WAMER1KANSKI SLOVENEC [p | PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI flfl^AH F Geslo: Z t vero m narod — za pravico in resnico — od boja do zmage J JmwstamW LET ZA SVOJ GLASILO SLOV. kXtOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA JtyppjTE yQ J^ amemkl y CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, iA SLOVENSKE 2ENSEE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. B0MPEI STEV. (NO.) 44 CHICAGO, ILL., PETEK, 2. JUNIJA FRIDAY, JUNE 2, 1944 LETNIK (VOL.) LIH ■ * i > ■ ' * . • -•■ - - - ' i • » K ■ Bitka za Rim ima dva namena NEMCI SE LJUTO UPIRAJO V ALBANONSKIH HRIBIH Neapelj, Italija. — Zavezniška ofenziva proti Rimu je naletela v albanonških hribih, ki se raztezajo do 15 milj in segajo globoko na jug na hud odpor Nemcev. V teh hribih se bije Goe-ringova divizija, ki slovi za najbolj junaško divizijo vse nemške vojske. Hriboviti teren nudi sovražniku ugodne pozicije za odpor, kar zadržuje hitrejši pohod proti Rimu. Zavezniške ofenzive pa to seveda ne bo ustavilo, le zavleče in podaljšo jo lahko. Kakor zgleda zdaj se Zavezniki ne bodo skušali preVeč zadržati v albanonskih hribih, da bi se tamkaj bili od točke do točke, kakor so to delali pred Cassino, kar je trajalo več tednov. Angleške in ameriške čete že pritiskajo ob obrežju po nižavi proti Rimu. Druga ameriška kolona pa pritiska na Valmontone, kjer teče skozi cesta Casilina in potem po nižavi med hribi na severno-vzhodni strani obiti albanonsko gorovje. Na ta način bodo Nemci v teh hribih zajeti in odrezani, Če se preje ne umaknejo. Ta način bo odprl Zaveznikom dohod do Rima. Pri Valmontone pa bo dal drugo priložnost za sunek po nižavi proti vzhodu do Su-biaco, kar bi pomenilo drugo zajetje vseh nemških sil vse tja do reke Liri. Bojevanje pred ' Rimom je maneverskega značaja, ki potrebuje veliko vojaško bistroumnost. Iz Rima poročajo, da vlada v (Nadaljevanje na 6. str.) NEMŠKI NAPADI V RUMU-NIJI ODBITI; DRUGE VESTI Moskva, Rusija. — Devetinštirideset dnevno premirje na ruskih frontah, je bilo v sredo naenkrat prekinjeno, ko so Nemci začeli izvajati ostre protinapade na ruske pozicije severno nad mestom lasi v severni Rumuniji. Nemci so hoteli očividno iztrgati Rusom zapadno obrež--- je ob reki Siretut, da bi jim tako vzeli priliko in možnost za vsak nadaljni udar proti jugu, zlasti proti rumunski prestolnici Bukarešti. Prve ure nemškega napada, za katerega so vrgli Nemci v boj veliko število tankov in vojaštva je že zgledalo, da bodo Rusi morali popustiti. Toda napad se jim je pozneje posrečilo paralizirati. Nemcem so uničili 50 tankov in uničili 35 letal. Nemške zgube na moštvu so tudi visoke. Na drugih frontah ni sprememb, omenja poročilo. Iz Chungkinga na Kitajskem poročajo, da imajo Japonci pri j Tung Ting jezeru v akciji nad 150,000 mož, ki so izvojevali nekatere pomenljive uspehe, i Japonska ofenziva gre za tem, i da bi razklala na dvoje Kitaj- j sko, obenem pa da utrdi južno j Kitajsko in tako prepreči vsako i možnost, da bi se Amerikanci izkrcali kje na kitajskem južnem obrežju. Položaj je jako kritičen, kar priznava Čang ■ j sam. Včeraj je naslovil Čang . na Zaveznike apel za večjo po-i moč in je istega zaključil z besedami: "Naj bodo Združeni i narodi resnično združeni!" NESOGLASJU FRANCOSKIH VODI-TELJEV ZNA SLEDITI CIVILNA VOJNA London, Anglija. — Iz Švice poročajo, da prihajajo po tajnih virih vesti iz zasedene Francije, da je francosko ljudstvo doma silno ogorčeno nad nesporazumi, ki vladajo med francoskimi voditelji v tujini. Voditelji, ki vodijo doma podzemno gibanje, obsojajo nekatere zunanje voditelje. * Francosko ljudstvo doma je miselno zelo pocepljeno. Industrijalci in večji obrtniki so se nekam privadili in naučili sedenja na plotu in kovati dobiček, ki se nudi v vojnem času. Delavci, kmetje in premnogi pro-fesijonisti so pa odločno na strani Zaveznikov, le da se glede zavezniškega stališča v celoti ne strinjajo, kdo naj vlada Francijo po osvoboditvi. Vendar se pa zavedajo, da zmagovalci bodo imeli o tem pravico in moč odločati. Nemci, ki vse to v Franciji gledajo, pa pridno skrbijo, da prilivajo javnemu mnenju svoj strup s tem, da ko Zavezniki bombardirajo francoska mesta povdarjajo, da Zavezniki vac to delajo iz razloga, da bi Fran ciji namenomif uničili vso indu --u stri j o. In mnogi so, ki temu na- f tolcevanju verjamejo in gleda- d jo nezaupljivo, nekateri, celo S sovražno na Zaveznike. Ti celo I dajejo prav generalu Noguesu, i in Yvesu Chatelu, prvi je bil c preje governor Moroko in dru- r gi governer Alžirije. Oba sta se s zavezniški invaziji v Severni s Afriki upirala in sta pozneje pobegnila v Lisbono na Portugalsko. " De Gaulle je naznanjen, da pride ta teden v London na raz- Ž govor s Clyirchillom in ameri- i škim poslanikom Winantom. < Ako ga bodo pregovorili, da bo i pristal na zavezniške načrte, se i pa še ne ve. Toda sigurno pa : botlo v Franciji velike politič- ] , ne težave po vojni in dežela se j bo le težko izognila civilni voj- j ni. Takega mnenja so premno-- gi opazovalci. »j KRALJ JIH NADZZRUJE ■■■■■■■■■■■■■■MB»■■■■^■kS&aHMHBfcit WBqjmjJZZl Angleški kralj Jurij nadziraj« nekaj svojih čet, ki se bodo udeležile velike invazije. Videl je. kako so se opilili s svojim vezbenjem in kako bodo mati sovražnika presenetiti z marsičim. Tukaj se pogovarja z vojakom iz britiike oklopne brigade. . \ ___i__i_:_ NOVO OROŽJE ZA "ZApAD- I NO STENO" EVROPE PRI- * PRAVLJENO London, Anglija. — Nemci so se pred kakimi dvema letoma kaj pogosto bahaii ^ "no- ^ rim orožjem". Kadar koli sta co Hitler in njegov besednik . -Goebbels odpirala svoja usta, ^ sta grozila z "novim orožjem". (TU Zadnje čase so Nemci utihnili ? j pripovedovati o ".novem orož- i ju" iz razloga, ker zavezniško orožje, jih na vseh frontah potiska nazaj. Ameriški častnik v pr Londonu je te dni omenil, da sti med 1500 raznimi predmeti, ro | ki jih bodo uporabljali pri na- nj ipadih ob invaziji na Evropo je če [tudi orožje, ki bo drobilo nem- Ai iške utrdbe v prah. Kaj in kak- bo šno je tisto orožje seveda ai po- ka ved^l, omenil pa je, da orožje je pripravljeno in v veliki ko-ličini tudi. Te vesti brezdvom- 1 \ no mogočno vplivajo na nem-ške živce. Kajti to, da se Ame- m rikanci ne šalijo s svojimi na- ® ' povedanji, predobro vedo, saj 3 okušajo učinkovitost ameriške- m ga orožja v Italiji, kakor tudi ° na drugih frontah, katere Ame- u ' rika zalaga s svojim orožjem^ -o--te L BRICKER SI PRIZADEVA ZA vt POPULARNOST V ILLINOISU le Chicago*, HI. — Governor z< John W. Bricker, iz države ni Ohio, je imel v sredo sestanek m " in kosilo s kakimf 200 chicaški- s^ - mi vodilnimi republikanskimi ' osebnostmi v Stevens hotelu. - Navzočih je bilo tudi do 150 vo- n - dilnih trgovcev in podjetnikov. p 3 Sestanek ima namen utrditi p ) Brickerjevo popularnost med J , illinoiškimi republikanci, da bi ' 1 dosegel nominacijo za predsed- - nika na narodni konvenciji, ki ^ e se bo vršila ta mesec v tem me- » ii stu. e --o- h ROMMEL ZA LAS UŠEL ~ SMRTI * a . London, Anglija. —- Angle-ški letalci so v torek napadli i- neki francoski grad blizu 13 i. obrežja, v katerem je imel v o maršal Rommel svoj glavni v e stan. Maršal Rommel je imel " a zamudo par minut in se neko-l- liko zakasnil. Tiste minute so s (e ga rešile smrti. Kajti par minut j- pred njegovim prihodom so le- I >■ talci vrgli več bomb na grad in r Iga hudo razdejali. . £ KRIŽEM SVETA j" — Carigrad, Turčija. — Bol-arski parpik M>|iea, ki se je ™ račal iz Carigrada vXouMjn- j.. o se je potopil v velikem vi- f ar ju predsinočjem. Parnik ^ farica je vozil židovske be-unce iz Rumunije v Carigrad . a se je od tam vračal nazaj, € jer ga je na poti zalotil vihar. "J sti — London, Anglija. — Bivši re redsednik Angleške delavske te tranke Alexander G. Came- ša on, je umrl v Londonu ta zad^ n« ji torek. Cameron je bil odli- gl en delavski voditelj stare šole* oc Angleškemu delavstvu je pri- sp loril s svojimi nastopi marši- Z< :ako zmago. Z< — Stockholm, Švedska. — j" Zavezniški letalci so zadnje dni ® lametali v morje med Dansko P1 n Švedsko mnogo min, katere :daj ogrožajo plovbo med nem- 1 kimi lukami in škandinavski- VJ ni deželami. Tudi ob baltiškem m >brežju spuščajo zavezniški le-alci mine v vodo. k; — London, Anglija. — Reu- vj ;erjeva agencija je objavila p; ;est, da Nemci grade v Marseil- vs e v Franciji podmorniško ba- m so. Nemci hočejo ovirati zavez- s\ liško plovbo v Sredozemskem n nor ju, potom katere zalagajo jjj svojo vojsko v Italiji. A — Quito, Ecuador. — V juž-no ameriški državi Ecuador, je prišlo zadnje dni do državnega ! prevrata. Revolucionarji 30 po- V gnali iz vlade dosedanjega dr- ^ žavnega predsednika Arroyo del Rio. Predsedniška oblast je podeljena zdaj Navarro Allen- v de-u, ki bo predsednikoval do ^ volitev. — Alžir, Afrika. — Franco- 11 ski narodni osvobodilni odbor v = Alžiru je proglasil, da člani £ francoskih podzemnih sil v g Franciji so smatrani odslej na- r prej kot člani redne francoske j: vojske. Prosijo, da jih tudi Za- t vezniki proglasijo za take. Po menarodnem pravu bi take s francoske ujetnike Nemci ne i smeli streljati, kakor doslej. t — Ankara, Turčija. — Iz j Bolgarije došlo poročilo ome-1i nja, da so Nemci aretirali bol- c garskega generala Konstantina 1 - 1 T' 1 — ish HULLOVO PRIZADEVANJE \w ZA USTANOVITEV SVE- TOVNE ZVEZE N Washington, D. C. — Držav-ni tajnik Cordell Hull je obia- a, vil zadnje dni, da naše artflffM^* ško stališče glede sodelovanja! pj in odnošajev v mednarodnem koncertu dežel in narodov je določeno. Hull je več tednov ^ delal na načrtih, pri katerih so p( mu pomagali voditelji obeh ^ strank, tako demokrati, kakor pi republikanci. Hullovo stališče v tem oziru je, da v takem vpra-!tj šanju, kakor je svetovna zveza jkj narodov, morajo sodelovati vse glavne stranke v deželi in nositi ^ odgovornost za uspehe in neu-jgj spehe, kar že pride iz tega. Zdaj omenja tajnik Hullr da j| Združene države so pripravlje-lsc ne, da začno z razgovori glede ž( tega z zastopniki Rusije, Brita- jc nije in Kitajske. Te tri velesile jj in Zdr. države so glavne štiri ^ činiteljice v zadevi. K sodelo-lp. vanju bodo povabljene tudi vse p manjše zavezniške države in ^ narodi. Naj prvo bo treba izve- ^ deti od vseh držav in narodov, jn kaj so njih zahteve in pričako-:v vanja od take zveze, za tem}v pa tudi, kaj je vsaka dežela in vsak narod pripravljen v ta na- ^ men doprinašati, da bi taka svetovna zveza vseh držav in n narodov mogla uspešno funkci- ^ jpnirati. ^ AVTO ZNAMKE SE ZAČNO ? PRODAJATI 10. JUNIJA Washington, D. C. Fede- i^ ralne avto znamke, ki jih mora- i -jo imeti avtomobilisti, kakor jj določeno, se bodo začele pro- . dajati na poštnih uradih po vsej deežli z 10. junijem. Nove > znamke .morajo imeti avtomo- j bilisti od 1. julija naprej. Sta- ^ ne jo $5.00 na leto. T \ Lukasa, bivšega štabnega na- < čelnika bolgarske vojske. Osu- c ' mili so ga, da je v zvezi z Rusi ! in da je pripravljal notranji i ■ udar v Bolgariji. 1 ► — Washington, D. C.—Pred-h - sednik Roosevelt je izrazil pred i J 5 časnikarskimi poročevalci, da h to kar Španija še daje Nemčiji, \ i je še vedno vse preveč. Mate- 1 £ rial, ki ga Španija daje Nem- ] . cem, je slednjim še vedno v ve- j i liko pomoč proti Zaveznikom. 1 KAKO BO KAJ S PREHRANO V HITLERJEVI EVROPI? . Washington, D. C. — Izgled za prehrano v letih 1944—45 po evropskih okrožjih, ki so pod nazijskim nadzorstvom, nič posebno dobro ne kaže za osišče. Tako poroča naš urad za zunanje poljedelske odnošaje, ki je del našega departmenta za poljedelstvo. "Da je vsa ta voj----— na leta primanjkovalo poljskih delavcev, gnojil, poljske opre- j, me in strojev in da je vlada to- jj liko pobrala, — vse to je pusti- g lo za seboj posledice, ki se ved- j j( no bolj kažejo in ne pomenijo n nič dobrega za letošnji evropski poljski pridelek. Poleg vse- jj ga tega pa pritiskajo vedno sil- g neje vojaške zahteve, tako na c vojaško proizvodnjo in na pre- t] vozne možnosti, kar se bo po- ^ znalo pri zalogah živeža v ^ 1944—4f>," izjavlja omenjeni urad. . "Do sedaj, odkar se je zače- ^ fla vojna, so v Evropi morali Q shajati — Rusija tu ne pride v poštev — s 85 do 90 odstotki S tistega, kar je bilo pred vojno, j Največ ljudi na deželi in neka-jtere posebno srečne^ skupine ^ i prib 1 ižno to^kof lektor so^meTi ^ Spred vojno. Gotove skupine ljudstva, ki se živijb s prekup- ^ čevanjem, so si po nekaterih deželah znatno izboljšale svoj s položaj vsled črnega trga. Na . j drugi strani pa so milijoni ljudi J< | prisiljeni, da izhajajo s tremi n i četrtinami ali celo dvema tre- ^ tjinama in manj vsega takega, 3 i kar so imeli pred vojno. "Do sedaj so Nemci še vedno F imeli na razpolago veliko več " živeža, kakor med prvo svetov-np vojno, zato ker so več pridelovali dom&, na drugi strani pa so pograbili kai^so mogli po de- r želah, ki so jih zasedli, pa ima- r jo tudi dober sistem za razeje- ^ jljevanje živeža. Ker pa že toliko časa primanjkuje gnojil, primanjkuje ljudi za delo na polju, ker je bilo veliko živine, ki bi bila potrebna za deka na kmetijah, vzete za vojne name- \ ne, je verjetno, da odslej ne bo J j več toliko pridelka tam, razen 5 !v slučaju, ko bi bilo letos za le- \ 1 tino posebno ugodno vreme. s Zraven vsega tega je pa skraj- 1 L no verjetno, da Nemci ne bodo 1 > 1 mogli več toliko dobiti iz zasedenih dežel; morda sploh nič. Bombardiranje v velikem obsegu tako prevoznih naprav kakor raznih skladišč tudi veliko škodi rednemu porazdeljeva-" nju živeža. Marsikje je odmer- ■ ~ janje vsled tega čisto zmešano in vlada mora kar sama prehranjevati ljudi skupno. U "V Avstraliji in Čehoslova-" kiji je prehrana še kolikor toliko zadovoljiva, četudi slabša kakor v rajhu. Na Poljskem pa j.e s prehrano veliko slabše ka-= kor v katerem koli drugem okrožju, ki so ga Nemci zase-. dli, razen v Grčiji, si "V osvobojeni Italiji, ki nor-ji malno več povžije kakor pridela, je 'Večina prebivalstva od-l-; visna od uvoženih zalog, poseb-d no kar se tiče žita, sladkorja in a s sira. V nazijskem delu Italije i, pa nemir med kmečkim prebi-s- valstvom in motenje porazde-l- ljevalnega sistema ni v korist i- prehrani, s katero imajo tam že i. tako in tako težave. "V Franciji, kjer ne dobivajo več zalog iz Severne Afrike in tako ne morejo nadomestiti živil, ki jih morajo dajati nazi-jem, je rešila prebivalstvo edino dobra letina v 1943. "Tozadevno stališče v Belgiji je prav slabo. Pred vojno je Belgija pridelala samo. polovico svojega živeža. Za njo je treba znatne količine uvoza iz drugih krajev, ki so jih zasedli Naziji. "Za Dansko je veliko bolje poskrbljeno, kakor za katerokoli drugo državo v nazijski oblasti. Danci so vse preuredili primemo vojnim zahtevam. Zmanjšali so število svoje živine ter preorali in obdelali obširne pašnike. Danska ne potre- de prehrane. Zadovoljiti se mo-v rajo Tr. dvema tretjinama ali tremi četrtinami tistega^tor so si lahko privoščili pred vojno. "V podonavskem okrožju pa je bil pridelek leta 1943 znatno večji kakor Teletu 1942. Posebno pšenice in rži so pridelali tam veliko lansko leto. Tudi v vojnem času tam obdelujejo polje precej tako kakor v mirnem času, ker naredijo precej dela žene in otroci. Kot posledica tega so razme^A glede prehrane v Bolgarijjf ^gerski, Rumuniji in Jugosmv@i, če izvzamemo gotova n^anjša okrožja, veliko bolj poyfeljne, kakor so bile v letih 19*1 in 1942. Na Grškem pa je še vedno zelo slabo, posebno po mestih. "Na Španskem je glede prehrane še* vedno težko, ker tam zdaj razmeroma malo pridelajo. Na Portugalskem so letos začeli razdeljevati živež na odmerke. V Švici glede prehrane še ni nobenih posebnih težav, vendar pa po mestih nimajo več toliko vsega na razpolago, kakor so imelVpilted vojno." * -o- ■ ■ " AMERIŠKI ZRAKOPLOVI SPET POMAGALI PARTIZANOM London. — Poročilo 29. ma-ja pravi, da ameriški težki , bombniki in borilni aeroplani iz svojih oporišč v Italiji že tretji dan krepko napadajo zbira- -lišča nemških čet, motorni in . železniški prevoz in neko leta-L lišče v Jugoslaviji, kar vse znat-i no pomlga naporu Titovih par-. tizanov, ki so istočasno zaple-L teni v hude boje po Bosni, Hr-_ vatski, Sloveniji in Hercegovini. ^ Nemci imajo težave na dal-_ matinski obali, kar sami pri-_ znavajo. Kot poroča radio BBC _ je dopisnik nazijske transoce-1 anske agenture rekel, da so b nemške sile v jadranskem voj-_ nem pozorišču "ovirane", ker i— se nahajajo zavezniške čete na t več otokih o£ dalmatinski oba-e li, med drugimi tudi na otokih Lissa in Lagosta. AMERIKANSKI SLOVENEC ; Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene j list v Ameriki. Newspaper in America, s Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Ishaja vsak torak In palak Issued every Tuesday and Friday Izdaja in tiska: Published by , EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. f Naslov urednidtva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cerraak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago^. Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 , I Narocnixuu Subscription: Za celo leto___$4.00 For one year-------$4.00 Za pol leta__2.00 For half a year--2.00 Za četrt leta______ 1.25 For three months--1.25 ! Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto_$4.50 For one year-$4.50 Za pol leta_ 2.25 For half a year- 2.25 Za četrt leta__i_ 1.50 For three months------1.50 Dopisniki so proseni. da dopise poiljejo vedno malo preja, kakor zadnja ure p redno je lisi s&kljužen. Za torkovo številko morajo bili dopisi t ured-ništru najkasneje do petka sjutraj prej sni teden. Za petkovo ile vilko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _ POZOR 1 Številke poles vašega imena na naalovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. K RAZPUSTU KOMUNISTIČNE STRANKE Komunistična stranka v Ameriki je bila pred nekaj dnevi razpuščena. Njen generalni tajnik Earl Browder je prepričal navzoče komuniste na konvenciji v New Yorku, da ni več potrebnega razloga za obstoj stranke in so jo razpustili. Ob razpustu so se izrekli za predsednika Roose-velta, nato zapisali v protokol stranke kot zadnjo besedo — finis — in zaključili obstoj stranke. Ali je komunistično gibanje s tem res zaključeno? Kdor to verjame, komunistov prav posebno ne pozna. Radikalna gibanja se lahko imenujejo tako ali tako. Ime samo ne pomeni mnogo. Odvisno je vse od sil, ki so za gibanjem. . Komunisti so navajeni spreminjati svoja stališča bolj pogosto, kakor pa pristaši katere koli druge politične stranke. Pri komunistih je sploh v modi spreminjati stališča prav pogosto. Ampak v bistvu se komunisti vedno pri svojih strogo komunističnih načelih. Zadnja leta so komunisti tako spreminjali svoja razna stališča, da tisti, ki niso raznih komun isti Aiiii .voditeljev osebno poznali, sploh niso vedeli s kom imajo opravka. Mnogokrat so mislili, da imajo pred seboj čisto nove ljudi z novimi načeli in ideologijami. Stalin je lani razpustil kominterno v Rusiji. V to so ga vodili gotovi politični motivi. V Rusiji sam pa se komunistično orijentirani politični ustroj ni še niti za las spremenil od prejšnega komunističnega ustroja. Browder je moral storiti kar je storil morda na sugestijo od zunaj, ali pa na sugestijo lastne prekanjenosti, češ, ko bomo vrgli naš rdeči znak iz svojih prsi, nas ne bodo imeli več za take rdeče parkelne, kakor nas imajo zdaj, ko pravimo, da smo komunisti. Zakaj pa naj bi komunisti vrgli proč komunistično ime? v Kdor hoče soditi, lahko sodi po svoje. Kdor hoče videti, lahko vidi, da se prav ves svet in tudi mi v Ameriki bližamo nekemu novemu času. Nič ne pomaga, stari socialni red bo šel med staro šaro in dobili bomo neki nov red. Kakšen red ? Tega danes še nihče ne more povedati. V ospredje tega novega reda bodo tiščali pa vsi. In koklja naj me brcne, če ne bodo tisti, ki so te dni razpustili komunistično stranko, med najprvimi, ki se bodo rinili v ospredje novega reda. Kot komunistov bi se jih vsi bali. V kakem novem oblačilu pa bodo morda bolj'uspeli. Komunisti so delavni. Mi drugi spimo! ' VOLITVE INNAŠA ZUNANJA POLITIKA O tem smo že nekaj pisali. Naš politični red zahteva, da volitve morajo biti ob svojem času, neglede v kakih razmerah in okoliščinah se dežela nahaja ob času volitev. Volitve so za politične stranke, pa tudi za vlado tehtna zadeva. Volitve so kakor igra, v kateri lahko zgubi ena ali druga stranka. V mirnem normalnem času je to političen šport, dasi tudi včasih nekoliko kritičen. V vojnem času je i pa še vse bolj kritičen. Združene države so v sedanji vojni zapletene prav po: vsem svetu. Naša vojska nastopa po vseh delih sveta in brani svoje in druge interese. Na podlagi najemninsko-posojilnega zakona nakazuje Amerika podpore in posojila vsem zavezniškim narodom. Nihče ne more torej trditi, češ, kaj nam mar, kako se politika razpleta v kakem delu sveta. Ameriki je prav veliko mar in ji mora biti mar, kako se razvija mednarodna politika na švetu. Rusija se pripravlja za svoj nastop v mednarodni politiki takoj, kakor hitro bo dosežena zmaga. Se v jeseni je Rusija uredila svoj notranji državni ustroj med svojimi • avtonomnimi republikami in je določila, da bo v imenu svo-1 jih šestnajst republik poslala tudi šestnajst volilnih zastop-1 AMERIKANSKI SLOVENEC likov na vse sestanke ali konference, katerih se bo Unija sovjetskih republik udeleževala. Na drugi strani so pred aar tedni imeli tri-tedenskb konferenco ministerski predsedniki angleških dominijonov v Lon&onu. O čem so razpravljali? O svojih političnih načrtih. Mi Amerikanci pa že dolge mesece zgubljamo zelo veliko časa le z domačo politiko, kar je sicer prav in na mestu, a ob drugi priliki, kadar je primeren čas za to. Zdaj pa bi morali stati le pri naši zunanji politiki in to oblikovati tako, kakor zahtevajo najbolje interesi naše dežele. V naši zunanji politiki se je treba pripraviti tako, da bodo naša zastopstva na mirovni konferenci in potem pri zasedanjih raznih mednarodnih organizacij, ki že obstoje in še bodo, dobro pripravljena, pa tudi da bodo znala primerno nastopati, kakor to zahtevajo taki slučaju Danes je mnogo večje važnosti za Ameriko, če se zanimamo, kcjo bo vodil svetovno politiko in tam odločeval, kakor pa, kdo bo sedel prihodnja štiri leta v Washingtonu. Domače zadeve bomo lahko urejevali potem v mirnem času, mednarodne zadeve pa bodo dobile svojo podlago pri mirovni konferenci in bodo ostale take morda za dolgo dobo. Amerika je v tej vojni že dosedaj preveč žrtvovala, da bi si mogla reči: kaj me briga zunanji svet. Ne tako. Amerika mora gledati in skrbeti, da se bo svet za naprej tako uredil, da ne bo več take nevarnosti v svetu, kakoršna sta bila fašizem in nazizem. Če te previdnosti ne bo, potem je prav verjetno, da bomo čez nekaj časa imeli še bolj krvave konflikte, kakor jih imamo zdaj. Zdaj, v te j vojni, je čas, da se pazi, kako si bo svet postlal za naprej. k WM«—«M*»»»»»»»«M»HHMMM»t»»i«W«»HI»MM»»>M»»>MmWMMMMMIlt DR. KERNOVA MISEL O VERI IN CERKVI Rer. Julij Slapšak L Oni dan smo brali v nekem . časopisu zanimivo razpravo, ' kako bo z ljudskih zdravjem ' nekoč v daljnji bodočnosti. Ta-- kole smo brali: > Pride čas, ko ljudje ne bodo . nič več bolni. Takoj, ko se bo človek rodil na ta puklasti svet Oku bo nekdo vbrizgal pod ko-žohelce kapifMe, ki 'Sodo v nje-1 govem telesu že naprej umori- ■ le vsako kal bolezni. Potem bo zdrav celo svoje življenje, ki bo l vsa£ se enkrat tako dolgo kot . je dandanes. Umrl sicer bo lepega dne,- pa ne od kake bolez-s ni, ampak se bo razpočil od sa-[ mega naveličanja alj pa bo o-[ magal od starosti in se poslovil i od tega sveta — zdrav kot riba. ; Tako smo brali. Nehote sf ) mislimo, da v tistih časih ljudem ne bo treba več zdravni-) kov. Ampak s tem nikakor ni rečeno, da dandanes, ko tiste kapljice še niso naprodaj v no-j beni lekarni, zdravniki niso po-) trebni. Zato tudi nihče ne sme I misliti, da, na primer, dr. Kern { ni spoštovanja vreden mož, ko se še vedno bavi z zdravniškim poslom. Tudi ni rečeno, da dan-' danes zdravniški poklic ni veljaven in spoštovanja vreden • poklic. Tiste kapljice prihod- ■ njih stoletij torej ne mečejo prav nobene sence ria dandanašnje zdravnike. Tako smo brali in tako smo mislili. In smo gotovo prav mi-L slili. Kar bom pa v sledečih vrstah povedal, nismo brali v onem časopisu, ampak smo brali v Ameriški Domovini izpod peresa dr. Kerna. Dr. Kern namreč piše, da so po njegovem mnenju danes še potrebne organizirane cerkve. Z drugo besedo: danes je še potrebna vera v Boga in kar je z njo v zvezi. To pa -zato, ker i svet še ni iznašel kakega boljšega "etičnega sistema".' To se ip^avi, ker dandanes ljudje še i ne znajo prav in pametno žive-jti — brez vere v Boga. Pride pa čas, ko bo človeštvo iznašlo 'drug in boljši "etični sistem", ki bo ljudi tako navdihnil, da bodo znali prav in pametno živeti tudi brez vere v Boga . . . • Takrat vera ne bo več potreb-; na, tudi cerkev ne in seveda tu-! di duhovniki ne. Ker pa dandanes še ni take iznajdbe, da bLj ljudje znali brez vere in cerkve i in duhovnikov prav in pametno < j živeti, zato dr. Kern zelo pri- I ■WW I . . i HHWMUMUHtMMWWMWfWir zanesljivo misli o cerkvah in duhovnikih in veri. Dr. Kern ne pove, kako si misli tisti bodoči novi in boljši "etični sistem'*. Morebiti bo tako, da bodo novorojencu, namesto da bi ga nesli h krstu, vbrizgali spet kake posebne kapljice, ki ga bodo vse življenje varovale pred napačnimi koraki, pred grehom in neumnostjo, pred sovraštvom, ubijanjem in tottivino, pa bo vse dobro ... Mi ne vemo, če je to dr. Kernova misel, ampak vrnila se nam je, ko smo brali ono reč o človeškem telesnem zdravju nekdaj v dogledni ali nedogledni bodočnosti. Pa to naj bo, kakor pač more biti. Zanimivo in poučno je to, kako dr. Kern razlaga potrebo vere, ki jo na "tej stopnji , človeškega razvoja" še prijazno priznava. Njemu je torej vera in cerkev in duhovnik samo nekaj začasnega, dokler kaj boljšega ne pride . . . Seveda bo dr. Kern trdil, da nikakor ne napada vere. Saj jo celo pohvali. Pomislite! Mož svetnega stanu, izučen zdravnik, javno pohvali vero! Potrebna je; koristna je, vpošte-vati jo moramo! Ampak ta vera,- ki jo dr. Kern hvali, nima po njegovem mnenju nič opraviti z Bogom in sploh z nadnaravnim svetom. To je vse razvoj človeške misli, neka stopnja človeškega napredka. Potr-pite torej z vero in cerkvijo in duhovniki zaenkrat, kakor morate za enkrat tudi še potrpeti z zdravniki. Današnja vera je torej po nauku dr. Kerna le toliko vredna, kolikor uči ljudi, naj nikar ne postanejo barabe. Vse drugo, na primer, da je Bog v nebesih, da je duša nesmrtna in take reči, so sama lepa pravljica za otroke. Tako uči dr. Kern o veri, pa bo najbrž še hud, če zve, da jaz smatram njegovo pisanje za zelo viden ! napad na vero. Tako viden napad, da smo tako naravnostnih i smešenj vere le malo vajeni. : Bralci Ameriške Domovine i so se gotovo nekoliko čudili, za- ! kaj je dr. Kern čutil potrebo, i da si ravno potom tega lista < olajša svoje — nekdaj katoli- < ško — srce. Druge škode pa s < svojim pisanjem gotovo ni na- 1 pravil. j -o—— ] Vi radi berete vesti iz drugih naselbin; drugi radi bero c novice iz vaše naselbine. Poro- c čajte novice in dogodke v "Am. s Slovencu". ' 1 - = = ODMEV NA DOPIS MR. p OKLEŠČENA ji Waukegan, III. Ko smo brali dopis našega znanega Karola Okleščena o ^ njegovem obisku in starih roja- k kih % La Salle, 111., smo se raz- • veselili in spet zamislili v nek- ^ danje čase. Saj sva k Oklešče- k novim prišli iz stare domovine g tudi moja mati in jaz leta 1901; že zato smo znani. Ko sem pričela čitati imena pionirjev, sem si mislila, tukaj ^ bo pa gotovo tudi naše ime, po- r tem sem pa videla, da je popi- ^ sdl samo tiste, ki so prišli pred letom 1900. ® Karol je naš domačin; Dole- j njec. Ko se je poročil, je bila } ženitovanjska pojedina ali go-stija pri nas na Third in Cros- \ sat St., La Salle, in jaz sem pri- ] pravila njegovo "ohcet". Ali ni res, Karol? Tudi njegova slika , je v moji spominski knjigi. To j je bilo — če se ne motim — v letu 1907, če ne, pa Ti Karol v drugem dopisu povej, kdaj je bilo. • Dopis je bii res jako zanimiv, posebno za nas starejše, ki vsa našteta imena poznamo. Zdi se mi pa, Karol, da si pozabil svojega bližnjega soseda Joe Jordana, ki je bil pozneje pa naš sosed v Willardu, Wis., do svo-je smrti. Sedaj je pa njegov sin Ludvik tam, in mati Neža še ži- !vi- ' Tudi mi smo bili 35 let tam v | Willardu, ali lansko leto se je | pokazalo, da ne bo več mogočč tako težka dela opravljati v na-i ših letih, in jaz sem bila tudi bolna, pa smo farmo prodali in se preselili sem, bližje naših i otrok, ki so tukaj že čez 20 let. Kakor vidimo, je bilo tako • prav. Prijetno je živeti v miru , blizu svoje družine, v majhni i hišici zunaj na deželi. Karol, če ■ prideš kaj v Waukegan, pa pri-i di tudi nas obiskat. Lep pozdrav vsem lasallskim • rojakom, jpa tudi willardskim v ■ Wisconsin < mr- r* • Carolina Zupančič. . - -o- 1 O SMRTI SOPROGA i San Francisco, Calif. Težko sem se odločila pisati . te žalostne vrstice. Oprostite i mi, če bo dopis daljši, kakor . navadno popisujemo novice, i Zgubila sem najdražje. Ljubi Bog je poklical k sebi moje-. ga soproga. Dne 17. maja je le-i po mirno zatisnil svoje trudne i oči. Revež je bil mučenik na tem svetu in je vse voljno pre-, stal. Zadnjih 15 mesecev je bU i večji del v postelji. Bil je v bol-, nišnici dve leti in sedem mese-. cev. Oči so mu opešale, da ni . več videl dobro, vseeno pa je . do konca ljubil list Am. Slove-. nec, na katerega je bil naročen , še v Ely, Minn., kjer je prebi-. val 24 let. Moj ljubi mož je bil pokopan . 20. maja iz naše slovenske cer-. kve. Rev. Father Vodušek so o-. pravili zanj sv. mašo, potem so i ga pa spremili na pokopališče Holy Cross, kjer je zdaj poko-; pan v lepem, prijaznem prostoru, nedaleč od tam, kjer naš prejšnji župnik Father F. Turk počivajo. Pri tej priliki se srčno zahvaljujem našemu g. župniku kakor tudi mojim bratom in njih družinam, ki so spremili našega dragega očeta, še prej pa dva večera obiskali v pogrebnem zavodu. Hvala vsem, ki ste darovali krasne vence, in Mr. J. Bartol, Jri je dal. za sv., mašo. Moj soprog je bil rojen pred 82 leti v Rumunji vasi št. 16, J župnija Valta vas pri Novem i mestu; po domače so rekli pri ; Murnovih. V Ely, Minn., zapu- 1 šča dva brata — Jožefa in Vin- 3 cenca, tukaj pa mene soprogo, j dve poročeni hčeri, enega sina, < dva vnuka in eno vnukinjo. 1 Vsem njegovim prijateljem, ki j še, živite v Ely in Mesaba, ga ž priporočam v molitev. i 4 Bog daj večni mir mojemu 1 dragemu soprogu Matiji. Nik- j dar ne bo pozabljen. Poročena 1 sva bila skoraj 38 let in marši- 1 katero bridkost sva imela sku-' >aj. Upam, da se v večnem ra-u snideva. Mrs Agnes Markovich. Dodatnd pošiljam še nekoli-co opisa o življenju mojega pogojnega soproga. V Ameriko je prišel leta 1895 k svojima = ivema bratoma, Janezu in Jakobu, v Ely, Minn. Prvi je umrl te pred 13 leti, drugi pa je šel v staro domovino, v Podturn pri ^ Toplicah; Bog ve, če je Še živ. i j. Moj soprog je delal v rudni- . cu Chandler in vseh majnab vI ^ Sly, ko je bil prva Jeta v tej de- i želi. Dne 9. oktobra 1906 naju so poročili rajnki Rev. F. Buh r v cerkvi sv. Antona. Tista leta je bilo mesto Ely kakor skrom- , na vasica. Moj soprog je potem j začel tesarsko ali karpentarsko delo. Mnogo hiš je postavil v J Ely, posenbo na Chapman St. ( Tudi samemu sebi in meni je < naredil hišo z 8 sobami. To je bilo njegovo veselje. Rajnka j j John Prešeren in Jože Seliškar sta bila pa njegova sodelavca v tem poklicu. Zdaj je Bog že vse ; tri združil na onem svetu. . . Rajnki moj soprog je bil globoko veren bož. Ko je bil še doma, pa vsled starosti ni mogel več delati, je hodil večkrat k maši, če ravno smo oddaljeni od naše slovenske cerkve, da se moramo voziti do nje s poulično železnico. On je vedno peš hodil. "Kaj je to?" je rekel; "v starem kraju smo po dve uri daleč hodili!" Njegovo veselje je bila cerkev in, kakor sem že prej omenila, katoliški list. Pri tej priliki se lepo zahvaljujem pogrebcem, ki jih je v teh vojnih časih tako težko dobiti, in vsem prijateljem in prijateljicam, ki so prišli na pogreb in me tolažili. Pozdrav vsem čitateljem lista širom Združenih držav. — Mrs. A. Markovich, rojena Rauh, v Rožnem dolu, župnija -o- SMRT ROJAKA So. Chicago, IU. 1 Tukaj je v sredo dne 3. maja zatisnil svoje trudne oči naš rojak John Piltaver. Pokojni je bolehal menda že eno celo leto, vsaj tožil je, da mu nekaj ni prav. Iskal je pomoči pri raznih zdravnikih, kakor je pač kdo nasvetoval. Prišlo je za nekaj časa olajšanje, pa za tem zopet bolečine in tugoba. Kljub temu je pa delal skoro do zadnjega. Bolehal je za rakom, ki se je, predno so menda zdravniki ugotovili, tako razpasel, da revež ni mogel več uživati skoro nobene hrane, niti vode ne. Kljub temu je pa. še vedno upal, da bo bolezen premagal. Človek je ps£ tak, da vedno upa. Upanje je, ki ga krepi tudi v najhujših trenutkih življenja. In to je dobro za človeka, da upa. Saj, če bi upanja ne imel, bi obupal, kar je pač najhujše, kar se more človeku primeriti. John Piltaver je imel veliko u-panje, da bo še ozdravel in zopet delal ter skrbel za svojo družino, toda bolezen je izčrpala njegove moči, da je nazadnje podlegel. Pokojni je bil doma iz Krške vasi, fara Cerklje na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1901. Poročil se je bil v La Salle, 111., odkoder se je preselil s soprogo v So. Chicago, kjer si je kmalu kupil svoj dom. Bil skrben gospodar, ki je dobro skrbel za dom in družino. Ob dnevih, ko ni bil z drugim zaposlen, je vedno kaj delal in popravljal pri hiši. Vzgojil je dva sina in dve hčeri. Eden sinov, John, ki je najstarejši, je sedaj pri vojakih. Pač je morala biti zanj žalostna novica, ko je dobil sporočilo, da mu je smrt ugrabila ljubljene- : ga očeta. — Pokojni je bil ves čas svojega bivanja tukaj, do- 1 ber faran cerkve sv. Jurija. Bil je tudi dolgo vrsto let član dru- ] štva Vitezov sv. Florijana, št. 44 KSKJ., katerega članstvo je : poskrbelo za pogrebce, ki so ] ga spremljali na njegovi zadnji poti. Pokopan je bil v soboto 6. maja, iz slovenske cerkve sv. 1 (Nadaljevanje na 5. str.) j Petek, 2. junija 1944 I DOGODKI i ===== Večerja za vojake Waukegan, 111. — Društvo sv. Jožefa KSKJ je zadnjo nedeljo zvečer priredilo v Catholic USA Center večerjo za vojake. Udeležba je bila obilna. Mrs. John Cepon je imela na skrbi vse priprave, naslednje rojakinje in faranke pa so pomagale pri pripravljanju in ser-viranju večerje: Mrs. Andrew Ogrin, Mrs. Lawrence Umek, Mrs. John Miks, Mrs. Joseph Zorc, Mrs. Frank Remsgar Jr., Mrs. Frank Pogiayefl, Mrs. Vincent Miholic, Mrs. Math Slana Sr., Mrs. Frances Musich, Mrs. Mary Hodnik-, Mrs. John Za-lar, in Mrs. August Cepon. Nadarjena pianistinja Miss Margaret Cepon je pa zabavala navzoče s svojim igranjem. Za posebne nagrade so dobili vojaki škatlje cigaret in tri telefonske klice v svoja domača mesta. Program r je bil zaključen z I "movies" in plesom. 1 V bolnišnici I Chicago, 111. — Rojakinja r Mrs. Theresa Medic iz 1820 W. j 22 Pl. se ;e podala v bolnišnico j sv. Antona, kjer bo najbrž mo-; rala ostifti več tednov. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. Birma pri Sv. Štefanu Chicago, 111. — Birma bo v _ ponedeljek 5. junija ob 7:30 . zvečer. Birmovali bodo škof Most Rev. Bernard J. Sheil. Bo-. tri, botrice in birmanci se bodo _ zbrali v šolski dvorani že ob i 6:30, od tam pa bodo skupno 1 odkorakali v cerkev. Farani se naj blagovolijo okrog sedmih zvečer zbrati pred cerkvijo in župniščem, da napravijo špalir i škofu na čast. _ ^'TB Nedeljo, 4. juHm bodo bo- - tri in botrice pristopili k sv. ob-a hajilu med sv. mašo ob 7:30, birmanci pa ob 9:30; vsi ne j morejo biti pri isti maši, ker prostor ne dopušča. - ~ ~~ Dve poroki _ j Chicago, 111. — V cerkvi sv. j Štefana se bosta v soboto 3. junija poročila dva mlada para. j Pri slovesni poročni sv. maši ob 9. uri dopoldne se bosta poročila Stephen Persa, sin Mr. in I Mrs. Stephen Persa iz 2244 S. a Leavitt, in Miss Mary Hor-j wath, hčerka Mr. in Mrs. Frank Horwath iz 2100 W. 22 Pl. Ob } 7. uri zvečer bo veliko ženito-j vanje v šolski dvorani. Ob 4. uri popoldne pa se bo-* sta poročila Clarence Mazur in Miss Anna Eržen, hčerka Mr. in Mrs. Frank Eržen iz 2202 W. 21 Pl. Posebna maša za no-voporočenca bo opravljena že ob 8. uri zjutraj, j Obema paroma želimo vse najboljše« ^ Pomemben napredek 1 Chicago, 111. — V petek 2. junija ob 7:30 zvečer bo v cerkvi sv. Štefana sprejem novih l članic v Društvo 2ena in Mater, j Na novo sprejetih bo 15t ali več. Po cerkvenem opravilu bo dru-j štvo priredilo na čast novim t članicam po kratki seji primerno zabavo, na kateri ne bo manjkalo raznih okrepčil. V nedeljo pri 7:30 maši bo skupno mesečno obhajilo za članice. Prestal skušnjo z odliko Cleveland, O. — Te dni je nadebudni slovenski mladenič Raymond I. Gornik, najmlajši sin poznane John Gornikove družine iz 6217 St. Clair Ave., dobil obvestilo, da je sprejet v mornariško ofičirsko šolo v An-napolisii, Md., kamor bo vstopil 1. julija. Redki so, ki dobijo to zelo odlično in težko dostopno priložnost. Čestitamo. --0- Investirajte svoj denar v vojne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmage!. ^ . j "" Petek, 2. junija 1944 ^ AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 1 MRTVECI V POSETffl Aleksander Vlahuta Sedeli smo pri čaju in govorili o sanjah, telepatiji in sugestiji. — Povedati vam hočem, kaj sem doživel pred štirimi leti! je dejal Ghemis in si prižgal cigareto. — Bil sem državni pravdnik v Faltieni. Nekega večera sem sedel s prijatelji v restavrantu; vsi smo bili razigrane volje. A mahoma sem postal nemiren in tesnoba me je obšla. "Ali ti ni dobro? Pobledel si!" me je vprašal prijatelj. Ne pomnim več, kaj sem mu odgovoril. Hitel sem domov, kakor da me nekdo kliče. Vprašal sem slugo, če me je kdo iskal, in čudil sem se, ko je dejal, da ni bilo nikogar. t Kljub temu se nisem mogel pomiriti. Hodil sem po sobi in skušal zatreti v sebi dvom, a ni se mi posrečilo. Uro kasneje sem prejel brzojavko. Vendar nekaj! . . . "Pridi takoj, Ileana umrla." Brzojavko mi je bil poslal brat. Štiridesetleten se je bil oženil s sedemnajstletnim dekletom. Bil je surov in skop, ona pa nežna in izobražena. Lahko si predstavljate, kaj vse je morala sanjava Ileana pretrpeti v zakonu z možem, ki je imel zmisel edino za denar in dobro jed. Lepotica je bila, ko sem jo prvič videl pri njeni poroki — a leto dni kasneje je bila le še senca same sebe. Neprespan sem dospel v mesto in hitel k bratu. V gostinski sobi je ležala uboga svakinja med svečami na mrtvaškem odru. Stara služabnica je odganjala muhe, ki so letale okoli njenega mirnega obličja. J) In moj brat? Prav nič se ni izpremenil. Sedel je pri zajtrku in teknilo mu je kar moči dobro. "Prav, da si prišel!" je dejal. , "S pogrebi je vedno mnogo sitnosti in vsak me skuša osle pariti. Komaj je Ileana zatisnila oči, so že prihajali razni podjetniki. Osem jih je bilo tU. Prvega sem vrgel čez prag, zakaj < zahteval je dva tisoč banov. Naposled sem se z enim pogodil za šest sto banov. Pomisli, i šest sto banov za pogreb prvega razreda! . . Sestavili smo . imenik sorodnikov, prijateljev in znancev, da razpošljemo 1 smrtna oznanila. Bilo jih je več ko tristo. Pisal sem naslove, le- i pil znamke in vrgel vse skup v ] poštni nabiralnik. Toliko je bi- j lo, da sem jih jedva spravil skozi ozko špranjo. ] Ne čudite se, da omenjam ] vsako malenkost, toda važno 1 je. Vrnil sem se k bratu in ob 1 enajstih sem legel v posteljo, ] da bi zaspal. Ne poznam strahu 1 in praznoverja — a tisto noč 3 sem želel, da ne bi bil sam. Nekaj skrivnostnega, nadnaravnega je plavalo v zraku m čutil sem, kako mi mravljinci lezejo po hrbtu. Pri postelji je stala majhna miza, za katero sem pisal naslove na smrtna oznanila. Groza v meni je čedalje bolj naraščala, potegnil sem si odejo preko glave, zakaj bal sem se, da zagledam v temni sobi nekaj strašnega. Naposled sem vendarle zaspal. Sanjal sem — o kakšen sen! Svakinja je stopila v mojo sobo, naslonila se na mizo in jela govoriti. Pravila je, kako se nam je vsem smejala, ko smo mislili, da je umrla. Zelo srečna da je, da še živi. Na levem sencu je imela okroglo rdečo liso. 1 ■ "Ali moj brat že ve, da živiš?" sem vprašal, ne da bi Čul svoj glas. / / "Ne, on spi . . ." je odgovorila tudi ona z neslišnim glasom. Njen ljubki obraz je postal mahoma žalosten. "Škoda, da si že razposlal vsa smrtna oznanila. Kako žalostna bo moja mati, ko prečita tvoje pismo!" Kako dolgo sem-sanjal, ne vem. Ko sem se zbudil, sem bil prepričan, da 'svakinja živi. O mamljiva iluzija! Solnce je posijalo skozi okno in takoj sem se zavedel krute resnice. Vzravnal sem se, da bi pogledal na uro, ki je stala na mizi — in obstrmel. Vsa pisma, ki sem jih bil svojeročno vrgel v poštni nabiralnik, so ležala na mizi: Pomel sem si oči. A saj sem bil vendar zbujen! Morda so bila to druga pisma? S tresočo se roko sem segel po njih in čital naslove — nedvomno: sinoči sem bil napisal te naslove. Saj nisem bil pijan! Spomnil sem se, da je bil en ovitek zmečkan, ker sem ga s silo tiščal v polni nabiralnik. Iskal sem ... in glej, tu je bilo zmečkano pismo. Groza me je obšla. Poskočil sem in zdrevil v gostinsko sobo. Mirno so plapolale sveče okrog pokojnice. Stara služabnica me je kaj osuplo pogledala s svojimi rdeče obrobljenimi očmi. "Mar je bil ponoči kdo v moji sobi?" sem vprašal. "Ne, gospod, nikogar nisem videla!" Blaznost! Čutil sem, da se mi nekaj približuje z ostrimi kremplji. A tisti mah je vstopil sluga. "Davi je prinesel poštar vsa pisma nazaj. Dejal je, da je pristojbina za vsako pismo tri bane . . . A jaz sem jih bil oddal kot tiskovino, opremljena z znamkami po en ban, kakor mi je bil naročil brat, ki je hotel morda tudi tu nekaj prihraniti. MEH ZA SMEH KAKOR NAVADNO Branko: "Kako sta se oče in mati sporazumela glede najine zaroke?" Mira: "Saj se še nista. Oče še ni rekel niti da niti ne, ma-' mica pa Čaka, kaj poreče očka, da mu bo lahko nasprotovala. ..." ^wjiiMfe. NEHVALE2NOST Mož: "Verjemi, dušica, da mi je hudo, toda letos ne boš mogla na počitnice.'*" 2ena (s solznimi očmi): — "To je torej tvoja hvaležnost za to, da vso zimo niti enkrat . nisem zbolela ..." PRAKTIČNO DARILO Mož: "Draga ženica, za god , sem ti prinesel dve steklenici , izvrstnega vina." 2ena: "Lepo, tod* saj ven- ' dar veš, da nikdar ne pijem ; vina." Mož: "Nič za to, ga bom pa * jaz pil na tvoje zdravje!" v Soli Učitelj: "Prozoren je torej ■ tisti predmet, skozi katerega vidimo. Kdo mi lahko navede takšen predmet?" Janezek: "Lestev." * jw UDOBNPST Tatova prideta po konča-nefcn poslu z obilnim plenom domov. Prvi: "Ali naj zdaj izračunava, koliko sva nagrabila?" Drugi: "Ni treba, poj diva rajši spat, jutri bo tako vse natančno zapisano v časopisih." - . POSTREZUIV NAKATAR Giost: "Čujte, plačilni, predvčerajšnjim sem jecfel tu zelo dober golaž. Ali bi ga mogel danes spet dobiti?" Glavni natakar: "Mali, skoči v kuhinjo vprašat, ali imajo še kaj predvčerajšnjega golaža " at .••••■■., iiwj * " Jpy?- ••••• »^tfjtk, „ . , ■IMIIIMI I •«•;. * -----mmmnttrnrnt: M ? asa« a eBH^W " IjlTjPri" • • '^Lfflji Kar po jermenih in kolesih teče naprej na stotine zabojev s odmerki vojaškega živeča *a ameriške čete nekje v Angliji. Prizor je posnet is nekega skladttca na Angleškem, ravno ko je prišlo blago « tovornimi ladjami. Ameriiki vojaki slagajo trn zaboje na kup. ker ta živila bodo velike važnosti v teku invazije. Ko napoči D-dan, bo ameriška armada dobro založena s vsem potrebnim. TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA PRVI DOHODKI IZ 'MOVIES' Ravnokar je minilo 50 let, odkar je bil odprt prvi kino ali gledališče premikajočih se slik. Ta obletnica nas spominja na čudno pa resnično dejstvo, da sta izreden genij in zmožnost za pridobivanje denarja nekaj Čisto različnega. Najbolj vsakdanji človek je lahko prav spreten za pridobivanje denarja, največji genij pa najbolj neokreten in kratkoviden pri tem poslu. Thomas Edison je iznašel "kinetoskop", ni pa pospravil prvih dohodkov, ki so prišli vsled te iznajdbe. Neki podjeten in zdaj popolnoma pozabljen človek po imenu Lombard, si je izppsodil pri Edisonu 10 takih škatlic, v katerih se je moglo skozi luknjico videti prve kino slike, ter je računal mimo idočim po 26c, da *o smeli enkrat noter pokukati. Pri tej prvi kino predstavi na svetu je ta mož na ta način pospravil $120. Medtem je iznajditeljev odvetnik prigovarjal svojemu klijentu, naj si preskrbi patent za svojo iznajdbo v Evropi. Ko je Edison zvedel, da bi to stalo $150, je rekel, da iznajdba ni toliko vredna! Podobno si nekateri največji svetovni skladatelji še hlač niso znali sami kupiti, ali pa so prezebali in stradali v. kakem podstrešju,- njihovim založnikom se je pa redil mošnjiček. -o-- GOVORIJO BREZ GRLA IN JEZIKA Žive dokaze, da je mogoče človeku govoriti tudi brez grla (larynx)^ je pripeljal na letno sejo Zdravniške Družbe Države New York zdravnik Dr. James S. Greene, ravnatelj Narodne Bolnišnice za nerednosti pri govorjenju. Neka žena in .dva moška iz te bolnišnice so se navadili da so govorili s požiralnikom (esophagus), ko niso imeli več grla (larynx, Agamovo jabolkotali krhelj). Eden izmed tistih dveh mož, ki je govoril pred omenjeno sejo, je bil po poklicu zavarovalni agent, ki je kljub temu, da so mu izrezali grlo, še vedno lahko pridobival nove zavarovance in je celo po telefonu lahko nagovoril ljudi, da so se zavarovali. Doktor Green je igral tudi rekord 77 let starega bolnika ki je razločno deklamiral Lincolnov gettysburski nagovor, četudi ni imel jezika. Vsled raka na jeziku so mu ga morali odrezati. Neki starejši zdravnik, ki prav krepko deluje in ima izvrsten tek, nima želodca, pa kljub temu vživa hrano trikrat na dan, kakor rečeno, z velikim tekom. Na to sejo ga je pripeljal Dr. Frank A. Lahey, | prejšnji predsednik Ameriške Zdravniške Družbe. Delavni ' doktor, ki nima želodca, vseeno f, prav lepo izhaja; del malega črevesja mu služi namesto že- 3 lodca. • -o- PAZITE GLEDE VOJNIH ( SKRIVNOSTI Amerikanci doma morajo vedno skrbno paziti, da sovražnik ne izve nič takega, < kar bi mu bilo v korist, in to j posebno zdaj, ko se bližamo 1 najvažnejšemu in odločilnemu * delu vojne. Tako pravi Byron 1 Price, ravnatelj ' cenzure, in 1 priporoča ljudem doma slede- < Čih pet točk: i 1. Lahko poveš, kaj sam so- i diš o tem ali onem, nikar pa ] ne povej vojaških informacij. J 2. Ce govoriš neskrbno, ali s kaj takega napišeš v pismu, a- ] li pošlješ brzojavno, zapom- i ni si, da bo sovražnik prej ali slej lahko videl ali slišal tvoje besede. 3. Nikar ne pričakuj, da bodo naši listi, revije in radio postaje pomagali sovražniku s tem, da bodo že v naprej napovedovali, kdaj in kje bodo naše sile udarile. 4. Nikar ne pozabi, da je kongres določi) težko kazen za tiste, ki bi poslali ali prenesli kako pismo ali sporočilo iz dežele, ne da bi šlo prej skozi cenzuro. 5. Vedno imej pred očmi, za kako važne stvari gre zdaj, zato se nikar ne vznemirjaj vsled morebitnih zamud in drugih neugodnosti pri mednarodnih občevalnih zvezah te dni. -o- - DVA PARA BOSTE DOBILI Ker je manj usnja in delav- ; cev bodo letos napravili manj čevljev, namreč samo 405 do ] 410 milijonov parov, med tem, 1 -ko so jih lansko leto napravili : kakih 460 milijonov parov. Odmerjanje pa vsled tega ne bo 1 poostreno ker bo še vedno za- : dosti čevljev, da vsak lahko 1 dobi dva nova para na leto. -o--1 ZANIMIVO NAKLJUČJE « Državni oddelek je. prejel obvestilo, da vlada Z. d. lastu- 1 je neko poslopje v Nemčiji, kjer je zdaj nazijski glavni stan. Do tega je prišlo takole, i Uvaževalec Albert Eckstein, ] ki je umrl v New Yorkii, je v 1 oporoki zapustil vse svoje pre- i moženje v Berlinu vladi ameriških Z. d. Njegov odvetnik je ] povedal, da je omenjeno po- < slopje izredno lepa hiša na o- ] zemlju, ki ga je naziska vlada ] pred nedavnim vzela za glav- i ni stan nazijske stranke. ' ,_ SLIKE IZ ŠTIRIH AMERIŠKIH VOJN H i ...L" f ^ L Vfl Zgoraj na Uri j« bolj počasi vozeča m kamina na Filipinih, t Špansko-ameriški vojni. Zgoraj J6 vodo pa dejali svojim rojakom, da so njihovi zločini tako težki, da smejo upati samo na drastično kazen. In v svoji bolni domišljiji mislijo, da bo strah pred to kaznijo solidarno združil naciste z drugimi Nemci. Čeprav samo za kratek čas, bo omogočilo nacij-skim voditeljem preložiti dan obračuna. Besede so kaj klavrne, da bi opisali jezo in zaničevanje ki ga moramo občutiti ob takem dejanju, ko zlobni ljudje ubijajo pogumne mlade letalce, cvet našega naroda. Čeprav je bilo to dejanje zlobe, ne verjamem, da bi britanska vlada storila isttx: Ni lahko voditi vojne s čistimi rokami, a vsaj prelivanju nedolžne krvi se lahko izogne. Bilo bi ne od p ustij i vo, če bi se mi Amerikanci posluževali sličnih metod. Mi se borimo za obstanek civilizacije. Ta je bila zavržena od nacijev in Japoncev, in to, da se moramo mi civilizacije držati, postane še bolj nujno* JUNIJSKA ŠTEVILKA 'NOVEGA SVETA' , 1 * Te dni bo izšla junijska šte- - vilka ali šesta številka sedmega * letnika družinskega mesečnika r "NOVI SVET" s sledečo vse- - bino: - "POLITIKA IN PREDSOD- 5 KI" (uvodni članek). — "PRE- - GLED" (raznih dogodkov). — - Dr. David Doktorič: "V VI- i HARNIH ČASIH" (času pri- - meren članek). — L. Stanek: "POLETNA" (pesem). — Dr. : Janez L. Zaplotnik: "BERNARD LOCNIKAR" (življenjepis). — L. Stanek: "POETU" (pesem). — J. M. Trunk: : "TIHE URE — ZAUPAJ!" : (premišljevanja). .— "SILVE- i STROVA SMRT" (črtica). — 1 K. K.: "JASA IN NJEN ZA- < ROD" (črtica). — M. M.: ] "OPEKA S KRVJO'1 (črtica). ] — "SLOVENSKI PIJONIR" i (zgodovinsko opisovanje Slo- < MALO DR0BI2A IBM Trdovratnost v nazorih dr- : ži dogmatika v sponah zmote, brez upanja na emancipacijo. — m-m fcf ** 1 * s Vsak človek in naj je še ta- i ko ponižnega stanu, izvaja nekaj upliva nad onimi, ki stoje nad njim za dobro ali slabo. ^ s Ena najbolj važnih, a obenem tudi najbolj težavnih stvari za velikega duha je, biti 1, svoj slastni mojster. ^ g ' vencev v državi Wisconsin in l Slovencev v Milwaukee). — t "DOM IN ZDRAVJE" (nasve- - ti za zdravje in gospodinjstvo). — M. Seemann-A. Lebar: - "DVE KRONI" (zanimiv ro- - - man). Mesečnik "NOVI SVET" izi-: de vsak mesec okrog 15. dneva . v mesecu razen v avgustu. Vsak • mesec prinese zanimive zgodo-■ vinske podatke o slovenskih • naselbinah in slQvenskih družinah in posameznikih po Ameriki. Ze radi tega, ker ustvarja med nami Slovenci poznanstvo, bi ga morala imeti vsaka slovenska družina. List stane letno samo $2.00. Naročnino je poslati na UPRAVO "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, Illinois. Moški in ženske, ki prenaglo sklepajo znanstva, pridejo v slabo družbo še predno se zavedajo tega. To, kar me tlači, je morda moja duša, ki hoče ven na prosto, ali duša sveta, ki trka na moje srce, da bi vstopila? Pregovori naroda so ogledalo njegovega duha ter njegovih uspehov v civilizaciji. Kdor lahko čita in razmišlja, ne bo smatral večerov dolgim, in živlienia nustim. ' Stran 4 AMERIKANSK1 SLOVENEC ..... _Petek, 2. juniji MED PIGMEJCI Beli oče Peter Schumacher je pred kratkim dovršil veliko misijo, ki mu jo je naložil sveti , oče, namreč da je proučil cen-tralnoafriške Pigmejce, ki žive okrog jezera Kivu. Za to nalogo se je pripravil misijonar i Schumacher z obširno zna- i nostjo obče etnologije, lokalnih i jezikov ter običajev srednje- ] afriških pritlikavcev, kar si je i ta mož pridobil pri svojem 25- ( letnem delovanju med rodovi v i sosedni Ruandi. Peter Schuma- J cher je postal najzaupljivejši ] mož pragozdnih pritlikovcev. 1 Pragozdne pokrajine, kjer i bivajo ti Pigmejci, leže okrog i bogatega jezera Kivu. Pater je 1 potoval po postranih velikan- s skih poljih, pa se vzpel do 3000 s m višine, koder štrlijo prelomi ; in strmi prevesi. Ko je dospel tja, je odpustil svoje nosilce, i pa ostal sam sredi gozdne sa- j mote, sredi gozdnih velikanov s in pritlikavcev. * i Vsepovsod je stikal pater a Schumacher za skrivnostnimi 1 izvori, ki bi razjasnili zgodovi- j no dežele. Bila so tu imena i vseh mogočih rodov z njihovi- r mi totemi in pradedi, kateri pač j niso mogli pokazati sledov, od- t kod so ti in ti rodovi privreli. I Kateri so bili prvi gospodarji j teh zemelj itd. Redki običaji in 1 navade so bile delni ključ za j razvozljanje in tako je misijo- t nar Schumacher sledeče ugotovil: c Materijalna kultura srednje- s afriških Pigmejcev datira iz , kamene dobe. Kraj, kjer žive, J pokriva starejše vulkanično ka- < menje, ki je povsem podobno J (po zunanjosti celotne pokra ji- < ne) francoskemu Auvergnu. 3 Povsod so namreč sledovi lave 3 in bomb. -Pigmejci žive v gozdovih in < sicer v velikih družinskih sku- * pinah. Njihovo skupno število < znaša le nekaj tisočev. Dasirav- < no pa se trdovratno ogibljejo -sosednih plemen Bantu, je ven- < dar tu pa tam kak mešan zakon. < Pritlikavci žive izključno od < radodarnosti gozda, od lova, j od rezljanja in pletenja. S temi j predmeti se vzdržuje zamenjal- j na trgovina z Bantu rodovi, ki ; vračajo agrarne produkte . . . J Lov na slone in bivole praktici- J rajo največ z lokom in puščico. < Ce gredo nad opice, uporab- 1 ljajo kolce. Za lov se pridno < poslužujejo tudi mrež-lovk, ki J so do 10 m dolge in 2 m visoke. < Stanovanje je prirejeno zas i večno selitev. Obrambna stena } pred vetrom, ki je iz drevesne- \ ga lubja, ali pa posnetek čebel- J ne košare. To je domovanje \ afriškega malčka, ki pa je čez *< dan zvečine prazno, saj odide- < jo možje že zarana zjutraj na 3 16v, žene pa na zamenjalni se- J men j. Z malimi izjemami je pig- < mejska družina monogamska < — močnimi zakonskimi pogod- < bami. Če pa se sporadično zgo- < di, da poznamo kak zakon v < poligamiji, bivajo vse žene z j možem pod eno streho (dočim J imajo žene Bantu-črncev vsa- < ka svojo kolibo). J Povsod vlada pa vera v ene- * ga boga. Junake in duhove u- J mrlih prednikov nikjer ne ča- J ste. Samo na zapadni obali Ki- J vu jezera je enoboštvo nekoli- < ko zasenčeno s kultom juna- < kov. Vendar nimajo vedežev, \ marveč se obračajo v takih za- ! devah na čarovnike plemena 1 Bantu. * Kako se more človek pri- 3 bližati tem gozdnim možic- * kom? P. Schumacher piše: Po < dolgem bivanju med njimi mo- J ram reči, da so to ljudje istega 3 duševnega ustroja kakor sle^ 3 herno človeško bitje. Njihovo < splošno vedenje pa si moremo J tolmačiti z njihovo lovsko na- < ravo. Saj živi med njimi prego- < vor: Varuj se živali in človeka < in dolgo boš živel ... Do tujca • je Pigmejec nezaupljiv. Ko pa ■ se enkrat privadi, nastopa svo- \ bodno in odkrito. Med črnci se j čutijo srednjeafriški pritlikavci vzvišene. Ta domišljavost pa se jim mora nekoliko opravičiti; zakaj vemo, da so zelo spretni po duhu in telesu. Knjiga, ki so jo ta plemena o živalstvu napisala, je prevedena skoro v vse svetovne jezike. Evropski lovec, ki bi hotel biti tem pritlikavcem podoben v poznavanju gozda in njegovega življenja, v neu-strašenosti in umetnosti, se bo moral šele roditi. Lovaželjni Evropci so me prečestokral prosili, naj jim dam človeka iz tega plemena za spremljevalca na lovu; po lovu pa so mi s posmehom pripovedovali moji ljudje: Tvoji evropski lovci sc zajci. Zatorej si nismo upali spustiti nanje bivole, zakaj zgodila bi se nesreča « . V knjigah čitamo, da so Pigmejci ljudožrci. V resnici so to. Njihovi najvidnejši lastnosti pa f sta neustrašenost in hladnokrvnost. Saj se prečestokrat postavijo v bran besnečemu bivolu ali slonu le s kopjem. Tudi jim očitajo ropanje. Z istim pravom smemo imenovati tudi naše carinike — roparje. Gozd je vendar njihova lastnina, zatorej zahtevajo vse, kar si hoče kdo v njihovem gozdu prisvojiti, "v imenu postave" nazaj. To pravico je dal tem Batwa plemenom sam sudanski sul-tan ... P. Schumacher je bil silno priljubljen med Pigmejci- Imenovali so ga "očeta rodu Batwa". Zadnja leta svojega bivanja med temi najnižjimi primitivci je sestavil primerjajočo slovnico med Kivu- in Bantu-jeziki. Hkrati pa je polovil melodije njihovih pesmi. Brez ozira na levo ali desno, moramo priznati, da so nam ravno misijonarji dali najtočnejše etno-1 grafske podatke vseh primitiv- j nih narodov, tako da smo jih mogli opredeliti v posamezne kulturne kroge in najti po njih stojpinjah sled do nekdanje naše kulturne stopnje . . . o OGLAŠAJO OA__i] f I JBiJ Senator Harry S. Truman iz Missouri, demokrat, bo po mnenju nekaterih okrožij morebitni kandidat za podpredsednika. Sedanji podpredsednik Wallace se je podal na Kitajsko to poletje. V zvezi s tem naznanilom je tudi Trumanovo ime. Star je 59 let in je bil iopničarski častnik v prvi svetovni vojni. MOLITVENIMI ROŽNI VENCI Molitvenikov in rožnih vencev vedno bolj manjka na < trgu. Tudi silno se je podražilo to blago, ker istega ni mo- < goče več importirati iz Evrope, od kar je vojna. Tukajšni < izdelki pa stanejo mnogo več, ker tu stane delo mnogo več. * Posrečilo se je nam dobiti nekaj male zaloge angleških ; molitvenikov in rožnih vencev, ki so strankam na razpola- J go dokler so na roki: MOLIT VENIKI 1 (Angleški) : "KEY OF HEAVEN", je najpriljubnejši angleški roolitvenik. Krasno izdelan. V platnicah znotraj je vdelan krasen biserni J križec, zlata obreza, vezah v fino usnje, stane...........................J2£5 * "KEY OF HEAVEN", lepo fino vezan, zlata obreza, pripravne ____oblike za može, fante, dekleta in žene...,................................$1.85 "KEY OF HEAVEN", manjše oblike, zlata obreza in zelo lepo vezan --------------------------------------------------i.....................................$1.10 3 "KEY OF HEAVEN", lepo vezan, zl. obreza, za mlade fante in dekleta ________________________________________________________________________________ .75 , "THE CATHOLIC MANUAL", jako pripraven in primeren mo--litvenik za fante in može in dekleta in žene, zlata obreza v usnje vezan ________________________________________________________________.$1.75 3 "MANUAL OF DEVOTIONS", zelo lepe žepne oblike, zlata obreza, v usnje vezan, pripraven za fante in može.......................$1.50 < "GEMS OF PRAYER", lepe pripravne oblike za fante in može, zlata obreza, lepo vezan__________________________________________________$1.50 < Slovenskih molitvenikov" nimamo mnogo več v zalogi, < razen nekaj prav malega. Na roki imamo še po par mo- ; litvenikov izmed sledečih: "SLAVA MARIJA" (srednje velik, masten tisk), zlata obreza, ve- 3 zan v fino usnje___________________________;.......................................$1.75 * "SLAVA MARIJA" vse kakor zgoraj, le da je vezan v trde platnice ----------------------------i____________________________________________________________$1.50 \ "ZDRAVA MARIJA" (droben tisk), zlata obreza, vezan v pozlačene platnice in tudi v črne usnjate platnice, pripraven za < dekleta in žene ..................................■....................$1.50 * "MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVESCE" (droben t^k), zIa * S ta obreza, dobro vezan............................................................. 75c * Molitvenikov v velikem tisku ni več na razpolago. ROŽNI VENCI : Sledečo izberO raznih rožnih vencev imamo v zalogi: ; ROŽNI VENEC ZA BIRMANCE, na pozlačeni verižici," biserne * jagode, jako lep, stane ............................................................_„.$1.50 ' ROŽNI VENCI, temno rujave barve, lesene jagode, z lepim primer nimjmžeern, stanejo vsak ..................................................J1.50 -J ROŽNI VENCI (štev. 135), v rdeči, plavi in črni barvi, na lepi rumeni verižici ....................................„....................................... $I.fS < ROŽNI VENCI (štev. 209), rdeče, plave, vijoličaste in zelenkaste barve, ovalne jagode ............................................................ $1.25 * ROŽNI VENCI, črne barve, z lepim križem in verižico_________________..$1.25 1 ROŽNI VENCI, črne barve, z lepim križem in verižico..................$1.25 ' ROŽNI VENCI, Črne barve, cenejše vrste___________ 75c 3 "PLASTIČNI ROŽNI VENEC" v obliki maiega oitarčka, zelo pri- J praven za vojake, za v žep.............................. 4Qc < LEPI KOVINASTI KRIŽCI, pripravni za vojake 20c ! LEPI LESENI 'KRIŽI, 7 in pol inčev visok, iz naravnega lepega lesa, Križani vlit iz medenine. Ta križ se imenuje "Pray for « Peace" (Molite za mir), stane .................................................. Tajnik: Jo*. J. KobaL 2113 W. 23rd Street ? Blagajnik: Jo«. Oblak, Jr., 1840 W 22nd Place. > ? Zapisnikar: Anna ZokaL 2050 W. Coulter Street ;; Duhovni vodja: Rev. Edward Gabrenja, OFM., 1852 W. 22nd Place \ i Nadzorniki: John Dense, 2730 Arthington Ave. — Karolina Plchman, S 2326 So. Wolcott Ave. — Frank Dolenc. 1940 W. 21st Place. < I Porotni odbor: Malh Hajdinjak. 2017 W. 21st Place — Leo Mladic, | 1919 W. 22nd Place — Pauline Osbolt, 2029 W. Cermak Rd. — ! Anne Zorko, 1654 W. 21st Place. Družbena zdravnika: Dr. Jo^ E. Ursich, 1901 W, Ce«nak Road in j Dr. F. T. Grill, 1858 W. Cermak Road. \ Vratar: Frank Roblek, 1833 W, 22nd Place. : Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecih od maja do oktobra, c in vsako prvo nedeljo od novembra do aprila, v cerkveni dvorani sv. j \ Štefana, na 22nd Place in Wolcott Ave. ? Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta ? starosti. Pristop v Družbp Je prost Pri Družbi se lahko zavaru- | = jete proti bolezni in smrti za samo en dolar mesecnine. To je izvan- i i redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v Chicagi. Rojaki, < ? pristopajte v to domačo Družbo. Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite \ L na Družbenega tajnika ali pa predsednika. :------—...........................—--^•.^JIJU^JJ----------------- NAZNANHX) Naša prihodnja redna seja se bo vršila v nedeljo dne 4. junija točno ob pol dveh popoldan v cerkveni dvorani Sv. Štefana. Vjabljeni ste, da se gotovo' udeležite. NaSe seje so zelo kratke zatoraj bo vsak imel časa iti ven na piknik. Vašo mesečnino lahko plačate že na domu zjutraj od devete ure naprej. Vsak član ali članica, ki je na bolniški podpori, dobi vsak mesec pred sejo karto z opominom, da vrnite Vaše spričevalo ne kasneje kakor v soboto dne itd. Vaše sodelovanje v tem ozjru se prosi. Ali ste že pridobili kakega novega člana za našb Družbo? Ak3 ne, sedaj je čas. Bodočnost družbe je odvisna od tega koliko mladine bomo lahko pridobili za našo Družbo. Zatoraj na delo in vpišite Vaše sinove in hčere pri nas, in ko boste to storili, boste storili Vašo dolžnost. Z BObratskim pozdravom, JOS. J./KOBAL, tajnik. NAŠI ZASTOPNIKI pit katerih si lahko naročite lista "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet", aH za »te obnovite naročnino. / COLORADO f Canon Ciqr, — Ana Susman. Colorado Spring«, — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Miss Mary Klan. Pueblo. — Joseph Spiller ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fa j far. Bradley, — Math Stefanič. Chicago, — Ježef Fajfar. Joliet Rockdale to Lockport,—John Kramarich. ' La Salle, —— Anton StrukcL North-Chicago-Waukegan, — Gabriel Drasler in Mrs. Jennie Keber. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajok. Pullman, — Martin JSolobich. Standard, Granville, — Joseph Bre-«ar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C Ger-mek, Mrs. Agnes Mahovlkh. INDIANA: Indianapolis. — Frank Urainar. Whiting, Ind. — Miss. Kathie TriDer KANSAS: Franklin — John Dobravfec. • Frontenac, — Anton Drealk. Kansas City, —- Peter Majerie in Joseph Kostelec. MICHIGAN: ^ Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddiiac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, —• Jos; Sustarsich. Iron Mountain, — Frank Rich tar-iic^. Manistiqoe, — Anton Kraiorec MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak Chisholm, — Frank Laurieh In Joseph Gazvoda. Ely, — John Otrin, Jos. Peshefi. Eveleth, — John Strah in Antonb N'emgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Mrs. Frances L. Udo-dovich. Hibbing in okolica, — Joe Zatc. Keewatin, — Mary Kolar. New Duluth, — M. S pehar. McKinley, — A Hegler. . « Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstakr. Soudan, — Mary Erchul Virginia, — Angela SchneUer. MONTANA: Butte in Walkerville, — Mary Kotze OHIO: Barberton, — Mrs. Jennie Okolish. Bedford, — Prank Stavec RAD BI KUPIL MERVARJEVO ^ % HARBfONIKO t ^ 3 ali I vrkno \ novejšega izdelka. Kdor bi jo imel naprodaj, naj piše na: ■ JOHN PILNEY 3611 West ZOth Street, Chicago 23, m. Bridgeport, L. Hoge. Cleveland. — Za CoHinwood. St Clair pri Sv. Vido ta okolico, Euclid ia Nottingham je zastopnica Mrs. Margaret Posnič. — Za Newbargfa In okolico Mr. J. Resnik, RL Rev. J. J. Oman in Anna G liha. Conneeut, — Angela Berna. Lorain, — Justina PanL Girard, Nilea. Youngatown kt va* okolica, — John Dolčič. Peter ab ur k. — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliqurppa, — Ant Habich. Beadling, — Nikolaj Simonkh. Bessemer, Universal te ohoHca. -Frank KokaL Braddock, — Joseph Lesjak. Bndgeville, Presto, Caddy, Morgan Beading in Sygan. — Mary Useničnik, Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, — John Pintar. Caimbrook, — Angela Satkovič. Forest Cily. — Mary Turk. Homer City, — Pavel NovoseL Imperial, — John Jamnik. Johnstown, Conemaugh in okoBca.— Matt KlnčevftdL Lawrence. — Carolina Rosman. Pittsborgh, — Jos. Bahorich, Mrs Mary Cadonig. Steel ton, — Doroteja Dermei. Strabane, Canonsbtzrg in okolica, -Anton Tomsic. Moon Run, — Jacob Drasler. Olyphant, — Mary Zore. St Mazy«, — M. AnfderWam. Yanding. — Frank Pancar. WISCONSIN: Greenwood, Manhfield in Owen, — Ciril Rakovee. Kanoaha, — Mrs. Mary Vidmar. Sheboygan, — John Udovieh, in Ma rie Prišland, Johant Mohar. Milwaukee-Wast AIUs. — Mrs. Marie Floryan. WIllardL — Ludvik Perujek. WYOMING: Kemmarer, Sublet Dlamoadville, -Konšt Podlesnik. Rock Spring«, — Ursula Ivsek. PO RAZNIH DRŽAVAH: Poatana, Calii — Joe Skubic. San Francteao, Calif. — Mrs. K Cesar. Bridgeport, Conn. —Martin Hor-vath. Brooklyn in New York, N. Y. -Anton Anikrrar. Oregon City, Otp. — Mrs. Mary Polajnar. EnumcUw, Waafa. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar Helper, Utah, J- A. Topdlovec. Valley. Waah. - Mary Swan. POSLUŠAJTE V ' * * jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od d. do 10. ure zjutraj preko radio postajeWGES v Chicagi. — * —vmmh^mmmIhhhmm j* M* Trunk ^ai^BMHHPMMfiiiMlH^V TEDENSKI KOLEDAR 4. Nedelja — Sveta Trojica. 5. Ponedeljek — Bonifacij, Škof in muČ. ' 6. Torek — Norbert, škcf. 7. Sreda — Filip, diaktri. 8. Četrtek — Sv. Resnje Telo. " 9. Petek — Primož in Felicijan 10. Sobota — Marjeta, lr. PRVA NEDELJA PO BINKOŠTIH "Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen oče vaš" (Luka, 6-36). Tolažljiv je nauk o usmiljenju božjem. Sv. pismo ga. poudarja v nauku in zgodovini. V psalmih se naprej in naprej poudarja, da "na veke traja njegovo usmiljenje." Usmiljenje je močneje od pravičnosti. "Jaz sem Gospod Bog tvoj, močan, vnet, ki kaznuje grehe očetov na otrocih do tretjega in četrtega rodu takih, ki me srdi j o, i« skazuje usmiljenje do tisočerih na takih, ki me ljubijo in držijo moje zapovedi" (1. Mojz. 20-5). Biti usmiljen, je Bogu srčna zadeva. Kako pretresljivo vabi grešnika, naj se vrne. "Kakor resnično živim," pravi, "nočem smrti grešnika, temveč da se vrne od svojega pota, in živi. Spreobrnite se, spreobrnite se od svojih zelo slabih potov. In čemu hočete umreti, hiša Izra-elova?" (Ezek. 33-11) Padlemu človeku napove najprej odrešenje, potem šele mu odmeri kazen. Nad sto let Čaka na spreobrnitev pred potopom, Sodomi bi prizanesel, ako bi bilo le deset pravičnih. Priče usmiljenja so kralj David, Ma- nases, Niniviti, sploh vsi Izrae-liti, katere kaznuje, ampak jim prizanese, kadar koli se spreobrnejo v pokori. Najbolj kaže Bog usmiljenje, ker lastnemu sinu ni prizanesel in ga dal nam. "Nisem prišel, da pokličem pf&Vlfeie, temveč grešnike", pravi Zveli-čar (Mat. 9-13). Pretresljiva je zgodba o izgubljenem sinu, ljubka o izgubljeni oviiči, drahmi. Veselje vlada v visokih nebesih, kadar se vrne le en grešnik. Vse Zveličarjevo življenje je bilo le nepretrgana veriga samih del usmiljenja. Vrhunec so dela dosegla Ob koncu. Moli za te, ki ga križajo, obljubi raj skesanemu morilcu, prelije zadnjo kapljico krvi, umrje za grešnike. Zakrament pokore je priča usmiljenja, vsak greh odpusti, nobeno število ni preveliko napram veličini usmiljenja božje« ga. , Ampak priznati moraš, da^si grešnik, glave ne smeš visoko nositi! ■ OJ Pomagajte Ameriki do zmage! Kupujte zvezneA Vojne bonde! DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG * Stanuje in ordinira na: 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Hfinois od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah In ob 1 nedeljah po dogovoru. Telefon t uradu In ▼ stanovanju CANAL 49S& I VAŠI SINOVI PRI VOJAKIH bi radi razumeli, kaj jim vi pišete po aio-vensko. Pri tem jim je najboljši tolmač za razfie besede in izraze "ANGLEŠKO -SLOVENSKO BERILO" ENGLISH-SLOVENE READER" Sestavil in spisal t>r. J. F. Kera katero stane .............$2.00 To berilo je pripravno za učenje angleščine za starejše in te mlsjše za učenje slovenščine. Naročila pošljite na: ApRIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago 8, Illinois =c=g, i n i =sx=a33a=3=e====c1 " i'i 1 OGLASI V "AMER. SLOVENCU" ! IMAJO VEDNO USPEH. Petek, 2. junija 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Strang ^ i I Družba fj^plsv. Družine ITWE HOLY FAMILY. SOCIETY) ■ i m nm ii nwrMnl" 1M4u______!; j; *J5SS3EFfM Joliet, M.^JKIF' j I » H«fc getlo: "Vie sa rero, dom in narod: ca enega, eden sa iN.*4 ; ► j GLAVNI ODBOR: < t - ; Predsednik: Oaorse Stonich, 257 Lime Street. Joliat. minete * | J > L »odpredeedaik: Frank TuUt, 716 Raab SL, Joliet. I1L 3 J JI J; Podpred^dnik: Kathriae Bayuk. 528 Lafayette St. Ottawa. 19. J► < J Zapisnikar: John Nemanieh. 650 N. Hickory SL, Joliet. IB. • U J > Blagajnik; Joeaph Klepec. 903 Woodnsl Rd., Joliet. lit i ; J , Duhovni Torfja: RMather Keba, «23 — 57th St, Pittaburgh, Pa. ! ► <; Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Cbfcago St, Joliet. UL y I NADZORNI ODBOR: '.V*J t < J Andrew Gkrech. 1748 W. 21st St. Chicago, IH. Hly 1» Jaaaph L. Draakr, 1318 Adama Street. Ndeth Chicago IlHaole. ft < Joaaph Jetaaan, » W. Jackson St, Joliet IIL J [ POROTNI ODBOR: ; ► J«aaph PavUnvieh. 39 Winchell St, Sharpsbarg. Pa. <► Mary Koradch. 2294 Bin« Island Ave, Chicago, UL - | J ► John D sola, 2730 Arlington Ave, Chicago, 111. ; ► <; Predsednik Atletičnega odseka: Emory Sobar, < \ ;; 540 North Bin« Street Joliet, Illinois. ' ! J : URADNO GLASILO: J ► "AflMrikanakl Slovenec", 1849 W. Cermak Rd.. Chicago. UL J ► J' Do 1. jn. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in - J 1 <; njih dedičem rasnih posmrtnii), poikodnin, bolniških podpor ter dragih J > 9 J ► izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. <» " J' Dmitvo za DSD. se lahko nstanovi v vsakem mesta Zdr. držav g < ' d <; na manj kot 8 Člani (cam!) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato- 4! P ; > ličan moikega aH ženskega spola v starosti od 13 do 08 let. V mladln- < ► u < * ski oddelek pa od rojstva do 16. leta. ' » J ; ► Zavaruje se za $250,00. $500.00 aH $1,000.00. Izdajajo ia različni < : « <; certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Lile in Twenty Year J ► « i ► Endowment Vsak certifikat noai denarno vrednost katera se vsako < M 3 j ► leto viia. J . Poleg smrtnlne izplačuje DSD. svojim članom (icamj tudi bolnifto < ; J ► podporo Is svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije ia <; i' poskodnina. <, Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience J [ i l tabeli < J J > DSD je 124.40% sol ven tn a; to potrjujejo izvedenci (actuaries). < * J I Uradni jezik je slovenski In sngldkl | ► * Rojakom in rojakinjam ae DSD. priporoča, da pristopijo t njeno < f Ji sreoot - V Za vsa morebitna poja«nila in navodila sa obrnite pismeno aH Bst- ! - n :; meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St, JoBet DL ; j G OD SONCA SO ODVISNE SLABE IN b DOBRE LETINE Od sončnih žarkov in sončne- organsko življenje na zemlji. , Prav tako vpliva sonce na razne jzračne in morske tokove. Sonce je tista sila, ki ustvarja dež, ki prinaša hrano rekam in vodopadom. Brez sončne energije bi ne bila mogoča klorofil-na asimilacija rastlin in radi tega tudi ne nobeno življenje. Ce je organsko življenje na zemlji odvisno od sončnega izžarevanja, potem ni čudno, da se opažajo v življenju na zemlji motnje, kakor hitro se pojavijo tudi na soncu. S precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, piše E. Esclagon, ravnatelj pariške zvezdarne, da je površina sonca pri toploti 6000 Celzija v neprestanem valovanju in da posredno ali neposredno oddaja vse fizikalične žarke, če izvzamemo morda Hertzove valove, katerih navzočnost še ni bilo mogoče dokazati v sončnem izžarevanju. Nekateri žarki tvorijo svetlobne valove, ki jih tudi oko opazi, drugi zopet, kakor so ultravioletni in infra : rdeči, ostanejo človeškemu oče- i su nevidni. Sonce poleg tega tudi daje ogromen tok elektronov, katerih hitrost se približuje hitrosti svetlobnih žarkov. i Katere »so torej motnje, ki se pojavljajo na soncu v različni velikosti in ki so v neprestanem razvoju. Ti madeži so v resnici velikanske vzdolbine na površju sonca, ki so včasih globlje, kakor premer zemlje same in dosežejo globino do 100.000 kilometrov. Včasih se razdelijo, včasih zopet se pojavi čez nje nekak sveteči most, potem zopet se prikažejo iz njih žareči kosi, kakor bi bruhal iz njih vulkan: Na teh madežih se vršijo Vse mogoče iz-premembe, kinetične, dinamične, kalorične, električne in . električne in elčktromagnetič-ne, ki jih potem čutimo mi na zemlji. Ko gre mimo sončni meridian, obrnjen proti zemlji, povzročijo'ti madeži magnetič-ne motnje, ki odbijajo kompas in včasih motijo celo brzojavna prenašanja. Čeprav se zdi na prvi pogled, da se ti sončni ma-r «deč*~pojavljajo redno in da je tudi njihovo trajanje različno, so le te motnje periodične, to je, da se ponavljajo v določenih časovnih razdaljah. Dobo teh period so pred 100 leti odkrili na nepričakovan način. Nek priprost zvezdoslovec, ki se je bavil z zvezdoslovjem za zabavo, je začel sestavljati statistiko o povprečni ceni pšenice na Angleškem, kakor-se je sukala v daljšem razdobju. U-gotovil je, da so se redno vsakih 11 let pojavila nihanja v cenah žita, ki so bile odvisne od | bogate ali slabe letine. In kje naj bi bil vzrok , periodičnih sprememb, ki so nastopale v žitnih letinah, ako ne v izpre-membi delovanja sonca? In v resnici sta astronoma Schwabe in za njim Carrington kmalu dokazala, da & madeži na soncu pojayijo vsakih 11 let. Tudi izpremembe višine gladine jezer Njassa so kmalu spravili v zvezo s temi 11-letnimi cikli madežev na soncu. Izhlapevanje jezera je pač v zvezi s silo sončnega izžarevanja. Prav tako je bilo mogoče razložiti redno ponavljajočo sušo v Indiji, kateri je sledila lakota, kakor tudi pojavljanje ledenikov. Na sončno površino vplivajo tudi stiahotni viharji, ki povzročajo ogromne motnje in ki se oblikujejoNv silno visoke pla-menske zublje, ki dosegajo višino 100,000 do 250.000 kilometrov. Toda ti plameni, kaj hitro zginejo, včasih v nekaj dneh, včasih pa tudi v nekaj urah. -o- NEVARNO POLJUBLJANJE Učitelj svari v šoli otroke, naj ne poljubljajo živali. Na Iconcu vpraša, ali mu kdo lahko navede primer, kakšne so .posledice poljubljanja živali. Pepček dvigne roko in pove : "Moja teta je vedno poljiki bljala svojega psička/' "In kaj se je zgodilo z njo?" vpraša učitelj. Pepček odvrne: "Z njo se ni zgodilo nič, ampak psiček je poginil." ___ ZMAGOVALCI NA KSKJ KEGLJAŠKI TEKMI l Na sliki vidimo Copp in Merlock ; kegljaiko skupino Is North Chicago. > UL. ki je kot celotna skupina ima-; sala na 17. letni KSKJ kegljaiki tek-- mi sa Srednji Zapad, katera se je ne-! davno vršila v Jolietu/ 111. Kegljaika ; peiorica je odnesla krono s celotnim . izidom 2,834, pod vodstvom rojaka ; Joe Slana, ki je dosegel najvišje uspeha v treh igrah, namreč 248, 225 in 169. Spredaj sedita, na lavi Frank Merlock, na desni pa Anton Copp, sponzorja ali botra skupine. Stojijo' pa, od leve proti desni, Joe Slana,! Frank Ogrin Jr., Frank Novak, Mi-1 chael Mosina, in Joseph Zore, KSKJ športni ravnatelj. Frank Merlock in Anton Copp, sponzorja 1844 zmagovalske skupine.! sta tudi podpirala waukegansko skupino, ki je. kot celota zmagala tudi leta 1841 na KSKJ tekmi sa Srednji Zapad. Ista skupina je odnesla zmago tudi na splošni narodni KSKJ keg-ljaški tekmi v Clevelandu, Oblo, ter tako pridobila naslov narodnih KSKJ kagljaških zmago vale« v tisto leto. Vsi člani te kegljaške skupine kakor tudi oba sponzorja spadajo k društvu sv. Jožefa it 53 KSKJ v Wau-keganu. IZ SLQV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani) Jurija, na St. Mary pokopališče, kjer sedaj čaka večnega vstajenja, ki je obljubljeno I nam vsem, ki verujemo, da je (Gospod zares vstal. Počivaj v miru, dragi rojak in prijatelj. Vsem pa, ki za teboj žalujejo, naše iskreno soža-lje. Nr. -o- NOVICE IZ FARMARSKE PRESTOLNICE Willard, Wis. Goqpa Š^orkljft,^ je.oglasila pri družini Mr. in Mrs. Rudy Volk in jim pustila prav luštka-nega fantička. Mati in mali sta O. K. — Čestitke! Mr. John Župančič je prodal svojo farmo in bo najbrž odšel v Waukegan ali North Chicago, 111. V imenu mnogih naj Mr. in Mrs. Župančič velja moj, oziroma naš "Z Bogom". Upamo pa, da se zopet povrneta na Willard; na farmah je najbolj zdravo. Sgt. Albert Volk je prišel za nekaj časa domov na dopust iz Camp Crowder, Missouri. Frank Champa pa je bil pred kratkim časom teden dni doma na dopustu. Nahaja se v San Bernardino, Calif. Oba se prav lepo postavita. Vreme imamo letos dokaj neugodno. Skoraj vedno dež, tako da farmarji kar ne moremo storiti onega kar je potrebno in kar bi moralo že biti narejeno. Vse bo nekoliko zapoznelo. Se nekaj! Pri Mr. in Mrs. George Padrovich so tudi dobili prav fletkanega "bojska". Ludvig Perushek. -o- I^k H ■HMB \ / iUsilEi GLAVNI GOVORNIK Kalifornijski guverner Carl Warren je bil izbran za glavnega govornika na republikanski narodni konvenciji, ki se ho vršila v Chicagi 28. junija. 6benem bo tudi predsednik na tej konvenciji. Nekateri ga omenjajo kot morebitnega kandidata za podpredsednika Zedinienih držav. ANGLEŽI ZALAGAJO Washington, D. C. — V Albaniji je nekaj kvizlinških po-; litikov vpostavilo vlado, ki sodeluje z Nemci, toda Albanci na splošno so odločni nasprot- niki osiščnih vpadnikov v hji-hovo deželo. Vse povprek Albanije je zelo razvito gerilsko delovanje T.em patriotskim četam so Angleži poslali orožje in strelivo. NAZNANILO IN ZAHVALA Potrtega, vendar vdanega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgem trpljenju zatisnil trudne oči naš ljubljeni soprog in oče JOHN PILTAVER ld je umrl dne 3. maja 1944 v starosti nad 61 let — Pokojni je bil rojen v Krški vasi, fara Cerklje na Dolenjskem, dne 4. decembra leta 1882. Bolehal je že več mesecev za rakom, nazadnje ga je smrt rešila strašnega ^pljenja. Dolžne se čutimo, zahvaliti se vsem prijateljem in sosedom, ki so ga v njegovi bolezni tolikokrat obiskali, zlasti še č. g. župniku Aev. A. Urankarju, ki so ga v njegovi bolezni večkrat prišli tolažit , Naša dolžnost je, da se zahvalimo vsem številnim prijateljem in sosedom, ki so darovali sa sv. maše, pete in tihe, katero s« bodo opravljala sa pokoj in mir njegove duše. — Prav tako se sahvalimo vsem, hi so s« pokojnega spominjali s krasnimi venci cvetlic. — Prav lepa hvala tudi vsem tistim, ki so ga prišli kropil in molit sa njegovo dušo, ko je ležal na mrtvaškem odru. — Bog plačaj vsemi Njegov pogreb se je vršil v soboto 6. maja s peto sv. mašo zadušnico v cerkvi sv. Jurija, od tam pa na St Mary pokopališče, kjer je bilo njegovo telo položeno k večnemu počitku, ob veliki udeležbi prijateljev in sosedov. Prav lepo se sahvalimo č. g. župniku Rev. A. Urankarju in pomožnemu župniku Rev. Richardu Roganu, za lepo opravljene pogrebne molitve in obrede, tako v cerkvi, kakor na pokopališču. — Prav lepa hvala vsem prijateljem in sosedom, ki so se v tako lepem številu udeležili sv. maše in ki so pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti do hladnega groba- — Prav tako lepa hvala društvenikom dr. Vitezi sv. Florijana, ki so prišli molit k njegovemu mrtvaškemu odru in ki so poskrbeli sa pogrebce. — Hvala lopa tudi pogrebniku Edward Kompare. za tako lepo oskrbovani pogreb. Iskrena hvala tudi vsem tistim, ki so nam v teh dnevih grenke žalosti stali ob strani in nam kakorkoli pomagati. Bog stotero poplačaj vsem, ki so se nas v teh dnevih žalosti spominjali. Ti pa, ljubljeni mož in oče, počival v miru. Naj ti bo lahka hladna zemlja, duša tvoja naj pa uživa večno plačilo, med angeli in svetniki, kamor upamo tudi mi priti, saj sveti križ nam govori, da zopet vidimo se nad zvezdami! Žalujoči ostali: JOSEPHINE, soproga; JOHN (pri vojakih) in LOUIS, sinova; BETTY in MARY* hčeri. So. Chicago, 111., 2. junija 1844. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI ■H LOUIS J. ZEFRAN wm 1941 W. Cermak Rd., Chicago/Illinois I Phone Canal 4611 ^ ggg NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najboljši avtomobili aa pogrebe, krste in ženltovanja^-Mrtveška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. 1 HELP WANTED — MEN BUTLER BROTHERS OFFER REAL OPPORTUNITIES CASHIERS * ^ TYPISTS COMPTOMETER OPERATORS STENOGRAPHERS FILE CLERKS BINDERY CLERKS < STOCKROOM HELP PACKERS ORDER FILLERS MESSENGERS No Experience Necegfe&ry Excellent Transportation Your Merchandise At Wholesale Regular Increases In Pay Employes' Cafeteria in Bniiding ;: 426 W. RANDOLPH ' (Across Northwestern Station) m K ---- MEN Bakers and Baker Helpers s Iti Modern Wholesale plant Day or Nirfit Work > FARMCREST ; BAKERIES 4550 W. JACKSON BLVD. I -, . „ ■ ' AUTO BODY ft FENDER MAN i - f HIGHEST PAY STEADY WORK BLITZ AUTO BODY ft FEN D BR SHOP 9 East 25th St- Victory 7575 BOYS AND MEN I IX* A. M. to 4:30 P. St. MEN FOR NIGHT WORK 4:30 P. M. to A. M. JOHNSON GLASS CO. 5248 Elston Ave. \ -•:> • GARAGE HELP GREASERS — WASHERS SIMONIZERS I You'll Like To Work Here 1137 Westgate OAK PARK, ILL. VILLAGE 4477 LAUNDRY NO EXPERIENCE NEEDED STEADY JOBS CAPITOL LAUNDRY 915 So. California NEVada 3323 AUTO BODY ft FENDER MAN PERMANENT WORK Hi*beat Wages For Rigkt Man JOSEPH BLUM AUTO BODY ft FENDER SHOP 1959 No. Halsted St. Please call in person. Don't phone. MOTOR ASSEMBLERS AND INTERNAL & EXTERNAL GRINDERS 2724 So. Michigan : HASTEN VICTORY VOJNA JE DALA NAŠO TOVARNO V NAJHITREJŠO PRODUKCIJO Potrebujemo ; ročne delavce in prevažalce, pomagale v prejemnem oddelku in odpo-šiljatelje. Pomočnike pri strojih in pri topljenju kovine ter tovarniške delavce. Izkušenost ni potrebna. Dnevho, nočno delo. - Dobro delavno stanje. Dobra hrana po smerni ceni. Med 8 A. M. in 6 P. M. DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC. HM So. 52nd Avenue. Cicero. IH Vzemite Douglas Park "L" ali Wert Town BUS ali pot^DEno do tov^ne. •I FOR j I ^IM MMZ^I A J M -M. JM Classified and Display Ad. Department Phone CENtral 4065 f HELP WANTED — MEN GENERAL LABORERS GOOD WAGES Plenty of overtime GOOD WORKING - CONDITIONS Chance for wonderful Post War Jobs. Men who are mechanically inclined will have [ a fine chance to gain top jobs with this growing organization. ..... Apply 3 AMERICAN Laundry Machinery Co. 1800 N. SPAULDING AVE. ______ . HELP WANTED — WOMEN w r MAIDS SALAD GIRLS THE STEVENS "Worlda Largest Hotel" Apply — Employment Office 725 S. WABASH AVE. WOMEN and GIRLS Light Work in Modern Wholesale Bakery DAY or NIGHT FARMCREST BAKERIES 4550 W. JACKSON BLVD. "III RESTAURANT" Experienced Cashier • AND Waitress EXCELLENT TRANSPORTATION AND WORKING CONDITIONS FREE MEALS No Sundays or Holidays 111 NORTH CANAL (Opposite Northwestern Station) MISCELLANEOUS i Want a Good Used Car Have All The Cash ♦ WU1 Pay The Price Call FRED, ROCkwell 0575 DR. WM. M. TULLY DR. W. J. FOSS -:- ZOBOZDRAVNIKA -:-Cena tniiane za nizke dohodke Od 10. A M. do 8. P. M. 4740 a Aahland Ave., Chicago Telefon: Yards S148 Katoliški Slovenci amo tako t močni, kolikor in kakor Je moč-; no^naile katolttke 5ftaopiiW? DruStva, ki orlaiajo svoje prireditve ▼ "A. S.M, imajo ved-M dober uspeh.____ ^ Stran 6 i _r AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 2. junija 1944 Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. Kam naj bi tudi zbežala? Na ulico? V cerkev? V hotel? Na ulici bi se zdrznila vselej, kadar bi videla od daleč kakšnega anarhista ali miličnika. Preveč je že pretrpela od teh ljudi, da se jih ne bi bala. V cerkev? Kako slabo zavetje je tam, je lahko danes spoznala. V hotel? Barcelonski hoteli so spremenjeni v beznice za pijane anarhiste in njihove ženščine. Ob teh mislih se je še bolj yznemirila. Zdelo se ji je, da ji vsa kri sili v glavo in da ji bodo žile v sencih počile. Zavedela se je pa nečesa: ne bo odšla iz te sobe v še večjo negotovost, pa najsi se z njo zgodi kar koli. Na lepem se ji je zazdelo to še najboljše zanjo. Sprijaznila se bo z vsem, da, z vsem ... Da, da! Moreno je njen mož, on bo mislil in delal zanjo! Samo zdaj ne misliti na to! Misliti mora samo, da se bo kar najhitreje vrnila v domovino, daleč, daleč od vseh teh strahotnih grozot... Nekoliko se je pomirila. Zdaj se ni več prepirala z usodo. Zdelo se ji je, da je najboljše, če se vda v neizogibnost... Končane ste sladke mladostne sanje! Zbogom ne-skrbno življenje! Zbogom bodočnost! Tiho ihteč se je obrnila od okna. Bila je tako zelo trudna, morda še bolj od potrtosti kakor od dolgih nespečih noči. Spati! Spati! Zgrudila se je oblečena na posteljo, se za silo pokrila in v trenutku zaspala. XII. Ko se je Moreno vrnil domov, je bila že trda noč. Toda ne ena tistih gostih, hladnih francoskih pomladnih noči, temveč prava južnjaška noč z redkimi zvezdami/ na visokem nebu, polna opojnih vonjav, svetla, sladka noč. Na Vi*ti8 je sijala luna in ovijala vodomet v srebrno tenčico. Zdelo se je, ko da bi še voda žuborela tiše in drobneje. Snop mesečine ie padal tudi v sobo, prstna speče dekle. Moreno je ob vstopu v sobo hotel priviti luč, toda videč to ljubko sliko miru in pokoja, se je premislil. Počasi in tiho se je približal postelji. Srebrna svetloba je padala naravnost na Oranin obraz. Videl je okrog oči komaj posušene solze in neskončno utrujeni izraz tega drobnega obrazka, počivajočega v neredu razkošnih plavih las. Nejevoljno se je ugriznil v ustnico. Sled komaj posušenih solz ga je dražila. Začutil je željo, da bi prijel to speče dekle za ramena in jo pošteno stresel: "Hej, senora, jaz sem vaš mož! Prosim vas, obrišite si solze! Zdi se mi, da ni nobenega vzroka za jok! Sprejmite me lju-. beznivo in dobre volje, kakor se spodobi za novopečeno zakonsko ženico!" Velikodušno se je nasmehnil. Ne, tega ne bo storil. Ostal bo caballero do konca! Toda le kaj je imela skupnega ta fraza s to dogodivščino? Caballero! Skušal je bolje opredeliti ta izraz. "Tisti, ki živi tako blizu smrti in nebu, kakor jaz, si lahko marsikaj dovoli, ne da bi nehal biti cabalero. Toda vseeno, mala Orana, se vam pri meni ni treba ničesar bati! Nikar se ne vznemirjajte, mala ženica: v mojih žilah teče plemiška kri. Srečen sem ob zavesti, da sem rešil življenje nedolžnemu dekletu, ne da bi- zahteval od nje plačila ..." Zadovoljen s to svojo viteško odločitvijo je stopil k mizici, kjer so na pladnju še ležali ostanki večerje, nedotaknjene slaščice in sadje. Natočil si je poln kozarec alikantskega vina in ga na dušek izpil. Nato je sedel in pričel pridno zalagati. Pri tridesetih letih človek prav rad dvakrat večerja, ne da bi ga bolel želodec. Mesečina je postala tako svetla, da mu je popolnoma nadomeščala šibki sij bene-Čanske svetilke. Mladi častnik je opazil, da je popolnoma pozabil odložiti sabljo. Tiho,, brez slehernega šuma se je odpasal in položil sabljo na stol poleg mize, potem se je — 11 ----I I lili«-- pa spet lotil jedi. "Moja poročna noč," je porogljivo pomislil. "Ce bi me kdo videl, takole pri mizi, medtem ko mlada žena pokojno spi v moji postelji, bi upravičeno rekel, da sem norec. In da je komedija popolnejša, lije v sobo prešmentana mesečina, prav kakor v • sentimentalnih romanih." Nasmehnil se je sam predse, čeprav nje- ! govo početje ni bilo prav nič romantično. I Po dveh granatnih jabolkih in po precej | obilni pomaranči si je spet natočil vina in si prižgal cigareto. Zatopil se je v premišljevanje^ Ali se je vedel viteški? Doslej tega ni bilo mogoče zanikati. Je bil velikodušen? Po naravi ni bil malenkosten. Dobro vzgojen ? Vsekako, čeprav je vojaško življenje nekoliko zlizalo njegovo strogo vzgojo in ! zrahljalo zastarela pravila vljudnosti in I dobrega vedenja. Predvsem je bil pa mlad, ' vročekrven in zdrav moški, zato ga je neposredna bližina tako lepe in mlade žene vznemirjala. Kmalu si je Moreno prižgal drugo cigareto. Živčno je nekajkrat potegnil, potem jo pa v dobro merjenem loku vrgel skozi okno. Spet je sedel in pričel opazovati spečo Orano. Njegov pogled je zvedavo in hrepeneče božal speče dekle, udobno zleknjeno v njegovi postelji, nekaj korakov od njega. V spanju se je to mlado dekle sprostilo in njena nežna lepota je dobila tisti pravi, j otroško mladostni izraz, ki mu je bil na njej tako zelo všeč. Bila je lepo rasla, ozkih, čvrstih bokov, obleka, zvita okrog njenih bokov, je razgaljala sloke, lepo oblikovane noge. Bila je bosa; opazil je, da so njeni gležnji tenki in njene narti visoke. Njegove oči so se ustavile na njenem j drobnem, nenavadno lepo oblikovanem o- I brazu. Bila je vražje lepa, la chicha! Prav res, bila je takšna, kakršno si je včasih predstavljal svojo ženo. Vstal je in se jel razlegovati po sobi, da bi videl, kako bo prespal noč. Nekoliko se j je ohladilo, skoži okno je včasih zaplal val hladnejšega zraka. "Moja poročna noč," je ponavljal, kakor da bi zbujale te besede v njem poseben, * dražeč občutek. Kaj naj stori? V sobi sta bila razen po- t stelje samo še dva stola. Presenečen se je Moreno počehljal za ušesi. Vrla Margarita kajpak ni slutila, kako zapletena je ta zadeva, prepričana, da je najnaravnejše, če se novoporočenca zadovoljita z eno samo posteljo ... Zdaj je pač ne kaže dramiti in morda celo zbuditi kakšen šum. Truden in slabe volje je mladi letalec že vnaprej odklonil misel, da bi spal na tleh ali na stolu. Morda je to njegova poslednja noč, kajti jutri ob zori... Zgrozil se je ob te j misli in pogled se mu c je spet ustavil na spečem dekletu. "Deliva v dvoje, lepi otrok," je dejal po nenadnem premisleku. "Ne bom te budil, toda sprijazniti se boš morala z okoliščino, da bom spal ob tvoji strani. V vojni po vojaško ! Preveč sem zbit, da bi pazil na francoski bonton..." Ce ne bi bila Orana utrujena od joka in H napora, tako trdno spala, bi jo polglasno modrovanje mladega moža gotovo zbudilo. Tako je pa pokojno spala dalje. Moreno je stopil k postelji in se sklonil , nad njo. Hotel se je prepričati, ali dekle res tako trdno spi. Kakor začaran je strmel v njen lepi obraz. Njene dolge, pobe-šene trepalnice — sanje so jih od časa do časa gibale, da so trepetale, kakor trepe-čejo krila metulja — so puščale na njenih rožnatih licih nežen vijoličast nadih. Njene tenke ponosno usločene temne obrvi so se čudovita odražale od snežne beline viso- J kega čela. Usta so bila prej majhna kakor velika, sončna in vabljiva. (Dalje prih.) | Nemci se ljuto upirajo V ALBANONSKIH HRIBIH (Nadaljevanje z 1. strani) | mestu splošno pomanjkanje, j Živeža -vsestransko primanjkuje. Ljudje hodijo po ulicah, razkopujejo odpadke in pobirajo kar se dobi za pod zob. j Tudi zdravstveno stanje je sil-(no slabo. Rimljani prosijo naj i Zavezniki prizaneso mestu z razdejanjem. Zavezniški po-jveljniki so že dali izjavo, da tega ne bodo storili, Če ne bodo Nemci dali za to povoda. Maršal Tito je objavil v Ju-jgo^laViji poziv za splošno ofen-jzivo proti Nemcem. Ukazal je, naj se ovira kjerkoli more nemški promet v deželi in stori vse j kar se more proti Nemcem. Iz Bolgarije poročajo, da so i Nemci odstavili več poveljni- \ i kov.bolgarske vojske in da zdaj Nemci zapovedujejo bolgarski vojski, katero bodo poslali v druge kraje, Nemci pa bodo prevzeli vse obrambne točke ob mejah, pravi poročilo, i Tako Nemci ne bodo dovolili satelitetnim deželam, da bi se rešile iz njihovega objema. Potopiti se bodo morali z njimi I vred v tej krizi. t -o--l NE BOJI SE 3 Gospa: "Ce se takoj ne po- t berete, pokličem svojega mo- i ža." c Potepuh: "O, vašega moža r poznam. To je tisti, ki mi je r oni dan grozil, da pokliče svo- \ jo ženo, če se ne poberem." i _____ T Novi! Blišceči gf ^ £f| ZADOVOLJNOST UMETNI r šIfc ali denar Z 0 B JE T^^^^^aj! Največji svetovni izde- '^^HKfc^Br^^^^Eg^Jj^fl^ lovalci umetnih 'T^^^I^SSS^H^ Jm ^^ Jk |Wo ^i ■ ^ Izdelujemo čeljusti UHmIp° P**j«nu čeljust-\M&mmnJW nih odtisov in naro- ^^^^ • čila le od UL ličen- KREDITIRAMO Pridit# k nam najprvol »iranih Deniistov. če potrebno. OPOZORILO^ Zabile- ^gf^k _ umn nrj p»- ^yflBBlSaBi immmm/mmmmmmm^mmmm I Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam H in Vašim Otrokom - | Kranjsko-Slovenska j | Katoliška @ Jednota i Najstarejša slovenska podporna organizacija 1 I v Ameriki... Posluje že 51. leto. Članstvo: 39,150 Premoženje: $5,500,000 i| SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43% Če hočeš dobro sebi in svojim .dratfm, zavaruj se pri najboljši, Qjj polteni in nedeolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko savaruješ zrn gj smrtnine, racne poškodbe, operacije, prati bolezni in onemoglosti. H K. S. K. JEDNOTA sprejema moike In ienske Od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstva in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $25000 do 8540040. K. S. K.JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce ie nisi S3 Slan sli članVa te mogočne in bogate" katoliške podporne organizacije, potrudi ae bi pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in sa vse druge podrobnoeti as obrnite na uradnike in uradnice krajevnih* druilcv K. S, K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois || i m BUY U. S. DEFENSE BONDS! Obenem ste vabljeni, da vpišete sebe in svoje družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu v Chicagi " * ■ : - - - ' .-ž; DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, štev. 1, K. S. K. J. » Chicago, Illinois Zboruje vsako prvo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Nase društvo vam nudi vse ras-lične moderne zavarovalnine — podporo v bolezni, preskrbo dostojnega pogreba, in goji zdrav koristen šport sa mladino. Glede pristopa v društvo se obrnite na odbor: FRANK BANICH, predsednik JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street ANTON KREMESEC, blagajnik 1 L. N.TOLSTOJ: ZAKAJ? i >- Zvečer ao se pripeljali v ve-ji li iik trg Dergači. Albina je ho- : tela, da bi imel njen mož pri- i liko se pretegniti in okrepčati. Zato se ni ustavila na pošti, >. temveč v manjšem prenočišču >. in je takoj odposlala kozaka; dala mu je denar, da bi kupil a mleka in jajc. Kočija je stala k ie na kritem dvorišču, kjer*je; > vladala popolna tema. Albina je Ludviki naročila, naj pazi _ na kozaka, sama pa je spustila Migurskega ven in mu dala jesti. Srečno je zlezel nazaj v skrivališče, preden se je povrnil kozak. Nato je naročila Al-bina nove konje in se odpeljala naprej. Sploh je bila Albina tredno bolj vzradoščena in je bežko prikrivala svoje navdušenje pa zaupanje. Kerni bilo y bližini nikogar, s komer bi \ahko govorila, razen Ludvike, kozaka in Trezorke (ka-; kor se je imenoval njen psiček), se je zabavala z njimi, vsemi. Ludvika si je kljub svoji grdi zunanjosti vedno domišljala, da se mora v njo zaljubiti sleherni moški, s katerim ie prišla v dotiko. Tudi zdaj je bila prepričana, da je vnela urce njih spremljevalca kozaka, prav krepkega, dobrodušnega Uralca z izredno jasnimi :n prijaznimi plavimi očmi. Bil ie obema potovalkoma jako všeč vsled svoje prijaznosti in' »pretne uslužnosti. Albina se i je smejala zdaj Trezorki, ki mu je vedno .morala groziti s prstom, da ne bi šel vohat pod sedež, zdaj Ludviki, ki je tako smešno pogledovala za koza-kom. Ta namreč niti slutil ni, kake namene mu pripisuje njegova spremljevalka, ter se je dobrodušno muzal vsemu, kar tiu je govorila. Albina je bila j- razburjena zaradi neprestane I nevarnosti, vedno bližjega sre-i 2nega konca in tudi zaradi ; itepnega zraka. Občutila je o-I no otročjo navdušenost in razposajenost, ki je ni doživela že dolgo časa. Migurski je cul njeno veselo žlobudranje in se veselil njenega veselja, čeprav - ?o ga že bolele vse kosti, kar ] " je tajil l*red njo. Postalo je prav vroče in mučila ga je že-ia. Drugi dan proti večeru so : nekaj zagledali v megli. To je bil Saratov z Volgo. Kozak s ] svojimi stepskimi očmi je prvi i razločil Volgo in nad njo štrle- ] če jambore ter jih pokazal j Ludviki. Tudi Ludvika je rek- < la, da zdaj vs£ razločno vidi. 1 Albina sama sicer še ničesar ni 1 , mogla razločiti, a je pričela na- i lašč glasno govoriti, da bi jo ] lahko slišal mož. "Saratov, i Volga K* je zaklicala kot da bi i kaj kazala Trezori in je možu r popisovala vse, kar je bilo vid- 2 no. \ XI. 1 Albina se je ustavila v pred- £ mestju Pokrovski tostran reke, j ne da bi se peljala v Saratov, j Tu je hotela ponoči govoriti z \\ možem in ga spustiti iz zaboja, j \\ A kozak se ni tekom vse krat- • \ ke pomladanske noči oddaljil \\ od kočije in je ždel prav blizu J j pod streho praznega kmečke- S ga voza. Ludvika je na Albini- j no povelje ostala v kočiji in S bila do dna srca prepričana, j da samo radi nje noče kozak oditi proč, mu mežikala, hehe-tala in v robcu skrivala svoj kozavi obraz. A zdaj se ni zdel ta prizor Albini pra nič zabaven. Postajala je vedno mirnejša, ker ni mogla razumeti, čemu vztraja kozak v bližini kočije, ne da bi se vsaj za tre-notek umaknil. Večkrat je pohitela Albina v teku kratke noči, ko sta si 1 večerna in jutranja zarja po-[ dajali roke, iz male gostilniške sobe po smrdljivem hodniku na dvorišče za hišo. A kozak še vedno ni spal ter je ždel na praznem kmečkem vozu poleg kočije. Šele malo pred svitom, ko so se že zbudili petelini na gostilniškem in vseh sosednjih dvoriščih in začeli drug drugega klicati, se je posrečilo ! Albini ujeti trenotek za razgo-|vor z možem. Skočila je zopet ^ ven in videla, da se je stegnil kozak na vozu in smrčal. f "Juzja!" — Ni dobila odgovora. — "Juzja! Juzja!" je preplašena bolj glasno zaklicala. "Kaj hočeš? Kaj je?" je z zaspanim glasom iz zaboja vpraašl Migurski. "Zakaj mi ne odgovarjaš?" "Zaspal sem," je rekel in je po njegovem glasu razločila, da se je nasmehnil. "Kaj je? Ali naj zlezem že% i ven?" "Ni mogoče, kozak je tu," ' med tem ko je to goyorila, je pazno gledala na vozu stegnje-nega kozaka. In — čudna reč: kozak je smrčal, a oči, njegove dobrodušne plave oči so bile odprte. Gledal ji je v obraz in zopet zatisnil oči šele takrat, ko je srečal njen pogled. "Ali se mi je to samo zdelo in je res spal?" se je vprašala Albina. "Ah, seveda, se mi je to le zdelo," je sklenila in se zopet sklonila k zaboju. "Samo malo še potrpi," je zašepetala, "nisi lačen?" "Nisem, le kadil bi rad." Albina je zopet pogledala kozaka. Spal je. "No, seveda, se mi je to samo zdelo," je pomislila. "Čuj zjutraj se bom peljala h gubernatorju." "No, pa bilo srečno ..." Zdaj je vzela Albina iz kov-čega obleko in jo nesla v sobo, da bi se napravila za obisk pri oblasti. Ko je oblekla svojo najbol-šo žalno obleko, je šla k bro-darju, da bi jo prepeljal čez Volgo v mesto. Na obrežju je j najela izvoščka in se odpravila h gubernatorju. Lepa mlada poljska vdova, ki se je smehljala "in govorila brezhibno francoščino, je izredno ugajala postarnemu gubernatorju, ki je hotel biti posili mlad. Dovolil ji je vse pa jo prosil, naj pride jutri zopet po ukaz, ki ga ji bo dal za župana v Cari-cinu. Vzradoščena nad uspehom podjetja in tudi vtisom, ki ga je nedvomno naredila na gubernatorja, se je počasi odpeljala, vesela in polna nad, po netlakovani ulici navzdol v pristanišče. Solnce je že stalo nad gozdom in njegovi poševni žarki so se svetlikali po rahlo vzvalovani velikanski površini Volge, ki je stopila iz bregov. (Dalje prih.) [DR. H. M. LANCASTER I Dentist ji S 2159 West Cermak Rd. j j Telefon Canal 3817 ;; (ogel Leavitt St) J \ j i CHICAGO, ILL. j * OR. JOHNI SMETANA Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let izkušnje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer._