aj- glasilo delavcev industrijskih montažnih podjetij i»piiniir' i mKammammmamammamKsmmmammBBsmmmmmmmsaamHmmnim min ii1 MiMsmmmmanmmmmammmmmmmmmamBtmmmmmmmKmmmmmammmmmmmtm ■BHHHHMHHHMHI Vsem delavcem čestitamo od dne vu republike! NOVEMBER 1988, ŠTEVILKA 11, LETO XXII ■■■■■e mmmsmmmmasmmmmmammsm lMP Glasnik izdaja Delavski svet sozda IM P Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana. Likozarjeva 6. telefon (061)314-562. Glavni in odgovorni urednik je Janez Votek. Člani odbora za obveščanje IMPso: Bojan Germovšek. Mojca Ipavec, Dragica Janežič, Dušan Jovanovič. Nevenka Kavklcr. Lijana Kokotec. Biserka Lazar, Marija Leskovar. Anton Maček. Lidija Močilnikar. Iztok Munih (predsednik), Joži Pipp. Marija Scrvatzy. Franc Šeruga, Štefan Šeruga. Primož Zupančič. Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen _____________________________________________'_______• ______________ temeljnega davka od prometa proizvodov. Poslovanje Travme obrestne politike V Panoniji že nekaj časa ni bilo opaziti kakšnih posebnih motenj v poslovanju. Trdili bi lahko, da se je položaj v organizaciji bistveno popravil. Odraz tega je bila stalna rast proizvodnje, vse večje povpraševanje po Panonijinih izdelkih tako na domačem, kot tudi na tujem trgu. Toda, glej zlomka, sicer smo bili vajeni, da seje Panonija stalno srečevala z likvidnostnimi problemi, toda to, kar seje zgodilo v tretjem trimesečju, je osupljivo. Človek, ki se ne spozna na vratolomne podvige naše ekonomske politike, se preprosto prime za glavo in se vpraša ali to podjetje še sploh živi. Po drugi strani pa je potrebno biti tudi pošten in povedati, da Panonija še zmeraj plačuje davek za dobro znane težave, ki jih je imela pred leti. Kljub vsemu pa je ta davek le previsok. Zna se zgoditi, da bo Panonija spet pristala tam, kot je pred nekaj leti - v izgubah. ti Likvidnostni primanjkljaj Na zboru interne banke smo slišali, da ima Panonija 4,204.470.000 dinarjev likvidnostnega primanjkljaja. Skratka kratkoročna zadolženost te delovne organizacije dosega »astronomske« vsote. In to kljub solidnemu, celo boljšemu delu v Panoniji kot v prvem polletju. To je potrdil tudi direktor delovne organizacije Emil Zelko, ko smo ga povprašali o vzrokih za tako visoko zadolženost Panonije. Kot pravi, jih obremenjujejo visoke obresti, ki so po njegovi oceni nerealne, poleg tega pa je še hujši Problem metodologija obračunavanja le-teh. Obresti presegajo stopnjo inflacije, še hujše pa je, da se obračunavajo za nazaj. Hud Pritisk pomenijo poračuni za nazaj, kar onemogoča realno načrtovanje cene proizvodnje in povzroča negativne učinke. Realizacija krepko nad inflacijo »Če primerjam letošnjo fakturirano realizacijo z lanskoletnim povprečjem, je ta za 350 odstotkov nad lanskoletnim povprečjem. Podatek kaže na določen kakovosten premik v poslovanju, saj nam pove, da krepko presegamo inflacijo. Vendar pa na drugi strani opažamo, da je akumulacija bistveno nižja, oziroma je ni. Po oceni bomo poslovanje v tretjem trimesečju zaključili okoli pozitivne ničle. Vendar je to rezultat sorazmerno ugodnih rezultatov v prvi polovici leta. Po naši oceni pa je poslovanje v tretjem trimesečju negativno, predvsem zaradi prej omenjenih objektivnih okoliščin,« je povedal Emil Zelko. V podkrepitev tej trditvi navedimo nekaj podatkov. Najprej bomo postavili pod drobnogled obremenitev prihodka. V prvi Polovici letošnjega leta so predstavljala porabljena sredstva na enoto proizvoda 66 odstotkov, v tretjem trimesečju 67 odstotkov, kar vsekakor pomeni dolo-j ben kakovosten premik glede na i lansko leto, ko je poraba znašala J 68,9 odstotka. Direktni stroški I materiala in storitev so znašali j! v prvi polovici leta okoli 47 od-! stotkov, v tretjem trimesečju pa okoli 40 odstotkov. Po podatkih So se stroški zmanjšali skorajda Za 10 odstotkov, nekoliko se je Povečala amortizacija. Opazna Pa je tudi rast revalorizacijskih srioškov, ki so pogojeni z infla-p'j° in s povprečnimi zalogami, fizično se tudi zaloge zmanjšujmo, vendar so stroški zaradi sko- to ne po njihovi krivdi. Če se še enkrat povrnemo k obrestim in jih ponazorimo s podatki, potem vidimo, da realne obresti bremenijo dohodek 18,6 odstotno, v prihodku pa znaša delež obresti 4,2 odstotka. Realne obresti so za Panonce povsem sprejemljive, prav tako tudi tržna vrednost obresti v višini stopnje inflacije. Do tu, pravijo v Panoniji, je vse v mejah znosnega, jasno jim je, da oni posebnih bonitet ne morejo imeti, niti jih ne zahtevajo, vendar po tej poti ni mogoče iti naprej. V času našega pogovora so obresti s tečajnimi razlikami znašale 7,. 182,792.631 dinarjev, ali 36 odstotkov celotnega prihodka. Od tega odpade na tečajne razlike 1,271.095.439 dinarjev, na realne obresti, ki jih pokrivajo iz dohodka 845,088.563 dinarjev in na reva- H kov cen poskočili z 8,8 odstotkov v polletju na 14.8 odstotka v devetih mesecih. Vrtoglava rast Pri tem seveda naletijo na svojevrstne neznanke, ki so zdravemu gospodarjenju tuje. Na eni strani so stroški, na drugi pa dajatve iz revalorizacijskega dohodka, ki se stalno povečuje. Ko sva se z Emilom Zelkom pogovarjala o dajatvah, je postal kar slabe volje in mi kar stresal podatke. »Na nemogoč položaj kažejo podatki o dajatvah iz dohodka, ki so v tem zadnjem kvartalu večje od vseh v prvi polovici leta, ko so znašale 29,4 odstotka, sedaj pa znašajo 42,6 odstotka. Če ne bi bilo teh zunanjih vplivov, bi mi ustvarili preko 100 milijonov akumulacije (5 do 6 odstotkov). Seveda to dovolj zgovorno priča o akumulativnosti naše proizvodnje, vendar se nam kljub temu postavlja vprašanje, kako naprej, in v kateri smeri ukrepati. Nedvomno je, da te dirke v sedanjem obsegu proizvodnje ne bomo zdržali, zato že razmišljamo o nekaterih ukrepih,« pravi Emil Zelko. Tuj trg se požvižga na naše obrestne mere Bistveno so se poslabšali tudi pogoji pri kreditiranju priprave izvoza, saj npr. v tem trenutku znašajo obresti za sklenjen posel v vrednosti 770 milijonov dinarjev kar 60 milijonov dinarjev, ali 12,8 odstotka, kar pa seveda zunanji trg ne priznava. Tako se firma še enkrat znajde med tnalom in nakovalom, ali se sploh splača izvažati. »Problem je večplasten«, pravi Emil Zelko, »nesmiselno je po dolgoletnih naporih in vlaganjih ter uveljavitvah na teh trgih meni nič tebi nič oditi s teh trgov. Ponovno uveljavljanje na tujih trgih je mukotrpen in zelo drag podvig, hkrati pa pomeni odhod s teh trgov še večjo negotovost za naš položaj v naslednjem letu. Zavedamo se, da se položaj na domačem trgu zaostruje, v naslednjem letu pričakujemo zmanjšanje povpraševanja po naših izdelkih na domačem tržišču. Vemo, da je kupna moč zasebnih kmetov skorajda že usahnila in enostavno ni sredstev za tehnološko posodabljanje. V bistveno boljšem položaju pa ni niti družbeni sektor, kjer bo kriza doživela svoj vrhunec v naslednjem letu, če družba ne bo spremenila odnosa do . kmetijstva. V to pa težko verjamgjn. zlasti glede na to, da W" več Jfoil Zelko, so pri poslovni banki hrane uvažamo.« Jasno je% poskušali iskati rešitve na vse bo položaj v Panoniji zaostril-«možne načine vendar gluha za vse argumente. Edino, na kar pristaja, je dejanje novih kreditov in pripisovanje obresti na obresti. Tako nekako je izzvenel odgovor banke, ko so bili v Panoniji pred odločitvijo, da nehajo plačevati obresti. Banka se za to ni kaj preveč sekirala. Seveda je vsakodnevno zategovanje in zaostrovanje razmer vodilne delavce Panonije prisililo na drugačno ukrepanje, recimo temu v političnem jeziku iskanje notranjih rezerv. Žal pa te notranje rezerve pomenijo zniževanje obsega proizvodnje na minimum. Skratka, to pomeni obseg proizvodnje zmanjšati in ga podrediti računici, ali pa ostati pri sedanjem obsegu proizvodnje in jo financirati z drugimi medmeseč-nimi krediti. Nedvomno pomeni prva rešitev izhod v sili, bistveno drugačna ni niti druga, le da je premikov, pa tudi če jim ne bo uspelo najti ustreznih rešitev znotraj sistema, bo potrebno ubrati prvo pot. Nedvomno je pametneje zmanjšati obseg proizvodnje na minimum tudi za ceno prisilnih dopustov in 70 odstotnih plač delavcev. To se po oceni Emila Zelka še zmeraj bolj splača, kot pa organizacijo spraviti na rob propada. No, jasnih odločitev okoli ukrepanja še nimajo. Mimogrede omenimo, da so v Panoniji letos bistveno popravili osebne dohodke, lansko leto so osebni dohodki pomenili 58,7 odstotni delež v dohodku, letos pa 66,8 odstotni, kar pa seveda po oceni Emila Zelka ne vpliva na likvidnostni položaj organizacije. Ob tem pa je omenil še eno od rešitev, ki naj bi vsaj ublažila nastali položaj v Panoniji, to je usmerjanje v t.i. »lohn posle«. Pred kratkim so se uspeli sporazumeti z njihovim stalnim poslovnim prtnerjem Beckerjem. Poskušali! so tudi s Pegorarom, vendar poskus ni uspel. To je tudi razumljivo, pravijo v Panoniji, da tujci niso preveč naklonjeni tovrstnim poslom, ker to predstav- DNEVNl RED: Gospodarske razmere 1 ' ~ Ja> ali se v teh usodnih časih pri nas še kdo utegne ukvarjati s tako banalnimi zadevami kot je delo? Karikatura: Milan Maver lorizacijske 5,066.608.635 dinarjev. Plačanih je bilo 4,183.937.179 dinarjev obresti, pripisanih pa je bilo 2,998,855.452 dinarjev obresti. Kot pravijo v Panoniji, so sicer tečajne razlike fiktivni dohodek, ki pa ni likvidnostno pokrit in pomeni nadaljnje zadolževanje in pripisovanje obresti na obresti. Kako presekati gordijski vozel potopa? Nedvomno je res, da Panonija v tem trenutku s premalo kakovostnimi sredstvi za kratkoročno poslovanje pri iskanju kakršnihkoli učinkovitih rešitev ostaja nemočna. Pri poslovni, kot tudi pri ipterni banki kot kaže, ni posebnega razumevanja za reševanje zaostrenega položaja. Kot pravi na vse ta ostaja bistveno dražja. Vendar, če si vse skupaj pobliže ogledamo, bi bila verjetno rešitev nekje vmes. Poskušajmo to podkrepiti. Podatki, ki smo jih navedli v gornjem delu zapisa, nedvomno dokazujejo, da je v tem trenutku Panonijina proizvodnja akumulativna, upal bi si celo trditi, da je glede na stroške proizvodnje presegla ekstenzivno naravnanost in se približuje v smer kapitalne intenzivnosti. Drugi nesporen dokaz je dosežena fakturirana realizacija in povpraševanje na domačem in na tujih trgih, ki v nobenem trenutku ne postavljajo pod vprašaj polne zaposlenosti te delovne organizacije. Ta verjetno ne bo vprašljiva niti v prihodnje (ali v naslednjem letu), ko naj bi kriza pri prodaji kmetijske mehanizacije na domačem trgu dosegla vrhunec. Vendar, če na področju kreditne politike in zaračunavanja obresti ne bo prišlo do lja za njih dodatne obremenitve ih posle, ki so jim odveč. Zunanji trg Panoniji je v teh nekaj letih uspelo napraviti določene korake naprej, kar se odraža tudi v preboju na zunanje trge.. S Poljsko je predvidena blagovna menjava za tri do pet tisoč kosilnic. Na Češkoslovaško bodo izvozili v vrednosti milijona dolarjev izdelkov. V okviru poslovnega sodelovanja z Beckerjem bodo na zahodno-nemško tržišče izvozili izdelke v vrednosti milijona mark, v okviru sodelovanja s Pegorarom pa za milijardo lir. V Španiji bo vrednost izvoza dosegla pol milijona dolarjev. Skratka, letos bodo zložili v svoj mošnjiček med 2.5-3 milijone dolarjev. Sozd - delovna organizacija Ob pogovoru o problemih Panonije sva z Emilom Zelkom pri- stala tudi pri odnosih med sozdom in delovno organizacijo. Najprej sva govorila o Interni banki. Kot pravi Emil Zelko, se postavlja vprašanje financiranja Interne banke in odnosov s to organizacijo, ki niso slabi. Vendar se po njegovi oceni Interna banka premalo vključuje v razreševanje problemov posameznih delovnih organizacij. Na vprašanje, v kakšnem smislu, je odgovoril, da bi morala Interna banka navezati tesnejše stike s temeljno banko in se aktivneje vključiti v iskanje rešitev nastalih problemov. Nenazadnje bi moralo imeti tudi interes za to, saj v tem trenutku v Panoniji le ne gre za gašenje požara, ampak za iskanje ustreznih rešitev in trdne finančne opore za kakovosten program. Sicer Emil Zelko ne postavlja delovanja sistema pod vprašaj. »Mi v naši delovni organizaciji si nismo zastavljali vprašanja biti v velikem sistemu ali ne. Za nas je jasno, da velik sistem potrebujemo, vendar ko smo že razpravljali o nekaterih novih organizacijskih izhodiščih, podpiramo bolj čvrsto organiziranost sistema na vseh področjih. V tem trenutku so nekatere dejavnosti predrage glede na učinke, ki jih dajejo. S čvrstejšo organizacijo poslovnih funkcij bi se izognili določenim odvajanjem, kar spet draži delovanje sistema. Vzemiva npr. Marketing, mislim, da bi ta moral delovati na drugačnih principih, v prvi vrsti pa bi moral biti cenejši od konkurence. Pri izvoznih poslih je vsaj tako drag, čeme celo dražji od drugih izvoznih organizacij. Prav tako je izredno počasen pretok informacij, povrh vsega pa je teh še premalo. Predvsem bi v Marketingu morali strmeti h kakovostnim marketinškim analizam, na osnovi teh pa bi v delovnih organizacijah izvajali .operativne* akcije,« je zaključil Emil Zelko. Sanacija V Panoniji so si letos zastavili dva poslovna cilja, povečanje osebnih dohodkov in pokritje naložb, ki so sestavni del sanacijskega programa. Oba cilja so uspeli doseči. Povsem je zaživel program rezervnih delov za šivalne stroje, ki je delovno intenzivni program. Problemi pa so z obdelovalnim centrom, ki od postavitve do sedaj dela komajda petino predvidenih obratovalnih ur. Do sedaj so se srečevali s stalnimi okvarami predvsem hidravlike in elektronike. Ob tem pa so še naleteli na izredno nekorekten odnos dobavitelja, ki napak ni odpravil in so ga sedaj tožili in postavili zahtevo, da center v določenem času usposobi in na račun okvar prizna nižjo vrednost in podaljša garancijski rok. Če pa to ne bo uspelo, pa zahtevajo, da center odpelje in povrne vse stroške. Kot pravijo, se za to zadnjo možnost ne odločajo preveč radi, kajti po zagotovilih in raziskavah trga bi center lahko delal v dveh izmenah. Dela je torej dovolj. Razen tega pa se v Panoniji v zadnjem času spogledujejo z Audijem, za katerega naj bi delali vsaj štiri sestavne dele. Okvirno so že našli skupen jezik, vendar ob tem morajo izpolniti še nekatere pogoje prevzema. V prvi vrsti je tu vprašanje kakovosti surovin, ki jo zahteva tuji partner. J. Votek RAZPIS POSOJIL IZ RAZVOJNEGA SKLADA IMP Zbor Interne banke IMP je na svoji redni 3,seji dne 10. 10. 1988 sprejel naslednji sklep o razpisu natečaja o dajanju kreditov iz sredstev razvojnega sklada: V skladu s 5. členom pravilnika o združevanju sredstev v razvojni sklad za srednjeročno razdobje 1986-1990 razpisuje zbor interne banke IMP natečaj o dajanju kreditov iz sredstev razvojnega sklada, ki bodo združena iz amortizacijskih sredstev po periodičnem obračunu za I. polletje 1988 v višini 1,000.000.000 din. Natečaja se lahko udeležijo vse TOZD in DO iz sestava SOZD IMP, ki so izpolnile svoje obveznosti glede združevanja sredstev v sistemu SOZD IMP in bodo sredstva skladno s 6. členom pravilnika uporabile za financiranje razvoja novih proizvodov in storitev in sicer: - material za izdelavo prototipa, - izdelava tehnološke dokumentacije, - študija za raziskave trga, - storitve zunanjih sodelavcev (strojne___), - oprema za meritve in testiranje, - stroški atestov, mnenj, recenzij, ... - specialna orodja za izdelavo prototipa, - BOD delavcev, udeleženih na razvojnem projektu. - izjemoma nabava proizvodne opreme in sicer v primerih, ko ni možno najti ustreznih kapacitet (v okviru SOZD IMP ali izven SOZD-a), - druge razvojne stroške Vsak interesent za pridobitev združenih sredstev mora kot utemeljitev svojega predloga razvojnega projekta predložiti dokumentacijo skladno s 7. členom pravilnika, iz katere bo razvidno: - opis in funkcionalnost proizvoda ter storitve, ki je predmet razvojnega projekta. - terminski plan izvedbe razvojnega projekta. - definiranje projektnega tima z razčlenitvijo nalog posameznega člana tima ter navedbo časovnega angažiranja na projektu, - tržna analiza - opredelitev potrebnih vlaganj za izvedbo razvojnega projekta (v skladu s 6. členom), - opredelitev predvidenih virov financiranja za realizacijo razvojnega projekta. - kratek opis predvidenega tehnološkega procesa v fazi redne proizvodnje, - groba ocena investicijskih vlaganj v fazi redne proizvodnje. Metodologijo za izdelavo potrebne dokumentacije je na osnovi 6. in 7. člena pravilnika v skladu z 10. členom pravilnika pripravila služba za planiranje investicij in je sestavni del tega razpisa. Znesek zaprošenega oziroma odobrenega kredita lahko znaša največ 30% predračunske vrednosti. Rok črpanja kredita znaša 1 leto od dneva odobritve kredita. Doba vračanja kredita znaša 5 let računajoč od poteka roka črpanja kredita. Obrestna mera je vari- ' abilna za ves čas črpanja in odplačevanja kredita in jo določa poslovni odbor po pooblastilu zbora Interne banke. Rok za oddajo vloge z dokumentacijo je 15. decembra 1988. V kreditnem zahtevku navedite dinamiko črpanja kredita po mesecih. METODOLOGIJA ZA IZDELAVO DOKUMENTACIJE GLEDE NA 10. ČLEN PRAVILNIKA O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA RAZISKOVALNO IN RAZVOJNO DEJAVNOST PO ZAKLJUČNIH RAČUNIH ZA SREDNJEROČNO RAZDOBJE 1986-1990. Dokumentacija, predvidena v 10. členu Pravilnika, mora smiselno glede na značaj predlaganega razvojnega projekta, vsebovati naslednje točke: 0. Nosilec in izvajalci razvojnega projekta (avtorji) 1. Detaljni opis predmeta razvojnega projekta (Predmet, namen, utemeljitev in cilj razvoja, navedba predhodnih raziskovalnih del, patentnih prijav in inovacij: vključevanje v srednjeročni načrt razvoja SRS, navedba podobnih dejavnosti v SRS in SFRJ ter kdo bi bil poleg predlagatelja še zainteresiran za rezultate razvoja - v okviru IMP oz. izven IMP). 2. Podatki o poslovanju TOZD in DO: - kratka zgodovina - lokacija - predmet dejavnosti - polno ime, telefon, teleks torju, v panogi, v SFRJ in širše) 5. Značaj razvojnega projekta: - uvajanje tuje tehnologije - racionalizacija - tehnična izboljšava (izum) - stopnja formalno pravne zaščite (patent) - nov proizvod 6. Program izvajanja glavnih aktivnosti pri realizaciji razvojnega projekta 7. Predračunska vrednost, specifikacija, stroškov izvedbe razvojnega projekta (v skladu s 6. točko Pravilnika o združevanju sredstev za raziskovalno in razvojno dejavnost po ZR za srednjeročno razdobje 1986-1990) 8. Viri financiranja razvojnega projekta 9. Terminski plan izvedbe razvojnega projekta 10. Vpliv razvojnega projekta na poslovanje TOZD ali DO (v fazi redne proizvodnje izkoriščanja dosežkov razvoja) - proizvodni program: Domači trg: - proizvodne zmogljivosti: - obstoječe - nove zmogljivosti, potrebne za realizacijo količin v točki 10 (definiranje potrebnih naložb za izpeljavo redne pf^šiKvoda S8Pža 1987 Konvertibilni trg: proizvoda Enota 1987 Količine po letih 1988... 199? Klirinški trg: Naziv proizvoda Enota 1987 Količine po letih 1988... 199? - navedba cene posameznih proizvodov po trgih: CENA VALUTA - domači trg - konvertibilni trg - klirinški trg - vodilni delavci - osnovna sredstva (v 000 din) - bilanca stanja (za leta 1983-1987) - število zaposlenih po kvalifikacijski strukturi (trenutno stanje ter stanje ob koncu leta 1987) - delitev celotnega prihodka (v 000 din) - leta^!983-1987 ! - kazalci uspešnosti gospodarjenja (1983, 1984, 1985, 1986, 1987) - obstoječe dolgoročne obveznosti (razpored odplačil in glavnice za naslednja leta) pregled količinske proizvod- proizvodnje dosežkov razvoja) - tehnologija: - opis tehnoloških postopkov - grafični prikaz tehnološkega postopka - dispozicija opreme z oznako potrebne nove opreme na shemi prostora, kjer se bo odvijal tehnološki proces s transportnimi potmi surovin in izdelkov - normativi materiala za enoto proizvoda: - število efektivnih delovnih ur na leto - ekologija (opis vplivov proizvodnje na okolje) Domači material Uvozni material Naziv ' Enota Cena mater. mere=EM za EM Naziv Enota Cena mere=EM za EM - normativi Proizvod: časa za enoto proizvoda operacije Izdelavni Oprema čas Potrebna Obstoječa Nova Moč Oznaka v (vKW) dispoziciji nje po glavnih grupah proizvodov (za leta 1983 do 1987) 3. Utemeljitev projekta, namen in cilji (tržna utemeljitev, možnosti plasmaja na domačem in tujem trgu, konkurenca, analiza cen. dosedanja poraba v SFRJ. prodajne poti. itd.) 4. Predhodne raziskave, viri znanja (podan mora biti odgovor na vprašanje ali pomeni razvojni projekt dejansko novost, ki je rezultat domačega raziskovalnega dela in kakšen je njen pomen glede na sedanje stanje na področju, za katerega se razvojni projekt predlaga - pri investi- - Preskrba s surovinami: - navedba glavnih materialov in surovin - navedba pomembnih dobaviteljev - opis možnosti preskrbe - preskrba z energijo in vodo - energetska bilanca: - inštalirane kapacitete - predvidena poraba - Kadri: - zagotavljanje delavcev - BOD/H za neposredne delavce - BOD/H za režijske delavce - ekonomska uspešnost dosežkov’ razvojnega projekta (ocena) v fazi redne proizv odnje. Sozd Sedma etaža Na sozdov! poslovni hiši so v polnem teku dela pri nadzidavi 7. etaže za projektiranje in sorodne dejavnosti. S to nadzidavo bo sozd IMP pridobil za rešitev prostorske stiske prepotrebnih 295 kvadratnih metrov, tako da bo znašala neto površina skupaj s prostori, ki jih je IMP že doslej uporabljal kot pisarne (toda neprimerne) v tem delu poslopja, 446 kvadratnih metrov. S to adaptacijo se bo v celotni sozdovi zgradbi rešil tudi problem požarne varnosti. Stavbenik Koper je 27. septembra začel s pripravljalnimi deli. 5. oktobra pa se je spoprijel z glavnimi gradbenimi deli. Gradbeniki hitijo z deli in delajo po ves dan, da bi čim prej (rok dokončanja del je 31. januar) spravili gradnjo pod streho. Jekleni oklep Gradbišče od daleč Za to gradnjo je izdelal projekte IZA Inženiring arhitektov Boruta Delaka in Dušana Kajzerja. Inštalacije bodo vgradili naši monterji iz O veja, Elektromon-terja in Klima montaže. Obrtniška dela pa bodo opravili Stavbenikovi kooperanti. Gradnjo nadzoruje IMP-jeva služba gradbenih investicij (Andrej Pogačar). Investicijska vrednost nadzidave je preko ene milijarde dinarjev. Od kod denar za gradnjo? Interna banka je združila fr nančna sredstva na delovni skupnosti sozda. M. P- Razvojna naloga Elektromotorji za celoten GHN program V tozdu Črpalke bodo v začetku prihodnjega leta začeli izdelovati elektromotoije za celoten program GHN črpalk. Elektromotorji so plod njihovega razvoja, izdelovali pa jih bodo v metliškem obratu. tudi pri drugih tipih črpalk, ena Ze nekaj časa izdelujejo elektromotorje za najmanjše črpalke iz družine GHN. Za proizvodnjo elektromotorjev za večje črpalke pa so se odločili zato, ker imajo v proizvodnem obratu v Metliki še proste zmogljivosti in pa zaradi zmanjšanja odvisnosti od drugih proizvajalcev. Te tristopenjske elektromotorje bodo vgrajevali v obtočne črpalke. S spreminjanjem vrtljajev in moči je mogoče dobiti tri različne hidravlične karakteristike črpalke. Posebnost teh motorjev je v tem, daje rotor elektromotorja potopljen v vodi. število vrtljajev pa se spreminja s pomočjo treh, med seboj neodvisnih statorskih navitij. V celotni vrednosti elektromotorja je le en odstotek vrednosti uvoženega materiala. Za izdelovanje elektromotorjev bodo v tozdu sami izdelali orodja in priprave. Izdelovali bodo devet različnih tipov elektromotorjev. Skupna količina vseh teh tipov elektromotorjev, ki jo bodo letno izdelali, bo okoli 20.000 komadov. Ker nekatere izpeljave iz teh elektromotorjev lahko uporabijo bodo tako letne količine še povečale. Pri proizvodnji elektromotorjev bodo zaposlili obstoječi proizvodni kader v metliškem obratu. osel Oarj tiso v Stai star Na programu elektromotorjev bo |cen, delalo 24 delavcev. ^ Elektromotorje bodo kupovali isti kupci kot črpalke. Za izvoz se dogovarjajo s sovjetskimi partnerji, o čemer smo v Glasniku že ___ pisali. Za črpalke so že dobili trap atest iz Sovjetske zveze in je takoj den one dra; niče 200 OStB •ev Fakturirana realizacija 1988 v 000 din - SEPTEMBER tehnični problem odpravljen. Po izračunih tozda bo proizvodnja elektromotorjev za pri" v{3! bližno 35 odstotkov cenejša koGa c nabava elektromotorjev pri dru-.p^ gih proizvajalcih. M. P- ker iftia DO Letni Izvršitev Indeks izvršitve TOZD plan 9 aes septeober septeaber 9 nes.88 9 aes.87 let.pl pl.9 a pl.septea 88/87 1. OV 30,215,750 20,557,428 2,886,690 3,760,231 18,151,350 8,120,621 60' 88 130 224 2. KM 14,606,000 10,520,389 1,477,733 1,926,701 8,970,523 4,059,501 61 85 130 221 3. 13,096,600 8,773,130 1,245,800 944,303 7,207,742 4,123,30 i 55 82 76 175 4. m 28,000,000 19,900,000 4,100,000 2,418,021 18,018,649 8,864,38(1 64 91 59 203 5. PMI 16,304,335 10,188,870 1,856,430 2,279,461 11,368,241 2,854,191 70 112 123 398 5.1. IB 5,592,864 3,288,970 597,460 1,101,552 4,876,173 153,95 87 148 184 3167 5.2. PROJ 1,048,607 620,400 134,950 108,321 504,893 294,76 48 81 80 1/1 5.3. EKO 9,662,864 6,279,500 1,124,000 1,069,588 5,987,175 2,405,47 62 95 95 249 6. EH 20,060,000 13,965,500 2,422,000 2,020,092 12,598,274 8,379,75 63 90 83 150 brez izvoza 17,870,000 11,775,500 1,922,000 1,974,646 11,408,967 7,275,03 64 97 103 157 7. DVIG 8,557,596 5,757,596 950,000 986,386 4,688,468 2,470,19 55 81 104 190 8. TEN 8,646,000 6,361,000 761,000 1,101,643 6,837,925 3,786,87 79 107 145 181 9. TELKOM 11,200,000 7,400,000 1,160,000 1,887,852 9,600,661 3,599,30 86 130 163 267 10. ISO 13,118,040 8,925,540 1,196,000 1,071,745 6,411,632 3,257,52 49 72 90 197 11. KUHAT 21,900,000 12,900,000 1,900,000 2,237,652 12,193,172 5,278,82 56 95 118 231 12. TIO 12,962,972 9,780,631 1,130,279 1,186,867 7,969,218 4,503,731 61 81 105 177 13. BLISK 9,200,000 5,650,000 1,000,000 1,282,620 5,559,384 2,198,82: 60 98 128 253 14. PAN 26,152,884 18,767,873 2,850,028 3,801,689 18,762,425 7,132,85' 72 100 133 263 15. IK0 44,000,000 31,879,000 4,033,800 7,556,335 43,984,496 19,351,73! 100 138 187 227 15.4. AVTOMATIKA 16,000,000 11,264,000 1,376,000 3,156,932 17,763,826 7,103,701 111 158 229 250 15.5. ČRPALKE 14,000,000 10,500,000 1,316,000 2,026,625 13,059,015 6,547,921 93 124 154 199 15.6. ITAK 6,500,000 4,615,000 541,650 1,102,398 6,162,841 2,831,61= 95 134 203 218 15.7. SKIP 7,500,000 5,500,000 800,000 1,270,380 6,998,813 2,868,494 93 127 159 244 16. LIVAR 36,719,200 29,131,600 3,232,000 6,397,206 37,349,283 13,637,141 102 128 198 271 16.8. LSNL 22,381,600 17,700,000 2,000,000 2,850,108 21,638,375 8,135,15 97 122 143 266 16.9. TA 6,048,000 4,752,000 540,000 945,361 5,352,318 2,514,24 88 113 175 211 16.10. VIP0 3,942,400 3,152,600 329,000 1,614,611 4,714,461 1,537,33 120 150 491 307 16.11. LBK 4,347,200 3,527,000 363,000 987,126 5,644,129 1,450,42 130 160 272 389 17. KLIMA 25,409,300 18,692,263 2,600,000 3,967,446 19,895,205 9,085,23 78 106 153 21 17.12. IP 13,517,400 10,397,389 1,400,000 2,160,000 11,006,441 5,827,903 81 106 154 18 17.13. MP 11,891,900 8,294,874 1,200,000 1,807,446 8,888,763 3,257,335) 75 107 151 27 18. IZIP 33,893,575 23,663,809 3,836,000 3,700,213 16,685,118 7,654,42 49 71 96 21 18.14. INZ 11,808,375 8,940,561 .816,000 825,562 5,366,898 2,700,53 45 60 101 19 18.15. MARK .5,074,000 3,848,313 426,000 307,600 2,073,278 876,64 41 54 72 23 18.16. PB 3,968,200 2,600,000 574,000 616,324 2,535,123 894,44 4 64 98 107 28 18.17. TEHN0M 5,000,000 3,792,500 420,000 337,343 2,259,461 1,269,82 1 45 60 80 17 n 18.18. ALCH . 8,043,000 4,482,435 1,600,00 1,613,384 4,450,358 1,912,98 1 55 99 101 P - CK 1,977,221 1,409,574 189,21 175,852 1,168,610 387,27 9l 59 83 93 30 - SD 210,670 150,188 20,16 23,427 151,949 60,71 2 72 101 116 25 - PD 581,134 503,089 50,00 43,275 288,041 147,65 6 50 57 87 . v IMP 376,811,276 264,877,479 38,897,13 )j 48,769,016 267,860,366 118,954,09 0 71 101 125 22 Pa dok i^Ols I C kroi spre D tefe dela »' dela Peti It m k Prid 1 m '500 v ni, mag tier ta n ne i ; vanj vrač Ifisoi ittia da Loi Piti. iPriš |°itn v M 1'isoi ken Jeva ^ rr fene *ivir k kasu 2 NOVEMBERJ988 Standard pada Pomoč je miloščina banica Fartek barija Korošec Najstletnega sina. Moj mesečni Nebni dohodek je 550 tisoč di-e'Rrjev, za otroka pa dobim 30 Noč dinarjev otroških doklad. MK)so edini dohodki, kijih imam. z'panujemo v bloku v dvosobnem u'l$tanovanju. Dokler niso letošnje ,0jCene tako zelo narasle, smo s tem ..penarjem še nekako prebredli od ' ene do druge plače, zdaj pa podražitev zelo občutimo. Položnice so mi do zdaj pobrale okoli pOO tisočakov mesečno brez cen-"l ,ralne kurjave, za katero bo treba k0 °dšteti najmanj 100 tisoč. Kar ostane, je za hrano, obleko, obu-z' *ov in vse drugo. Finančno me *' 'časih razbremeni mama, ki kupi 3 ‘Za otroke obleko in obutev. Več 3 j^mi tudi ona ne more pomagati, ' d živi od pokojnine. Otroka piata v šoli regresirano malico in kosilo. Lani sta plačevala 30 odstotkov polne cene. Letošnje leto pa še niso odobrili regresa. Precej kanejo šolske potrebščine na za-tetku šolskega leta, med letom 1 Pa je potrebno neprestano kaj dokupovati, pa plačati otrokom * *olske ekskurzije. ' i Od ozimnice kupim samo 3 krompir, sadje pa kupujem 3 'Proti.« Danica Fartek, administrativni Merent v Telekomovi pripravi dela: j,: »V IMP-ju sem dve leti. Mož I dela v Tenu energetiki. Imava ■“ Petletnega sina. Pred kratkim sva možem kupila hišo, ki je bila “rez elektrike in vode. Zdaj smo Pridobili elektriko in vodo. - Oba t možem zasluživa po približno 5 Z(x), Z (p) -> Z(w), kjer sta lahko a in b temperatura, x, y, w so izvajalne veličine in p je željena vrednost na a. P(b) pa lahko zgornje omejevanje. Zelo pomembna je tu tudi kontrola stopnje prostosti, saj vemo, da je željena avtomatizacija dosežena tedaj in samo tedaj, ko je specificirana tudi ta vrednost. Definirna je kot: stopnja prostosti = število spremenljivk - število enačb. Z logičnim pristopom smo postavili sistemske povezave in delovne diagrame avtomatizacije (slika 5). Pri tem so zahtevnejši analogni kot digitalni avtomatizacijski sistemi. Čeprav zanje ni potrebno načrtovati programske opreme, pa je potrebno izredno Načrtovanje programske opreme avtomatizacije procesov Digitalni sistemi zahtevajo malo predpisovanja povezav strojne opreme, zahtevajo pa pri snovanju programske opreme včasih povezovanje elementov programske opreme. To je odvisno predvsem od procesnega jezika, kjer ločimo: - simbolične in - algoritmične jezike. Dejstvo, da so tako ogrevalno klimatizacijski procesi iz hišne tehnike, kakor večina procesov v procesni tehniki v bistvu dokaj počasni, ne določa načina pristopa programiranja strojne opreme. V procesni tehniki se zaradi večjih vstopajočih energij, kvalitete proizvodov in zahtev okolja uveljavlja predvsem samo algoritmični pristop v smislu: - ekspertnega upravljanja in - situacijskega upravljanja. Pri ekspertnem upravljanju koristimo bazo znanja in simulacijske modele v obliki diferencialnih, algebrajskih ali drugih enačb. Pri situacijskem upravljanju koristimo logične modele na principu prirodnih jezikov z mehanizmi generalizacije. Pri algoritmičnem in simboličnem pristopu je baza podatkov pomembna osnova, faza načrtovanja programske opreme pa pri simboličnem pristopu praktično sovpada s fazo načrtovanja strojne opreme. - postavitev izračunov elementov procesa in njegove avtomatizacije in odkrivanja projektanskih napak, - postavitev avtomatičnega risanja delovnih diagramov delovanja struktur avtomatizacijskih strategij, - postavitev popisa elementov procesa in njegove avtomatizacije v zaporednem smislu ali v smislu logičnih struktur, - postavitev načinov izrisava-nja projekta, - postavitev načinov pregledovanja vodenja projektov, - postavitev načinov arhiviranja projektov, - postavitev načinov zbiranj3 povratnih informacij uporabni-kov in | - postavitev priprave finančno poslovne obdelave projektov. iS Za izdelavo strokovnega dela računalniško podprtega ekspert- |) nega načrtovanja avtomatizacije , obstaja več metod, med katerimi |f je izredno perspektivna metoda jt za popolno formalizacijo velikih r sistemov, torej za popolno opiso- jj vanje struktur in funkcioniranja r velikih in večjih sistemov, ki . lahko mikro modele generalizira ( v en sam makro model in s siste- j mom tavtologij z vidika notranjih g struktur normalizira njihovo opisovanje. Za popis mikro modelov I je prav gotovo najpomembnejši | prirodni jezik, na osnovi kate- . rega bi s formalno logičnim se-mantično orientiranim jezikom predikatnega računa pristopili k izdelavi makro modela. Drago Goli Ekspertni sistem načrtovanja avtomatizacije procesov Podatkovni pristop je torej osnova za računalniško podprto podatkovno in grafično načrtovanje strukturiranja avtomatizacije procesov v projektnem smislu tudi z možnostjo simulacije različnih rešitev, vodenja projekta in pregleda projekta tako za potrebe proizvajalca kot tudi projektante avtomatizacijskih sistemov. Govorimo o ekspertnem sistemu, ki zahteva za svojo realizacijo naslednje faze: - postavitev rešitve v globalnem smislu in definiranje okolja, -strokovna obdelava ekspertnega sistema, - postavitev grafičnega sistema za interaktivno izdelavo shematskega prikaza procesa in njegove avtomatizacije. - postavitev sistema kontrol in omejitev v smislu elementov in sistemov, - postavitev orodij za izdelavo grafičnih simbolov, - postavitev funkcij kataloga podatkov, opisov, slik in finančno poslovnih informacij v smislu pregledovanja, dodajanja, brisanja in popravljanja. November 1988 pmi Vsakega bi moral čevelj žuliti... Tega, da ima PMI samo začasnega krmaija, ali kot temu pravimo vrsilca dolžnosti, zares nisem vedel. Morda' je to posledica moje Ptemajhne prisotnosti v tej delovni organizaciji, moje nesposobnosti ''Manja po koluaijih. Vendar sem bil ves čas prepričan, da je donedavni vršilec dolžnosti krmar v redni funkciji. Sele, ko sem pred fatkim prišel na Ljubljansko in iskal prej omenjenega krmaija, sem ugotovil, da nekaj »ne Štirna«. Presenečenega so me poslali v drugo Pisarno, kar meje, moram priznati, pošteno zbegalo. Šele tedaj sem Medel, daje prišel v hišo nov »krmar« in da so že nekaj časa iskali, pa Wi to, da so ga že imeli, vendar seje mesec pred prihodom premislil, o sem prišel k sapi, sem izkoristil ponujeno priložnost in se z »novim« •fektoijem zapletel v pogovor. Zvedel sem, da prihaja z Zveze komunalnih skupnosti Slovenije, »uh madona« iz prave službe, sem si •Mislil. Vendar sem se le nekoliko zmotil. Mož ocenjuje sorodnost te |edanje vloge in prejšnje povsem drugače, kot sem si jaz to predstav- Odloča se drugače | Andrej KOCUVAN, ki je natopi! direktorsko mesto v PMl-ju s prvim septembrom, je *akole pojasnil razliko med svojo Prejšnjo in sedanjo službo: ; | ( ^rodnost in razlike j. »Kaj je skupnega? Gospodar-Knje. Znanost, kako z omejenimi sredstvi premišljeno zadolževati človeške in družbene Potrebe. Predmet delovanja je ; Seveda v glavnem različen, j kupno je morebiti to, da je _ IMP-PMI v mnogočem orienti-ran v načrtovanje objektov komunalne infrastrukture (vodo-v°dni sistemi, toplovodni in pli-. n°vodni ter drugi energetski si-stemi) in še zlasti v ekološki pro-Ij ®ram čiščenja pitne, odpadne in tehnološke vode. Naša inženiring v ?ejavnost, ki vključuje tudi pro-. Aktivno dejavnost, je seveda U sPosobna prevzemati tudi zahtevnejše in kompleksnejše pro-. jtekte. TOZD EKO pa je v okviru ^OZD-a prevzel nosilstvo za Program »tretman vode«, ki ima °h zaostrenih ekoloških proble-. teih in vedno glasnejših javnih Zahtevah po znosnem življen-a 'kem oz. urbanem okolju, pred . s*o strokovno zahtevno in eko-n°rnsko perspektivno delovno j Področje. V ZKSS, od koder sem prišel, g 'imo se Prav tako ukvarjali s pro-. |^!emi- kako omogočati znosno . Zlvljenjsko okolje za bivanje in j ®elo. Seveda so oblike, obseg in a Metode dela zelo različne, prav 3 ako rezultati. Tam je le šlo za . Makroekonomski nivo, za uskla-j Pe.Vanje politike in za uveljavlja-i nie branže kot celote v primerjavi 3 ’ drugimi branžami. Ekonomski . 'položaj se je reševal z metodo 3 dogovornega (samoupravnega) . gospodarstva, kar je dolgotrajno. izčrpljajoče. Tak sistem zato po nepotrebnem izgublja velik del učinkovitosti. Konkretni problemi (n. pr. osebni dohodki izvajalcev ali pa cene in plačila uporabnikov) se generalizirajo in relativizirajo - s tem pa ost problemov otopi. Kjer pa ni pravega problema, tudi ni pravih in dobrih rešitev.« Kakšna pa je razlika med vodenjem in odločanjem na eni, torej samoupravni ravni, in drugi podjetniški ravni, ki seveda tudi temelji na samoupravi? »Nekaj je gotovo. V samoupravnem mehanizmu odločanja na globalni - makroekonomski ravni se v bistvu srečujemo z dogovorno ekonomijo, ki je povsem drugačna kot podjetniška raven odločanja. Tudi način delovanja je nekaj povsem drugega. V javnih službah kamor sodi tudi komunala so viri financiranja zagotovljeni, medtem, ko se moraš v podjetju le boriti za preživetje in rast, če hočeš biti uspešen. Velike razlike so v hitrosti sprejemanja odločitev in seveda v posledicah. Slabe odločitve v podjetju, se ti preko trga hitro osebno maščujejo, v dogovorni ekonomiji pa se dobri in slabi rezultati kolektivizirajo (nacionalizirajo). Nikoli nisi za nič niti zaslužen niti kriv. Sedanje delo je izrazito mikro-ekonomske narave, zato je konkretno. Problemov na tem nivoju in v tem okolju ni možno relativi-zirati, niti ni možno ekonomskega položaja delovne organizacije in delavcev reševati s statusom dejavnosti posebnega družbenega pomena. Varnosti in eksistence si zato ne moremo zagotoviti pod plaščem »svobodne menjave dela« (proračunsko) ampak z nenehnim potrjevanjem na trgu. Vidimo lahko, da si delavci že v osnovi niso enakopravni: enim trg in rizik, drugim »proračun« in varnost. Zame je ta trg vsekakor velik izziv. Če lahko s samoupravljanjem spro- ■ ^ove tehnologije Jekleni dimnik O novem izdelku Promonta - jeklenem dimniku smo nekaj že Pisali ob montaži prvega v soboški Muri. Tokrat smo se odločili za ^drobnejšo predstavitev tega izdelka, z željo, da zvemo, kaj pravza-„ v pomeni jekleni dimnik na področju energetike. O izdelku smo se ogovarjali s pobudnikom ideje razvijalcem in projektantom izdelka tl,, Yladom Jam<>’ konstruktorjem Vinkom Cotičem in odgovornim »vekom za montaže teh dimnikov Janezom Šušteršičem. smo za časom i hž. Vlado Jama je skromen 'ot ponavadi, ko sem se z njim Pogovarjal o takšnih ali drugač-'h izboljšavah, ki v našem pro-‘°ru veliko pomenijo in prebavljajo določen kakovosten Premik na področju energetike i°disi v smislu prihrankov, ali Srnislu ekološke sanacije. Nje-I ^ odgovor je bil zmeraj in tudi prat: »Ne zadeve napihovati, 0 v svetu uporabljajo že nekaj Na.« Kot, da enostavno noče {phati tega, da je vsaka razumna in nova pozitivna rešitev i našem okolju nekaj nepomembnega. Sicer je res, da je °rmativno področje energetike ( 0 anarhistično urejeno in napi-Mo na kožo energetskih mono-pStov, ki na energijo gledajo pij skozi profitniška očala in jč na naravno danost brez orne- Prehod na nove tehnologije je t M'v prihodnosti. Zato se mi zdi morda v tem trenutku edina »pri- čf3’ Pa najsibo tuja rešitev pre- sila«, ki postavlja uporabnike 'ena na naša tla in izpolnjena pred zid, da namenijo dimniku p0 m°čj° lastne pameti še kako ustrezno pozornost. Jasno je, da j tiembna. Zato je na tem me- pri nas ni ustreznih predpisov, ki MvPIetlrana skromnost P°vsem bi urejali zaščito okolja in predpi- p e.c- Tu kap pritrditi Vinku sovali uporabo najnovejše tehno- 1 u, ki pravi, da gre za inova- logije kurilnih naprav. Prav tako cijo, ki se je potrdila na tržišču. Vlado Jama pravi, da je bil dimnik sicer pri dosedanjem reševanju vprašanje energetike predvsem kotlovnic in drugih toplotnih energetskih objektov povsem obrobna zadeva, ki se ji ni namenjalo skorajda nobene pozornosti. Vendar je dimnik eden od najpomembnejših elementov za dobro delovanje toplotne energetske naprave. V prvi vrsti pa je od dimnika odvisna racionalizacija pri porabi. »Sam dimnik ne varčuje z energijo, ampak omogoča varčevanje z njo in ekološko razbremenjuje okolje. Novi dimnik omogoča, da se vgrajujejo naprave, ki so energetsko varčnejše in dajejo boljše možnosti izkoriščanja odpadnih toplot,« pravi inž. Vlado Jama. duciramo za nas bolj donosni trg, sem vsekakor prvi zagovornik samoupravljanja.« Bili ste v. Ljubljani, ki vsaj po socialni plati še zmeraj ni doživela vrelišča. Povsem drugače pa je v Mariboru, kije očitno v globoki krizi predvsem na gospodarskem področju, ki se odraža tudi na kadrovski ravni! Mislim, da teza povsem drži. To pa je bil tudi eden izmed vzrokov, ki me je pripeljal v Maribor. Kriza v Mariboru ni v ničemer bistveno drugačna, kot drugod. Razlika je le v strukturi zaposlenih. Medtem, ko se je kriza v Ljubljani manifestirala kot politična kriza naroda, se ja zaradi prevlade neposrednih delavcev manifestirala v Mariboru kot socialni protest. Značilnost gospodarstva tega območja je močno razvita kovinarsko predelovalna industrija, ki je zaradi krčenja investicijske porabe v krizi. Kriza je še toliko večja, ker se akumulacija tega območja že dalj časa odliva- Taka situacija tudi ni vzpodbudna za kadre. Sistem, kot je IMP in v njegovem okviru PMI, mora videti v tem okolju svojo perspektivo. Tudi proizvodnja v Eku se je srečevala s to krizo, ki pa jo že postopama presega.« Ekologija ne more biti le naša preokupacija V tem trenutku ste nedvomno organizacija, ki ima določeno prihodnost na področju ekologije, kakšna je poslovna politika pri prestrukturiranju te dejavnosti? »No, je že res, da pokrivamo en del ekološkega programa, predvsem s pripravo vod, kjer smo po moji oceni zelo močni. Vendar, da bo ta program popolnoma zaživel (živi že sedaj in je uveljavljen), bolje rečeno, da bo doživel popoln razmah, mora ekologija postati družbena vsakdanjost. V prvi vrsti morajo priti do veljave sodobne in ekološko neoporečne tehnologije. Hkrati, ali povezano s tem pa družba mora pristopiti k sanaciji okolja in to ne samo na deklarativni ravni. Jasno je, da mora tudi tu prevladati ekonomska logika, ki edina lahko poživi to dejavnost. Namreč, ko se bo na ekologijo gledalo kot na področje, kjer je možen potencialni zaslužek in so izredno ohlapni predpisi glede vsebnosti kuriv s strupenimi snovmi - posebno žvepla. Cena energije ne zahteva racionalizacije Današnji časi še zmeraj niso ugodni za tovrstne »podvige«, saj je kljub krizi cena energije še zmeraj izredno nizka. Tako se potencialni investitorji pogosto odločajo za razširjanje zmogljivosti. Vendar se je pri jeklenem dimniku izkazalo, da se za tovrstno tehnološko rešitev odločajo predvsem organizacije, ki jim racionalizacija in ekonomično poslovanje nista tuja. Če to ponazorimo s primerom Elana, potem je jasno, da je teza povsem točna. V Elanu se je pojavila potreba po razširitvi zmogljivosti, hkrati pa je bila prisotna tudi ideja o izkoriščanju dimnih plinov. To pa ob obstoječem dimniku ni bilo možno. Zato so se odločili za iskanje nove kompleksne rešitve. Temeljita analiza je pokazala, da se naložba, gledana skozi očala cene energije prav gotovo ne bi izplačala. Vendar je bil pri odločitvi pomemben povsem drug dejavnik, ki ga pri nas pogosto zanemarjamo. »Prav gotovo se prihranek energije v ceni energije ne povrne,« pravi inž. Jama, »prihranek enega megavata toplotne moči, pa kljub temu pomeni tolikšen prihranek, da jim ni potrebno kupiti novega kotla. Kot sem že povedal, je bilo v Muri nekoliko drugače. Tu so se odločili za dimnik zaradi nove tehnologije, ki pa ni delovala zaradi neustreznega dimnika. Ven- posredno s tem tudi ostale koristi, bo to zaživelo. Danes v zvezi z ekologijo vsi razmišljajo kot o strošku, kar je ekonomsko gledano nesmisel. Tudi transport je strošek, pa zaradi tega nihče na razmišlja, da je avtomobilska industrija s svojo celotno reproverigo za družbeno gospodarstvo strošek. To pomeni, da morajo vsi gospodarski subjekti razvijati ekološke programe. Seveda pa so po drugi strani naravni resursi tako izčrpani, ali pa obremenjeni, da so nujne sanacije in posodobitve, tu pa je tudi naša potencialna možnost. Mi smo se tega le zavedali prej kot drugi.« S tem sva se vrnila tja, kjer sva začela, kako se v to vključuje PMI, oziroma kakšna je vaša strategija, da ohrani že obstoječi položaj na trgu, oziroma kako se lahko okrepi položaj na trgu glede na to, da je konkurenca v zadnjem času zelo močna, tako zunaj, kot znotraj IMP-ja? »V tem trenutku smo tako organizirani, da sploh ni vprašanje, ali bomo na trgu uspešni ali ne. Inženirski biroji so v sedanji organizacijski obliki močnejši, kot to zahtevajo potrebe proizvodnega tozda. Zato tudi ni naš cilj vztrajati samo na trženju ekološkega programa, ampak kompleksnem nastopu na področjih, s katerimi se ukvarjamo sami ali pa sistem IMP, ali pa širše. Če se "le povrnem k proizvodnji, je nujno večje vlaganje v razvoj in krepitev razvojnega oddelka z novimi kadri in znanji. Skratka, potrebno je znanje in njegova materializacija v novih izdelkih in višji stopnji predelave.« Kje vidite priložnost v uspešnem nastopanju na trgu, in kakšna je pri tem funkcija razvoja? Zastavlja se mi vprašanje, ali je vaša organizacija ekonomsko sposobna še intenzivneje vlagati v razvoj? Sicer to ni samo vprašanje vaše delovne organizacije, ampak vseh v sistemu IMP. Ali ne čutite potrebe po večji integraciji znanja na ravni sistema? »S tem se ne strinjam v celoti, kajti veliki sistemi, ki so imeli koncentrirano znanje, so zatajili pogosto na tržnem področju. Zagovarjam tezo, da mora vsaka organizacija sama začutiti, kje jo čevelj žuli, če hočemo, da bo uspešno delala. Torej zavzemam se za krepitev lastne razvojne funkcije. To nam na nek način potrjuje tudi razmah informacijske tehologije, ki je doživela boom v majhnih enotah. Po drugi dar rezultati so že tu. Posledica tega pa je novo naročilo iz Mure v Ljutomeru.« Vsestranske rešitve ni Promontovi strokovnjaki ostajajo na realnih tleh, namreč sedanji dimnik ni rešitev brez primere. Namreč dimniki in dimni plini so področje, ki zahtevajo poglobljen in strokoven pristop. Obstoječi dimnik je idealna rešitev za plin in kurilna olja, sicer pa vsako kurivo zahteva posebno analizo in iskanje ustreznih materialov. Nerjaveča pločevina je občutljiva na žvepleno kislino, problematični so tudi kloridi in halogeni. Če ostanemo pri plinu kot kurilnem sredstvu, ta omogoča nizko izstopno temperaturo dimnih plinov in s tem izkoriščanje odpadne toplote. Kondenzacija je minimalna, toplotno je razbremenjena dimna cev. Izredno hitro se ogreje. Tu so še kakovosten izolacijski plašč in prezračevalni kanali, ki preprečujejo nastajanje rosišč. S tem se zmanjša vsebnost škodljivih snovi v dimnih plinih. Pohod »jeklenih orjakov« s tem še ni končan, kajti v Pro-montovem razvoju že obdelujejo in razvijajo naprave za izkoriščanje dimnih plinov (ekonomaj-zerje). Čas od ideje do uresničitve te naloge je bil izredno kratek. Verjetno pa bi bil še krajši, če bi bilo v firmi dovolj strokovnjakov, vendar tu so storjeni veliki koraki naprej. Po mnenju inž. Jame pa so za uresničitev tega strani pa je tu trg. Mislim, da »S tem se strinjam, vendar mi- msem v veliki zmoti, če povem, slim, da ta kriza ne bo dolgo- da je veliko slabih poslčvnih re- trajna, pa ne zaradi nas. Dejstvo zultatov posledica neinformira- je, da mora naložbena dejavnost nosti na trgu. Namreč, kupec ni prej ali slej zaživeti, kajti po moji informiran o proizvodnji in proiz- oceni je naložba najbolj propul- vajalec ne ve, kaj kupec potre- zivna osnova za novo proizvod- buje. V trg in informiranost trga njo in za njeno vitalizacijo. Zato bo treba pač nekaj vložiti in spre- je brez dvoma že v naslednjem meniti sedanji odnos. Tehnično letu mogoče pričakovati oživitev gledano (poslovni rezultati) se- naložbene dejavnosti. Na to pa veda nismo sposobni še intenziv- moramo biti pripravljeni.« nejše investirati v razvoj. Vendar Kljub temu je sistem predrag in je najdražja pamet tista, ki je vse bolj nekonkurenčen, krepi se nimamo in jo kupujemo zunaj notranja konkurenca. Kako pre-hiše. Pa ne le zaradi cene, ampak sekati s tem? Ena od rešitev je ker »prodajalci pameti« niso v ni- morda v zniževanju osebnih od-čemer zainteresirani za naš raz- hodkov. da bi bili konkurenčni? voj in naše dobre osebne do- »Najprej bom poskusil odgo-hodke.« voriti na prvi del in s tem tudi na Teza je sprejemljiva na teore- zadnji del vprašanja. Glede kon-tični ravni, kaj pa praksa, ki sili kurence, je jasno, da v tem tre-v preživetje, kako torej debloki- nutku v Jugoslaviji nimamo vsi rati »pamet«, da bodo cilji dose- enakih štartnih osnov, kar nas zen'^ vsekakor postavlja v podrejen »Res je, da časi niso tisti, ki bi položaj. Delno pa je to tudi po-omogočali dobro plačilo pameti, sledica zelo slabega ekonom-V tem trenutku je vse usmerjeno skega položaja, ko smo proizvod-k ohranjanju ravnovesja - preži- njo zamrznili kot posledico zavetja, kar seveda odvrača od kre- mrznitve investicij. Na tržišču je ativnosti na vseh ravneh. V si- kriterij »kakovosti« povsem raz-stemu imamo raziskovalno de- vrednoten, in je odločila cena javnost institucionalizirano v ob- dclSvne sile in surovin ter kapi-činskih in republiški raziskovalni tala (čim nižja ponudba). Ob taki skupnosti in ducatu posebnih ra- inflaciji (ponarejanja denarja), ziskovalnih skupnosti. Imamo kot nam jo diktira vlada, je že dve univerzi z vrsto raziskovalnih itak težko karkoli načrtovati in institutov, pa še svobodne - sa- ponujati vnaprej. Vendar limiti-mostojne razvojno-raziskovalne ranje, ali omejevanje osebnega organizacije zunaj univerz, dohodka, zato da boš konkuren-Imamo urejen sistem financira- čen, ne pride v poštev. Kajti limi-nja tega sitema s svobodno me- tiranje je posledica politike,-ne njavo dela. z neposredno me- pa ekonomike, bolje rečeno trga. njavo dela oz. s celo vrsto fon- Delež za osebne dohodke v do-dov. Pri vsem tem pa se v ta hodku ali narodnem dohodku »lobby-sistem« ne morejo nepo- vztrajno pada. Vsak čas bo pov-sredno vključiti raziskovalci iz sem brezpredmeten, kjer pa pro-razvojnih oddelkov delovnih or- izvajalci (delavci in delovne orga-ganizacij. ker ne izpolnjujejo po- nizacije) ne zaslužijo toliko, da gojev (akademskih nazivov), lahko kupijo tisto, kar so proiz-s katerimi se pod krinko strokov- vedli, ne more biti motiva za nosti skriva monopol znanosti in zdravo gospodarstvo. Za koga pa znanstvenega dela. Imamo naj- naj ta delavski razred dela? V zr.i-bolj razvit in podružbljen sistem že vanju osebnih dohodkov in razvojno-raziskovalnega dela, v pehanju za vedno večjo revš-gospodarstvo pa arhaične proiz- čino ni rešitve. Obstajajo druge vodne programe. Ob vsem tem je možnosti, ki pa so mnogo bolj normalno,da se tendence za raz- radikalne. Nova ustava v tej voj selijo v neposredna proiz- smeri ne bo bistveno pripomogla vodna okolja. Sam zagovarjam Glede notranje konkurence tezo, da mora čisto vsak delavec pa mislim, da je ta v prvi vrsti biti tudi razvijalec, inovator, - to- nelojalna, kar pa ni dobro. Res rej gospodar. Sele v taki klimi je, da brez notranje konkurence bodo uspešne tudi koncentrirane ne moremo biti, kajti to bi pome-raziskovalno-razvojne organiza- nilo ustvarjanje monopola in vo-cije. To velja tudi za SOZD.« dilo do določenega uspavanja celotnega sistema IMP. Vendar sedanji način konkuriranja nas prav Naložbe SO najbolj gotovo ne vodi nikamor, saj si na vitalni del gospodarstva tS^aT'^ Se eno vprašanje v zvezi s tr- drugi izvajalci ustvarjajo ekstra-gom. Ena od čedalje bolj prisot- profite. Skratka, zdi se mi, da bi nih tez v IMP-ju je pomanjkanje bilo potrebno znotraj sistema za-investicijskih del, na katero smo staviti drugačno poslovno strate-vezani, kar je vzrok za nastajanje gijo.« krize v sistemu? * j y0tek $ : ... :Gv i Jeklena trojka jj 1 Sj! ■ : ; i; 1J J fl programa veliko pridobili s prihodom Vinka Cotiča, ki je po njegovi oceni opravil levji delež v konstrukciji dimnika. Sicer pa je glede na tempo in zahtevnost postavljanja dimnikov treba reči, da se celotna ekipa od projektanta do proizvajalcev in monterjev mora obnašati izredno profesionalno in odgovorno, ker gre za izdelek, ki enostavno ne dopušča napak. Pred očmi moramo imeti dejstvo, da se pri energiji vsak proizvodni proces začenja in zaključuje. Do sedaj montirane dimnike so postavljali v času kolektivnih dopustov, ker si v času proizvodnje ni moč privoščiti kakršnega koli »šarlatanstva«, ki bi bilo posledica malomarnosti. Do sedaj so osvojili in tudi prodali šest vrst dimnikov. Iz tega lahko razberemo, da vsak objekt dejansko zahteva specifičen strokovni pristop in da ne gre za serijski izdelek. Po drugi strani pa se potrjuje, da se v izdelku prodaja najprej pamet in šele za tem »rostfrei«. J. Votek f ---N Glasnik je tudi vaš časopis! Sodelujte! Telefon uredništva: (061) 321-043 v________________________) Klima v Boru Odsesavanje nevarnih plinov v Zlatarni z ventilacijo, ki jo bomo vgradil za 50 odstotkov izboljšali delovfl' 6o pogoji v elektrolizi in v zlatarne' b Kot je povedala vodja projekt3 ^ Na Klimine monterje, ki trdo garajo in dosegajo lepe uspehe na zahtevnih gradbiščih smo, kar ni prav nič lepo, priznajmo, kar pozabili. Skromni kot so, so nizali inštalacije v celi vrsti objektov, ne da bi se menili za našo pozornost v Glasniku. Letos že od aprila delajo na objektu Zlatarne v Boru v Srbiji - to je na enem od objektov Rudarsko topilniškega bazena Bor. Kot je povedal Klimin operativni vodja montaže na tem objektu Danijel Pečko, dela Klima v RTB že kakšne štiri leta. V tem času so pridobili dela pri tem investitorju na račun kvalitetno opravljenih del. »Opremo, ki jo vgrajujemo,« je dejal Pečko, »je Klimina, avtomatika za regulacije pa Tratina.« Kaj vse je v sklopu del, ki jih bodo opravili IMP-jevi monterji iz celjske Klime? Odsesovanje zdravju nevarnih plinov in prezračevanje prostorov v Zlatarni. Vsi prezračevalni kanali so iz bakrene pločevine zaradi prisotnosti kislin, ki najedajo vse ostale materiale in skrajšujejo življenjsko dobo teh materialov. Kot domneva tovariš Pečko, so tolikšne količine bakrenih ventilacijskih cevovodov samo v RTB Bor, saj je to ftaj-dražja izvedba. Investitor je dostavil baker v Klimo, kjer so napravili cevi in jih transportirali na gradbišče. Pri izdelavi cevi so imeli v Klimi v začetku nekaj težav, saj so morali prilagoditi tehnologijo izdelave kanalov in druge opreme: nekatere regula- rega so v Klimi izdelali cevi za ta objekt, pa bi znašala vrednost 1.500.000.000 dinarjev. Konec oktobra, ko sem obiskala to gradbišče, so Klimini delavci ravno opravljali zagon objekta. oziroma kot temu pravijo, spravljali so objekt v funkcijo delovanja. Branko Leben, električar iz oddelka finalizacije pri oživljanju objekta je skupaj s tovarišem Antonom Crepinškom izvajal dela tokovnih meritev in nastavitev avtomatike. »Jaz delam v naši skupini«, je razložil, »v glavnem avtomatiko - to se pravi regulacije oziroma spuščanje v pogon vse naše opreme, ki je vgrajena v objektih. Doseči je potrebno projektirane vrednosti, zato je to delo timsko in je v tim po stro- Elektroliza bakra lati v mrazu. Ker vsako spuščanje v pogon zahteva določen čas, zato smo vedno v časovni stiski, kar pa investitor oziroma uporabnik objekta le redko razume. Liljana Radisavljevič, je staP elektroliza, v kateri sedaj zakljv čujejo rekonstrukcijo, stara 51 ^ let. Proizvodnja nove elektroliz3 je stara 20 let, prav toliko pa tud zlatarna. V Elektrolizi, v njeneil I okviru je tudi Zlatarna, je zapo' I slenih okoli 800 delavcev. V dvet f objektih elektrolize ozirom3 ] proizvodnji katodnega bakf3 znaša letna zmogljivost katod nega bakra 175 tisoč ton. Elek- troliza zlasti v zadnjem času p o- k sl uje pozitivno, posebno se je po- “ večala produktivnost. Ko zapolnijo z bakrom jugoslovanske po--|g trebe, preostale količine bakra §| izvozijo. Naši vodilni monterji in vodj3 montaže na tem srbskem gradbišču pravijo, da zelo dobro sode; 1 ujejo z investitorji in z vsemi delavci v investitorjevi proizvodnji in bi si takega sodelovanj3! **■ želeli povsod na gradbiščih. Marija Prim3 Referendum dili tovariši iz Klime: Presečnik, Lepetič, Štumberg, Peperko in Leben. Tako se je začelo naše sodelovanje, ki traja še danes. Najprej smo naredili ventilacijo nove elektrolize, ki že štiri leta uspešno deluje. To je bila za Klimo referenca, da so pridobili tudi dela pri ventilaciji v elektrolizi. Sedaj delamo ventilacijo v stari elektrolizi in bomo ta dela zaključili do konca novembra. Poleg tega delamo tudi ventilacijo v Zlatarni, kjer sedaj zaključujemo dela. Sodelovanje s Klimo je bilo obojestransko na visok! ravni in nismo imeli nikakršnih problemov glede projektov. izdelave opreme in montaže. Zadovoljni smo‘z načinom dela vodij gradbišč Ivana Topol ah a in Danijela Pečka. Delavci so vestno opravljali svoje delo na delovnem mestu, pa tudi zunaj delovnega mesta ni bilo z njimi nobenih problemov-. Pri naši proizvodnji bakra in srebra se zrak precej zastruplja, zato se bodo Združitev projektive in inženiringa v PMI-ju Že lep čas nismo pisali o kakem referendumu ali reorganizaciji. No tu pa tam se že sliši o kakih tovrstnih razmišljanjih, vendar kaj več od tega se še ni zgodilo nikjer. Svojevrstna izjema je bil morda mariborski PMI, kjer so kar dvakrat v lanskem letu glasovali o združitvi projektive in inženiringa, vendar obakrat neuspešno. Kot smo že zapisali ob drugem spodletelem referendumu, so se delavci že na tem odločili za novo predlagano vsebino dela, na formalno združi- tev pa niso pristali. Po takratnem referendumu je po besedah direktorja tozda Inženirski biroji Vilija Bergleza nova vsebina dela zaživela. Letos 23. septembra soj referendum ponovili in se z ve- j čino glasov delavcev Projekti'3 j združili v enoten tozd Inženirski biroji. Z reorganizacijo naj bi dosegli kakovostnejše delo predv-, sem pri prodaji in na področju dejavnosti inženiringa za potreb3 delovne organizacije. To j3 predvsem priprava vod. Projektivna dejavnost ostaja nespremenjena, s tem pa da je skupen ^ nastop, lahko nudi kakovostnejšo celovito ponudbo in rcSl' Ir tve. Skratka gre za že utečen3 -organizacijsko formo, ki je že delovala pred več kot petimi leti. Elektromonter Pred novo halo avtomobilskih svetilk in žarom3' p ariji-0,1 tov, razvojni objekt (laboratorij1 računski center), pa delo našit1 ^ monterjev ni potekalo brez Pr° ig blemov. Težave so bile s pr°’ |H jektno dokumentacijo, saj je začel investitor s spremembo teh' nologije, oziroma je spremen1, 4; namembnost prostorov tedaj, k3 so monterji začeli z inštalacij' g skimi deli. Prvotna projektna d°'| kumentacija je bila izdelana z> g| pridobitev gradbenega dov t nja. Projektant je monter|Cir : sproti dajal podatke, in ko so skoraj dokončali objekt, je ;e-prišla projektna dokumentacij3 Problemi so bili tudi z doba'*1 opreme - predvsem svetilk in k3 blov ni bilo mogoče dobiti. i Sicer pa so rfeši monterji dobf0 sodelovali z SCT-jem kot glaV nim izvajalcem gradbenih del i '4 tudi z investitorjem. ■ S tem poslom pa si IMP-je^ ^ žal ne obetajo dobrega finan ,°t nega rezultata. Vzrok za črnogi6 dje je v slabo prodanem poslu ' .e v dejstvu, da se material draz'- e obremenitve naraščajo. Iz vseg Sq° tega klije bojazen, da bodo ^ tega težko izšli brez izgube M. f Saturnus pred zaključkom V novem Saturnusovem proizvodno skladiščnem in razvojnem objektu, ki je letos zrasel ob Letališki cesti na novi Saturnusovi lokaciji, je vtkanega veliko dela naših monterjev iz ljubljanskih ozdov: Elektromonterja, Oveja in Klima montaže. Elektromonter je, kot je povedal Franc Merkun, vodja montaže za jaki tok iz te delovne organizacije, sklenil posel za inštalacijska dela na tem gradbišču z SCT-jem. Januarja letos so naši monterji začeli vlagati inštalacije v beton. Rok za dokončanje del je bil 30. september, vendar z deli zamujajo zaradi projektov in zamud pri dobavah materialov. IMP je na tem objektu vgradil vse električne jakotočne in šibkotočne inštalacije. Transformatorsko postajo je opremil z novim transformatorjem in z nizkonapetostno ploščo, vgradil je vse cevne inštalacije za ogrevanje in vodo s črpalko oziroma predčrpalno postajo s priključkom na KEL, pa inštalacije prezračevanja in klimatizacije. Nadzor za vse IMP-jeve inštalacije je opravljal Industrijski biro Ljubljana, ki je izdelal tudi projekte za vse inštalacije. Oprema, ki sojo vgrajevali naši monterji, je domača, od IMP-eja so Tenove razdelilne omare, Klima-montažine pa so klima naprave (klimati, kanali 5). Za polaganje elektro inštalacij je bilo na gradbišču povprečno 22 Elektromonterjevih monterjev, za vodovodne inštalacije 8 do 10 Ovejevcev in prav toliko Klima-montažinih monterjev za klima inštalacije. Vodja montaže iz Oveja je bil Janez Ocepek, za klimo sta bila tovariša Dolenc in Kupljenik, iz Elektromonterja pa Franc Merkun za jaki tok, za šibki tok pa Tomaž Skrjanc. Vodilni monter pri gradnji proizvodne hale je bil Marjan Pahor, pri gradnji razvojnega objekta pa Ciril Kotar iz Elektromonterja. Pri gradnji tega Saturnusovega objekta, v katerega so zajeti prostori za skladiščenje polizdelkov, proizvodna hala za izdelovanje Dela so pri koncu Topilnica bakra cijske žaluzije in rešetke. Dela na objektih Zlatarne v Boru so bila zaradi specifičnosti precej zahtevna, saj so morali opremo montirati med potekom proizvodnje, kar je še oteževalo delo monterjev. Probleme pa so imeli tudi z namestitvijo opreme v prostore Zlatarne, ker so morali paziti, da niso posegali v tehnološki proces. Bor, ki se nahaja v severovzhodni Srbiji, je mesto bakra. Status mesta je dobil 30. maja 1947. V njem živijo Srbi, Vlahi, Makedonci, Črnogorci, Albanci, Hrvati, Slovenci, Muslimani, Romi, Madžari, Romuni, Bolgari in drugi. Vsi žive od bakra in za baker. Seveda so Borani zaposleni tudi v šolah, na Tehnični fakulteti, Inštitutu za baker, bankah, pošti, trgovini in drugih dejavnostih. Od več kot 27 tisoč zaposlenih v družbenem sektorju, jih je 12 tisoč v rudarstvu in industriji, ostali pa so v zdravstvu, prometu, gostinstvu, turizmu, gradbeništvu in v prosveti. Rok za dokončanje del je že potekel. Zamuda je nastala zaradi zamujanja gradbenih del. Na tem gradbišču je bilo povprečno osem Kliminih monterjev, ki so stanovali v hotelu Evropa v bližini gradbišča. V dogovoru z investitorjem so dobivali dva topla obroka hrane dnevno v obratu družbene prehrane RTB-ja. Vsi monterji so morali pri delu nositi protikislin-ske obleke in uporabljati plinske maske, kar je oteževalo njihovo delo. Zaradi rnikro klimatskih pogojev so dobivali po pol litra mleka dnevno. Vrednost Kliminih del v Zlatarni Bor znaša 670 milijonov dinarjev, če bi pa vključili še vrednost materiala, iz kate- kovni strani vključen Anton Čre-pinšek, ki opravlja količinske regulacije in meritve toplozračnih naprav. Objekt spremljamo tudi v fazi izvajanja, zato da je potem v zaključni fazi manj eventuelnih napak, saj se na ta način lažje oživi objekt. Vsak tak objekt je obsežen, zato je tudi nekaj težav, ki jih skušamo z opisanim načinom dela sproti odpraviti.« Pripomnil je še, da je škoda, da iz našega uredništva tako redko prihajamo na objekte, ki so po finančni strani manj obsežni, so pa po tehnični strani bolj zanimivi. Tak objekt je na primer Mesnina Celje, kjer je vgrajena kompletna Klimina oprema za zorenje suhomesnatih izdelkov z mikroprocesorskim vodenjem. Anton Čre-pinšek potoži. da je težava v tem, da so ljudje, ki naj bi upravljali z vgrajeno opremo oziroma z inštalacijami, premalo zainteresi- Junija 1986 je bila v Boru ustanovljena sestavljena organizacija združenega dela za proizvodnjo in predelavo bakra in plemenitih metalov Rudarsko topilniški bazen Bor (RTB), v kateri je zaposlenih 23.500 delavcev v 16 delovnih organizacijah’ v enajstih območjih Jugoslavije in na več številnih inženirsko projektantskih delih. rani tako za upravljanje, kot tudi za vzdrževanje, saj jih je potrebno o vsaki stvari podrobno poučiti. Kljub temu pa gledajo skeptično na vgrajeno opremo, ki je pri nas v Sloveniji običajna zadeva. Najbolj jim ustreza klima naprava za elektrolizo, ki obratuje že štiri leta »bez da je ko dira«. »Vemo. da je začetek ogrevanja na pragu, saj so nas danes zjutraj presenetile prve snežinke. Zato z deli hitimo, da ne bi delavce Zlatarne pustili de- Mislimo, da bodo tu v Zlatarni potrpežljivi, mi jih pa bomo za potrpežljivost nagradili z ugodno klimo.« Vodilni monter za klimatske naprave Ivan Bračko iz Klime je povedal, da je bilo izvajanje klimatskih naprav zahtevno zaradi stalnega transporta kanalov na montažo, ker so bili v proizvodnji vedno delavci, saj je proizvodnja ves čas normalno potekala. Imeli so srečo, da ni bilo nesreč. Pri transportiranju kanalov in strojne montaže, ki je potekala na višini štirih metrov, so bili zelo previdni. Ker so cevi in kanali bakreni, so zato mnogo težji kot pocinkani ali aluminijasti. Monterje so motila dolga potovanja domov v Slovenijo in nazaj na gradbišče, saj so izgubili na vožnji po ves dan in vso noč. Vojko Vodep, vodilni monter za ogrevanje je tudi govoril o težkih pogojih dela, ki so jih monterji občutili zaradi slabega zraka, v katerem je veliko žvepla, kisline, prahu. Vseeno so delo normalno opravljali kot na drugih deloviščih. Imel je pripombo na normo, ki je za 30 odstotkov nižja kot za delo na drugih objektih. »Delamo po 10 ur dnevno, ob nedeljah pa po osem ur. Nadure lahko kompenziramo ali pa nam jih plačajo kot redne ure. Domov hodimo dvakrat mesečno glede na opravljeno delo. Zdaj sem že skoraj dve leti na delu v Srbiji, pa me ne moti, da sem tako daleč od doma, saj sem utrjen terenec.« Svoje so povedali tudi pri investitorju, ki tudi nadzorujejo dela na objektu. Branko Raičevič, nadzorni organ je pohvalil Klimo, s katero, je dejal. Topilnica in rafinacija Bor (TIR) sodeluje že šest let. »Glede na to, da smo imeli problem z ventilacijo, smo iskali možnosti, kako bi čim bolj izboljšali delovne pogoje v proizvodnji elektrolize in zlatarne. Najboljše rešitve so ponu- Sejem mleka je izdelana na osnovi praktičnih izkušenj pranja molzišč s predhod ar» protitipi, vibracijsko nivojsko stikalo za agresivne medije, p Ijv '!rje'inatske ventile v nerjavni izvedbi za prehrambeno industrijo 50T^hrom pa je razstavil 1600 litrsko pinjo za maslo, avtocisterno z liže ^lranje mleka, ki je vgrajena na šasiji TAM-a Maribor ter črpalk Handard programa. -■"-nium pa je razsiavu ionu |jZe ž®’ranje mleka, ki je vgrajena uji standard programa. ud' M. 1 nja Pinja za maslo V|bracijsko stikalo Pralna naprava )St- '“Talka 'inženiring Avtobusna postaja • Mariborska avtobusna postaja ie nedvomno svojevrsten arhitektonski podvig. Nedvomno pade voči vsakemu mimoidočemu. Ko s' človek objekt pobliže ogleda. v>di, da se v njem prepleta vrsta instalacijah le nizkonapetostni razvod, ki ga dela ptujski Eko in celotne strojne instalacije, ki jih izvaja Montaža. Vrednost sklenjene pogodbe je bila okrog 600 milijonov dinarjev. To je vred- nost s prvega septembra lanskega leta. Vendar pri tej vrednosti ni ostalo, ker se le-ta spreminja s cenami materialov in storitev. V pogodbi tudi niso zajeti lokali in dela v njih, ki jih sproti prodajajo. Od znotraj Sicer pa, kot pravi inž. Franc Veselko, so dela na postaji specifična in zahtevna tako po opremi kot izvedbi. aja od zunaj , ki so pač potrebni za zahteven podvig, kot je maska avtobusna postaja, e na to, da so dela v Mari- da bo >vCi Orgelski kompleks iflf'i>0rto je bilo pričakovati, ik ^di IMF dobil svoj kos pogače. .e!aje pridobil mariborski inže-až' lr'ng, ki je ponujal celotne elek-c.-'s°in strojne instalacije. Vendar ’ 1 j°’ kpt je povedal Franc Veselko Inženiringa, dobili pri elektro Štipendisti Vsako jutro ista pesem Lahko si vprašan slovenščino. Profesor je strog in snov dolgočasna. Tudi če se naučiš, ne dobiš več kot kakšno borno majavo trojko. Grozi ti matematika! Le komu se zdijo enačbe, pa premice, pa grafikoni, pa koti zanimivi? In navsezadnje je svetovno znana resnica, da se je nezanimivo snov sila težko naučiti. O geografiji, STM-ju, francoščini, itd.,-raje ne bi razpravljala. Nasploh je učenje neprijetna zadeva. In zato se nemalokrat zbudimo s strašno bolečino v glavi, ki oznanja nov dan - poln učenja in spraševanja (gul!). Vendar pa se šolniki enkrat na leto le spomnijo nečesa dobrega. Pri tem nikakor ne mislim šolskih plesov, športnih dni in proslav, ki pa navsezadnje tudi niso slabe stvari. Ko tako z bolečo glavo, opotekajoč se s podplutimi očmi stopaš po šolskem labirintu do prve učilnice, ti pade v oči na oglasni deski pribit listek. Navadno je to zanikrn papirček, na katerem je napisano »Delovna praksa«. Verjeli ali ne »v takih trenutkih postane svet lepši. In če ob »Delovni praksi« opaziš še oznako svojega razreda in nekje nižje nečitljivo izpisano svoje ime, postanejo očke bistrejše in matematik, ki z ubijalskim pogledom pridrvi mimo tebe, najboljši profesor na svetu. Potem postaneš pozoren. Zaskrbi te, le kam so te tisti fevdniki z vrha šole vtaknili. Pred oglasno desko se postaviš v pozor in bereš. Tega tja__ubožca. Tisto tam____revico. V IMP... Napetost narašča in še preden prebereš do konca pomisliš, da se ti je zgodila strašna krivica, če te tudi tokrat ne bodo namestili v IMP. Navsezadnje si tam že skoraj »stalni«. Veš, katero šte- vilko čevljev nosi tovarišica Tanja v tretjem nadstropju in kaj najraje je Špelin Mihec za kosilo. Poleg tega si bil tam lani, pa predlani in v šolo hodiš mimo. Tore"j res ni pravično, če te tudi tokrat ne dajo v IMP. Sicer pa, ali je sploh kdo v razredu, na šoli in navsezadnje na svetu primernejši za delovno prakso v IMP-ju kot ravno...? Tokrat ta monolog prekine sošolka, ki pravi: »Ali vidiš, v IMP so naju dali!« Če si jo prej hotel klofutniti, ker je prekinila vzvišeno samoh-valnico, ji sedaj poljubljaš nos in lica in čelo in vrat in... V IMP, v IMP, v IMP! Najraje bi tudi tov. Mencinovo,* obsul s poljubi in jo povabil na pivo v Penzion, pa tega ne storiš, kajti s tem bi v najboljšem primeru pokasiral ukor. Tokrat pa je pomembno samo to in povsem samo to, da so ti najlepši, najbistrejši in najboljši ljudje, ki vladajo šoli, dali v IMP. Potem dobiš noge, lahke kot peresca. Na krilih sreče poletiš kot Apolon v razred, objameš sošolca, ki si ga včeraj ozmerjal z »zagamanim konjem« in poješ hvalnico neznanemu geniju, ki si je omislil delovno prakso. Počasi se razred napolni z mladimi bodočimi intelektualci, sijočimi od sreče, prekipevajočimi od veselja. Pozabiš na svet in misliš na to, da boš zopet tam - med svojimi. Pozdravljen - IMP! * organizator proizvodnega dela v šolskem centru. Srednje šole usmerjenega izobraževanja, Ivančna gorica Simona in Minka, učenki 3. letnika šolskega centra, srednje šole usmerjenega izobraževanja, družboslovne usmeritve, Ivančna gorica Livar Uči se, da boš znal delati... Usmerjeno izobraževanje je uvedlo proizvodno delo in delovno prakso izhajajoč iz proiz-vodno-tehničnega področja, ki ga sestavljata predmeta osnove tehnike in proizvodnje. Proizvodno delo in deloma praksa sta bistveni sestavini skupne vzgoj-noizobraževalne osnove in vseh programov srednjega usmerjenega izobraževanja. Ves mladi rod naj bi od blizu in z lastnim delom spoznal, kako se ustvarjajo dobrine in se služi kruh, kako potekajo proizvodni in delovni procesi v posameznih panogah in dejavnostih, kako delavci samoupravljajo. Ob prvih delovnih izkušnjah si učenci pridobijo še nekaj več: pravilen odnos do proizvodnega in drugega družbeno pomembnega dela, predvsem pa ljubezen do dela. Toda ob vsem tem moramo imeti delavci v sebi toliko samokritike, da bo iz nas spuhtela malomeščanska miselnost, kakor so nekoč nam vcepljali v glavo »uči se, da ti ne bo treba delati«, obenem pa mora prodreti spoznanje, ki ga lahko ponazorim z geslom: UČI SE, DA BOŠ ZNAL DELATI, DA BOŠ PRI DELU USPEŠEN IN V DELU NAŠEL OSEBNO ZADOVOLJSTVO. V delovni organizaciji Livar v Ivančni gorici to geslo počasi prodira v zavest delavcev, saj imamo za »poslanstvo« inštruk-torstva usposobljenih 27 delavcev, ki so v šolskem letu 86/87 podajali in prenašali svoje znanje in izkušnje na 90 mladih učencev, z drugimi besedami so v tem šolskem letu kar 11.300 ur oblikovali 90 mladih osebnosti in jih pripravljali za poklic. Od teh učencev je bilo 80 odstotkov naših štipendistov, na katere smo bili še posebno pozorni, saj so opravljali delo v tisti temeljni organizaciji združenega dela, ki jih štipendira, višji letniki pa so opravljali delo v oddelkih, v katerih bodo opravljali delo po končanem šolanju oziroma, ko bodo združili delo v DO Livar. Kako pa mladi razmišljajo o delu in o soočanju z združenim delom pa naj presodi bralec sam. Menim, da se tudi na tem področju kažejo velika odstopanja teorije od prakse, tako kot v našem samoupravno - »idealističnem« - sistemu. Majda Može Naš portret Nekoč in sedaj Z zvestobo so obdaijeni le redki ljudje. Med tistimi je tudi Elektro-monteijev vodja operativne izvedbe del Ciril Martinc, ki se je pred nedavnim upokojil. Poiskali smo ga, da nam zdaj, ko ga čas ne priganja tako zelo kot nekoč, kaj pove o svojem dolgoletnem delu v IMP-ju. Pa seje rad odzval in je prišel kar k nam v uredništvo Glasnika. Kdaj in kaj ste začeli delati v IMP-ju? »Začel sem delati leta 1953 v Elektrosignalu. Najprej sem bil pol leta na montaži, potem sem bil v tehničnem oddelku kalku-lant za obračunavanje norm in prodajo storitev. Delovna mesta so se menjavala. Samostojni oddelek kalkulacij in prodaje je postal že pri združitvi Toplovoda in Elektrosigiiala. Delal sem v glavnem v operativnem oddelku montažne dejavnosti. Bil sem vse do pomočnika tehničnega direktorja. Potem so bili vodi operativne izvedbe, ko je bilo že več vodij izvedbe.« Ali je bilo v tistih časih dovolj dela? Kako je bilo s konkurenco? »V letih 1956 in 1957 je bilo del malo, tako kot sedaj. Je pa že obstajala konkurenca. Konkurirali smo si v glavnem s Toplovodom, zunaj ljubljanskega območja pa z mariborskim Elektro, s celjskim Elektrosignalom, v Ljubljani pa tudi s Pečnikarjem, ki je tudi prevzemal večja dela.« Na katerih gradbiščih ste delali? »Delali smo v Ljubljani in zunaj nje. Naša gradbišča so bile Železarne Jesenice, Papirnica Krško - sedanji Djuro Salaj. Prisotni smo bili na novomeškem območju, v Beli krajini. Veliko smo delalil v tekstilni industriji. To so bili objekti Makedonka Špik, Tekstilna industrija Djako-vica. Bombažna predilnica Tržič, Predilnica Ajdovščina, v Ljubljani pa Tovarna dekorativnih tkanin. Pletenina Ljubljana. Precej del smo opravljali za Strojne tovarne Trbovlje - to so bile predvsem separacije v rudnikih: Banoviči, Rudnik rjavega premoga Kočevje, Rudnik Kreka in drugi. Sčasoma smo začeli zgubljati gradbišča zunaj Slovenije, ko so druge republike ustanavljale svoja montažna podjetja in se je tako začel trg za nas zapirati. V zadnjem času so bile montaže bolj redke, kar je bilo predvsem odvisno od tega, kdo oddaja dela. Če smo bili kooperanti kakšne firme iz Slovenije, smo delo laže dobili. Zlasti smo pridobivali dela na vodovodih, kjer jaz nisem sodeloval, pač pa drugi sodelavci, ki so bili specialisti za tovrstna dela.« Kakšna je bila kvaliteta materiala in opreme, ki ste jo vgrajevali na objektih? Kakšni so bili pogoji dela na gradbiščih? »Material je bil po kvaliteti slabši, kot je sedaj. Zaščitne opreme je bilo manj, kot jo je sedaj. Tehničnih pripomočkov. Črpalke Obnovitev zaključena Gradbena dela pri adaptaciji proizvodne hale tozda Črpalke so v glavnem že zaključena. Do zaključka gradnje, ki je predviden konec novembra, bodo uredili še zelenice in novo ponikovalnico meteornih voda. kot so boljša orodja, vibracijski stroji, še ni bilo. Manj je bilo na razpolago opreme, ker še ni bilo uvoza. Delali smo v glavnem z domačim orodjem. Na gradbišča smo potovali z vlakom. Firma je imela sprva samo dva manjša tovornjaka in en osebni avtomobil. Monterji so stanovali Ciril Martinc tako kot sedaj, v hotelih ali pri zasebnikih. Hrano so si preskrbeli sami, saj firma tedaj še ni imela organizirane tople prehrane. Za delo na terenu so monterji že tedaj prejemali terenski dodatek. V glavnem so bili tisti časi za delavce boljši, kot so danes, ker so bili stroški na terenu manjši, terenski dodatki pa boljši.« Kdaj ste začeli odhajati na gradbišča v tujino in katera so bila prva gradbišča? »Okoli leta 1960 je šlo 15 Elek-trosignalovih monterjev za nekaj let v Miinchen k firmi Siemens na specializacijo, oziroma je ta firma potrebovala v svojih tovarnah, kjer so bili preizkuševalni laboratoriji in montaža, tako kvalificirane delavce, kot so monterji.« Ali ste bili tudi družbeno politično dejavni? »Sodeloval sem v upravnem odboru, v raznih komisijah, v delavskem svetu. Zunaj firme pa sem bil predsednik sveta Krajevne skupnosti Škofljica, pa v gradbenem odboru krajevne skupnosti in štiri leta član mestne skupščine Ljubljana.« S čim pa se sedaj ukvarjate, ko ste se upokojili, saj navajeni trdega dela, gotovo ne mirujete? »Ukvarjam se z vrtičkarstvom, v glavnem pa s sadjarstvom. Imam približno sto dreves: jablan, hrušk - to je mešan mlad nasad. Delno pa se včasih posvečam vnučkom. Za prehod iz aktivnega dela v upokojensko življenje bom pa po potrebi sodeloval z IMP-jevim oddelkom za investicije.« M. P. Črpalke v novi podobi Zahvale Ob smrti mojega dragega moža Janeza se zahvaljujem delovni organizaciji Elektro-monter za darovano cvetje in poslovilne besede. Hkrati iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Mara Sluga Ob smrti mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem iz Tena za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Najlepša hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Marta Mihelič Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata Tena za darovano cvetje in izraze sožalja. Posebej se zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Janez Hren O smrti mojega očeta VIDE JOŽETA se zahvaljujem sodelavcem in OOS TOZD Marketing za darovano cvetje in izrečena sožalja. Jasna VIDE NOVEMBER 19| Fotoreportaža Neznano - letos! Neznano - kako skrivnostno in obenem vabljivo zveni ta beseda. Že od nekdaj ljudje težimo k odkrivanju neznanega, nam nepoznanega. Pri tem uporabimo vse svoje sposobnosti in sredstva, kajti biti odkritelj nečesa novega le ni kar tako. Mogoče imajo tudi člani PD IMP žilico po odkrivanju neznanih krajev in naravnih lepot. To se pokaže na vsakoletnem izletu v Neznano. Tudi letos je bila udeležba zelo številčna, taka je le še na Triglavu in seveda na Občnem zboru. Letošnji izlet v Neznano je bil organiziran z vlakom in že ta sprememba v primerjavi z dosedanjimi izleti v Neznano je bila nekaj novega. Možnosti za smeri po železnici je precej manj, toda tudi to ni veliko pomagalo pri odkritju našega cilja. Z zvrhano mero dobre volje smo se spravili na vlak, ki je ob taki množici zgledal kot naš in se odpeljali ob Savi proti vzhodu. Takoj so začela padati vprašanja za izpolnitev nagradnega vprašalnika; kam gremo, kako visoko je to, koliko hoje bo, se da priti do cilja z avtom, bo postrežba v redu. Seveda je potrebno udeležencem pri- pride se lahko tudi z avtom - ampak planinci vendar hodimo peš, hrane in pijače, bo za vse dovolj, visoko pa mora biti, da se sploh kam vidi. Vprašalnike smo kmalu pobrali, kajti bližala se je izstopna postaja. »Na naslednji postaji izstopimo vsi,« se je glasilo obvestilo in že smo se ustavili na železniški postaji Sava, ki je izhodišče za Zasavsko goro. Smeh in samokritika je prišla do polnega izraza, kajti nihče se ni spomnil, da bi odgovoril na vprašanje o cilju: Zasavska gora. Megleno in mokro jutro ni bilo ravno prijetno, zato smo kar kmalu ubrali pot pod noge. Vlage v zraku je bilo res polno, kajti dodobra smo se oznojili, pa tudi sam začetek poti proti vasi Tirna je precej strm. Toda z vsakim pridobljenim metrom se je megla redčila in v vasi Rovišče pod Zasavsko goro je že sijalo toplo jesensko sonce na kristalno čistem, jesensko temno modrem nebu. Nad vasjo so se nekateri najpočasnejši lahko nekoliko podprli ali s sladkim ali pa s tekočim, do koče na Zasavski gori pa je bilo le še lučaj ali dva. Tisti najhitrejši so se že porazgubili po okolici, ko smo prišli zadnji. Pa nič ne de. ste, ki so se najbolj približali pravilnim odgovorom, kar je zopet pritegnilo pozornost udeležencev. Časi so pač taki, da je vsaka stvar, ki jo dobimo zastonj, dobrodošla, pa tudi, če je to le planinska karta ali knjiga iz planinske založbe. Ura je 12-kosilo je pripravljeno; kaj se sliši lep- šega ob praznih želodcih, pa še dišalo je tako vabljivo iz kuhinje, da se povabilu nismo mogli upirati. Po kosilu se prileže nekaj počitka, zato so se nekateri kar kmalu porazgubili po okolici in se nastavili božajočim sončnim žarkom. Ob dobri kapljici pa se nekateri kar niso mogli zadržati in merno pomagati. Pravi planinec bo to vedno storil. Odgovarjal sem vsevprek: Janče, Slivna, Vače, Kum, Lisca, hoje bo ravno prav za lep jesenski sprehod. časa smo imeli več kot dovolj. Do kosila je bilo še daleč, zato smo naredili inventuro v nahrbtnikih, saj prazna vreča ne stoji sama. Sledilo je žrebanje nagrad za ti- Prijateljstvo na tromeji PEČ! Jutro je napovedovalo lep dan, ko smo 11. 9. 1988 pred poslopjem sozda IMP Ljubljana vstopali v avtobus in se odpeljali na srečanje treh dežel. Razpoloženje je bilo že na začetku poti veselo, saj so planinci, kot je znano,veseli ljudje. Tudi planinci PD IMP Ljubljana so takšni, zato je z njimi prijetno potovati. Če razpoloženje popestri še harmonika Ivana, so to nepozabna doživetja. Avtobus se do Rateč ni ustavil, peljal je kot na tekmovanju. Nihče ni imel potrebe, da se ustavimo, ker je bilo v nahrbtnikih vse, kar smo trenutno potrebovali. V Ratečah smo izstopili in se takoj usmerili na gozdno pot, ki pelje proti cilju. Čeprav je celotno območje kot cona brez meje, se je vseeno potrebno izkazati, da si Jugoslovan in, da imaš dovoljenje za prestop v druge dežele. Začetek poti je narekoval nekakšen tempo hoje, pa se je kmalu začelo ustavljati. Toplo sonce, vzpon, nahrbtnik, vse to je bilo vzrok, da se je bilo potrebno razkomotiti, saj drugega merila za hlajenje ni. Pot se vzpenja enakomerno, pa vseeno so si nekateri poiskali v grmovju »leskovke«, da so laže premagovali strmino, ki je v z zadnjem delu poti kar občutna. Te strmine se lahko ognemo po daljši poti, ali kaj, ko pa se nam je mudilo, da ne bi česa zamudili. Navadno je bila osrednja točka treh dežel, okoli enajste ure, zato smo hiteli, da ne bi zamudili uradnega dela. Dan se je prevesil že v drugo polovico, ko smo ugotovili, da uradnega dela srečanja ne bo, zato smo pogledali, kaj delajo italijanski in avstrijski sosedje. Zanimal nas je jedilnik in cenik. Avstrijci so kot nacionalno jed prodajali golaž, pijača pa je bila kot ponavadi pivo. Vse je bilo dobro zasoljeno, zato smo le opazovali razpoloženje ljudi, ki so plesali in se zabavali. Tudi na italijanski strani nas je najbolj zanimal jedilnik in cene. Kar verjeti nismo mogli in smo bili prepričani, daje ena ničla preveč napisana pri ceni njihove nacionalne jedi. Ena porcija pašta šute (ne velika) je stala en stari milijon dinarjev. Pijača pa je imela tudi temu primerno ceno. Rekli smo: »Ljubo doma, kdor ga ima« in smo jo mahnili na domači štant. Dišalo je po ražnju, da se ni bilo mogoče odreči dobrotam. Zakaj pa bi se jim odpovedovali, ko pa smo doma dobili dve porciji za isti denar. Na slovenskem prostoru se je trlo ljudi, vsi so hoteli uživati v dobri kuhinji in pijači. Za dobro voljo pa je skrbel kvintet z narodno zabavno glasobo, ki je bil neutrudljiv. Tako je deveti pohod, ki gaje organiziral skupen odbor turističnih društev Trbiža, Podkloštra, Rateč in Kranjske gore, dobro uspel. V prijateljskem vzdušju so se udeleženci srečanja, ki so slovanskega, germanskega in romanskega porekla razšli. Spomenik. ki označuje vsa tri plemena, pa bo vse leto sameval na vrhu gore Peč. Zdravko Nastran Obvestila PD IMP Pohodi v decembru 1988 PD IMP Ljubljana Na prvi zimski pohod v letu 88/89 se bodo planinci PD IMP Ljubljana odpravili v nedeljo 11.12.1988 z vlakom do Litije. Zbirališče bo pred železniško postajo pod uro ob 6. uri. Vlak bo odpeljal ob 6. uri 30 min. s perona 8. Karte kupite pravočasno! Vse hoje, ki pa ni zahtevna, bo 4 do 5 ur. Vodja bo Robert Kastelic. Drugi zimski pohod bo v nedeljo 18. 12. 1988 ha Javornik nad Črnim vrhom. Odhod avtobusa v Idrijo bo s perona 13 ob 6.15. Prestopili bomo v Hotederšici. Na Javorniku so navadno zimske razmere, zato bodite primerno opremljeni. Vodja bo Robert Kastelic. Zdravko Nastran že se je oglasila pesem. Čas je vse prehitro minil in že smo se odpravili v dolino, tokrat po drugi poti preko vasi Leše na postajo Sava. Lep jesenski izlet za zaključek sezone, le da bi bili tudi drugi izleti nekoliko številčnejši. Janez Seliškar Aforizmi SVETOVNI TRG Ob prenekateri naši vozno-uvozni kupčiji me spr« leti sum, da pri nas nikakor nlj manjka ljudi, ki mislijo, da je svetovni trg podoben bolj' šemu. pravijo LAŽ IMA NOGE Laž ima, kot kratke noge. Jih pa zato skuša premikat1 čim hitreje. DINAR Dinar nam krepijo v glavnem samo še ničle. IM Ge Ser LITERATURA Kako naj snov za literatur1'! jemljemo iz življenja, ko pa je' to čedalje dražje?! GOVORI Nekateri so prav zada' voljni, da imajo lahko velik« govore. I 1 Drugi pa prav tako zad«' Na voljni, da jih le-tem lahko p'- Sei šejo. »ni IM NEVOŠČLJIVOST Prav hudemu nevoščljive« zagreni življenje že to, če ka: ^ teri njegovih sosedov umre »1 ' najlepših letih«. j (jQ kr: KRUH IN SMETI Čeprav je kruh že kar p°' šteno drag, me še zmeren1 manj gane, če ga vidim v sme; teh, kakor pa smeti v kruhu. DOHODEK Tudi za čistim dohodkom s lahko kdaj skrivajo umazat roke. NAGRADNA KRIŽANKA PRAVILNA REŠITEV nagradne križanke v oktobrski številki Glasnika IMP: komplet, amarant, retina, Ciril, Kt, zmes, Amor, Lira, Sana, spora, stroj, mob. vešča, rženka, Kajn, Dickens, Le, OR, polk, Kasparov, OV. Alma, Aveiro, vnuk. Kadmij, ričet. Neron. Akita. Irena. Za pravilne rešitve v oktobrski Številki so bili izžrebani: 1. Matjan DERMASTIJ A, Ten, Vojkova 58. Lj. (10.000din) 2. Ana HOČEVAR, DS Izip, Titova 37, Lj. (S.OOOdin) 3. Mirko ČOKO, Klima montaža, Kardeljeva ploščad, Lj. (7.000din) Nagradni natečaj: Pravilne rešitve pošljite na naslov: IMP Glasnik. Ljubljana. Likozarjeva 6 (Nagradna križanka). Rešitve pošljite do 8. decembra. Med izžrebance bomo razdelili tli nagrade v višini 25.000 dinarjev.