben način zavarovan. Maestro Birsa sploh ni imel vozniškega izpita. Gume so bile izlizane do konca profila. Kljub temu se je s topolinom prevažal mimo policistov, ki so Birso vsi poznali. Takrat se je za njih v naših krajih še pogosto uporabljala lepa beseda "zaščitnik". Portorož je bil idilična vasica, asfaltirana sicer. Vsi prebivalci so se med seboj poznali. Avtomobilov je bilo v občini ne več kot 10. In tako je Birsa neko noč po nekaj desetinah šahovskih partij, ko so "stari Jadran" zaprli, spet sedel za volan. Vžgal je svojo "makino" in zapeljal proti "Lidu". Tam pa je avto "zakašljal", malo trznil - in obstal. Z Birso je bil v avtu tudi MilošSever, daleč naokoli cenjeni dentist. Morala sta izstopiti. Gledalci izpred Jadrana so pohiteli "na pomoč". A kaj, ko nihče ni znal niti pokrova motorja odpreti. Tako so vsi "ovohavali" staro kripo; ugibali, kje ima pravzaprav motor in kaj neki počno mehaniki, ko se z glavo zarijejo nekam v drobovje avta, nekaj migajo, trkajo, privijajo, pihajo ipd. Predvsem pa so vsi dajali na tone nasvetov, ob katerih so se na ves glas hahljali. Končno je nekdo predlagal, naj da Birsa vozilo v drugo prestavo, "nastavi vžig", pa 3a bodo malo porinili in ni vrag, da topolino ne bi ponovno vžgal. Izkazalo pa se je, da maestro ni vedel, kaj je to druga prestava. Vozil je vedno "tako, kot je". Se pravi vedno le v prvi. Hvala bogu. Tako je bil obvarovan posledic prehitre vožnje. Pa še bolj "majestetična" je bila takale začasna vožnja, ko je Viktor, "grof Bernardinski", lahko vzvišeno pogledoval levo, desno, na uboge "plazilce", ki so morali premagovati razdalje "per pedas apostolorum". In je Birsa sedel v avto, Sever in še nakaj drugih, pa so začeli porivati. Šlo je precej težko, ker je bil avto v prvi prestavi. _ Vsake toliko časa je motor dal od sebe kakšen glas. Toliko, da so porivalci spet dobili upanje. Pri tem so vsi seveda na ves glas komentirali, ugovarjali, zbijali šale tako, da še vedeli niso, da so pririnili že skozi ozko ulico nad Kekcem in hotelom Central na levi ter enonadstropno hišo z dolgim "gankom" na desni. (V pritličju je bilo troje lokalov. V enem je deloval Stipe Strižič). Potem je nekdo omenil svečke. Ker so se pridruževali še drugi, ki bi radi pomagali, se je našel nekdo, ki je znal odpreti pot do motorja. Nekje so našli tudi ključ. A svečke so bile, kakršne so pač bile. Dali so jih nazaj in spet porivali. Tudi v drugo prestavo je eden od novodošlih spravil avto. In šlo je tako, da so se kar hitro znašli pri magazenu Grandu. Takrat sta se od nekod prikazala še dva "zaščitnika". Ura je bila pač okoli dveh ponoči in nočni čuvaj mora v tem času bdeti nad snom delovnih ljudi. Ker naj bi se policist razumel na šofiranje in avto, sta postavila nekaj vprašanj v stilu: "Pa ste storili to, pogledali ono?" Na pritrdilne odgovore na vsa vprašanja sta rekla, da je pač treba pošteno poriniti. Pri tem sta očitno mislila na to, da nočni ptiči ob dveh zjutraj najbrž niso več v stanju storiti kaj takega. In sta naročila Birsi, naj spet sede za volan, prestava naj bo v drugi -in sta porinila. Za njima so šli že upehani prejšnji porivalci ob glasnem vzpodbujanju, šaljivem komentiranju ter vsesplošnem glasnem smehu. Ko so prišli že do konca magazena Grando in se je pokazala bencinska črpalka, pa so vsi hkrati vzkliknili: "Kaj pa bencin!?" Črpalka je sicer bila zaprta, a Sever, ki je tam zraven stanoval, je imel doma pločevinasto kanto s kakimi petimi litri bencina. Skočil je ponjo, nalil v rezervoar topolina... Porinili so. Avtoje^takoj vžgal in Birsa seje odpeljal, ne da bi se ozrl. Prvič je vozil v "drugi", kar je dalo tolikšno hitrost, da ga je kar opila - kakih 20 km na uro. Potem so po Portorožu še nekaj časa pripovedovali o tem, kako je podčastnik vojakom razlagal, kaj je to asociacija in kaj je rekel cigan. Sonja Požar, Lucija * "topolino": model avtomobila iz 50-let (op.uredn.) Dušan Puh, st. шшш SM© SB ©ШАВП OS Ш§МШ Lezionc di botanica Si sa che i bambini imparano molto dai genitori, ma di solito non si e' altrettanto disposti ad ammetere che a loro voltA i genitori imparano molto dai figli. Poiche' siamo adulti, ci sembra naturale aver sempre ragione. Mia figlia Irene aveva otto anni, quando per farmi cosa gradita aveva tagliato qualche ramo da un albero da frutto in fiore della nostra vicina. Sapendo che aveva inteso fare una cosa gentile, non la rimproverai. Le dissi, invece: "Che bei fiori mi hai portato. Ma lo sai che se Ii avessi lasciati sull'albero ogni fiore sarebbe diventato una ciliegia?" "No, non lo sarebbe diventato" ha ribattuto in tono che non ammetteva repliche. "Oh, si! Ogni fiore si sarebbe trasformato in una ciliegia." "E va bene" ha infine ammesso. "Ma l'anno scorso erano susine!" NOVA PIZZERIJA V LUCIJI - Na jedilniku ima 31 vrst pic. Mlada lastnika novega lokala -Tatjana in Edi Marc -imata polne roke dela, še posebej v večernih urah, ko Je obisk največji. Čeprav je turistična sezona mimo, jim v pizzeriji gostov ne manjka. Edi si je znanje, kako narediti dobro pizzo, "pripekel" v vodečem portoroškem hotelu, kar se mu seveda pozna - saj je postal pravi mojster pic. Svoje znanje pa je dopolnil še v Italiji, kjer je delal v različnih restavracijah, tudi tistih, ki strežejo to napoletansko specialiteto, ki je preplavila svet. V svojem lokalu sta zakonca Marc uredila tudi tradicionalno krušno peč za pizze. Gosti so s picami zadovoljni. Cene? Raznorazne. Punti di vista La pubblicita' del detersivo prometteva espressioni di sfrenata felicita' per la morbidezza e il profumo del bucato di tutta la famiglia. Invece il commento di mia figlia, e' stato un lungo gemito. "Hai lavato i I mio maglione e hai fatto sparire la macchia di caffe'! Come faccio a riconoscere i I davanti dal dietro?" Cesarina Smrekar ROSETA, BRANKA IN POLONA IZ LUCIJSKE KNJIGARNE "LIPA" "ujeti" samo dve od trojke) - Prostori, kjer gostuje knjigarna in papirnica "Lipa" postajajo že pretesni (kar se je še posebej poznalo ob začetku šolskega leta, ko so se šolarji oskrbovali s šolskimi potrebščinami in učbeniki in so včasih morali čakati v vrsti celo pred trgovino). Ko so trgovino odpirali, si odgovorni niso predstavljali, da bo tako kmalu postala pretesna. Lucija raste in z njo tudi število njenih prebivalcev. Pa da ne pozabimo: trojica prodajalk v lucijski "Lipi" ne skrbi le za bralce dnevnega časopisja, ampak tudi za številne bralke in bralce "Portorožana", ki ga za nekatere še posebej shranijo. Res se jim moramo zahvaliti za trud in sodelovanje! (žal smo na fotografijo uspeli TOP 15 SEPTEMBRSKA LESTVICA NAJBOLJ GLEDANIH FILMOV V VIDEOCENTRU MIKI 1. LAST ACTION HERO (Zadnja velika avantura): A. Schwarzenegger, F.M. Abraham 2. BUGSY (Bugsy): W. Beatty, A. Bening 3. SINGLE WHITE FEMALE (Sostanovalka): B. Fonda, J. Jason Leigh 4. GLADIATOR (Gladijator): C. Gooding, J. Marshall 5. СГГУ OF ЈОУ (Mesto radosti): P. Swayze 6. STATE OF GRACE (Stanje milosti): S. Penn, E. Harris 7. LIKE FATHER LIKE SON (Kakršen oče, takšen sin): D. Moore, K. Cameron 8. THE HUNT FOR RED OCTOBER (Lov na Rdeči oktober): S. Connery, A. Baldwin 9. MYSTERY DATE (Nora noč na Beverly Hilsu): E. Hawke, T. Polo 10. ARTICLE 99 (Člen 99): R. Liotta, K. Sutherland 11. REGARDING HENRY (Henryjeva vrnitev): H. Ford, A. Bening 12. TREMORS (Drhtenja): K. Bacon 13. THE GODFATHER PART III. (Boter III.): A. Pacino, A. Garcia 14. INDECENT PROPOSAL (Nespodobno povabilo): R. Redford, D. Moore 15. CLIFFANGER (Plezalec): S. Stallone, J. Lithgow film fi video company Seča 194c, Portorož ODPRTO VSAK DAN OD 1 D.GO DO 22.00 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH OD T6.ÜÜ DO 22.G0 TEL.: 71-139, 79-398 FAX.: 71-139 Šiviljski salon ŠALOM o modi: Moda je zrcalo časa. V njej odsevajo dogodki, ki smo jim priča in posledice, ki jih prinašajo s sabo. V modi se zrcalimi mi sami - z vsemi našimi skritimi željami, sanjami, strahovi in pričakovanji. v o m modno šivitjstvo in drobna popravita tel.: 0W70-621 TO JE ZDAJ VPRAŠANJE: KAM VLOŽITI CERTIFIKAT? V PODJETJE, KI SE JAVNO PRODAJA Državljan Slovenije, ki je dobil svoj certifikat in ga nima možnosti -ali pa ga noče - vložiti v svoje (ali v bivše) podjetje, lahko certifikat vloži v enega izmed investicijskih skladov ali pa v podjetje, ki del svojega premoženja nameni javni prodaji. Na Obali so to zaenkrat Droga, Luka Koper in Istra Benz (OMV-lstra). Naložba v taka podjetja je zanimiva, saj gre za dobra podjetja, za katera velja, da bo cena njihovih delnic stabilna in dokaj visoka. Vendar je pri takem vlaganju treba paziti na nekaj dejstev: - Najprej moramo vedeti, kakšno profitno stopnjo to podjetje sploh ima. Ni nujno, da ima podjetje, ki je na dobrem glasu, visoko profitno stopnjo. Če je ta nizka ali pa če ima podjetje celo izgubo, potem take delnice po nominalni ceni nihče ne bo hotel kupiti. Cena bo padla in za vložek našega certifikata ne bomo mogli trditi, da je uspešen. - Če je povpraševanje po delnicah teh podjetij zelo veliko (kar je na Obali posebej očitno za Istra-Benz), bo certifikatov več kot delnic. V takem primeru se cena delnic dvigne za 30%. Če to ne zadostuje, se ustrezni del vrednosti certifikata vrne njegovemu lastniku. Vlagatelj torej prejme 30% manj delnic, kot je mislil, da jih bo, razen tega pa mu bo podjetje del vrednosti certifikata še vrnilo. (To se je zgodilo npr. pri ljubljanskem "Leku", ker je bilo zanimanje za vlaganje v to podjetje izjemno veliko). To pa seveda zagotovo ni tisto, kar smo želeli. Ti dve zgoraj opisani dejstvi je treba pri presojanju, kam naložiti svoj certifikat, dobro pretehtati. Leon Klemše Primorski skladih. Upravljanje z investicijskimi skladi Modra linija & Obveščamo, da smo pričeli z zbiranjem certifikatov za našo investicijsko družbo MODRA LINIJA D.D. KOPER VLOŽITE CERTIFIKAT V SVOJO DOMAČO PRIMORSKO DRUŽBO VPISNA MESTA V NAŠI OBČINI Splošna Banka Koper v Piranu in Luciji PTT v Piranu, Luciji in Portorožu SDK v Portorožu Dmštvo upokojencev v Piranu Informacije: 37-764 ... ALI V INVESTICIJSKI SKLAD? KAKO BODO INVESTICIJSKI SKLADI NALAGALI ZBRANE CERTIFIKATE Kot smo v tem časopisu že pisali, so investicijski skladi ena izmed možnosti za vlaganje naših lastninskih certifikatov. Seveda nas zanima, kaj bomo pravzaprav pridobili z naložbo našega certifikata v tak sklad. Dobili bomo delnice sklada, ki bo lastnik nekaterih slovenskih podjetij, katera bo z zbranimi certifikati kupil. Po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij imajo investicijski skladi, ki so zbrali certifikate, na razpolago 20% vsakega podjetja za nakup. Skladi bodo na posebnih dražbah kupovali te razpoložljive dele podjetij. Sklad si bo po opravljenih nakupih kot del svojega premoženja pridobil deleže v različnih (okoli 100) slovenskih podjetij. Dobra podjetja se bodo seveda kupovala drago, slaba pa poceni. Vendar pajahko zaslužimo tudi s slabnimi podjetji, saj smo jih kupili zelo poceni. Če postanejo ta podjetja uspešnejša, bo cena njihovih delnic poskočila in zaslužek je zato lahko zelo velik! Katera podjetja bodo odkupili skladi? Tega v tem trenutku še ne 'vemo. Dejstvo pa je, da sklad ne bo kupil podjetja, ki bi ga želel imeti v svojem premoženju, če bo cena previsoka. Vendar pa lahko osnovno usmeritev sklada ugotovimo iz programov investiranja, ki so jih vsi skladi podstavili v svojih prospektih. V kateri sklad naj torej vložimo naš certifikat? Predlagamo, da v tistega, čigar program vam najbolj ustreza in mu najbolj verjamete. Vzamimo kot primer, da želimo certifikat vložiti v sklad, ki bi imel v svojem programu kupovanje portoroških hotelov. Tega sicer nima noben sklad v svojem programu direktno zapisano. Lahko pa je napisano, da bo vlagal v storitve, kar pomeni tudi v turizem. Na Obali imata sedež npr. dva investicijska sklada: "Modra Linija", ki jo upravlja družba Primorski skladi iz Kopra in pa 'Adriatic sklad", ki ga upravlja Nacionalna finančna družba iz Ljubljane. "Modra Linija" ima v svojem programu naložbe v lokalno gospodarstvo s poudarkom na storitvenih dejavnostih, 'Adriatic sklad" pa naložbe po celotnem slovenskem ozemlju. To pa preprosto pomeni, da je verjetnost, da bo "Modra Unija" vložila v portoroško turistično gospodarstvo večja. Pomeni tudi to, da bomo tako posredno lahko postali solastniki portoroških hotelov. To je seveda samo primer, kako se odločati pri naložbi naših certifikatov. Leon Klemše Ali bo kaj s KaTV? Krajevna skupnost Portorož je že na začetku leta s pomočjo ankete v Portorožanu ugotavljala, kolikšno je zanimanje za napeljavo kabelske televizije v Portorožu. K tej akciji jo je vzpodbudila ponudba mariborskega podjetja CETRA, ki je napeljavo KaTV ponudilo po ugodni ceni (150 DEM za priključek). Na anketo se je odzvalo več kot 200 gospodinjstev; Svet KS pa je menil, da bi bilo dobro pridobiti še kakšno (detaljnejšo) ponudbo, tehnično podrobnejše dodelano ponudbo pa naj izdela tudi podjetje CETRA. V KS Portorož je prispela le skupna ponudba podjetij Elektronika KaTV, Elcatel in zasebnika Maria Vuka. Cena priključka v tej pondbi znaša 750 DEM (za enkratno plačilo), 830 DEM (za plačilo do 12 obrokov), 910 DEM (za plačilo do 24 obrokov). V CETRI so zaprosili za enomesečni odlog za oddajo ponudbe, vendar se je zdaj ta zavlekel že nekaj mesecev. Kolikor vemo, pa mariborsko podjetje kabelsko televizijo napeljuje že v Piranu. Toliko v pojasnilo vsem v Portorožu, ki ste zainteresirani na napeljavo KaTV, zakaj Svet KS o ponudbah še ni razpravljal. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: za to številko PORTOROŽANA so prispevali: družina FIKFAK s Fizin 3.000 tolarjev, ga. Dragotina iz Lucije 5.000 SIT, ga.Dušič s Senčne poti 1.000 tolarjev in g. Marjan Simonovič prav tako s Senčne poti 2.000 SIT, pirančanka 2.000 tolarjev in Ivanka Pirnat iz Fiese 1.000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". SOŽAUE Naši sodelavki Vlasti Ivanič Turk ob nedavni očetovi smrti izražamo najglobje sožalje. * * * Ob smrti našega nekdanjega sodelavca Mirana KOSA z Letoviške poti v Portorožu iskreno sožalje njegovim svojcem in prijateljem. Številka / numero 9 * september / settembre 1994 * letnik / anno IV * Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990 * predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ * UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl. in odg.urednika), David BOŽIČ, Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIČ, Snežna REŠEK, Irina STEGEL, Livija SIKUR ZORMAN ^ oblikovanje naslovnice / copertina di Teo TAVŽEU, dia * računalniški prelom Edi * tisk / stampa PiGRAF, d.o.o. Piran * naklada / tiratura: 3.000 * izdajatelj / editore: KS PORTOROŽ / CL DI PORTOROSE * NASLOV UREDNIŠTVA / INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož / Lungomare 16, Portorose * tel.: 066/73-046 * cena enega izvoda / prezzo di un esemplare: 0 SU. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE / A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Dušan PUH, st., Marjeta LIKAR, Franc BERGANT, Valentina KLEMŠE, Duška ŽITKO, Larisa KUNST, Zdenko VOZLIČ, Alberto PUCER, Sandra KUMR Robert CASAR, Dare KARINJA, Miloš JOVANOVIĆ, Cesarina SMREKAR, oče Franc PRELC, Tomi BEREZOVEC in še kdo.. Vinjete: Sandro SAMBI ШН&СЗ® KB Ш3\И0ИШ POLETNA ŠPORTNA ŠOLA ZA OTROKE V prejšnji številki smo predstavili uspehe portoroške vaterpolo skupine, tokrat pa podrobneje predstavljamo delovanje poletne športne šole za otroke, ki tudi poteka pod vodstvom trenerja Sretena Stanišiča. Nekaj udeležencev poletne šole športa smo povprašali o njihovih vtisih. In kakšni so? * Rebeka, 10 let; je povedala, da ji je poletna šola zelo všeč: igrajo se, plavajo in učijo igrati vaterpolo. * Rudi, 7 let; pravi, da veliko telovadijo. Od vsega pa mu je najbolj všeč igra pikado. * Rene', 9 let: igra vaterpolo, sodeluje pa tudi pri telovadbi in pri igranju med dvema ognjema. V skupini bi želel ostati še naprej, ko se bodo učili surfanja in veslanja s kajaki. * Dijana, 9 let: Sodeluje pri različnih igrah, vodni telovadbi in vaterpolu. Vprašala sem jo, če ji kot deklici vaterpolo povzroča težave, vendar je odgovorila, da ni težak. Pravi pa, da ji plavanje ni preveč všeč, ker ga imajo petkrat tedensko, kar je precej naporno. Želi so, da bi se učili skakati s trampolina v bazen. * Jani, 7 let; se udeležuje vseh dejavnosti, najrajši pa ima veslanje v kajaku, s čimer bi se želel ukvarjati tudi kasneje. Rad bi, da bi se učili veslanje z dvojnim veslom na surfu in surfanje. * Marko, 8 let: Najbolj mu je všeč telovadba. Z vaterpolom pa bi se želel ukvarjati še kasneje. Rad pa bi, da bi več veslali v kajaku. Za konec je nekaj besed o poletni šoli povedal še trener Sreten Stanišič. Zamisel o njeni ustanovitvi se je spočela povsem naključno in sicer so starši želeli, da bi se otroci med poletnimi počitnicami z "nečim" ukvarjali - da bi bili torej aktivni! Tako so letos prvič organizirali športno šolo. Odziv - tako domačinov kot otrok iz drugih krajev - je bil presenetljiv. Šolo je obiskovalo 17 otrok, od tega 8 iz Ljubljane, mesečno plačilo pa je znašalo 5000 SIT. Dejavnosti so potekale v dopoldanskem in popoldanskem času. Dopoldan so se otroci najprej razgibavali s parterno gimnastiko, nato so se preselili na plažo, kjer so se igrali na suhem in v vodi, vadili različne tehnike plavanja in veslanje na surf deskah. Po štirinajstih dneh so začeli z učenjem potapljanja in veslanja v kajaku. V popoldanskem času pa so se lotili skokov v vodo in učenja vaterpola. Zaradi izrednega zanimanja in tudi navdušenja malih športnikov se bo šola nadaljevala čez vse leto. Jeseni bo več povdarka na veslanju v kajaku in kanuju. Pozimi se bo šola preselila v telovadnico, kjer bodo vadili dvoranske športe, enkrat tedensko naj bi bilo plavanje v bazenu, ob koncih tedna pa bi organizirali smučarske izlete. Spomladi bodo otroci kolesarili, kotalkah in zopet sedli v kajake. Raznolikost dejavnosti naj bi otrokom omogočila spoznati, katere športe je v posameznem letnem času možno gojiti. Sedaj so v skupini otroci v starosti od 6 do 12 let, sčasoma pa naj bi se skupina razdelila na več stopenj. Po dvanajstem letu bi se otroci že lahko začeli usmerjati v panoge, ki jih najbolj veselijo. Njihovi trenerji pa bi bili člani sedanje vaterpolo skupine. In za konec - napovedi za naslednje leto so optimistične, udeležba v šoli naj bi bila še večja od letošnje. Larisa Kunst SE VRAČAJO ROKOMETU V PIRANU DOBRI STARI ČASI? Mnogi ljubitelji rokometa se še spominjajo moške in ženske rokometne ekipe, ki sta bili po kakovosti v vrhu slovenskega rokometa. Vendar je žal menjava generacij povzročila nekajletni zastoj v razvoju te panoge. Pred osmimi leti se je nekaj zanesenjakov odločilo za ponovno oživitev ženskega dela rokometa v občini. Po nekajletnem trdem delu z mladimi in po številnih tekmovanjih vse od pionirskih lig do 2. državne lige je v sezoni 1992/1993 ekipi Rokometnega kluba Piran, pod vodstvom trenerja Toneta Bariča, uspela ponovna uvrstitev med najboljše - in sicer v 1. državno rokometno ligo! To jim je uspelo kljub temu da so do takrat naše ekipe trenirale in igrale v bistveno slabših pogojih kot večina drugih - to je na zunanjem igrišču, kjer so bile odvisne od vremenskih razmer. S pridobitvijo nove športne dvorane v Luciji, v oktobru 1993, so rokometašice v tekmovalni sezoni 1993/1994 v I. državni slovenski rokometni ligi izpolnile pričakovanja in se v beli skupini uvrstile na 2. mesto. ч V novi tekmovalni sezoni 1994/1995 v I. državni ligi, ki bo enotna z 12 najboljšimi klubi v Sloveniji, v klubu pričakujejo, da bodo v domači športni dvorani v Luciji - ob podpori gledalcev in ob pomoči generalnega sponzorja - podjetja Mercator DEGRO iz Portoroža ter drugih sosponzorjev uspeli uresničiti zastavljeni cilj -obstanek v ligi. Tudi v bodoče bodo v klubu posebno pozornost namenili vzgoji in delu z mladimi, saj bodo lahko le na tak način zagotovili kontinuiteto kakovosti rokometa. Rokometašice so pričele z rednimi treningi v začetku avgusta. Bile so na kondicijskih pripravah na Lisci ter so odigrale že nekaj prijateljskih trening-tekem. V prvem tednu avgusta meseca sta se ekipi kadetinj, ki jih je vodil trener Tone Barič, in starejših deklic, pod vodstvom trenerja Toneta Turka, udeležili 14. mednarodnega rokometnega turnirja v Barceloni, kjer sta med 46 ekipami iz 9 držav osvojili 5. oziroma 4. mesto v svojih kategorijah. Članice so se med 17. in 21. avgustom letos udeležile turnirja na Češkem (Zlin), kjer so osvojile 1. mesto. Jesensko žensko rokometno prvenstvo se je pričelo 24. septembra. Vse Ijubitelje(-ice) tega lepega športa in športa nasploh rokometašice vabijo, da pridejo na njihove tekme in jim z glasnim vzpodbujanjem pomagajo do zmage. V lucijski športni dvorani bodo odigrale naslednje tekme: -1. oktobra RK PIRAN : RK ŽALEC, -15. oktobra RK PIRAN : RK KRANJ, - 5. novembra RK PIRAN : RK BURJA, -19. novembra RK PIRAN : RK MLINOTEST, - 3. decembra RK PIRAN : RK BAKOVCI, -10. decembra RK PIRAN ; RK VELENJE. Vse rokometne tekme bodo ob sobotah z začetkom ob 19,30. _ Ptički brez gnezda Poleti, ko se zapro šolska vrata, so otroci presrečni, če lahko počitniške dni preživljajo tudi nekoliko nevsakdanje. Tudi begunski otroci, ki so med nami, vendar pa daleč od svojega doma in domovine, so - kot drugi otroci - nestrpno pričakovali, kaj neki jim bodo prinesle počitnice. Pa so jim - tem ptičkom brez gnezda - na Rdečem križu v Piranu pripravili plavalni tečaj. Nanj so otroci prihajali z veseljem, z očmi polnimi pričakovanj. Štirinajst dni so se družili pri plavanju, učenju, tekmovanju. Bili so to resnično drugačni počitniški dnevi! Resni Cveto je želel otroke čimbolje izpopolniti v plavanju, razigrani Amadej pa je poskrbel za počitniško sproščenost, kot se za počitniško učenje plavanja tudi spodobi. Dnevi so tekli, pravzaprav prehitro in napočil je tudi zaključek plavalnega tečaja. A noben tečaj kot se šika, se ne more končati brez priznanj! Tako so se vsi, ki so del počitnic prebili na tečaju plavanja, spet zbrali na območnem sedežu Rdečega križa v Piranu, kjer so na manjši slovesnosti s pogostitvijo prejeli priznanja. In za resnični zaključek so še zapeli in odšli na ogled Akvarija ter Pomorskega muzeja. Marjeta Likar, strokovna sodelavka za psihosocialno pomoč beguncem iz BiH Štipendije za begunce Begunci iz Bosne in Hercegovine, ki jih gostimo v Sloveniji in so se odločili za študij na naših fakultetah, lahko letos kandidirajo za 30 štipendij, ki jih v okviru programa humanitarne pomoči podeljuje Sklad za odprto družbo (Open Society found - Slovenia). V okviru tega sklada pa je razpisana tudi Sorosova humanitarna štipendija (SOROS HUMANITARIAN SUPPLEMENTARY GRANT), o kateri pa odločajo na njenem sedežu v New Уогки. Sorosova pomoč je namenjena srednješolcem iz BiH, ki se šolajo v Sloveniji -vključuje pa samo nadomestilo stroškov prevoza v srednjo šolo (največ 300 Usa dolarjev letno). "Pen-frendi" z Norveške Osnovna šola Cirila Kosmača Piran prireja od 2. do 9. oktobra svoj prvi mednarodni izobraževalni tabor, ki se ga bodo letos udeležili tudi - doslej le -"pen-frendi" piranskih otrok z Norveške. Predsednik Rokometnega kluba Piran: Franc Bergant /k V ŠIFRA PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14, 66310 IZOLA, tel./fax: 066/63-211 PROGRAM PRIREDITEV ZA OKTOBER '94 * petek, 30. september ob 20.30: Center za duhovno kulturo - PREDAVANJE: Bioenergija v človeku in na zemlji, predavatelj-. Primož Škoberne,- cena vstopnice: 500 tolarjev,* nedelja, 2. oktober ob 20.30-. FILMSKO GLEDALIŠČE: MADAME BUTTERFLY -pretresljiva drama o veliki in 19 let prepovedani ljubezni, režija: David Cronenberg,- gl.vloge: Jeremy Irons, John Lone, Barbara Sukowa, Ian Richarson; * sobota, 8. oktober ob 19.00: MLADINSKI PROGRAM, KOGOJEVI DNEVI.- Otroška opera BRUNDIBAR, Otroški pevski zbor RTV Slovenija in komorni orkester Pro arte, dirigentka: Nada Matoševič, cena vstopnice: 300 tolarjev,* nedelja, 9. oktober ob 18.00 in 20.30, FILMSKE USPEŠNICE: VRAŽJA DEKLETA -western o ženskah, ki so osvojile divji Zahod, režija: Jonathan Kaplan, gl. vloge: Madeleine Stowe, Mary Stuart Ma sterson, Andie MacDowel, Drew Barrymore,- * sobota 15. oktober ob 20.30: KONCERT OB OBČINSKEM PRAZNIKU, PAOLA PEGAN - klavir, program: Mozart, Prokofjev, Chopin. (Pianistka - piranska rojakinja - Paola Pegan je končala svoj študij na Akademiji Sv. Cecilija v Rimu, izpopolnjevala pa se je pri prof. Aciju Bertonclju, pri prof. Valdmi in v Salzburgu -Mozarteum. Koncertira po Italiji in po vsej Evropi.) Cena vstopnice-. 500 tolarjev; * nedelja, 16. oktober ob 20.30, FILMSKA USPEŠNICA: WYATTEARP - western o legendarnem junaku divjega Zahoda, režija: Lawrence Kasdan; gl. vloge-. Kevin Costner, Gene Hackmann, Isabella Roselini; * sobota, 22. oktober ob 16.00 OTROŠKI PROGRAM: LUTKOVNA PREDSTAVA, cena vstopnice: 300 tolarjev,* sobota, 22. oktober ob 20.30-. GLEDALIŠKA PREDSTAVA SPD Dobrač, Brnca-. Fran Milčinski - Ivo Svetina-. BUTALCI. V Avditoriju že drugič gostuje polprofesionalna skupina koroških Slovencev, tokrat z znano komedijo o Butalcih. Cena vstopnice: 500 tolarjev,* nedelja, 23. oktober ob 18.00 in 20.30: FILMSKO GLEDALIŠČE: DEŽELA SENC -SHADOWLANDS - ljubezenska zgodba,-režija Richard Attenborough, g. vloge: Antony Hopkins in Debra Winger. Dve nominaciji za Oscarja (ženska vloga in scenarij), Berlinale 94; * petek, 28. oktober ob 20.30, PREDSTAVITEV FILMA IZ FILM ART FESTIVALA; po filmu - pogovor s prof. Jasno Čebron; (drama najbolj žalostne ljubezenske zgodbe: ZBOGOM MOJA KONKUBINA, režija: Chen Kaige, gl. vloge: Leslie Cheung, Zhang Freujil. ZLATA PALMA CANNES 93, NOMINACIJA ZA OSKAR 94, PREKO 30 MEDNARODNIH PRIZNANJ!) Cena vstopnice: 500 tolarjev; * nedelja, 30. oktober ob 18.00 in 20.30, FILMSKO GLEDALIŠČE: WOLF - grozljiva drama, režija-. Mike Nichols, gl. vloge: Jack Nicholson, Michelle Pfeiffer, James Spader, Cristopher Plummer. CENA FILMSKEGA ABONMAJA ZA OKTOBER: 2.000 TOLARJEV. Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. Adriatic8 zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. splošna banka koper Od 26. septembra dalje poslujeta agencija Splošne banke Koper v Portorožu in na Bernardinu po naslednjem urniku od ponedeljka do petka 8,30 do 12,00 in 15,00 do 17,00 sobota 8,30 do 12,00 AVDITORIJ PORTOROŽ PROGRAM PRIREDITEV ZA SEPTEMBER 994 * sobota, 3. september 94 ob 18.30: Tartinijev trg Piran -DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICA (Folklorna skupina KUD Karol Pahor Piran); * nedelja, 4. september 94 ob 20.30: Avditorij Portorož - FILMSKE USPEŠNICE: sodna krimidrama HUDIČEV ODVETNIK - GUILTY AS SIN (režija: Sidney Lumet, gl. vloge: Don Jonson, Rebecca De Mornay); * nedelja, 11. september 94 ob 20.30: Avditorij Portorož FILMSKE USPEŠNICE (erotična tragikomedija): KOT VODA ZA ČOKOLADO - COMO AQUA PARA CHOCOLATE (režija: Alfonso Arau, gl. vloge: Lumi Cavazos, Regina Torne, Mačko Lunardi) -MEHIŠKI FILM DESETLETJA! NOMINACIJA ZA OSCARJA 93! * PREDVIDOMA: petek, 16. september 94 ob 20.30: Avditorij Portorož - KONCERT OLIVE RJA DRAGOJEVIČA IN SKUPINE FARAONI; * sobota, 17. september 94 ob 18.30: Tartinijev trg Piran -DOMAČINI TURISTOM - DOBRODOŠLICA (Mladinski pihalni orkester KUD Karol Pahor Piran pod vodstvom Benjamina Makovca); * nedelja, 18. september 94 ob 20.30: Avditorij Portorož -FILMSKE USPEŠNICE: športna komedija PRVA LIGA - MAJOR LEAGUE II. (režija: David S. Word, gl. vloge: Tom Berenger, Charlie Sheen); * četrtek, 22. september 94 ob 20.30: Avditorij Portorož -DOBRODELNI KONCERT TEREZIJE KESOVIJE v organizaciji Društva za pomoč duševno prizadetim obalnih občin,* nedelja, 25. september 94 ob 20.30: Avditorij Portorož -FILMSKE USPEŠNICE - nova velika uspešnica iz Spielbergove tovarne sanj: KREMENČKOVI - THE FLINSTONES (režija: Brian Levant, gl. vloge: John Goodman, Elisabeth Perkins, Rick Moranis, Elisabeth Taylor). Pridružujemo si pravico do sprememb v programu. PROSTOVOUNI PRISPEVKI: za to številko PORTOROŽANA so prispevali: družina s Fizin 2.000 tolarjev, g. Vladimir ULRIH z Vilfanove ulice 3.000 SIT, družina ORLIC s Strme poti 1.000 SIT, družina s Šentjan 1.000 tolarjev, ga. Danica KEKIČ 1.000 tolarjev ter delavke poslovalnice Mercator-Degro-ja št. 67 v Portorožu 1.000 tolarjev, Jasna KRMAC iz trgovine "Jagoda" v Luciji 3.000 tolarjev in podjetje KOMPAS PRO Portorož 20.000 tolarjev. Ponovno so se izkazali krajani Prečne poti in za Portorožana prispevali: Milena in Marija OGRIN 2.000 tolarjev, družina FIRM 1.000 SIT, družina STERGULC 500 tolarjev, družina MIKLUŠ 1.000 SIT, Dragica DURSIČ 200 SIT, družina TOMIČ in RITOŠA vsaka po 500 SIT, Aleš DOBRAVC 1.000 tolarjev, Ernest DOBRAVC 1.500 tolarjev, Vida TIMIČ, Ivanka in Janez LOTRIČ, družina UMEK-KRNEL, družina NARANČIČ, "ROŽMARIN" PORTOROŽ ter Ema in Miro FIRM vsi po 1 000 tolarjev in še Ivo KRIBEL 500 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (l.nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". DOGAJALO SE iE ~ Letošnje poletje se je pri nas dogajalo toliko vsega, da je nemogoče vseh stvari celo samo omeniti, kaj šele obširneje o njih pisati! Pa vendar omenimo nekatere: * Serija teniških turnirjev za moške - SATELLITE SLO, - se je začela 19. julija na tenis igriščih Marine v Portorožu in se je s finalno tekmo zaključila 24. julija, sledila pa sta mu še turnirja v Domžalah in Kranju ter zaključni v Murski Soboti. Skupni nagradni sklad je bil "težak" 25.000 dolarjev. Izvedbo portoroškega dela turnirja je prevzela lucijska firma Bitermo. * Od 8. do 13. avgusta je bil na osrednji portoroški plaži TEDEN ODBOJKE NA MIVKI (BEACH VOLEY), ki ga je organiziral VOLEy CLUB Portorož. * Na sečoveljskem letališču je bilo 11. in 12. avgusta mednarodno padalsko tekmovanje * "Pajek" je celo poletje 100 - na uro preganjal avtomobile in jih odvažal kar po tekočem traku. Učinek? Razen v mošnjičku privatnika, ki si je pridobil od občine koncesijo za ta posel - nobeden (če odštejemo, da je nekaterim turistom zavrela kri in so sveto sklenili, da jih sem zagotovo več ne bo!) * Občina Piran je po nekaterih izračunih vsak poletni mesec izgubila 180.000 mark turistične takse (da davkov niti ne omenjamo!). Uradni podatki o zasedenosti zasebnih sob so bili prav klavrni in nam vsem je šlo lahko samo še na smeh, ko smo na primer pri svojih sosedih videvali, da se pri njih kar gnete gostov. Kontrole pa nobene! Sobodajalci si letos lahko zares manejo roke in zapojejo Šifrerjevo: "Umrla je država!" * Žal pa je bilo - predvsem med mladimi - ki jih je v Portorožu iz leta v leto več, tudi veliko nasilja. Med sprehodom po Portorožu se vam je tako rekoč mimogrede lahko tudi zgodilo, da ste vpadli v sam srž pretepa med razboritimi fanti... Če je kdo od pretepačev izgubil kak zob, je bila to še mila poškodba... * Primorci so navalili na italijansko državljanstvo. Reakcije: eni tega ne odobravajo in so celo ogorčeni, drugim je vseeno in pravijo, da je to njihova osebna odločitev, nekateri jim celo pritrjujejo... Se je kdo potrudil stopiti do katerega italijanskega državljanstva željnega Primorca in ga povprašati, zakaj tako hrepeni po njem? Jim nova slovenska država nudi manj, kot so pričakovali, jim Ljubljana samo jemlje ali pa se bojijo, da bodo prej ali slej zopet v nekdanjem balkanskem kotlu, pa si raje izbirajo manjše zlo ali pa se - obdani z mejami - čutijo utesnjene... ali še kaj drugega. Skratka - mar jim slovenska država ne nudi zgolj negotovost in (skoraj) nič drugega?! Poznopoletna številka / numero estivo: 7/8 (dvojna številka / numero doppio) * avgust / agosto 1994 * letnik / anno IV * Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990 * predsednica časopisnega sveta.- Majda VLAČIČ * UREDNIŠTVO / REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d.gl. in odg.urednika), MHja JANČAR, Jovan NIKOLIČ, Snežna REŠEK, Irina STEGEL, Livija SIKUR ZORMAN * oblikovanje naslovnice / copertina di Teo TAVŽEU, dia * računalniški prelom Edi * tisk / stampa PiGRAF, d.o.o. Piran * naklada / tiratura: 2.800 * izdajatelj / editore: KS PORTOROŽ / CL DI PORTOROSE * NASLOV UREDNIŠTVA / INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož / Lungomare 16, Portorose * tel.: 066/73-046 * cena enesa izvoda / prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/ A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Miloš JOVANOVIČ, Jakob ČEMAŽAR, Borut LISJAJ^ dr. Boris FILU, Gracijela MUŠIČ, Sonja POŽAR Iz Lucije, Nives VOGR1Č, Ljubo BERTOK, Boris KOČEVAR, Cesarlna SMREKAR, Ondina LUSA, Milica MASLO, Nada KOZINA in še kdQ... Fotografije posnel: Miloš JOVANOVIČ. Vinjete: Sandro SAMBI. H» ш ишшш splošna banka koper