ISTO xvn.f STEV. 18 LIUBLlIMf PONEDELJEK, 23. JANUARJA 1956 Cena 10 din UtUi in tMa Cuoplsno-uuatalSko podjetje Slo«, pococovnie« Direktor: Rudi iuhulu — GUtsI in odgovorni urednik: Sergej VoSnjak — Za tisk odgovarja Franc Pleve« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S. telefon 23-522 do 23-52« — uprava Ljubljana, TomSlčeva S/n., telefon 23-522 do 23-52« — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica S, telefon £1-696, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-632 — Postni predaj 25 — Tek. r. 60-KB-5-Z-3SI — Mesečna naročnina 206 dinarjev POLOŽAJ V FRANCIJI PRED FAUROVO OSTAVKO Muo Cs Tnng sprejel nais Vsak vztrais uri svofcin W RK !■ ■M W mm m B mmm M ™ mm W » mm m danes sprejel jugoslovanskega veleposlanika na Kitajskem Vla- Ljudski republikanci so ponovno ponudili voditeljema republikanske fronte narodiio zvezo n^Sfev^jug^si^jl0 vseh republikanskih strank — Prevladuje mnenje, da čaka vse francoske stranke težka od- Veleposlanik Popovič je na govomost, če bo sestavljena manjšinska vlada ob »spremenljivi večini« Pariz, 22. jan. (Tanjug) Dva dneva pred uradnim začet- dikali in vse njihovo delo kaže, ropsko integracijo ln reformo kem vladne krize je položaj še vedno popolnoma nejasen, da niso opustili namere po usta- volilnega zakona bi mogla re- Plenum izvršnega odbora ljudskega republikanskega gibanja noviivi ljudske fronte treh le- publ ihanska fronta dobiti pod- StTflllkfl UlbB KskOOIlOllO je na današnjem zasedanju ponovno pritisnil na republikan- vičarskih strank. Zato je še poro vsaj enega dela strank des- VOdl sko fronto, naj opusti misel na sestavo manjšinske vlade in vedno negotovo, če bodo komu- ne sredine. Toda kakor je tudi sprejme ponudbo za narodno zvezo vseh republikanskih nistd podprli republikansko fron- zamisel o »spremenljivi večini« strank«. Voditelja socialistov in radikalov Guy Mollet in Men-dčs-France sta na kratkem sestanku tik po objavi sklepa ljudske republikanske stranke zavrnila pritisk strank desne sredine in vnovič potrdila, da prevzameta odgovornost za sestavo manjšinske vlade. naj jo dobi pri obravnavanju doče manjšinske .vlade. Izvršni odbor ljudskih repu- stranka zavzela šele v debati o Vp,rašanja Alžira, velike social- Ko bodo prevzeli odgovornost ne probleme in ukinitev držav- za sestavo manjšinske vlade, ne subvencije za verske tista- bodo socialisti in radikali po-nove in šole. Za ostale točke stavili tudi vse ostale poslance Nemško opozorilo da Eden in Eisenhower ne bi pozabila na nemško vprašanje — Pričakujejo, da bo Eden sprožil tudi vprašanje sprejema pekinške vlade v Organizacijo združenih narodov Bonn, 22. jan. (AFP.) Zahodno-nemški veleposlanik v Londonu Von Herwarth je izročil danes britanskemu ministru za zunanje zadeve Selwinu Lloydu no^o za-hodnonemške vlade. V vladnih krogih izjavljajo, da je zahodno- New York, 22. jan. (Tanjug.) Napovedan Ederiov obisk je predmet številnih komentarjev ameriških časopisov, ki izražajo mnenje, da bo verjetno najbolj neprijetna zadeva, ki bi jo utegnil Eden sprožiti v Washing-tonu, sprejem pekinške vlade v Združene narode. V Washingto- _ „ _ ... Helsinki, 22. jan. (AFP.) Pri to v njeni zahtevi za homogeno ob podpori zdaj desnice zdaj le- nedavnih volitvah za člane vo- nemška vlada hotela z noto opa- vlado. Nekatere točke progra- vice videti stvarna, poglavitni lilnega telesa, ki naj bi izvolilo zonti ZDA m Veliko Britanijo, ma republikanske fronte se sko- problem je vendarle, kako do- Predsednika Enake republike, je da bi morala biti združitev Nem- nu upajo da Eden tega vprasa- raj ujemajo s komunističnimi, biti kakršnokoli večino za ce- ™ "la nP hn ’nreve5 ZlL« ..u. .. „ prednost. U M program w blikancev je imel sestanek sinoči in danes in poslušal referat generalnega sekretarja Si-moneta, ki je poudaril željo ljudskih republikancev po »trdni večinski vladi« in opozoril investituri nove vlade. Odgovor Mendesa-Francea in Guya Molieta na ta pritisk do- _ ___ kazuje, da se bo republikanska svojega programa, zlasti za ev- pred težko odgovornost, da bodo fronta glede na to vsaj za prvi čas usmerila k podpori komuni- >na nevarnost, k; bi grozila stične partije, ki ima najmoč- Francijd, če bo republikanska fronta v skupščin; sprejela podporo komunistov«. Končno stališče pa bo parlamentarna skupina ljudske republikanska nejšo parlamentarno skupino. Toda pravtako kot stranke desnega centra, tudi komunisti vztrajno poskušajo doseči izključno zvezo s socialisti in ra- z zavrnitvijo edino mogoče parlamentarne rešitve za sestavo vlade začelj dolgo obdobje novih Kairo, 22. jan. (AFP) Sudan- krjz in parlamentarne negoto- ski minister za zunanje zadeve vc>3tj. Sudan gre svoio pot NAM IL 0 KOREJSKEM VPRAŠANJU Pot k združitvi Z a ruk je izjavil na tiskovni konferenci. • da želi Sudan nadaljevati razgovore z Egiptom glede razdelitve voda reke Nil in najti primeren sporazum glede tega. Za sedaj pa ne odobrava egiptovskega načrta o zgraditvi velikega Asuanskega Tudi Horrimon kandidat Na vprašanje nekega novinar- Po izjavi severnokorejskega zunanjega mini ............. sira so glavni pogoji: umik tujih čet ter zbli- jfd- tezhb^ns0evrooskkT^ža°vr,°žje Estes Keffauer-žanje in sodelovanje obeh delov Koreje New York, 22. jan. (AFP.) Predsednik demokratske stranke za državo New York, Prender-gast, je sinoči sporočil, da bo guverner države New York Ave- rell Harriman verjetno v začetku tivna pa 57 mandatov. Ostale jeza, ker se mora najprej spo- marca objEvil sv0j0 kandidaturo mandate so dobili narodno repu- » F.ffiTvtnm Slede raz- 2a predsednika ŽDA. Doslej so biikanska unija (56), švedski libe- sporočili kandidaturo od demo- ralci (20) in finska liberalna Urho Kettonnen stranka je dobila 72, konserva- razumeti z Egiptom glede razdelitve voda, kratov samo Adlay Stevenson in stranka (7). Skupno je bilo izvoljenih 300 članov volilnega telesa. Eden — Eisenhower. Razen tega domnevajo, da je bila izročena nota tudi spričo bližnjega obiska sovjetskih voditeljev v Veliki Britaniji. Obsedno stanje v Braziliji podaljšano Rio de Janeiro, 22. jan. (Reuter.)' Po ukazu, ki ga je včeraj podpisal vršilec dolžnosti predsednika Brazilije Nereu Ramos, bodo obsedno stanje v Braziliji podaljšali še za 30 dni. Prejšnji teden je Ramos izjavil, da zahtevajo oborožene sile podaljšanje obsednega stanja »spričo tega. ker se še vedno čuti subverzivni vpliv«. Obsedno stanje so bili uvedli v Braziliji 25. novembra, da bi novo izvoljenemu predsedniku Kubitschku omogočili prevzeti dolžnosti v normalnih razmerah. Pjongjang, 22. jan. (Nova Kitajska.) Severnokorejski minister za zunanje zadeve Nam II je izjavil v intervjuju, ki ga je dal obiskali Severno Korejo. Menim, je dejal Nam II, da so dane vse možnosti za prisrčne zveze in sodelovanje v smislu ureditve nekemu britanskemu novinarju, praktičnih vprašanj med Sever- ria bo na Koreji mogoč trajen mir samo, če se iz Koreje umaknejo vse tuje čete in bi našli končno miroljubno rešitev korejskega vprašanja. Nam II je dejal, da ves korejski narod želi čimprej združitev Koreje in da se severnokorejska viaaa na vso moč trudi, da bi to dosegla. Govoreč dalje o tem vprašanju, je \ no in Južno Korejo. Glede dela nevtralne komisije za premirje je Nam II na koncu dejal, da je njeno delovanje nujno potrebno tako dolgo, dokler obstoja sporazum o premirju. .... .. - Sestanek Ču En Laj - U Nu Rangim. 22. jan. (AFP.) Uradno so sporočili, da se bosta predsednik burmanske vlade U Nu in predsednik kitajske vlade Cu En Laj 7. in 8. februarja sešla v Lveji na meji med Burmo In Hunanom. Na sestanku bosta baje razpravljala o trgovinskih zvezah med državama po novi cesti, ki veže Sinlumkabo in Lvejo. Zaruk odgovoril: »Sudanska vojaška misija je odpotovala v Veliko Britanijo, Francijo in Češkoslovaško. Druga misija je bila poslana v Indijo in Pakistan. O poročilih komisij sedaj razprav-lj amo«. Uspeh v Tuniziji lahko koristi Alžiru Tunissv 22. jan. (Reuter.) Generalni sekretar Neodesturja Behi Ladgam -je. izjavil včeraj, da je njegova stranka solidarna z gibanjem za osvoboditev Severne Afrike, posebno pa z alžirskimi nacionalisti. Na zasedanju pokrajinskega sveta stranke je Ladgam dejal, da je glavni smoter Neodesturja še vedno popolna neodvisnost Tunizije. Najboljši način, kako Tunizija lahko pomaga Alžiru je, da se uspešno izvede notranja samouprava, ki jo imenuje »eksperiment«. PRIPRAVE ZA RAZGOVORE 0 POSARJU V Bonna se zavedajo težav Sorski predstavniki zahtevajo poleg priključitve k Zah. Nemčiji tudi vrnitev gospodarskih kapacitet zvezni republiki — Fo njihovi želji naj bi Bonn dobil tudi posarske glasove v evropski posvetovalni JL skupščini — Računajo, da v Parizu.ne bodo privolili na to Bonn 22 5an (Tanjug.) Po po- utegnila biti predmet razgovorov. 6edaj v skupščini 18 glasov (od svetovanj fzastopSkfposarfke Iz dobro poučenih virov *'ft je vlade, koalicijskih strank ter go- zvedelo, da so sarski predstav-spodarstveniki so se v Bonnu za- niki med razgovori v Bonnu iz-čele priprave za pogajanja s razili zahtevo, naj bi na franco-Francijo o rešitvi posarskega sko-nemških pogajanjih ne go-vprašanja. Vlada je ustanovila vorili samo o politični ^užitvi poseben odbor zastopnikov mi- področja z Nemčijo, pač pa tudi nistrstva za zunanje zadeve, ministrstva za vsenemška vpraša- o vrnitvi njegovih gospodarskih kapacitet zvezni republiki. Za- predstavnike), prav toliko mest pa bo imela tudi delegacija Zahodne Nemčije. Na zahtevo vlade v Saarbriicknu naj bi njene tri glasove po priključitvi področja zvezni republiki dodali glasovom Zahodne Nemčije. S tem bi v razdelitvi mest med Zadrega nja in gospodarskih resorov, ki bo proučil vsa vprašanja, ki bi v Bell hiši stopniki Posarja so pri tem iz- Francijo in Zahodno^ Nemčijo razili pripravljenost, da se go- ' " ' * spodarska vprašanja rešujejo polagoma. Vladni odbor, ki je začel svoja proučevanja na podlagi razgovorov med zastopniki Bonna in Saarbriiekna, bodo razmislili o nastalo razmerje 21:15 v korist Nemcev, na kar pa Pariz, kakor računajo z gotovostjo, ni pripravljen privoliti. Zato bo bonska vlada verjetno sprejela stališče Pinaya, naj bi v primeru vrnitve Posarja Nemčiji razmer- Nam II Nam II dejal, da je združitev odvisna od zbližanja in sodelovanja Južne in Severne Koreje ter od vseh prizadetih držav. Treba je utreti pot za zbližan j e med obema deloma Koreje. Severnokorejska vlada bo dala jamstvo za varnost in delovanje vseh pripadnikov Južne Koreje, ki bi Pojasnilo zunanjega ministrstva k Luceovi iz javi ■— Eisenhower poklical na razgovor senatorja Georga, ki je izjavil, da bi bile koristne »pametne spremembe« v zunanji politiki Washington, 22. jan. (Reuter.) ” ”manip nadeve niti kdo kratov na Dullesa. Prav zaradi možnosti zamenjave sedanjih je francoskih in nemških glasov konvencij, ki povezujejo Posar- v posvetovalni skupščini ostalo je s Francijo, ter o položaju tega še'naprej 18 proti 18. področja v razmerju do evrop- goreče«, da pa se bo verjetno odločneje zavzemal za olajšanje trgovinske zamenjave s Kitajsko. »New Yerk Herald Tribune« piše, da bodo razgovori usmerjeni na razmere na Srednjem vzhodu. Zahod mora še naprej »previdno oboroževati Izrael«, da ne bi »trpelo ravnovesje sil med . njim in arabskimi državami«. Ta časopis meni, da so med ZDA in Veliko Britanijo razlike v pogledih na razna vprašanja. Namen sestanka je prav ta, da se izravnaj o razlike in začrta skupna pot v mednarodnih zadevah. »Pravda« o novem proračunu ZDA Moskva, 22. jan. (Tanjug) — Današnja »Pravda« graja Eisen-howerjev predlog novega proračuna ZDA in piše, da vladajoči washingtonski krogi ne žele opustiti dosedanje politike hladne vojne in oboroževalne tekme. Proračun ZDA nasprotuje ženevskemu d-hu, ker nalaga ameriškim državljanom nova davčna bremena, za socialne potrebe prebivalstva pa so določena le neznatna sredstva. Dejstvo, da sta dve tretjini proračunskih sredstev namenjeni za vojaške potrebe, .dokazuje po mnenju »Pravde«, da so nekateri ameriški krogi proti ureditvi najvažnejših sodobnih problemov — zmanjšanju oborožitve in prepovedi atomskega orožja. Arabska države in OZN Kairo, 22. jan. (AFP.) Generalni sekretar OZN Dag Hammar-skjold' je imel danes dopoldne daljši razgovor z generalnim sekretarjem Arabske lige Abdel Halek Hasuncm. Po sestanku je Hasuna izjavil, da sta govorila o Hammarskjoldovih predlogih za pomirjenje napetosti med Izraelom in arabskimi državami, o nerešenih problemih, ki so jih arabske države predložile OZN, o položaju v Severni Afriki in o načinu za boljše sodelovanje med arabskimi državami in OZN. premog in Zastopnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil včeraj, da ministrstvo ni vplivalo na glavnega urednika časopisa »Life« Henryja Lucea, naj da izjavo v zvezi z intervjujem ameriškega ministra za zunanje zadeve Fosterja Dullesa. Po njegovih besedah niti mini- Delavska ofenziva proti neofašističnemu gibanju Pierra Poujada — Velika zborovanja »Force Guvriere« proti utrjevanju Pariz, 22. jan. (Tanjug.) Francoska socialistična sindikalna organizacija »Force Ouvriere« je začela danes med delavci in državljani široko akcijo proti neofašističnemu gibanju Pierra Poujada. V skoraj vseh sindikalnih organizacijah te centrale so imeli danes velika zborovanja in Izredne sestanke, na kaetrih so sklenili, da bodo bojkotirali pripadnike Poujadove stranke in Elektrogospodarska skupnost Slovenije Poročilo o stanju dotoka na re-k-ah in indeks proizvodnje za 21. Januar 195-6. Sre dinji dnevni dotok metrih na sek.: Drava. Dravograd 116 (lami 132); Sava. Moste 9,5 (lami 9,7); Sava, Medvode 73.7 (lani 49,5); Soča. Dob-lar 108,1 (lani 56,9). Indeks proizvodnje v prmerjaivi • 1955. letocn 103. VREME Vremenska napoved za ponedeljek: Delno do zmerno oblačno vreme. V jugozahodni Sloveniji oblačno in zamegleno, vmes manjše kratkotrajne padavine. Naflolžje nočne temperature —4 lil +1, na Primorskem okrog 6, •ajviSje dnevne med 5 in 10. v W8hodnt Sloveniji do 14 stopinj «. Opoldne zmeren jugozahodnik. začeli boj fašizma. Na enem izmed največjih zborovanj je sinoči v govoril podpredsednik francoskega ekonomskega sveta Renč Richard, ki je opozoril na slabe strani francoskega davčnega sistema. Navedel je med drugim, da je štiri petine francoskih trgovcev prijavilo davčnim oblastem manjše dohodke kot jih imajo povprečno plačani delavci. Če to drži, je dejal Richard, je treba zapreti dosti trgovin, trgovce pa zaposliti v proizvodnji. Richard je med drugim dejal, da bodo pristaši Poujada, če bi v kub. se z vozovi napotili v prestolnico, naleteli na pariške delavce, ki jim bodo preprečili pc-hod v Pariz. Poujadova unija »za zaščito malih trgovcev in obrtnikov« je dobila na zadnjih volitvah 51 mandatov v skupščini in s tem presenetila politične voditelje, ki so podcenjevali vlogo te fašistične organizacije, ki zahteva sklicanje »stanovske skupščine« po zgledu Mussolinijeve fašistične korporacije. Iz Poujadovih govorov diha sovraštvo do židovstva in kolonialistično pojmovanje »obrambe pridobloemh pravic« v francoski Severni Afriki. ■ ster za zunanje zadeve niti kdo drugi v States departementu ni zahteval od Lucea, naj poda omenjeno izjavo. Predsednik zunanje-političnega odbora ameriškega senata Walter George je izjavil včeraj, da bi »pametne spremembe« v ameriški zunanji politiki utegnile biti koristne. Iz zunanje politike bi morali, kolikor je to mogoče »izločiti osebnosti«, V političnih krogih menijo, da je George s tem namigoval na državnega sekretarja Dullesa, čeprav ga v govoru ni naravnost omenil. Predsednik Eisenhower je za jutri povabil senatorja Georgea v Belo hišo na razgovor o zunanji politiki. Senator George se je bil doslej držal v kritiki Dullesove izjave »Na robu vojne« bolj ob strani in menijo, da ga Limoaesu ie Eisenhower povabil na raz- Praga, 22. jan. Kakor poroča govor, ker bi ga rad pridobil za to, da bi pomiril napade demo- strateške točke v Buenos Airesu. TELEGRAM 1 ske skupnosti za jeklo. ^ _______ Pravijo, da zahodnonemška tega ^razlaga j o zadnjo Georgeovo vlada *eM,. da bi na vsak način izjavo pred odhodom v Belo hišo našli rešitev, ki bi jo mogla kot namig ameriškemu predsed- prejeti tudi francoska stran, ker niku da njegov molk nikakor ne je o usodi Posarja tudi po za- agencija CTK, je ravnateljstvo pomeni da odobrava Dullesove vrnitvi statuta o evropeizaciji civilnega letalstva danes poslalo izjave.* tega področja mogoče odločiti biroju mednarodne organizacije samo po sporazumu med Bonnom civilnega letalstva brzojavko, v 'lfllrrlffi Karola ‘n Parizom. Zato je posebno po- kateri zahteva nujno posredova- a _. . zornost posvetila gospodarskim nje, da bi prenehalo spuščanje V Argentini vprašanjem, ki so imela tudi do- balonov z letaki »svobodne Ev- Buenos Aires, 22. jan. Reuter slej v usodi Posarja odločilno rope« nad Češkoslovaško. Te dni poroča, da so danes v Argentini vlogo. .... 50 bile v letalskem prometu res- prijeli skupino civilnih in voja- V bonskih političnih krogih ne ne motnje zaradi velikega šte-ških šefov, med njimi tudi biv- verjamejo, da bi mogfa biti spre- .vila takih balonov. Nočni letalski šega ministra v vladi generala 3 e ta zahteva Posarja Slede spre- promet v Češkoslovaški ne delu- Lonardija generala Juana Joseja membe položaja Francije in Za- je dva dneva. Uranga, češ da so pripravljali hodne Nemčije v posvetovalni .vs.mU Praha« zaroto proti sedanji vladi. Zve- skupščini evropske skupnosti za p J® delo se je, da je Uranga pri- premog in jeklo. Francija ima «° baloni naponjeni z vnetljivim pravljal upor garnizije v Buenos Airesu. Udar naj bi bili Izvedli včeraj, pa 60 bili voditelji prej prijeti. Sinoči so oborožene straže varovale poslopje vlade, ministrstvo vojske in druge važne Leteči propagandni baloni ustalili letalski promet plinom. Včasih Imajo premer 15 metrov in so napravljeni iz prozorne tvarine, tako da jih je težko opaziti. Tudi danes so zapazili v višini 400 m več balonov. NIKOZIJA, 22. jan. — Iz neke angleške gimnazije so včeraj iz. ključil; nad 50 grških študentov, ki prejšnji dan niso prišli v šolo, s čimer so hoteli protestirati proti izključitvi njihovega sošolca, ki je hil aretiran zaradi pisanja protlbritanskih letakov. LIZBONA, 22. jan. — Predsed. nlk Brazilije Juscelino Kubit-schek je danes dopoldne prispel v Lizbono na uradni obisk Portugalski. STOCKHOLM, 22. jan. — Zastopnik švedskega ministrstva za zunanje zadeve je danes izjavil, da bo Švedska ustavila nadaljni zvoz eksploziva v Egipt. Dejal je, da so ta sklep sprejeli zaradi nenehnih incidentov na izrael-sko-egiptovski meji. JERUZALEM, 22. jan. — Po včerajšnjih študentskih demon, strac jah so jordanske oblasti zaprle vse šole v jordanskem delu Jeruzalema. Študenti so zahtevali spustitev učiteljev in študentov,, ki so bili aretiran' zaradi sodelovanja pri demonstracijah prot - Bagdadskemu paktu. Iz Amana so pripeljali v Jeruzalem vojaške okrepitve, če bi prišlo do novih demonstracij. London, 22. jan. — Izvoz vojnih presežkov iz Velike Britanije bo 24. januarja glavni predmet debate v Spodnjem domu. Slavna govornika v tej debati bosta voditelj laburlstčne opozicije Hugh Gaitskell in Alfred Eobcns, ki se pravkar vrača « Srednjega vzhoda. NIKOZIJA, 22. jan. — Na oto. ku Cipru sta bili sinoči dve eks-plozji. V Limuolu M vrgli bombo na avtomobil vojaške patrulje, vendar žrtev ni bilo. V Famagustl pa je bil zaradi eks. plozije bombe prekinjen dotok vode v neko vojaško taborišče. Britanske čete so kimi operac jami v grških četrtih Nikozije in Famaguste. obkolili so grške mestne četrti in preiskali vse ljudi, k' so bili v njih ter zaplenUi vsa transport, na sredstva. STOCKHOLM, Z2. jan. Na Juž-n tn jugozahodni obali Švedske je včer-ij besnel hud viharl V Malmoju je vihar prizadejal znatno materialno škodo in je bilo ranjenih tudi več ljudi. V He.singborgu Je zid, ki se je zrušil zarad viharja ubil nekega delavca. V pristanišču Malmo Je burja dvignila avto s pomola In ga vrgla v morje. Šolski odbori ne dobijo pomoči Letna skupščina Združenja profesorjev in učiteljev Ljubljana, 22. jan. Letna skup- uspešno delal v reformirani šoli. ščina sklenila, da se bodo člani ščina združenja učiteljev in pro- Zaradi tega je predlagalo usta- združenja izpopolnjevali v spo-fesorjev, ki je bila včeraj in novitev pedagoškega centra, ki znavanju vseh naših družbenih danes, je posvetila prvi dan svo- bi imel nalogo posredovati uči- in ekonomskih problemov, jega dela šolski reformi in druž- teljstvu napredna pedagoška spo- Kar zadeva družbeno upravlja-benemu upravljanju v šolah, znavanja in ga usposabljati za nje v šolah pa je skupščina ugo-Uvodoma je Vlado Majhen pre- nosilca napredne pedagoške kul- tovila, da je to doslej imelo prest » ». -»* da val o šolski reformi, s čemer turne miselnosti na svojih šolah mai0 pomoči od družbe. Saj ne začele z rveiL je seznanil delegate o temeljnih in med ljudstvom. Tak pedago- poznamo niti enega primera, da teoretičnih osnovah šolske re- center je bil tudi ustanovljen bi na primer Socialistična zveza forme. lansko jesen in dela pod zelo ali katera koli druga organiza- težkimi materialnimi pogoji. Ima cija, ki je svoje člane volila v Pri razpravah o reformi naše- le -eno samo učilnico, ki ni soxske odbore, od teh zahtevala ga šolstva je združenje učiteljev opremljena s potrebnimi sodob- poročila o njihovem delu in se zavzelo odločno stališče o potrebi nimi učili. Prav tako je bila zanimala za probleme in težave zgraditve enotne obvezne šole in ustanovljena tudi komisija za s tem dalo močno podporo vsem, proučevanje šolstva, ki je bila ob ki so študirali naš šolski sistem koncu lanskega leta preimenova-in pripravljali prve predloge za na v zavod za proučevanje Zvezno skupščino. Združenje }' šolstva. hkrati izvedlo akcijo, da se Skupščina je .ugotovila, da o ustvarijo temeljni pogoji za re- reformi šolstva razpravlja le šolskih odborov. Tudi Libija bo nevtralna formo obvezne šole. Pri tem je ozek krog prosvetnih delavcev in zavzelo stališče, da je eno izmed le nekateri šolski odbori ter da new tork, 22. jan. — Tu Je najvažnejših izhodišč pri obrav- je treba o tem važnem vprašanju fn SveUsko” o* še'"tesnejšem1 so?* navi šolske reforme vprašanje razpravljati v širši javnosti, lovanju v borbi proti raku. Spo- učiteljskega kadra. Pretežni del Da bodo prosvetni delavci na-razum predvideva izmenjavo učiteljstva pri svojem šolanju ni čela šolske reforme tudi pravil-strokovnjakov, k' bodo prouče- ddbil dovolj strokovne in splošne no tolmačili in jo. začeli posto- valj metode v borbi proti tej bo. . 1 Berna, 22. jan. (AP) Na prvem zasedanju libijskega parlamenta je kralj . Idris dejal • v prestolnem govoru, da se Libija ne bo pridružila nobenemu bloku. . Kralj predlaga ustanovitev kronskega sveta, ki bi vodil državo v primeru kraljeve smrti. O tem svetu bo sklepa) libijski izobrazbe, a katero bi lahko potna tudi uveljavljati, je skup- parlament 24. januarja. r S rti. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. la - 23. januarja ibsb Izreden uspeh naše oceanske Svobodno plovba »Jugolinija« ni Izpolnila vseh prifiakovanf —. Preče) nesreč na morju v lanskem letu Lansko leto Je bilo za naše pomorsko gospodarstvo izredno pomembno. V tem času so bila Ustanovljena tri nova oceanska podjetja »Atlantska plovba« Dubrovnik, »Oceanska plovba« Kotor in »Tankersko podjetje« Zadar. tako da jih imamo skupaj z »Jugolinijo« na Rek; jn »Splošno plovbo« v Kopru zdaj pet. Prav tako je bila izvedena decentralizacija trgovske mornarice, kar je omogočalo na novo ustanovljenim podjetjem, da so začela z rednim poslovanjem. V domačih ladjedelnicah je naročenih deset tankerjev po 10.000 ton nosilnosti. Štirje od teh bodo izročeni investitorju, to je » Jugoliniji«, še leto®. S temi tankerji bo okrepila »Jugolinija« svoj oslabljen plovni park za 40.000 ton. Na ta način bo v dobršni meri nadoknadila tistih 18 ladij srednje tonaže in dva tankerja, ki jih je morala pre- verao Ameriko so prepeljale 30 odstotkov tovora več in so imele za 29 odstotkov večji finančni uspeh kakor predlanskim, na progi s Severno Evropo 17 odstotkov več tovora in 14 odstotkov večji finančni uspeh, na sredozemski progi 25 odstotkov več tovora in 44 odstotkov večji finančni uspeh, na progi Dalj-nji Vzhod pa je bilo prav tako za 13 odstotkov več tovora in 100 odstotkov večji finančn: usipeh. Skupni rezultat vseh petih prog je znašal v tovoru 42 odstotkov, v finančnem uspehu pa 39 odstotkov več kakor leta 1954. V svobodni plovbi pa je imela »Jugolinija« drugačne rezultate Njene ladje. so presegle plan prevoza samo na progi s Severno Ameriko, predvsem zaradi izrednega uvoza pšenice, do-čim na ostalih progah plana niso dosegle. Kljub temu pa je m Naša oceanska motorna ladja »Dubrovnik« dati ob priliki decentralizacije. V pomorskih krogih smatrajo, da bo »Jugolinija« z novimi velikimi ladjami, hitrejšimi in ekonomičneijšimi od starih, ki jih je predala drugim podjetjem, lahko prav tako uspešno in učinkovito delala kot prejšnje leto. Delo »Jugolinije« je namreč v zadnjih dvanajstih mesecih preseglo vsako pričakovanje, predvsem glede na promet, ki Sa je podjetje doseglo. Lani je znašal ta promet namreč okrog 12 milijonov dolarjev netto, kar znese povprečno milijon dolarjev na mesec. Tako so dohodki »Jug p linij e« presegli njen lastni plan za 26% ter so bili za 38% večji od dohodkov 1954. leta. »Jugolinija« je enotno oceansko podjetje. Lani je izvajala linijsko in svobodno poslovanje. Zaradj decentralizacije bo letos opravljala v glavnem linijsko službo, ostala oceanska podjetja pa svobodno. Linijska služba je namreč težja od svobodne. Kljub temu pa je imela »Jugolinija« lani večje uspehe v linijskem, kakor pa v svobodnem poslovanju. Njene linijske ladje so prepeljale okrog 60 odstotkov domačega tovora in 40 odstotkov tujega. Na liniji s Se- zaradi povišanih vozarin finančni uspeh tudi tu za 25% večji, kakor leta 1954. Ta relativen uspeh v svobodnem prevozu (ne oziraje se na doseženi finančni uspeh) je službeno obrazložen z daljšimi relacijami, ki niso bile planirane tako, kakor so se med letom pojavljale. Vse kaže, da je prišlo do tega rezultata V • prevsem zato, ker ladje »Jugolinije« v svobodni plovbi niso bile prostomlnsko dovolj Izkoriščene. Potrebno je tudi poudariti, da je »Jugolinija« naše največje in v mednarodnem pomorskem življenju najbolje uvedeno oceansko podjetje. V njenem poslovanju. uspehih in neuspehih, se je doslej zrcalilo vse naše pomorsko gospodarstvo. Doslej so »Jugoliniji* čestokrat pripisovali monopolistične namene, kar pa bo zdaj za vselej odpadlo, saj se bodo letos razvila in okrepila ostala oceanska podjetja, in bo tako mogoče najbolje oceniti njen pomen z ozirom na njene izkušnje, k{ si jih je pridobila. kadre, s katerimi razpolaga in finančni uspeh, ki ga dosega. Lani je naše pomorstvo doživelo precej • nesrečnih primerov, skupno okrog sto. Najtežja nesreča je zadela našo vojno mornarico oziroma vso našo skupnost. Izgubili smo 26 mladih ljudi na minolovcu »M—305«, ki se je potopil v Senjekem kanalu. Druga nesreča je zadela podjetje »Jadroslobodina«, ki je v Egejskem morju pri otoku Amti-psaru izgubilo ladjo »Potok« 400 ton nosilnosti. Brodolom je bil brez čibveških žrtev. Nadaljnje nesreče so zadele podjetje »Jugolinijo«. Dve izmed najtežjih sta pretrpeli obe veliki oceanski ladji »Slovenija« in tanker »Lendava«. Prva je v megli trčila v neko drugo tujo ladjo v ameriških vodah. Trčenje je bilo brez človeških žrtev, pač pa je imelo za posledico veliko gmotno škodo. Prav tako je trčila v sredozemskem 'bazenu »Lendava«. Pri tem prav tako ni bilo človeških žrtev, pač pa velika gmotna škoda. Tri naše ladje so nasedle jn tudi r>ri teh nezgodah ni bilo človeških žrtev. Ostale nezgode, ki so lani spremljale naše ladiie in pomorščake. pa lahko prištejemo normalnim pojavom na morju. V. Mandeldč Zagrebiki Slovenci v Celja Celje, 22. jan. Pod okriljem okrajnega sveta »Svobod« in prosvetnih društev v Celju sta sinoči V veliki dvorani Narodnega doma gostovala msiU ter mešani pevski ebor zagrebških Slovencev, ki sa udejstvujejo v slovenskem prosvetnem društvu »Slovenski dom« v Zagrebu. Pred nastopom, pevskega zbora je zastopnik zagrebških Slovencev orisal delo in življenje Slovenčev v Zagrebu. V imenu okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev pa Je goste pozdravil Lado Lapajna. Čeprav repertoar slovenskih narodnih, umetnih ‘»i borbenih pesmi, ki sta jih izvajala oba zbora pod vodstvom Danila Daneva, ni bil zahtevnejši, se je gostujoči ansambel kljub temu predstavil s solidnim znanjem. M. B. Razstava Cela Partota v Beogradu Beograd, 22. jan. Včeraj je bila v Beogradu, v galeriji ULUS odprta razstava del slovenskega kiparja in slikarja Cela Pertota. Otvoritvi razstave je poleg ostalih prisostvoval tudi generalni je o programu proizvodnje premoga Beograd. 22. jan. Na zaključku dvodnevnega posvetovanja o programu proizvodnje premoga, ki mu Je prisostvoval tudi član zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, je Zveza rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov Jugoslavije danes izrazila stališče, da bi bilo potrebno domačo proizvodnjo premoga vsako od naslednjih let povečati za povprečno 1,400.000 ton, tako da bi bila ob koncu programa dosežena skupna proizvodnja okrog 28 milijonov ton. Z ozirom na sklepe posvetovanja bi bilo potrebno predvideno proizvodnjo doseči s povečanjem proizvodnosti ter z izboljšanjem organizacije dela v premogovnikih, nadalje z odstranjevanjem ozkih grl v-proizvodnji s pomočjo modernejših metod odkopavanja in sodobnejše mehanizacije, kakor tudi z razširitvijo sedanjih zmogljivosti tei z odpiranjem sekretar predsedniki republike, novih premogovnikov. Računa-dr. Jože Vilfan. jo, da bi to omogočilo proiz- UVELJAVLJANJE SODOBNE GEOGRAFIJE V ZNANOSTI IN ŠOLI Občni zbor slovenskega geografskega druitva Ljubljana, 22. jan. V navzočnosti geografov iz vse Slovenije so na današnjem občnem zboru Geografskega društva obravnavali dejavnost društva v preteklem letu. Le-ta se ne odraža le . v uveljavljanju geografske vede v znanosti in šoli, temveč tudi v povezanosti stroke s prakso. V razpravi o poročilu podpredsen.ika društva univ. prof. dr. Svetozarja Ilešiča so dali člani nekaj tehtnih predlogov za nadaljni razvoj društva in geografije pri nas. Ob zaključku so izvolili nov odbor s predsednikom akademikom univ. prof. dr. Antonom Melikom. Prof. Ilešič je v poročilu poudaril, da je v zadnjih dveh letih naredilo društvo velik korak naprej. Predvsem je pomembno sodelovanje z urbanisti pri regionalnem planiranju (n. pr. v Ljubljani in Pomurju), k čemer geografe vedno bolj pritegujejo oblastni organi in ustanove. Uspešno bodo lahko sodelovali tudi pri načrtovanju naselij, za kar pripravlja zakonski osnutek svet za urbanizem LRS. Društvo je sodelovalo tudi pri izpolnitvi predmetnika geografije za srednje šole, tako da je zagotovljen neokrnjen pouk geografije Jugoslavije v os- vodnjo, ki bi bila večja od ravni potreb industrije, prometa in široke potrošnje, predvidenih v razdobju do 1983. leta. V sklepih posvetovanja Je poudarjeno, da naša država razpolaga z zadostnimi zalogami premoga, kar predstavlja solidno podlago za vse podvige v krepitvi naše energetske bilance. Obenem poudarjajo, da bi bilo prihodnja leta potrebno spremljati razvoj proizvodnje premoga ter to proizvodnjo vsklajevati z razvojem potreb, zlasti z ozirom na elektrifikacijo železnic ter čedalje močnejše uvajanje drugih energetskih virov, kot so plin in drugi. Prav tako poudarjajo, da bi bilo potrebno še posebej proučiti vprašanje asortimana premoga v potrošnji, posebno poz-ornost pa posvetiti možnosti uporabe tako imenovanih odpadnih vrst premoga. Okrog 120 inženirjev in tehnikov je ugotovilo, da je proizvodnja dela v naših premogovnikih še vedno nizka, čeprav je proizvodnja občutno napredovala, kakor n. pr. v zadnjih dveh letih, ko je bil zabeležen porast za okrog 4 milijone ton premoga. Smatrajo, da je v rudnikih preveč delovne sile, da se delovni čas neracionalno izkorišča ter da je strokovnost delovne sile nezadostna. Omenjeno je bilo tudi, da je vse premalo skrbi za zaščito dela. Posebno so poudarili, da sistem nagrajevanja rudarjev in strokovnjakov v premogovnikih ne stimulira prizadevanja za večjo proizvodnost in znižanje proizvodnih stroškov. Raven plač ne ustreza naravi in teži mem razredu gimnazije ter u-. rudarskega dela ter je eden iz- Naši taborniki so zborovali Danes je bila v prostorih hotela »Javornik« v Postojni V. redna skupščina Združenja tabornikov Slovenije. Skupščini je prisostvoval tudi član izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije dr. Jože Potrč, predsednik občinskega ljudskega odbora Postojna Jože Baša in sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov za občino Postojna tov. Zdravko Smrekar. Okrog 250 delegatov iz vse Slovenije je prišlo v svojih krojih na skupščino. Ze v soboto zvečer je bila v prostorih kinodvorane svečana premiera taborniškega filma z naslovom »Naše življenje«. Skoda je le, da film ni ozvo- Nekaj o Novinarskem plesu 1956 Tajili bi, če ne bi povedali, da skoro vsak dan dežujejo na nas vprašanja, kako bo z letošnjim Novinarskim plesom, tembolj, ker — kot ti glasovi trdijo — v siceršnji poplavi raznih plesov je Novinarski ples vendar v vsej sezoni samo eden. Čeprav nas torej ločijo od prireditve skoro trije tedni, smo pa zaradi splošnega velikega zanimanja in ker čas res hitro beži, vendar že zdaj dolžni nekaj pojasnil Letošnji tradicionalni Novinarski ples bo na pus-tno soboto 11. februarja zvečer v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani in v stranskih gostinsko-kavarni-fikih prostorih ter bo brez dvoma tudi tokrat potrdil že utrjeni eloves najpomembnejše in naj-privlačnejše družabne prireditve sezone. Priprave za prireditev so že v polnem teku in v nekaj dneh bo Novinarsko društvo razposlalo vabila. Seveda bo pozneje po možnosti upoštevalo tudi prijavljene reklamacije, kar bo klj.ub temu, da je povpraševanj e veliko, letos morda nekoliko laže, ker bomo imeli na letošnjem Novinarskem plesu prvič na razpolago tudi že novo udobno in okusno urejeno »zlato dvorano« za odrom. Na plesu bodo igrali trije priznani plesni orkestri: veliki plesni orkester Radia Ljubljane pod vod-itvom skladatelja Bojana Adamiča, plesni ansambel pod vodstvom Srečka Dražila in plesni orkester Eonny 2 pod vodstvom Inženirja Dančija Pestotnika Plesni red, v katerem ne bo manjkala priljubljena četvorka, bo vodil plesni mojster Jenko. Da ne bi bilo morda kake bojazni glede ureditve jn čistoče ple-»l*ča — zlasti zaradi večernih oblek — sporočamo, da bo ke- »TEDENSKA TRIBUNA* prinaša Največje zanimivosti čen zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Slavnostni nagovor je imel starešina združenja tabornikov Slovenije tov. dr. Jože Potrč, ki je v svojem govoru z lepimi besedami govoril o tabornikih, njihov vlogi ter vzgoji. Iz poročila o delu združenja tabornikov je bilo razvidno, da taborniki s to skupščino zaključujejo nadvse pomembno leto, v katerem je slovenski narod slavil deseto obletnico osvoboditve, a taborniki pa peto leto delovanja svoje organizacije. Da bi se tesneje povezalo delo tabornikov na področju enega okraja so bili uvedeni taborniški sveti, katerih naloga je, da skjbijo za delo na svojem območju. Skupščini pa je bil predložen v razpravo tudi pravilnik, kateri točneje določa funkcijo teh svetov. Z dosedanjim delom so pokazali največ uspe-, hov sveti Gorenjske, Zasavja in Primorske. V drugih predelih pa bo treba svete še bolj utrditi, ali pa celo na novo formirati, in sicer za Obmurje, Dolenjsko in Savinjsko dolino. Združenje tabornikov je bilo ustanovljeno 1951. leta in je imelo v tem letu 724 članov, sedaj pa ima že 5.445 članov. Z redne letne konference geodetskega zavoda LR Slovenije mična tovarna »Ilirija-« iz Ljubljane tudi letos dala na razpolago svojo odlično parketno pasto in bo parket v veliki dvorani skrbno osnažen in ološčen. Isto podjetje bo v prvem nadstropju hotela tudi letos uredilo svoj kozmetični salon in damsko garderobo. Aranžma in dekoracijo, ki bo seveda nosila pečat novinarstva, je spet prevzelo znano ljubljansko podjetje Aranžer — reklamni atelje Franc Merjasec z Miklošičeve 4, medtem ko bo potrebno lesno gradivo dobavilo Lesnoindustrijsko podjetje iz Ljubljane. Vse mize in stoli bodo razvrščena po točnem načrtu, z oznako številke tako. da bo slehernemu gostu, ki bo nabavil vstopnico, zagotovljen prostor. Tovarna likerjev iz Ajdovščine »Fructal«, ki je gostom prejšnjih Novinarskih plesov že dobro znana. bo tokrat pripravila skupno z novinarji novo bombo presenečenja svojih specialitet v razširjenem baru. Pooblaščeni kro gi izjavljajo, da bo »Alibi bar«. Pri tem tudi o nekakih darilih podjetja »Fructal«, ki bo zadrževanje v baru utegnilo podaljšati še bolj. V ostalih hotelskih prostorih, ki bodo skrbno ozvočeni in primerno okrašeni, bo po stari praksi renomiranj 50-letnik, hotel »Union«, nudil izbrana jedila in pijače po običajnih cenah. Pač pa bodo pri tem seveda upoštevali nekatere specialitete neobičajnega novinarskega me-nuja. Hkrati pa seveda prireditev na sploh ne bp mogla tudi Zelo izčrpno poročilo O delu in preko nadvse resnega dejstva, problematiki v trgovski ter goda bo tisti dan prav pustna so- stinski stroki je podala tov. Berta bota. Štravsova. V plodni razpravi, v Sicer pa vsega vendar ne bi kateri je sodeloval tudi predsed-bllo dobro povedati že zdaj. Do- ni k republiškega odbora sindi- Socialnl sestav je zelo razveseljiv, saj je 2.448 delavcev. Najbolj je naraslo število članov v najmlajših in najstarejših kategorijah. V preteklem letu je bilo 48 tabornikov v 23 različnih krajih, in to v 9 krajih izven Slovenije jn en tabor ob Millstat-skem jezeru. Enega tabora so se udeležili tudi člani iz vrst slepe mladine. Da bi seznanili tujino s svojim življenjem so poslali svoje taborniško glasilo »Tabor« tudi mednarodni organizaciji Rdečih sokolov ISM v Amsterdamu in dijaškemu društvu v Gorici. Taborniki si želijo večje sodelovanje s Planinsko zvezo, mnogo več konkretne pornočj od sveta za zdravstvo in socialno politiko in od sanitarne inšpekcije, ki se pojavlja na terenu le v času tabo-renj. Zelo uspešna pa je bila povezava z zvezo športov Slovenije pri izvedbi skupne parade skozj Ljubljano. Ob zaključku skupščine so izvolili svojega starešino načelnika, starešinski svet in razsodišče Zveze tabornikov Slovenije. Za novega starešino je bil ponovno izvoljen tov. dr. Jože Potrč. L S. Nagel razvoj aero-foto-grametr*je veden kot fakultativni predmet tudi pri veliki maturi. To je uspelo doseči zato, ker so prosvetni organi videli družbeno vzgojni pomen geografskega pouka za izobrazbo naše srednješolske mladine. Vzporedno si društvo prizadeva, da bi dvignilo raven geografskega pouka. Posebna komisija je tudi že izdelala okvirni učni načrt za višje gimnazije, - da bi postavil: pouk na nove temelje, v skladu s težnjami naše družbe in sodobne geografije sploh. Lotili so se tudi že podrobnih učnih načrtov za posamezne razrede, kar bodo zaključili do konca letošnjega šolskega leta. Nadalje proučuje odsek, za geografski pouk tudi metodiko tega predmeta in u-vajanje moderne metodične izobrazbe na univerzi in VPS. To nalogo so pričeli uresničevati že lani z izdajanjem Geografskega obzornika, ki ga zdaj prejemajo vse osemLetke, gimnazije in srednje strokovne šole ter profesorji in predmetni učitelji geografije. V razpravi je govoril tudi prof. Melik, ki je dejal, da' za obsežno delo primanjkuje aktivnih sodelavcev. Del članstva se ne udejstvuje, prav tako pa tudi strokovno ne izpopolnjuje. To velja zlasti za dobršen del profesorjev geografije na ljubljanskih šolah, medtem ko so mnogi geografi na podeželju zelo aktivni. Iz vrst udeležencev je prišla tudi koristna pobuda, naj bi ustanovili med dijaki geografske krožke, v katerih bi popularizirali - sodobno geografijo in poučevanje lokalne geografije v Sloveniji. B. L. Izšli sto dve novi strokovni knjigi Pravkar Je Izšla knjiga Nikole MaraKiča »PRIROČNIK ZA PRORAČUNSKO IN RAČUNOVODSKO POSLOVANJE PRI DRŽAVNIH ORGANIH IN USTANOVAH«. Priročnik je namenjen predvsem uslužbencem v proračunski in računovodski službi ga praktično izvajanje predpisov s področja proračuna in računovodstva. Predvsem bo koristen sa med vzrokov, ker premogovniki nimajo stalne.delovne sile in strokovnih kadrov. S tem v zvezi je bilo tudi poudarjeno, da pomanjkanje stanovanj, ki je v nekaterih premogovnikih tako akutno, da postajajo vsa na-naljnja investicijska prizadevanja brez izgradnje stanovanj iluzorna, zavira normalni razvoj in povečanje strokovnosti delovne sile v rudnikih. Posebno so poudarili pomen odnosa in pristojnosti tehničnih strokovnjakov ter organov samoupravljanja v rudnikih. Smatrajo, da bi bilo to potrebno precizno razmejiti ter inženirjem in tehnikom omogočiti svobodnejše delovanje v organizaciji proizvodnje. Kar zadeva opremo novih rudnikov z mehanizacijo in rezervnimi deli, kakor tudi preskrbo rudnikov z opremo na sploh,. je bilo rečeno, da bi se morala domača strojegradnja, ki prav ?daj išče novo vsebino dela, usmeriti na proizvodnjo čimvečjega dela opreme za rudnike. Ob koncu so udeleženci posvetovanja izrazili željo, da bi bilo potrebno v rerublikab ustanoviti operativne skupine rudarskih strokovnjakov, ki bi Povečana količina blagovnega prometa v svetu. Po informacijah, ki jih vsebuje nedavno objavljena letna knjiga o mednarodni trgovinski statistiki za leto 1954, se je količina blaga, ki se je nahajala v prometu v svetu od leta 1937—1954, povečala za okoli 51 odstotkov, medtem ko se je povprečna cena dvignila za okoli 118 odstotkov. Vrednost svetovne trgovine v letu 1954 se je povečala za nad trikrat v primerjavi z ravnijo v letu 1937. Organizacija Združenih narodov vsako leto objavlja navedene statistike. v sodelovanju s podobno centralno skupino delale na reševanju posameznih problemov proizvodnje v naših največjih premogovnikih. Prav tako so rudarski inženirji omenili resno praznino, ki se pojavlja V našem rudarstvu, ker le-to nima potrebnega rudarskega zakona ter so s tem v zvezi predlagali, da bi bilo potrebno okrepiti rudarsko inšpekcijo, ki bi morala dobiti tudi širše pristojnosti. Večer kompozicij študentov Akademije za glasbo Resna stremljenja študentov kompozicije prinašajo sodo ve, ki so pri nekaterih prav razveseljivi. Najbolj skromen v melodičnem in stavkovnem oziru je France Lampret (skladbe za fagot), Marjana Fajdige skladbice za mladino imajo že svojstven obraz, so pa po vrednosti zelo različne. Marko Žigon .e v hitrih temah konstrukcfvm (Sonatina za kiaviir), ki ustvari dobre virtuozne efekte in z melodičnimi počasnimi stavki močne kontraste. Burleskna tematika Milana. Stib.lja je izvirna, ne pa vedno dobro obdelana; zadnja njegovih »Štirih anekdot« kaže stagnacijo v gradnji. Darjana Božiča »Poeme lirique« za saksafon je mečo-diozen, oblikovno dobro zgrajen, hvailežno pisan za solo instrument v zmerno modernem slogu. Ivo Pefsrič in Alojz Srebotnjak sta se predstavila z najobsežnejšima sladbama večera in sicer prvi s sonato za flavto in klavir, drugi pa z »Allegro, koral in pas-sacaglia« za godalni kvartet. Sre-' botnjak je v primeri s skladbami, ki smo jih slišali doslej od njega, pokazal tu, da se je boril z obliko in s stavkom, tako da je tudi invencija zelo trpela. Predvsem se ne da pri komornem stavku izhajati brez pol.fo-nije, kar je glavna hiba tega kvar teta v prvih dveh stavkih in celo v passacigli, ki ima sicer dobro temo. — Petrič je predvsem v tematičnem materialu dosegel o-sebni izraz, kar je pri mladem skladatelju zelo pozitivno, izčistil je svoj moderni polifoni stavek Ln gradi stavke že s kar sigurnim prijemom. Manjka mu se, občutek za tematične kontraste, ki jih še nadomešča s kontrastom med polifonijo in homofonijo. V izpeljavi prvega stavka ln v vsem drugem stavku je pa dosegel že visoko raven. Izvajalci so razen kvarteta, ki je bil slabo sestavljen in slabo pripravljen, odlično iizvedli ves program. Boris Čampa in Marjan Lipovšek sta izvrstno za.grala Petričevo sonato, Srečko Dražil je muzikalno in z naravnost komornim tonom zaigral Božičev »Poeme lirlque«, Darinka Berne-tičeva je s plastično in perfektno izvedbo Zigonove »Sonatiue« spet dokazala, kako velika jskoda _ je, da se bolj pogostoma ne udejstvuje na koncertnem podiju. V vrsto resnih kandidatov za koncertante stopa tudi fagotist Vladimir Černe z dobro tehniko in mehkim, zvočnim tonom. G.ita Maliv, Marjan Fajdiga in Leon Engelman so pri klavirju kot solisti in spremljevalci zelo zadovoljivo opravili svojo nalogo. Pohvalno podčrtam tudi števil-no občinstvo, ki se je vendar začelo zanimati za glasbeni kader, ki je danes že tako umetn.ško zadovoljiv, da nudi tudi občutljivejšim poslušalcem dovolj u-žitka. Dr. Danilo Švara miKO POSLANSTVO SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV dali bi samo še to, da bo Novinarsko društvo pravočasno začelo s prodajo vstopnic, o vsem potrebnem pa javnost sproti ot>-nftdo. Geodetski zavod LRS je položil * ... soboto obračun svojega dela za lan- odsek z. aerototogrametr jo «kn leto Preteklo leto je častno iz- ustanovljen šele nedavno. naDavijen uolnil svoj Plan. Skupni rezultat 131 je bil nov stereokart rni aparat k. odstotkov za terenska dela in 140 od- je stal 1» milijonov d,, » «■- stotkov za pisarniška delo, je vseka- ze sest Izvezban.h nslnzbencev ^ kor zadovoljiv, posebno Se. ce .po- delajo „^ nje je namreč od klasičnega mnogo hitrejše in bolj ekonomično, *aj je 50 odstotkov cenejše. V zanodnyi državah je že močno razvito, pa tudi pri nas v Srbiji in Hrvatski. Geodetski strokovnjaki so v preteklem letu delali tudi v Bosni« Make* doni ji in Hrvatski. Pri pas pa so bila važna dela na področju triangulacije in novih meritev v Prekmurju, ■revizije kastra v Novem mestu in kr škem agrrarne reforme in^ novih meritev goričkih Brd ter številne manjše tehnične meritve. Poseben problem *a geodetske strokovnjake je reambulacija — meritev Ljubljane. Za to meritev bi oilo najbolje ustanoviti posebno sekcijo, sestavljeno iz samih dobrih strokovnjakov. Ce hočemo namreč za naše glav. no mesto izdelati dobro urbanistično študijo, moramo najprej imeti Pre<“** zen topografski načrt, ki ga iidelajo lahko le geodetski strokovnjaki. Lani Je prišlo tudi do večjega sodelovanja s tujimi strokovnjaki, kar ie za razvoj geodetske stroke pri nas zelo koristno. Tako delo geodetskih strokovnjakov vsekakor zasluži pozornost. Geodetska stroka je podlaga vse gradbenih del. Letos ima geodetski zavod še mnogo dela. Čaka ga mnoso dela. Caka.ga nova meritev in revizija katastra.' ki Je pri nas v nekaterih občinah povsem nerealen, kar onemogoča pravilno ebdavčeva-ajo km aha v. BvaUh. števamo številne tehnične ovire. • katerimi st srečujejo zlasti, terene!.. baru ime Ta uspeh je še pomembnejši, ker so ie govora hila vsa opravljena dela zelo k vali-govora kar veHka pohvaU il.sf, mladim uslužbencem-terencem. Vrednost opravljenih del znaša ^7 milijonom- din. Občni abot okrajnega odbora sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev Celje, 22. jan. Sinoči Je bil uspešno zaključen občni zbor okrajnega odbora sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev za celjski okraj. znanja, prav tako pa tudi vsem tistim uslužbencem, ki se pripravljajo za polaganje strokovnega izpita za zvanja režiserja, računovodje in računskega referenta, ker imajo v tej knjigi zajeto vso snov Iz teh področij. , Prav tako je izšla knjiga Ed- Največji »zpon Je »sekskor dosegel Varda Kokiča »PRIROČNIK ZA Isek za aerofotogrametrijo, ki je bil DELO V EKONOMATU V DR- ŽAVNIH ORGANIH IN USTANOVAH«. Ta bo prav tako olajšala uslužbencem pripravo na strokovne izpite za zvanja ekonoma. ekonomom v državnih organih in - ustanovah pa bo omogočila. da bodo laže obvladali svoje vsakdanje naloge. Priročnik prinaša vse predpisane obrazce za službo v ekonomatn kakor tudi tiste, k) niso predpisani, pač pa so se Izkazali v praksi za po- trebne. Natanko pojasnjuje, kako se nabavlja material In Inventar. kako se * njim rokuje, kako Je treba voditi evidenco s pomočjo . raznih knjig in - podobno. Vsaka od teb knjig stane 25«.— dinarjev In Jo Je mogoče naročiti pri »Birotehniki«, zavodn za organizacijo in napredek pisarniškega poslovanja. Zagreb: Beri-slavlčeva l(-tn. Ljubljano, 22. jan. Danes je bilo v dvorani Železniške di-miade kadre, ki ie nimajo do- rekciie redna skupščina Zveze volj izkušenj niti praktičnega ]jutjsk0 r-rosvetnih društev za imenovani visoko izobraženi ljudje bi morali sodelovati pri ljudski prosveti. Otresti se mo-rajo miselnosti, da jih delavci okraj Ljubljana oz. sedanjega, ne razumejo. Samo izražati re kata trgovskih, gostinskih ter turističnih delavcev Slovenije Albin Kovač, pa so proučili ne samo trenutne probleme, psarveč tudi bodoč« naloga Prest Izveš sadja Is Kstpta- Egiptovsko ministrstvo za finance in gospodarstvo je sporočilo. da bo mogoče v bodoče izvažati sadje in - kikiriki brez izvoznega dovoljenja z edino izjemo, oziroma pogojem, da je izvoz podvržen deviznf kontroli ter mora biti plačilo izvrženo v valuti države kupca ali pa v močnejši valuti. V uradnem sporočilu navajajo, da je cilj tega ukrepa stimuliranje izvoza egiptovskega aadja. okrajnega Sveta »Svobod« in prosvetnih društev za okraj Ljubljana. Kot gosti so bili navzoči predsednik Zvez« »Svobod« in prosvetnih društev tovariš Ivan Regent in zastopniki okrajnih odborov SZDL, Ljudske mladine, Rdečega križa in Zveze žena. Predsednik okrajne Zveze Miha Berčič je podal obširno poročilo o delu Zveze in njenih društev. Razčlenil je splošno izobraževalno delo z matico tega dela Ljudsko univerzo v Ljubljani na čelu, delo dramskih ter pevsko- glasbenib sekcij ter drugih ljudskoprosvetnih panog ter je obrazložil smernice za ljudsko prosvetno delovanje v okraju. Sledila je živahna razprava, ki se je je udeležil tudi predsednik Zveze Svobod ln prosvetnih društev tov. Ivan Regent. Ta je Izrazil soglasje z ugotovitvami v poročilu in s predloženimi sklepi. Ugotavlja, da se daje v splošnem premalo važnosti ljud-sko-prosvetnemu delu in njega finansiranju. »Svobode« in prosvetna društva imajo veliko poslanstvo ter je njihovo delo enakovredno z vsem ostalim, n. pr. z delom v gospodarstvu. Tudi tako MJLEPtE (LUSTBKCUE «b|avqi torija iTOVIBIS« morajo v jeziku, ki je splošno razumljivo, pa bodo povsod dobrodošli. Tudi zabavne prireditve so v naših društvih potrebne, saj se delovni ljudje radi razvedrijo in pozabijo na dnevne skrbi. Mladino je treba pritegniti na način, ki je zanjo najprimernejši. Napačno je pa mišljenje, da mladine ni v naših društvih, saj ponekod celo prevladuje. Po končani razpravi je bil izvoljen nov upravni odbor in nadzorni odbor. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Miha Berčič. Pred koncem je bilo še sklenjeno, da se podelijo več kakor 400 prosvetnim aktivistom priznanja za njihovo desetletno ljudskoprosvetno delo. -on- OBSJDJIIO: SERGEJ VOSKJAK (glavni la odgovorni ureanm rRANCEK DRENOVEC (notranja politik«)______ ALEKSANDER JAVORNIK (gospodarstvo) »USaN renKo (zunanji ooitMEag vtilan Sega omitutrt ITAK* LIPAR (IpOfD ga 'rtgovgrj* m#Sm ''/%y, 'sfflik/. 'dft/s. /&yyh/ Im/Ps* 'sflffitA W/A -fflffl/s 'stffivA (po po ateCjejift Po uspehu a filmom »NFJili dvo- ; Jica« je 2.0KZ SKRIGIN za pod-; Jctje »Avala film« posnel celo-; večerni igran.1 film »Potraga«. za; katerega sta scenarij napisala * Slobodan Glumač in Tošo Popov- • s ki. Film ti o značilen po svoji • razgibanosti. saj zgodba pripove- ♦ duje o zasledovanju specialne ♦ beograjske policije in gestapa ile- ♦ galne tiskarne, kj je delala na ; področju okupiranega Beograda. ; V glavnik vlogah so nastopali ; L jubija Jovanovič. Vasa Pantelič, ; Joža Rutlč, Ivo Jakšič in Milena ; Sijački. Film je snemal Velibor X Andrejevič, a scenograf je bil Mi- j lan Vasič. Film bomo videli v le- ♦ tošnjl sezoni v naših kinemato- ♦ grafik, a brez dvoma bo nastopil ♦ tudi v konkurenci na domačem ♦ festivalu v Pulju. ; ♦ Od časa do časa bomo skušali seznaniti naše bralce s filmskimi proizvodnjami posameznih dežel, da bi tako počasi dobili vsaj v glavnem začrtano podobo filmskih prizadevanj posameznih držav, Nagrada za režijo Alexan-dru Fordu za film »Petorica iz Barske ulice« je vzbudila l-o svetu močno zanimanje za poljsko filmsko proizvodnjo, a »Film Poljski«, poljsko drž. filmsko podjetje je dobilo s to nagrado priznanje, ki ga po pravici zasluži. Poljski film ima bogato tradicijo, čeprav bolj po kvantiteti kakor po kvaliteti. Prve filme so namreč začeli na Poljskem snemati že 1908. leta in jih do druge svetovne vojne posneli okoli tri sto. Resda med njimi ni bilo posebno mnogo umetniško prepričljivih del, vendar je v tem okolju med obema vojnama zrasla skupina mladih ustvarjalcev, ki so na pobudo režiserjev Alexandra Forda in Wande Jakubousske ustanovili grupo neodvisnih filmskih delavcev. Ta skupina je bila s svojirh filmskim delom neprestano v bojih s tedanjo državno cenzuro. a dala je film »Končno pridemo« režiserja Alexandra Forda, ki je dokazal, da so poljski filmski delavei sposobni ustvariti odlična filmska dela. Prav se je poljska filmska proizvodnja razmahila šele po osvoboditvi, ko je bilo 1945. leta ustanovljeno podjetje »Film Poljski«. Princip, ki so sl ga postavili že ob ustanovitvi, je bila kvaliteta. In dejansko so v zadnjih petih letih dali svoji domovini in svetu sedem ali osem filmov, ki pomenijo velik umetniški uspeh. Poleg tega so zasloveli poljski dokumentaristi, o katerih meni francoski filmski zgodovinar George Sadoul, da sodijo med najboljše v Evropi. Raven dokumentarnega filma so dokazali že s filmom »Var- »Oscariem« 1 Umski svet z nestrpnostjo pričakuje vsako leto razdelitev »Oscarja«. Vsi ljubitelji filma vedo, da je »Oscar« nagrada za naj večje uspehe v ameriškem filmu, ki ga podeljuje Akademija za filmsko umetnost v Hollyweodu. Ime je dobila čisto slučajno, Jcejti zlat kipec moškega j mečem v rokah je bil sila podoben stricu tajnice nekega oddelka na tej akademiji, Ko ga je t? videla, je presenečena vzkliknila, da je čisto podoben Oscarju, njenemu stricu. In od tedaj se ga je prijelo enostavno ime sOscar«. Nekateri pa menijo, da je dala nagradi ime Bette Davis. Lep čas je veljala ta nagrada za najveeje priznanje v filmskem svetu nasploh. Toda zadnja leta so se začele ponavljati nekatere pristranske odločitve in že lani so se zelo močno oglasili nekateri ameriški novinarji, ki so bili mnenja, da komisija ne dala nepristransko. Samo drobna misel ob tej slavni nagradi: vse doslej ga n. pr. ni prejel največji genij filmske umetnosti Charles Chaplin: do Janškega februarja je morala nanj čakati ena največjih igralk Šestdesetletne zgodovine filma — Greta Garbo. Podobnih nerazumljivih pomanjkljivosti pri razdeljevanju »Oscarja« bi lahko našteli še več. »Oscarja« razdelijo na posebni svečanosti vsako leto februarja. Lani so prireditev prvič prenašale tudi televizijske postaje. Seveda je vsako leto po vsej Ameriki, pa tudi drugje po svetu precej živahnih debat in ugibanj o podelitvi nagrade. Letos pa so lastniki ameriških kinematografov ustanovili posebno nagrado, ki so ji ljudje vzdeli pridevek »napovednik Oscarjev«. Namenjena je onim igralcem in filmskim ustvarjalcem, ki so pokazali poseben uspeh v filmskem ustvarjanju in najbolj uspeSnemu filmu. JCftr bomo na tej naši strani jfifNrti zadnje dni februarja ali rilo trideset milijonov obiskovalcev kinematografov. Razpisali bi se lahko zelo široke e ugibanjih za »Osearja«, vendar naj tokrat omenimo le zanimivo podrobnost iz teh ugibanj. Lepo število glasov zatrjuje, da mora po vseh merilih dobiti letos »Oscarja« za žensko vlogo italijanska igralka Anna Mag-nani za svojo vlogo v »Tetovirani roži«, kjer je bil njen soigralec Burt Lancaster. To bi bil v zgodovini »Oscarja« velik dogodek, kajti dobila bi ga neameriška igralka, a »Oscar« Je v bistvu namenjen ameriškim filmskim ustvarjalcem. Vkljub temu pa ne bi bilo to nič čudnega, saj vsi kritiki zatrjujejo, da v ameriškem filmu že dolgo niso srečali tako polnokrvne kreacije, kakor je vloga Anne Magnani. Hkrati zatrjujejo, da film »Tetovirana roža« ne sme biti zadnja vloga te velike igralke v ameriškem filmu, pa se istočasno tudi le vprašujejo ali ima ameriška filmska proizvodnja vlogo, ki bi bila vredna, da jo ponudijo tej umetnici. ANNA MAGNANI — nekdo Jo Je po premieri »Tetovirane roče« imenoval »Eleonora Duše našega časa« — je pomagala s svojo soudeležbo k zmagi neorealizma, S3j je igrala glavno vlogo v Rosel-llnijevem filmu »Rini — odprto mesto« in. nato še v nekaterih drugih. Jean Renoir si jo je izbral za nosilko glavne vloge v svojem filmu »Zlata kočija« (odkoder je naša fotografija), a »Tetovirana roža«, kjer Je nastopila z Kurtom Lancastrom. predstavlja njen največji dosedanji igralski uspeh. PJ prve dni marca podrobneje po- ročali o razdelitvi »Oscarjev* za lansko filmsko leto je prav zanimivo pogledati, kako so lastniki kinematografov razdelili svoje nagrade. Najbolj uspešen in popularen je bil v lanskem letu film »Mi-ster Roberts« in je zaradi tega bil tudi nagrajen. Za najbolj popularno in uspešno igralko so proglasili Jennifer Jones za vlogo v filmu »Ljubezen je prečudovita stvar«. Za najboljšega in najbolj priljubljenega igralca pa so proglasili Jamesa Deana za njegovo vlogo v Cinema Scose filmu »Vzhodno od raja«. Simbol nagrade je namesto njega prevzela Nathalie Wood, kajti nadarjeni igralec se je dober mesec pred podelitvijo nagrad ubil z avtomobilom. Za naj večje upanje ameriškega filma so proglasih Taba Hun- terja in. Peggy Lee. To so rezultati ogromnega glasovanja obiskovalcev kinematografov, ki so povedali svojo besedo s 30 milijoni anketnih listov. Doslej 'v zgodovini filma še ni bilo tako masovne ankete. Predno so izročili Nathaliji Wood simbol nagrade, ki je bila namenjena pokojnemu Jamesu Deanu, je vsa dvorana, kjer je bilo zbranih preko tri- tisoč filmskih ljudi, počastila z molkom spomin na velikega Igralca, ki je objektivno pomenil naj večje upanje ameriškega filma. Za film ga je pridobil »loviti režiser grškega porekla Elia Kazan, ki je tudi režiral njegov prvi in edini dokončani film, kajti malo pred koncem snemanja njegovega drugega filma je nesreča pretrgala pot mladeniču, ki je obetal po svoji kreativni moči prekositi Mar-lona Branda, ki js prav tako Kazanov učenec. Zelo zanimivo bo primerjati razdelitev teh nagrad a razdelitvijo »Oscarja«, saj vendarle smemo upati, da ho komisija za podelitev te nagrad# tx»IJ objektivno upošteval« umetniške kvalitet« posameznih ustvarjalcev, kakor pa Je to lahko ato- šava obtožuje«, a smer mu je že 1943. leta nakazal Alexan-der Ford, ki je v okviru filmske produkcije, katera se je ustanovila pri poljski armadi, ki se je formirala v Sovjetski zvezi, posnel dokumentarni film »Majdanek — koncentracijsko taborišče«. Kako si poljski filmski delavci zamišljajo poslanstvo svojega filma, je kot prva po vojni pokazala Wanda Jaku-boivska s svojim filmom »Poslednja etapa«, ki so ga posneli l. 1948. Ime Wande Ja-kuboviske in Alcxandra Forda je že lepo vrsto let med prvimi v poljskem filmu. Poleg k poljski zgodovini in herojem borbe proti nacizmu. To je vsebinsko nasprotje kozmopolitsko umerjenim predvojnim poljskim filmom, ki niso imeli svetu nič povedati o lastni zemlji in poljskih ljudeh, Ob ustanovitvi poljske državne filmske proizvodnje .so seveda mislili takoj tudi na kader, ki je potreben poljskemu filmu. V Lodzu šo ustanovili poljski filmski center, kjer deluje tudi akademija za filmsko umetnost, ki vzgaja filmske režiserje, igrah oe, scenariste, snemalce in ostali filmski kader. V okviru tega centra pa poleg drugega Posnetek Iz poljskega filma »pETORICA IZ BARSKE UI-.ICE«, ki Ca Je režiral Alex*nfler Ford m dobil za režije filma pre$laj|l ▼ Cannesu eno izmed nagrad. Alexander Ford Je poleg Wande jakobowske utemeljitelj sodobnega poljskega filma. MEL FERSER, mož priljubljene Audrey Hepburn, bo temeljito izkoristil svoje bivanje v Parizu, a francoski film tudi njega. Hkrati namreč nastopa v dveh filmiht pri Kenolru in pa V filmu režiserja Maxa Ophulsa »Les Montparnos«. V tem filmu je njegova soigralka Francolse Ar-□ oul, trenutno najbolj zaposlena francoska Igralka. Za oko bosta oba Igralca zanimiv par, kajti Mel Ferrer meri 1SC em, a Fran-coise 157 cm..» ANATOLE LITVAK se pripravlja, da bo za neko amerlSko družbo posnel v Evropi film •Anastasia«, ki se opira na Istoimensko odrsko delo, ki doživlja v Parizu v gledališču velike u„ speke. V gledališču jo v glavni vlogi nastopila Julietta Grčeo in In vsi so pričakovali, da bo tudi njej zaupal glavno vlogo v filmu. Litvak pa se je -.odločil za Ingrid Bergmanovo. Tako bo nekdaj v Holly vvoodu slavna igralka po.svojem odhodu iz metropole ameriškega filma prvič nastopila zopet v ameriškem filmu, pa ji ne bo treba stopiti na tja ZDA, kamor — kakor je povedala — nima nobenega namena več potovati. KITA HAYWORTH se je vrnila v New York, kjer ima polne roke dela s pripravami na proees * družbo Columbia, katero toži, ker je samovoljno pretrgal« pogodbo, ki Jo je igralka in plesalka sklenila z njo za nekaj let. Vse kaže, ds je Coiumbiji dovolj škandalov, ki jih vedno znova povzroča ta Igralka, ki je bila pred leti poročena z Ali Khanom, sinom bogatega pakistanskega ver. skega poglavarja Age Khaaam, l|MIIII»H»»flMMI|IIMMMIfMtllMI»*#ltlll»IMMMM«M V filmu režiserja Charlesa Bracketta »Dekletce v žametastem krilcu«, nastopa .t glavni vlogi angleška Igralka Joan Collins. fUma »Poslednja etapa* sodi med njene velike uspehe tudi film o legendarnem poljskem heroju gen, Walterju Stvier« czeusskem »Vojak zmage« (1953). Alexandra Forda je svet spoznal že pred Jakubotvsko po nekaterih njegovih filmih, med katerimi moramo omeniti kot posebno mojstrovino »Chopinovo mladost«, za katerega je Sadoul zapisal' da je eden najlepših glasbenih filmov, kar jih sploh pozna. Temu filmu je Ford dodal še »Veliko polonezo«, ki jo je naslonil po eni strani na poljske narodne pesmi, na drugi pa na revolucionarni leti 1830 —1831, Njegov prvi barvni film je bil »Petorica iz Barske ulice«, odlično delo, ki zajema svojo tematiko iz borbe za človeka v težkih dneh obnove Varšave, Poljska filmska proizvodnja je orientirana k svoji zemlji, svojim ljudem in njihovim problemom, kakor seveda tud’ deluje tudi tovarna za filmske projektorje, kajti poljska kinematografija je stala takoj po osvoboditvi pred odgovorno nalogo kinofikaeije države. Beta 1929 je bilo na. Poljskem 727 kinematografov. To število se je do leta 1939 dvignilo na 789 kinematografov. Toda leta 1947 je bilo v Varšavi samo dvoje kinematografov, a po vsej državi kvečjemu petnajst. Vse ostalo so uničili okupatorji. Beta 1950 se je Poljska lahko že postavila s prvih uspehom v kino-fikaciji, saj je tedaj delovalo 12H stalnih kinematografov in okoli 1000 potujočih' ki so bili namenjeni predvsem zaostalim kmečkim predelom. Leta 1938 so prodali vse leto nna Poljskem 45 milijonov kino vstopnic, leta 1950 pa 125 milijonov. Celotna kinematografija — to se pravi produkcija, distribucija in reproduktivna kinematografija — so združeni pod enotnim vodstvom in tako se denar, ki cirkulira v distributivni in reproduktivni kinematografiji, vrača v filmsko proizvodnjo. Tako si po tej poti ustvarjajo materialno podlago za razvoj svojega filma. Generacija, ki jo predstavljata Alexander Ford in Wan-da Jakubowska, je vzgojila poljskemu filmu nekaj kvalitetnih filmskih ustvarjalcev, ki so svoje znanje že dokazali s svojimi filmi. Ustavimo se le ob najpomembnejših. Ryb-kovoski je 1951 posnel filma »Prvi dnevi«, v katerem je izpregovoril o težkih dneh, ki so sledili osvoboditvi in naložili vsemu ljudstvu nalogo obnoviti svojo strahotno prizadejano domovino; v filmu »Samotna hiša« pa je postavil spomenik borcem proti nacizmu, ki so bili pripravljeni na vse žrtve in marsikateremu sploh ne vedo imena. S približno isto tematiko sta napolnjena filma »Prepovedane pesmi* rejHserja Buczkovoske-ga ,in »Jekleno srce* režiserja Januszemskega. Najboljša 1U~ i.za s tematiko odpora pa sta brez dvoma »Drugi bodo prišli za nami* režiserja Bohdzie-wicza in »Varšava — neukročeno mesto« istega režiserja. Nekaj časa je pomagala Poljakom v osvajanju filmske tehnike ekipa frane. strokovnjakov s snemalcem Jeanom Isnardom na čelu, Ta ekipa je sodelovala tudi pri snemanju filma o življenju poljskega skladatelja Moniuszkega »Premiera v Varšavi«, ki ga je režiral tudi Rybkowski. Iz akademije v Lodzu so Poljaki poleg drugih filmov dobili tudi zelo dobro delo »Koča in srce«, ki ga je režiral Leo-nard in obravnava stan. problem V razdejani Varlovi, NOV R E N 0 I R 0 V F II M Jean Renoir, ki le preimenoval »voj novi film v »Elliena In možje«. Je povedal oh začetku snemanja, da bedo film posneli približno v desetih tednih. V tem svojem govoru je povabil svoje sodelavce, med katerimi so Ingrid Bergmanova, Mel Ferrer in Jean Marata, naj so lotijo de. Ig s tistim veseljem ln pričakovanjem, v katerem Je živel on, ko je pripravljaj zgodbo za film. Ingrid Bergmanova je v svojem odgovoru Rentdru v svojem imenu in v Imenu svojih tovarišev povedala, da je dvanajst let čakala pa priložnost, da bi nastopi« la v Renelrovt reliji. Renoir« je namreč spoznala, ko Je holly. tvoodski producent Belzniek nameraval posneti film • Jeanne d* Are, v katerem 'bi morala biti Ingrid junakinja, a režirati ga Je nameraval veliki mojster francoskega filma, ki Je tedaj živel v Ameriki. Načrt Je padel v vodo. »Reči moram, da sem morala dvajset let čakati, da bom snemala film z Kenoirom. Danes sem srečna, ker gledam tako jaz, kakor moji tovariši, v tebi, dragi Renoir, enega največjih režiserjev našega časa.« PRIPRAVLJAJO-SNEMAJO *e prej pa z režiserjem jn igralcem Orsonom IVellesom. Iz prvega m drugega zakona ima po eno hčerko, a iz tretjega z Dickom Haymesom tretjega otroka, Pred meseci je na vsem lepem zapustila svojega tretjega moža, vrnila prvega otroka Orsonu tVellesu, drugega Ali Khanu, a • tretjim ostala v Panzu in vsi so začeli širiti vesti, da si je zopet zaže. lela biti princesa Khan. -« ZADNJE DNI DECEMBRA po. delijo v Franciji za uspehe na področju kratkega filma dve nagradit prva nos; ime po pionirju filma Louisu Ltuničru, druga po Emilu Cohlu. To so najvišja francoska priznanja za domač* kratki film. Za lanskoletno delo sta prejela Lumierovo nagrado Jacques Baratier in Jean Valere za film »Pariz ponoči«, a Cohlovo nagrado Henri Gruel za svoj animacijski film »Potovanje Beda-bouja«. • FILM »LOLA MONTESs, ki ga Je režiral Mak ophuls, a Je glavno vlogo igrala Martine Caroi, Je doživel Z2. decembra svečano premiero v velikem ameriškem kinematografa Cin6ma Marlgnan. Film Je bil zelo toplo sprejet. premieri *o prisostvovati številni filmski ljudje, a kritika }e zap- sala, da tokrat Martine C*rol ni samo lepa, temveč tudi dobra Igra. RALPH HAB IB, Ki sl Jeptido-MI v francoskem filmu ime s svojimi psihološko poglobljenimi filmi (zadnji jo bil zanimiv in etično pomemben Dim »Močjo v belem«, ki obravnava problem odnosa ndravnika do bolnika ln problem dotoka mladih zdravo i-kov na podeželje), jo ZSČOi pripravljati za snemanje nov film, ki »e bo Imenoval »Zakon ceste«. Zgodba Je povzeta po romanu Avgusta Le Brctona, a glavne vloge bodo Igrali Silvana Pampa, nini, Rajmond Pellegrln, Fer-nand Ladoua in ROIand Leoaffre. NEKAJ ZANIMIVIH ŠTEVILK o francoski filmski proizvodnji lanekoga let«. Vsega skupaj so posneli j«8 fjlmov (poročamo samo o celovečernih, kajti s»naarn kratkih filmov presega število (M), Od tega je bilo 78 fUmov čisto domače - proizvodnje, , a 33 koprodukcijskih. Lani so naato. skl filmski ustvarjalci resno zastaviti francoski, javnosti vprašanje koprodukcij, kajti te so se predlani tako razpasle, da so — če M šlo tako naprej — resne začel« ogrožati proizvodnjo čistih domačih filmov. Kaže, da se je vodeCve francoske filmsko prolz. vodnje vendarle ustavilo ob tem glasu tu sačeie nekoliko M] trezno premišljati ali kaže tako na široko odpirati vrata koprodukcijam, . kakor so jih odpirali zadnja leta. Največ koprodukcij seveda odpade še vedno na italijanskega parmerja — kar 21. Med vsemi posnetimi filmi je bilo 34 v barvah (kar 21 v odličnem Eastmaneoloru), a 17 po novih sistemih (8 Cinepanoramic, s C ne- Sophla Loren, lepotica Italijanskega filma, ni samo lepotica, kakor mnogo njej podobnih v filmskem svetu,, temveč zna tudi zaigrati. Zdaj se je tudi ona vdala ameriškim ponudbam ln sklonila podpisati pogodbo v Ho|ly-wooau. — Nasa »Uka 1« 1* lUms »Lepo dekle«, kjer so s njo še nastopili Vit-torio de Biča, Paolo Stsppa in Vvonne Šanson. Film Je režiral Marto Camertnl. ma Seope, I Vlsta Vision Ir 1 Tpt«J VislPU). TVES MONTANO, znani francoski igralec, a svoji domovini verjetno i« bolj znan kot pevep francoskih Šansonov (popevk). Je odpotoval v Sovjetske zvezo, kjer bo privadil pevsko turnejo. Takoj, ko so bo vrnil zopet v do. movinp, bo nastopil poleg Sliva, ne Mangsno v filmu »Cleveit-voik«, ki na bo režiral znani italijanski noorealistlčni režiser Giuseppe de San tis. seveda na js postavil pogoj, da bo končal sne. manj e do začetka snema« nja filma, v katerem želi za vsako ceno sodelovati. To Jo namreč »Lov na čarovnlee«. Zanimivo, da piše scenarij po Millerjevem odrkkem delu za ta film Jean-PaM Sartre, Idejni oče eks1-stenelaUzma. Film bo režiral Raymond Rooleau. • •GIANT« n bil zadnji Imned treh fUmov, v katerih Je v ovoji kratki igralski karieri nastopil James Dean, največja nada ameriškega filma, ki se jo po. nešrečil med snemanjem tega filma z avtomobilom. Film je za dražbo Kramer Bros. režiral George Stevans. Poleg Jamesa Deana sta Se Igrala v glavnih vlogah Elizabeth Tapior In Rock Hudson. O »DEKLETCZ V ŽAMETASTEM KRILCU« J« film, ki govori o enem najbolJ.poznanih in hkrati v skrivnost zavitih umorov v Arne. rik.1, namreč o umoru arhitekta Stanforda Whltea, kj Jo postal Žrtev ljubosumnega morile* leta 1909. Film, ki Je posnet v Cine- mascopu, Je režiral Charles Braekett, « glavne vloge so Igra. It Faelev Granger, angleSka Igralka Jean Collins in Kay MUlamd. joan Collins se vb4bo krepke]« uveljavlja v karakternih vlogah, čeprav je le pred leti veljala sa »angleško Martlyn Monroe.« e AMERIŠKA EKIPA PO« Vodstvom režiserja Edwarda Dmy. tryka Je v Savojskih Alpah ene. mala film »Gora«. Zgodba pripoveduje o dramatičnem reševanja iz nasneženih sten, ki ga vodita dva brata-gonka reševalca. Glav. pl vlogi sta Igrala Spencer Tracy ln Robert Tfagner. Ker ao film posneli po sistemu Cinemasco-pa so izdelali za potrebe te ekipe posebno prenosno In lahko cine-maoeopeko kamero. • RENE GL AIR, M sodi danes med one režiserje, M so s svojim delom med obema svetovnima vojnama postavljali trdne teme. 1 je sodobnemu francoskemu filmu, Je bil sa svoj zadnji fUm »Veliki manevri« nagrajen l Deiiucnva nagrade. Lani J° Jo prejel sa ovoj film »Vražji ženski« Georgea Clouzot. <9qtctCci no volili Volitve v Franciji so sicer te za nama. toda zaradi izredno velikega zanimanja za nje ln ker se še vedno ne ve kdo bo novi predsednik francoske vlade, tudi''naša reportaža ne ba prepozna. Naše bralce bo prav gotovo zanimalo to, da so pri zadnjih volitvah, kjer Je bila udeležba izredno velika, tudi vri franeeeki Rimski delavci z velikim zanimanjem volili. Pa poglejmo nekaj posnetkov, ki jih je posnel reporter »Unifrance«. GERARD PHILIPS, naš dober filmski ln gledališki znanec, Jo bil že zgodaj na volišču v Lycče Pasteur v kraju Neuilly sur Seine. Zakonca SIMONE SIGNO-RET (spomnimo se Tereze Ra-quin) ln WKS MONTAND — (junak Clouzotovega »Plačila za strah«) sta glasovala v I. okraju Pariza. Nadarjena, mladh igralka JEANNE MOREAU Je vzela volitve zelo resno. Volila Je v sedmem okraju v uBd Vss-neau. MARTINE C ARO L In njen mož režiser CHRISTIAN JA-QUE stanujeta v šestnajstem okraju Pariza ln sta zato glasovala v Lvcče MoHere. JEAN MARA1S, ki je lani snemal v naši državi, je glasoval na volišču občine Mane la CoaueUe. 4 str. ] SLOVENSKI PCBOCEVALLC J St. is - 23. januarja ism CELJSKI MESTNI HRINILNICI JE UVEDLI Desetletno nagradno varčevanje V štirih letih so hranilne vloge narasle od 23 na 153 milijonov din Cez dober mesec bo Celjska mestna hranilnica praznovala že štiriletnico svojega plodnega dela. V razmeroma kratkem času je kolektiv hranilnice ob izdatni pomoči upravnega odbora dosegel zavidljive uspehe zlasti kot pobudnik in organizator varčevanja. Ce računamo, da so znašale hranilne vloge v prvem letu obstoja Celjske hranilnice le 20.7 milijona dinarjev, nadalje, da so konec minulega leta dosegle vsoto 149 milijonov ter končno, da znašajo hranilne vloge v prvi polovici januarja novega leta že 153 milijonov dinarjev, potem lahko pritrdimo, da imajo ljudje v ta denarni zavod izredno zaupanje. To pa nam potrjujejo še druge številke. V celoti ima Celjska mestna hranilnica okoli 6800 vlagateljev; v letošnjem letu pa je v hranilnico vložilo svoje prihranke že 370 ljudi, od tega pa kar 101 novih vlagateljev: Da bi še bolj vzbudila zanimanje in smisel za varčevanje, se je Celjska mestna hranilnica orUočila z januarjem letošnjega leta za novo obliko varčevanja, to je za desetletno nagradno varčevanje. Po razpisu tega varčevanja mora vsak udeleženec obljubiti, da bo vlagal na hranilno knjižico mesečne vloge tako, da bo njihova skupna vsota po desetih letih znašala 71.125 dinarjev. Hranilnica bo taksnemu vlagatelju seveda sproti priznavala obresti in končno, ko bodo vplačila prihrankov po desetih letih dosegla vsoto 71.125 dinarjev, bo hranilnica izplačala 100.000 dinarjev. To pomeni, da bo Celjska mestna hranilnica v takšnem primeru priznala vlagatelju razen obresti tudi še posebno doplačilo v skupni vrednosti 28.875 dinarjev. Razpis tega nagradnega varčevanja določa, da morajo znašati mesečne vloge v prvem 'letu varčevanja 7S0 dinarjev, v drugem 746, v tretjem 702 itd. vse do desetega leta, v katerem naj bi mesečne hranilne vloge znašale le 396 dinarjev. Razpis nadalje predvideva, da lahko vlagatelj ta način varčevanja nrekine. V takšnem primeru bo seveda prejel vplačani znesek in še 5% obresti. Razen teh izredno ugodnih pogojev, pa bo Celjska mestna hranilnica vsako leto nagradila še pet varčevalcev z denarnimi nagradami 10.000, 5.000, 3.000 din in dva z 2.000 dinarji. Vlagatelji bodo lahko mesečne vloge po želji tudi podvojili in potrojili. V tej zvezi pa bo analogno hranilnica tudi svoje prispevke povečala, tako, da bi skupne izplačane vsote po desetih letih lahko znašale 200.000, 300.000 dinarjev in podobno. Razpis tega varčevanja je v Celju in okolici vzbudil veliko zanimanje, saj, kolikor smo že prej napisali, se je za to varčevanje samo doslej prijavilo že 101 vlagatelj. Razen te spodbude, pa Je Celjska mestna hranilnica uvedla tudi varčevanje za šolsko mladino. Pri tem je uveljavila^ dva načina varčevanja in sicer, kolektivnega po razredih, 'po katerem vsi učenci zbirajo- denarna sredstva za morebitni šolski izlet in podobno ter drugega, po katerem prejme vsak učenec svojo hranilno knjižico. Celotna organizacija takšnega varčevanja je prepuščena šoli. Ta spodbuda je rodila prve uspehe že na osnovni šoli v Ljubečni, nadalje na I. osnovni šoli ter na Vajenski šoli v Celju. Razen tekočih računov, ki zavzemajo čedalje večji obseg pa je Celjska mestna hranilnica v lanskem letu izplačala na posojilih 206 milijonov dinarjev. Zanimiva in za 10 članski kolektiv razveseljiva je nadalje ugotovitev, da je imela hranilnica lani 37.5 milijarde dinarjev prometa. Nič manj pomemben ni tudi sklep Celjske mestne hranilnice, po katerem bo ves dobiček iz lanskega leta uporabila za gradnjo stanovanj, del dobička pa bo vplačan kot ustanovni delež pri celjski stanovanjski zadrugi. M. B. Uspehi tovorne mesnih izdelkov v Postojni Doslej je imela Tovarna mes-n.h izdelko v Postojni že lepe u-spehe, zaradi pretesnih prostorov in zastarelih strojev pa le ni mogla zadovoljiti trga. Da bi to odpravili, bodo letos prostore a-daptirali -in nabavili nekaj novih strojev, kar bo veljalo okrog 7 milijonov dinarjev. Načrti so v glavnem že izdelani, preureditev pa bodo predvidoma končali že v letošnjem polletju. ko bodo montirali! tuiji nove sitrojle in dvigala. Ta preureditev jim bo omogočila povečanje proizvodnje nekaterih predmetov celo do ICO odstotkov. Letos bodo začeli z izdelovanjem načrtov za gradnjo nove tovarne. Tudi priprave za gradnjo naij bi začeli že letos, samo gradnjo za prihodnje leto, tako da bi bila, tovarna dograjena že v dveh letih. Tovarna je lani izdelala za okrog 560 ton raznih mesnih izdelkov in imela nad 290 milijonov dinarjev prometa. Obiskali bodo Slovence v Italiji Mladinski pevski zbor ajdovske gimnazije že poznajo tudi izven meja naše republike. Ustanovil ga je dirigent Cene Matičič. Ta zbor, ki bo letos priredil že stoti koncert, namerava obiskati tudi naše rojake v Gorici in raznih drugih krajih na drugi strani meje. Računajo, da bodo s slovensko pesmijo lahko razveselili naše rojake v Italiji že v začetku prihodnjega meseca. IZ ZIG0BJI Avto-moto društvo v Zagorju Je doslej vzgojilo že lepo število voznikov. Trenutno šteje društvo 63 članov, od tega 31 mladincev. Lani je uspešno izvedlo dva tečaja, izpite pa je opravilo 39 članov. Proti konca leta so začeli nov teoretični tečaj, ki ga bodo zaključili ob koncu marca. obi'VJ-je pa ga 24 članov. Člani Avto-moto- društva v Zagorju sodelujejo tudi pri rasnih priredtvah in proslavah. • Strelci v Zagorju imajo zasilno strelišče, ker pa se na njem ne morejo pripravljati za tekmovanja, so začeli razmišljat: o gradnji modernega strelišča. Zaradi nerazumevanja nekaterih . delo društva ni najboljše, zato bi bilo prav, da bi se v bodoče resneje oprijeli svojih nalog. V Keramični tovarni na Izlakah so pred kratkim uredil, novo stiskalnico in začeli s stiskava-njpm elektromateriala 90 otrok pa s slaščicami. Mladinsko gledališče je naštudiralo igro, ki jo je moralo petkrat ponoviti. Organizirali so tudi otroški sejem. Tudi v Hrastniku so o-bdari-1: 25GC c-rrok. Zveza borcev je priredila čajanko za otroke padlih borcev. Delavsko prosvetno društvo »Svoboda I« je pripravilo epe,reto »Dedek Mraz«, delavsko prosvetno društvo »Svoboda II« pa igračo »Janko in Metka«. Na sooredu kinematografov sta bila filma »Pepelka« in »Čarobni fižolček«. Organizirali so tu-d.i razne igre, rajanja, vožnje z električnim vlakom, streljanje i-td. V Donu -pri Hrastniku so organiziram otroški srevolov. V kinu je bil na sporedu film »Dolina onov«. Kakor drugod, so tudi v Trbovljah organizirali pohod Dedka Mraza. Otroci so si lahko kovcu so organizirali praznovanje ne‘i3irn hazaduie, vendar zatrjuje-Zadružnem domu, kjer je bila i°’ da_ bo kmalu presenetilo ptujske pionirje in cicibane z novimi predstavami. Delavna je harmonikarska šola, ki j-o obiskuje 40 pionirjev in pionirk. Znatno se je okrepil tudi tamburaški na sporedu igra »Mačeha in pastorka«. Zelo veličastno je bilo praznovanje v Artičah. V pripravah so bile zelo aktivne žene, ki so napekle mnogo dobrega peciva. bilo v Zadružnem jer je kulturno prosvetno društvo igralo »Pod novoletno jelko«. V Brežicah so bile prire-datve. obdaritvi- in pogostitve od 27. decembra dalje. Na osnovni šol. so organizirali srečoilov, na nižji gimnaziji tombolo i.td. Na sporedu ie bila rudi igrica »Zimska pravljica«. Dedek Mraiz je o— 'biskail tudi otroke v bolnišnic! in i’h obdaril. V Krškem so v Domu JLA uredil; pratizanskl, strelski in pravljični kotiček, ki so jih vodili starejši ljudje. Na Vidmu so organizirali mogočen sprevod Dedka Mraza, ki se je s svojim spremstvom vozil na dveh lepo okrašenih vozovih. Obiskal je tudi celo naiodd?,!ie-nedse vasi. V. vseh krajih so otroke tudi kolektivno obdarili. V Leskovcu so pionirje obdarili z dvema šotoroma, v Krškem s šotorom z blazino, v Zagorju pionirske knjižnice s knjiž. zbirkami, na Vidmu vse otroke s copatami itd. zbor, (predvsem, ko se mu je priključil še zbor obrtniške šo-ie. Največ težav ima prav gotovo ■dramska sekcija. Res je, da ima društvo svoj dom, vendar v njem ni primerne dvorane. Zaradi tega morajo igralci nastopati na drugih odrih. Kljub temu pa so pokazali veliko požrtvovalnost. Nekateri hodijo k vajam do 12 kilometrov daleč, čeprav se često zavlečejo tudi do polnoči. Lep U3peh so dosegif zlasti z drame »Bele vrtnice«, s katero so gostovali že v številnih krajih. To je že druga premiera ptujske Svobode v letošnji sezoni. Za u-speh gre zasluga .režiserju Adolfu Anderletu, pa tudi vsem igralcem, ki so svoje vloge zelo lepo odi,g,rali Ptujska Svoboda ne pozablja tudi na mladino. Ta je aktivna v vseh sekcijah, najbolj pa pri pevskem in tamburaškem zboru. Želeti bi bilo, da bi bila ptujska Svoboda tudi vnaprej tako agilna, kakor je danes. Rodile so: Štefka Kočevar, iz Kočevja — dečka: Milka Ceoon iz Smetenje vasi — deklico, Ivanka Zura iz Zagreba — deklico. Marija Kordič z Mozej — deklico, Marija Kozan iz Trebuše — dečka, Rozalija Prosen iz Dol. Kamene — dečka. Marija Bukovec iz Koroške vasi — dečka, Majda Klevišar iz Kanžari-ce — deklico. Marija Kobe iz Radencev — deklico, Jožica Ma-vrin iz Vojne vas> — deklico, Rozalija Kranjc iz Šentjerneja — dekl:co, Marija Konda iz Stsri-hovega vrha — deklico, Ema Mačerol iz Sadinje vasi — dečka, Olga Seroelj iz Kočevja — dečka, Marija Mežnar iz Brezovice — dečka. Angela Sere iz Poljane — dečka. Angela Stefančič iz Gor. Vrhoolia — deklico, Ana 2nidar ;z Bršllina — dečka. Vera Blatnik iz Ponikve — dečka, Vera Kralj iz Pienberka — dečka. Marija Bizjak iz Studenca — dečka, Ana Spendal' iz Biške vasi — deklico. Stanka Molek iz Melike — deklico. Sonja Klobučar iz Novega mesta — deklico, Cveta Blat iz Novega mesta — deklico, Vida Brodarič iz Rosal-niee — deklico, Rozalija Kartuš iz Cmomlia — deklico, Angela Pekez iz Novega mesta — dečka, Neža Pezdirc iž Kočevj a — dečka, Stanka Zuoančč iz Preske — dečka, Marija Ro vi: n iz Hrastja — dečka. Angela Lamovšek iz Hraistovfice — deklico, Neža Kraševec iž Križevske vasi — dečka, Draga Jančar iz Csšče vasi — dekloo, Antonija Božič iz Crmošnjic — dečka in Terezi' a Povše iz Dolenjskih toplic — deklico. hoda od St. lija pa še za enkrat toliko. To vsekakor opravičuje zadnji sklep, zato upajo, da bo Ljudska skupščina LRS na prihodnjem zasedanju upoštevala njihovo željo. . J. R. Zborovanje na Stari gori Te dni so se .zbrali na Stari gori k prvemu zborovanju prosvetni delavci iz občine Videm ob Sčav-n ci. Zbora se je udeležilo ;}6 odstotkov vseh prosvetnih delavcev v občini. Čeprav je novoustanovljeno društvo eno najmlajših v Pomurju, dokazujejo sprejeti sklepi, da bo delo izredno plodno, tako na kulturno-prosvetnem kakor tudi na ostalih področjih dejavnosti. Zborovanja se je udeležil tudi predsedn’k občinskega ljudskega odbora. Prosvetnim delavcem je zaželel čimveč uspehov, poudaril pa je tudi njihovo vlogo pri vzgoji najširših slojev našega ljudstva in obljubil pomoč občanskega ljudskega odbora. u. Darilo ameriShih Slovencev slep! mladini Naj večji slovenski dnevnik v Ameriki, chioaška Prosveta, objavlja zahvalo Zavoda za slepo mla da no v Ljubljani vsem ameriškim rojakom, ki so sodelovali pri zbiranju prispevkov za mehanizacijo pralnice v tem zavodu. Predvsem pa se zahvaljuje rojaku Antonu Gardnu. ki je na lastno pobudo in z veliko požrtvovalnostjo organiziral to akcijo in imel z njo ogromno delta. Predvsem njegova je zasluga, da je akcija tako dobro uspela. Z nabrano vscio si bo zavod nabavil kompletne moderne stroje za mehanizacijo pralnice: pralni stroj, centrifugo in sitroj za sušenje perila. S tem se bodo znatno zmanjšali režijski stroški za pranje perila. Zaradi tega bodo lahko znižali oskrbnino. Zavod se zahvaljuje tudi uredništvu Prosvete, ki je stalno objavljala potek te akcije, katere uspeh spet dokazuje da so naši rojaki na tujem s srcem vedno v domovini, saj ji pomagajo, kjer le morejo. Slovenske gorice K lenarški občini bi radi Po novi upravno teritor:alnl razdelitvi jo pripadla tretjina bivše občine Draisnvrh pod občino St. flj v Slov. goricah, dve tretjini pa pod občino Lenart. A^endar se s tako razdelitvijo vsi tisti, ki so se priključili k šentiljski občini niso strinjali v čelisti in na zadnjem zboru volivcev sklenili, da se celotna bivša občina Draženvrh priključi k lenarški občini. Za to so se odločili predvsem zaradi tega, ker so oddaljeni od Lenarta le za dve uri Z VSEGA SVETA ZBOR NfišIH LIVARJEV V soboto, 14. t. m., Je imelo DRUŠTVO LIVARJEV LRS svoj redni letni občni zbor, na katerem je podalo obračun srojega dela v drugem letu obstoja. Navzočih je bilo 152 članov društva, zastopanih je bilo 24 livarskih podjetij Iz vse Slovenije. Najmočnejša skupina livarjev je prižL* iz »Litostroja« (nad 60), drugo tako skupino 42 ljudi je pripeljal iz 2elezarne Ravne na Koroškem prvi častni član društva, livarski ponir Franc Torkar s posebnim avtobusom, občnega zbora so se udeležili zastopniki Zveze inženirjev in tehnikov ter Ljudske tehnike. Občni zbor I varjev je pokazal vso lepo in naglo razvojno pot društva od njegovega ustanovnega občnega zbora 27. 6. 1953 do danes, ko zajema že skoro vse večje livarne republike (28 podjetij) kot gospodarske Člane, poleg tega 837 članov s poverjeniki in 33 posameznih članov doma in na tujem, vsega 924 članov. Včlanjeni niso še zasebni Tvarji, ki se zadevnim vabilom niso od-Bvali. Društvo je izdalo za svoje člane in naročnike doma in v inozemstvu že 2 letn ka po < številk svojega strokovnega časopisa LIVARSKI VESTNIK, ki izhaja redno in brez zakasnitev. Društvo ga razpošilja v zameno za mnoge evropske livarske revije; z njimi ter z jugoslovanskimi ln inozemskimi livarskimi organizacijami je v živih in koristnih strokovnih stikih. Iz referatov, ki jih je predlož'1 upravni odbor občnemu zboru, razvidimo, da je društvo finančno solidno podprto in da je iz-vršlo v preteklem letu velik program. Dalo je mnogo koristnih pobud in nasvetov na polju metalurgije in tehnologije livarstva, modernizacije naših livarskih obratov, organizacTje livarske proizvodnje in livarjev (tudi v mednarodnem merilu) in vzgoje novih mladih livarskih kadrov kot glavne naloge društva (tečaji, predavanja domačih In tujih strokovnjakov, filmi, ekskurzije. tisk itd.). V načrtu dela za novo poslovno leto 1956 si je društvo postavilo še obširnejši program. x ♦ ♦ I POVEČAN PRIDELEK KAVE. Po nekem poročilu ameriškega odseka za poljedelstvo v \Vashingtonu, je na sveto preveč kave. Pridelek v letu 1933. leta je bil zelo dober, za leto 1956 pa se predvideva še boljši. Največ kave je zraslo v Braziliji, kjer so mladike vzgajali po najmodernejših metodah. Nasproti 38 milijonov vreč pridelane kave, znaša potrošnja samo 33 milijonov vreč. Pri tem ni vštetih 3 milijone vreč privatnih brazilskih rezerv in 3 milijone vladnih rezerv. V letu 1953 se Je povečala potrošnja kave. Nerazumljiva podraiitev kave pa je zaustavila porast potrošnje. V nekaj letih se Je potrošnja kave v Evropi podvojila. Pri wem tem je treba imeti v vidu, da Je po-šestih sezonah, slabše Setve nastopilo obdobje šestih sezon bogatih Žetev kave. MAJI IN NJIHOVA KULTURA Arheologi v Pensilvaniji so se odločili, da bed restavrirali staro mesto Maya Sical na severu Gua-temale. Sical je bilo velemesto, katerega stavbe so se dvigale v višino kot moderni nebotičniki do 150, pa tudi 200 m visoko. Te zgradbe in več velikih palač dokazujejo o takratni napredni gradbeni civilizaciji. Mestne ulice so bile tlakovane, podzemlje pa je bilo prepleteno z odvodnimi kanali in rezervoarji za pitno vodo. Pleme Maya je še prebivalo v Si-calu, ko so belci osvajali Guatemalo. V tem mestu so Mayi živeli 3000 let ter so si .postavili ' svoje središče civilizacije, ki je najbrže najstarejše od vseh znanih.' To čudežno mesto so odkrili približno pred 100 leti v srcu nekega tropskega pragozda. Sedaj so arheologi zgradili letališče, da se lahko pride do Sicla v enournem poletu iz Guatemale. V načrtu imajo, rekonstruirati mesto, da bo tako. kot je bilo- nekoč. Gradili bodo na ruševinah, katerih se ni nihče dotaknil. Urbanisti so izjavili, da bo Sical — mesto Mayev, staro 3000 let — ko bo restavrirano, ustrezalo tudi sodobnim stanovanjskim zahtevam. RADIO ZVEZA Z .JUPITROM. Astronomi krakovsker ga astronomskega observatorija so s pomočjo radioteleskopa prvič na svetu sprejeli signale z Jupitra, ki Je največji planet našega sončnega sistema. Radijski valovi na Jupitru so bili najbrže posledica močne njegovi at* tovill, če gluhi lahko prenesejo te tone ne da bi občutili fizične ali psihične motnje. KROMPIRJEV EKSTRAKT — HRANA ANTIBIOTIKA. — Nek znanstvenik poljskega farmacevtskega inštituta raziskuje izkoriščanje krompirjevega ekstratkta kot hrano za gojenje antibiotikov, iz katerih se proizvaja penicilin. V Poljski so sedaj uporabljali koruzno hrano za proizvajanje penicilina, ki so jo uvažali iz Anglije, Danske, Češkoslovaške in drugih držav. Ta no-va metoda pripravljanja krompirja in izgadnja nove tovarne za fermentacijo, bo doprinesla k znatnemu povečanju dosedanje proizvodnje penicilina na Poljskem. električne burje v mosleri. Dosedaj se še ni nikomur posrečilo, da bi-ujel ra-OGRAJA PROTI DINGOSOM — dijske valove s tega planeta. v Avstraiiii hn v treh letih Sprejeli so že valove z zvezd, ’ Avstraliji Do v tren letin, sonca, meseca in drugih teles kot se predvideva, končana v vsemirju NAŠLI SO SPOMENIK MI-CKIEWICZA. V Zavirču v Poljski so našli spomenik Mickie-wicza, ki Je bil izgubljen pred 22 leti. Spomenik so odkrili za časa revolucije leta 1997. Leta 1933 je bil Branislavovski park, v katerem je stal spomenik parceliran In spomenik pesnika se Je Izgubil. Predsedstvo mestnega odbora v Zavirču se je odločilo, da bo spomenik obnovilo. ZAPOSLITEV ZA GLUHE — Ameriška aviaclja proučuje možnost, da bi gluhe ljudi zaposlila na aerodromih za reaktivna letala, fci proizvajajo velik hrup. V neki pomorsko-avlonski bazi se vrše poskusi s pomočjo katerih bodo ngo- najdaljša ograja na kontinentu proti psom — dingo-som. Gradijo jo že sedaj v Queenslandu. Na nekem pasu v dolžini 1895 milj so že postavljene posebne mreže. Ko bodo potegnili še 682'milj bodeče žice, bo glavnina dela končana. Z dovršitvijo tega velikanskega dela bodo izolirani pašniki .Queenslan-da, Novega Južnega Walesa in Južne Avstralije. Ko bo zgrajena celotna ograja, bo na kontinentu skupno 5000 milj ograje. 2ivinorejci so prisiljeni postavljati take ograje, da bi zaščitil živino pred dingosi, ki prihajajo s planin ter izvršujejo pokolje med živino. Pogovorili so se o delu Pred dnevi sta se predsednika okrajnega in občinskega odbora SZDL v Murski Soboti tov. Miloš Ledinek in Ivan Šiftar pogovorila s predsedniki svetov in krajevnih odborov v obč ni Murska Sobota,o delu in bodočih načrtih. Ta razgovor je poltazai, da sveti v občini delalo, da so člani svetov razpravljali o najvažnejših zadevah in da so že tudi sprejeli načrte za bodoče delo. V sobošk' občini je zelo pereče vzdrževanje cest. Svet za komunalne zadeve je zato skelnil, da bo predlagal ljudskemu odboru uvedbo cestnega samoprispevka. Naloga SZDL bo, da bo ta predlog tako na zborih volivcev kot na zasedanju občinskega ljudskega odbora podpirala. H 25-letnica PGD v Vanča vasi Prostovoljno gasilsko društvo je doseglo v svojem 25-letnem obstoju je vrsto pomembnih u--.pehov. Ze nekaj let pa dejavnost društva ni najboljša, saj mu Je že skoraj grozil razpust. Zaradi tega so društvo organ:-zirali in vključili vanj precej novih članov. Upajo, da bo novi odbor končno pripeljal društvo ponovno na .pravo pot. Letos bo društvo proslavilo 25-letnico obstoja z raznimi kulturnimi in drugimi prireditvami. J. G. Borovo gostivanje v Predanovcih V Predanovcih bodo ob letošnjem pustu priredili značilno prekmursko »Borovo gostivanje«, za katerega se že dalj časa popravljajo. Vaščani vabijo vse, ki take prireditve še niso videli, saj jim prav gotovo ne bo žal, če bodo ta dan prišli v njihovo sredino. Videli bodo mnogo zanimivega. Naše ciganke, pozva-čini :n drugi jih že nestrpno pričakujejo. Rakičan Kmetijsko gospodarstvo v Rakičanu je tudi lansko leto gospodarjenje uspešno zaključilo. Sklenili pa so, da dobička letos ne bodo delili, temveč, da ga bodo porabili za rezervni sklad in investicije. S 1. januarjem se je delovišče, ki ga je imelo gospodarstvo v nad 26 km oddaljenem Gradu osamosvojilo in preimenovalo v »Drevesnica grad«. * Z Redom dela Je bil odlikovan kmet-jski delavec Ivan Bagari, upravnik vrtnarije kmetijskega gospodarstva v Rakičanu. Tov. Bagari je že skoraj pred upoko- . jitvijo in opravlja dolžnost predsednika upravnega odbora kmetijskega gospodarstva, unrsvne-ga odbora sindikata kmetijskh delavcev ter razne druge funkcije. F. S. IZ FMNK0LCVEGI Pri nas >mamo že nekaj Czsa res dobre prometne zveze. Kar osemkrat na dan vozijo skozi naš kraj avtobusi proti Celju in Mariboru. Ljudem pa bi zelo ustregli, če bi vsi avtobusi in ne samo d:jaški imeli postajališče tudi pri Srcbotu. kjer se odceni od glavne ceste nova cesta na Creš-njice in Špitalič. • Izredno toplo vreme Je po Južnih obronkih Konjiške gore že privabilo iz zemlje prv- cvetoči teloh in trobentice. Lani niti spomladi ni bilo tako milo vreme, kakor Je sedaj v zimskem času. • V Grušovcu m Podgorju pod Čerinom se Je pred kratkim pojavila kokošja kuga. Veterinarska. postaja je prizadetim takoj nudila strokovno ln tehnično pomoč. • PROSVETNA DEJAVNOST. V letošnji zimi je kultnrno-pro-svetna dejavnost po naših vaseh zelo- ž-vahna. Povsod so na vrsti razni nastopi, predavanja, tečaji ln podobno. V knjižnico prihaia vedno več prijateljev lepe knjige, zlasti mladine, ki si ne išče več edinega veselja v gostilni. Prostovoljno gasilsko društvo je moralo svojo kulturno prireditev ponoviti, le škoda, da namesto burke ni zbralo kaj resnejšega. Kulturno-prosvetno društvo »Anton Bezenšek« pripravlja »Žalujoče ostale«, v Crešnjicah bo v kratkem priredila ljudska univerza iz Vojnika poučno predavanje, ki ga bosta izpopolnila predvajanje filma in veseli večer. Ljudska univerza iz Vojnika je prvič obiskala Crešnjice okrog Novega leta in pripravila naši mladini lepo prireditev. Radioklub v Hrastniku V Hrastniku deluje radioklub dokaj aktivno že sedem let. Lani so ustanovili v klubu tudi primopredajno sekcijo. Klub šteje 39 članov, vadi ga pa upokojeni inženir Safo-nov, ki posveča skoraj ves svoj prosti čas delu v klubu. Klub prireja vsako leto radioamaterske tečaje za začetnike in pionirje n radiotcleerafski tečaj za pripadnike predvojaške vzgoje. Ciani kluba so se udeležili tudi zbora Zveze radioamaterjev Jugoslavije v Ljubljani in Zagrebu ter tekmovanja na razstavi Zveze radioamaterjev v Beogradu, kjer so prejeli 3000 d in nagrade za prenosni baterijski sprejemnik. Lani so sodelovali tudi na razstvi v Hrastniku in dobili 10.000 din nagrade. L. H. Prireditev na Bizoviku Kulturno-prosvetno društvo »Ivan Cankar« iz Lipoglava je pred kratkim gost«\'a!o na odrii bizoviške Svobode. Gostje so nas s prireditvijo zelo navdušil;. Predstavili so se nam z dramo »Njegova pesem«, ki jo je režiral sam avtor Ciril Bergles. Čeprav so igralci skoraj sami kmečk; fantje in dekleta in čeprav so bili številni šele prvič na ndru, so domala vsi svojo dolžnost povsem izpolnili. Naj-Vp* zaslug ima zato režiser, ki je moral vložiti v svoje delo res dosti truda. M. B. Občni zbor »Partizana« v Postojni Clan; telesnovzgejnega društva Partizan v Pcstojmi so te dni polagati obračun svojega dela. Njihovo ' delo je bilo lani zelo plodno in uspešno, čeprav so> imeli in še imajo vel»ke težave s prostori. Ti so namreč za uspešno delo dTUštva zelo tesni. Na zboru so sklenili, da bodo v bodoče pritegnili v društvo č'm več predvsem delavske in kmečke kulturi spadajo GO*KO * * * x. * i* t v toaietnih prostor Slovenska akademija znanosti in umetnosti vabi na predavanje, ki ta b0 imel univ. prof. dr. Božo kerli 26. januarja ob 18, uri v dvorani SAZU, Novi trg 3-1. Tema: Nekaj problemov evolucije človeka. Geodetsko društvo vabi na predavanje ing. Tomkietvicga »Uporaba tanimetrijskih vlakov pri trasirainju daljnovodov«. Predavanje bo 23. Jan. 1956 ob 19. uri v geodetski predavalnici na Aškerčevi cesti 30- SKUD »Tine Rožanc« — plesna sekcija — razpisuje zaradi za- ključka začetniških tečajev nadaljevalna tečaja, jn sicer mladinski in drugi tečaj za zakonce in »tareiše osebe, tudi s poukom latinsko - ameriških plesov. In- formacije In vpisovanje v nedeljo od 10. do 12. in od 13. do 17. ure, v ponedeljek od 18. do 20. ure, ▼ sredo od 13. do 20. ure v stekleni dvoreni — Pražakova ulica At. 10. Poučuje diplomirani plesni učitelj Ludvik Simončič. »JELA« kopalne soli imajo čudovit učinek na tvoje telo. Krepijo živce, desinficirajo in kot prerojen si po kopeli z »Jela* •oljo. KONCERTI V sredo, ES. t. m. koncert za Uide ni abonma. Dirigent Lovro jifstačlf, solistka violinistka Jelka Staničeva. Vstopnice so razprodane V četrtek, 26. t. m. isti koncert (Ciglič, Brahms, Bruckner) za re-prizni (oranžni) abonma. Vstopnice od 300 do 150 din. K PUTNIK SLOVENIJA PUTNIK SLOVENIJA bo organiziral vsako nedeljo enodnevni izlet z motornim vlakom v Kranjsko goro. Prijate sprejema PUTNIK V LJUBLJANI. PUTNIK SLOVENIJA bo organiziral 25. febr. štiridnevni izlet v Mlinchen. Točme programe izleta zahtevajte brezcbvezno v naj bližji poslovalnici PUTNIK SLOVENIJA, ki sprejemajo tudi prijave do 6. februarja. Ze imate programe put-VIKOVIH POTOVANJ V VERONO, NA DUNAJ IN RIM? Zahtevajte jih v najbližji poslovalnici PUTNIK SLOVENIJA. Ne zamudite izredne priložnosti m udeležite se PUTNIKOVIH kvalitetnih potovanj. VELIKI GRADBENIŠKI t PLES 4. februarja 1956 t v U n i o n u. , Rezervacije: J Aškerčeva 11, tel. 22-007 » od U. do 12. ure * DHUBTV1 P1BTIZ1N1 PREGLEDUJEJO STORJENO DELO IM SPREJEMAJO MRCRTE CLAKl VSEH ODSEKOV - z* * prihodnje V TELOVADNICO K«**kSTEN SKLEP OBČNEGA zbora tvd partizana v Škofji loki, ki naj služi za zgled vsem ostalim Za občni zbor TVD Partizana v Škofji Loki je bilo zelo veliko zanimanja. Vsi društveni odseki, najs; bo nogometni, košarkarski, odbojkarski, namiznoteniški, smučarski in šahovski so dosegali vsepovsod lepe uspehe. Največ pozornosti pa je društvo posvečalo delu v telovadnici, kjer bi morali v prihodnje sodelovat; tudi člani vseh ostalih odsekov, vsaj v osnovnih vajah. Društvo se mora borl-tl z raznimi težavami, predvsem s pomanjkanjem ustreznih telovadnih prostorov. Telovadnica je obenem tudi dvorana za kino. kar prvemu namenu m v prid. Tudi dobrih vaditeljev je v društvenih vrstah premalo, tako da nekateri oddelki ne morejo redno telovaditi. Med obiskovalci telovadbe je premalo mladine, zlast; vajenske In obrtniške. Temu bo treba čim prej odpomoči. Društvo je opravilo lani več samostojnih nastopov in sodelovalo tudi na zunanjih prireditvah, predvsem v Kopru, Beogradu in drugod. Leohs nameravajo pozi viti izletništvo v gore in kraje iz narodnoosvobodilne borbe, prav posebno pa se potruditi za dostojno proslavo 50-letnice ustanovitve telovadnega društva v Škofji Loki. Najboljšim telovadcem in telovadkam so ob koncu razdelili diplome. G. Dobro vodstvo — dobro članstvo Letošnu občni zbor Partizana v Mozirju ,1e pokazal, kaj je mogoče doseči, če je vodstvo dobro in v siailnem stiku s članstvom. Mozirsko društvo šteje skoraj 200 članov in je pravzaprav eno najmočnejših in najbolj aktivnih daleč naokrog. Tudi njegovi uspehi v telovadnici in na prostem so prav dobri. Nad 60 pripadnikov društva je sodelovalo na pomladanskem kro-su. članice in mladinke pa so hiile na okrajnem in republiškem prvenstvu prav talko uspešne. Tudi pri števillnih drugih nastopih telovadcev in telovadk iz Mozirja ni manjkalo nikjer. Posebno lepo jim je uspela akademija, ki so jo priredili v počastitev Dne\’a JLA. Ker se vodstvo zaveda, da brez dobrih vodnic in vodnikov ne more biti. uspehov, pridno pošilja svoje ljudi v tečaje, na zlete in druge prireditve. V društvenem sestavu je zdai tudi nogometna sekcija, ki so j0 delno že opremili. Blagajniške številke so sorazmerno ugodne, vendar imajo sredstev za dograditev prizidka k te- lovadnemu dotnu vendarle premalo. P 5. tudi letno telovadišče bo treba dokončno urediti. Slednjič bodo v kratkem odprh tudi novo skakalnico. Mozirsko društvo je tud: eno prvih, ki je uvedlo reden zdravniški pregled vseh telovadcev. Na občnem zboru je predsednik občine obljubil društvu vsestransko pomoč. V Hrastniku — vrsta vrhunskih telovadcev TVD Partizan v. Hrastniku je lani pokazal zelo veliko razgibanost pri delu. Razen redne vadbe so teiovadeči nastopali na raznih akademijah doma in drugje v Zasavju in ob taborjenju v Trogiru. Zlasti uspešna sta bida nastop in akademija ob občinskem prazniku. Na.jlepše uspehe pa so imeti društveni člani v orodni telovadbi. Pod vodstvom tov. Urbanca, k: je hkrati ustanovitell in učitelj te vrste, so se udeležili troboja s Hrvatsko in Srbijo, tekmovali v akademskih sestavah in nastopali na raznih drugih tekmovanjih. Vrsta na .orodju v hrastniškem' društvu Je edina popolna v Sloveniji, saj imajo druga društva le posameznike. Razprava se je največ pletla o redni telesni vzgoji, ki bo gotovo Se povečala društvene uspehe v prihodnje. Pred zaključkom občnega zbora so bili sprejeti številni sklepi za nadaljnje delo, med katerim.; zaslužijo omembo.: številčno povečanje telovadečih oddelkov, izboljšanje discipline med vodečim kadrom in telovadci. popularizacija vzgojnega pomena ' Partizana, povezava med Partizanom in šolami itd. Društvo bo priporočilo domačim Industrijskim podjetjem, naj mislijo na provizorije. ki bi lahko Služil.-; za telovadbo šolski in po-šolski mladini, dokler v njih ne bodo ustanovljeni odselci P a rti- zana. L. H. Leto dni plodnega dela V Šempetru pri Gorici je bilo na občnem zboru Partizana nekaj nad 100 članov. Društvo je v. preteklem letu plodno opravilo svoje delo. Koledar telovadnih ur je bil dobro-pripravljen in tudi pester, tako da telovadnica ni bila noben dan v letu nezasedena. Lahko bi rekli, da je bil storjen v tem letu viden korak naprej. Društvo šteje nad 150 aktivnih članov telovadcev in je z njimi sodelovalo na mnogih prireditvah, - največ drugod. Omeniti Je treba nastop v Kopru tn Ajdovšini. na državnem prvenstvu v Skoplju in na okrajnem prvenstvu v Gorici. Lani je društvo prvič organiziralo tudi jesenski kros. ki pa žai ni bil dovolj obiskan. Premalo so njegovi člani sodelovali tudi pri raznih proslavah ob državnih praznikih, pogrešali pa smo pri njem tud; samostojnih nastopov doma Za prihodnje leto ja bilo spreletih nekaj koristnih sklepov za poživitev delavnosti in boljšo povezanost z drugimi organizacijami. Med najboljše telovadce Je bilo razdeljenih 12 lepih diplom. L. K. Primanjkuje — prednjakov Ob številni udeležbi članstva in v navzočnosti precej povabljenih gostov so pokazala poročila in razprava na občnem zboru TVD Partizana v Črnučah, da je bilo to društvo v lanskem letu še dovolj aktivno. Izvedlo je društveno akademijo.’ proslavilo občinski praznik ter priredilo tudi več meddruštvenih tekmovanj. Zal v društvu primanjkuje prednjakov, zaradi česar se ne more še bolj raz- viti. Na občnem zboru so se člani zavezali, da bo vsak član redno obiskoval splošno vadbo, če se bo hotel tudi udejstvovati v drugih panogah ki jih gojijo v društvu. Na letnem telovadišču bodo uredili stezo za vse panoge lahke atletike. Občinski ljudski odbor ie pokazal Za delo društvo veliko razumevanje, pa tudi tovarna E.ma in opekarna sta mu pomagal) po svojih močeh. H kraju so sklenili, da bodo poleti priredil; Za pionirje in pionirke taborjenje ob morju. S. O- Telovadci iz Sevnice na pravi poti TVD Partizan iz Sevnice je hodil skozj vse zadnje leto po dobri in‘pravilni poti. Telovadci so slavili 50-letnico obstoja društva, ob kateri priložnosti so priredili svečano akademijo in razvili društveni prapor ter izvedlii' velik telovadni nastop. Razen na domačih proslavah državnih praznikov pa so bili še aktivni gostje v Brežicah. na pokrajinskem zletu v Celju in pri drugih javnih manifestacijah. Kakor druga društva, se tudi sevnlški Partizan ubada s problemom premajhnega vaditeljskega kadra in nezadostnega števila aktivnih članov. Zato bo moral novi odbor. resno misliti na odpravo teh težav, hkrati pa se pripraviti na vse javne nastope in še izvršiti celo kopico nalog, med njimi obnoviti dom. urediti sanitarne naprave nabaviti telovadno orod je itd. Predvsem pa se bo moral zavzeti za razširitev telesnovzgoj-ne misli med mladino, predvsem med kmečko in delavsko. -er. Jeseniški strelci in njihovi prvaki V zameno za vojaške puške pričnejo strelci pozimi vaditi z zračnimi puškami v zaprtih prostorih. Na Jesenicah delajo to dvakrat tedensko v velikem številu, vendar je pri teh vajah le Jadralci ’« 1 '■ ' :v •: v- Selijo naraščaja Jadralci ljubljanskega brodarskega društva so se na nedavnem občnem zboru pogovorili o storjenem In napravil; načrte za prihodnje. Račun je pokazal dobro bilanco Na jadrnicah, ki jih imajo na Ljubljanici, Zbiljskem jezeru in Piiranu, so opravili nad 400 prostovoljnih delovnih ur. Sodelovali bo na 9 domačiji in enem mednarodnem tekmovanju, za zdaj še zgolj s povprečnimi uspehi. Ko bo v Kopru dogotovljen dom’ BZS bodo tudi ljubljanski jadralci lahko živahneje trenirali na morju. Na raznih potovanjih vzdolž slovenske, istrske in tudi dalmatinske obale so prevozili 1850 morskih milj (ali 3426.2 km). "kar je tako daleč kakor od Trsta do Casablance. V začetniških jadralnih tečiadih so izvežballd 30 mladih jadralcev. .. program - dela za -. -letošnj e leto je precej obilen. Tako se . name- ravadb 'ljubljanski jadralci udeležiti treh slovenskih prvenstev in . partizanske- regate v Kopru. Za X. obletnico Ljudske tehnike bodo priredili regato na Zbiljskem jezeru, predvsem pa pospešili. Jadralne tečaje na Ljubljanici in na morju. Dotok novega članstva v jadralno sekcijo je komaj vreden omembe. česar .1e v glavnem kri- va premalo u črnicov^t a propagain- da. Toda vellika škoda bi bila, če bd »i Slovenci zdaj. ko imamo svoje morje, ne nabral: več pristašev za ta lep; In zdravi šport. V upravni odbor jadralne sekci- 3e so "bi.M ponovno izvoljeni tova-riši Bogič, Pirkmajer In Lux, ki imajo že zdaj veliko zaslugo, da so se ljubljanski jadralci tako razvili. G‘ premalo mladink In članic, čeprav skozi vse leto običajno tekmujejo s tem orožjem. Zdaj, ko so pričele delovati propagandne komisije po strelskih okrožjih, se bo verjetno tudi ta stran obiska izboljšala. Zadnjo nedeljo so imeli na Jesenicah ' tekmovanje za družinsko prvenstvo z zračno puško. Prišlo je nad 70 članov In članic, pionirjev ter mladincev in tudi doseženi rezultati sQ kair zadovoljivi. Pri pionirjih je bil najboljši Valko Lumpret z 78 krogi, medtem ko se je pri mladincih izkazal Roman Gregorij s 119 krogi pred Felcem (112) in Vidicem (101). Pri članih sta prvi dve mest; zasedla Duša-n Novak s 137 in Hanzi Verdnik s 128 krogi. Tretji med člani je bil Karlo Fekonja s 126 krogi. Za članice je bila preizkušnja lažja. ker je bila udeležba pičla in je na tekmovanju zmagala »stara« strelka Kraljeva s 119 krogi, vendar se ji je močno približala mlada Brtoneljeva, ki je bila s 193 krogi druga. Tretje mesto si je zagotovila Smolnikarjeva (195). Za senzacijo dneva so poskrbeli štirje stari strelci, med njimi naj-starejši Tomaž Verdnik — oče na-rondega heroja Matije — z 78 leti. Če drugega ne. so mlajšim pofcar zali, da .pravih ljubiteljev strelstva ne motijo nobena leta H. A. Italijanski boksar Mario D’ Agata je v Manilli premagal Filipinca Cezaira v bantamski kategoriji v desetih krogih na točke. TURIST BIRO Na mednarodno nogometno tekmo Jugoslavija : Madžarska prireja Turist biro Izlet z vlakom v Budapešt. Cena 7000 din. Zahtevajte informacije. Prijavite se čimprej pri Turist biroju, Miklošičeva 17. GLEDALIŠČA Ponedeljek, 23. jan.: zaprto. Torek, 24. jan. ob 20: Shake- speare: »Henrik IV. Abonma H. Falstaff — Janez Cesar.) Sreda, 25. jan. ob 20: Wilder: »Naše mesto«. Premiera. Četrtek, 26. jan.: zaprto. Petek, 27, jan. ob 15.30: Wilder: »Naše mesto. Abonma Petek popoldanski. Ob 20: Machiavelli: »Mandrago-la«. Abccnna D. Sobota, 23. Jan. ob 20: Wilder: »Naše mesto«. Izven in za podeželje. Nedelja, 29. jan. ob 15: Go-lia »Jurček« Izven in za podeželje. Ob 20: Wilder: »Naše mesto«. Izven in za podeželje. OPERA Ponedeljek, 23. jan. ob 19.30: Strauss: »Kavalir z rožo«. — Abonma red K. Torek. 24. jan., ob 19.30: Musorg-ski: Hovsnščina. Abonma red C. Sreda, 25. jan.: zaprto. Četrtek. 26. lan, ob 15: Smetana: »Prodana nevesta«. Zaključena predstava za gimnazijo Zagorje, Petek, 27. jan. ob 19.30: Mozart: »Figarova svatba«. Slavnostna predstava ob 200-letnici Mozartovega roistva. Izven MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek. 24. jan. ob 15.30: Matej Bor: »Vesolje v akvariju«. — Abonma Torek popoldanski. — vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 25. jan. ob 16: Pavel Golja: »Srce igračk«. Izven. Mladinske predstava. Četrtek, 26. jan. ob 20.30: Gogolj: »Ženitev«. Abonma TSS II. Petek, 27. jan. ob 20: Gogolj: »Ženitev«. Abonma Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA - Mestni dom Sreda, 25. jan., ob 20. G- Serne- čič: »Logaritmi in ljubezen«, veseloigra, izven. Sobota. 28. jan., ob 20. L. Fodor: »Uspavanka«, veseloigra, izven. Prodaja vstopnic od petka dalje. rezerviranje tel. št. 32-860. RAZPISI RAZPIS • Strojno podjetje - Sltofja Loka razpisuje mesto komercialista, s takojšnjim nastopom službe. Zaželeno je poznanje kovinske^ stroke (železnine). Plača po tarifnem pravili niku. RAZPIS Kmetijska zadruga Polhov Gradec razp^sule mesto trgovskega poslovodje v trgovini in trgovskega pomočnika r-iro) Pogoji: za poslovodjo pet let trgovske prakse v trgovini s potrebno trgovsko pred-i zob ra zb o. za pomočnika (-i.co) potrebno trgovsko izobrazbo. Kastop službe l2hko takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravi niku. oziroma to dogovoru. FroSn.ie z dokazili dosedanje službp vložiti osebno ali pismeno pri Kmetijski zadrugi Polhov Gradec. UMRLI Delavski svet podjetja tehnične trgovine »KOVINOTEHNA«- Celje - Mariborska c. 13 razpisuje delovno mesto SEKRETARJU PODJETJA POGOJI: 1. Absolvirana pravna fakulteta s 3-letno prakso v gospodarstvu. 2. Popolna srednja šola z 10 let prakse v gospodarstvu. Istočasno sprejme ŠTIRI 2ELEZNINARJE V poštev pridejo mlajše moči, ki imajo veselje za delo in razvoj v tej stroki ter večletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Kandidati naj pošljejo svoje pismene ponudbe na upravo podjetja. | MALI OGLASI a ADMINISTRATIVNO MOČ takoj sprejmemo, Plača po dogovoru. Hrana in samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite: Vzgajališče Veržej. 1326-1 IŠČEMO kvalificirano kuharico — kuharja za delovno mesto — Šefa kuhinje. Nastop službe takoj! Ponudbe na oglasni oddelek pod »13.000« 1108-1 PRODAMO VPREŽNI VOZ (zapravljivček) po ugodni ceni. — Vprašajte na naslov: »Silva«, gozdno In lesno gospodarstvo AGV fakultete, Ljubljana, Parmova 37-m. trakt. Ogled vsak dan na Gozdni upravi Kamniška Bistrica v Stahovici 1327-4 INDUSTRIJSKEGA RISARJA — sprejme takoj elekt.ro strojno podjetje »TIKI*, Ljubljana — Tirate 12. 4 Umrla nam Je naša draga ie-na, mama., sestra in teta TEREZIJA PODVORNIK roj. Pajk Pogreb drage pokojnice bo 23. Januarja 1956 ob 16.30 uri iz žal, Janezove mrliške vežfce. Žalujoči: mož Ivan. sin Iva,n, hčerka Romana ter ostalo sorodstvo. Po zavratni bolezni Je dotrpel naš skrbni očka, mož,« sin, brat, svak FRANC BORKO profesor V njegov prerani grob ga bomo spremili v torek, dme_24. januarja ob 15.30 na Pobrežju. Maribor, Obrež, Braslovče. Žalujoči: žena Lucija, otroci El ko, Marija. Lučko In ostalo sorodstvo. V 85. letu stairostl nas Je za vedno zapustil naš dragi mož, oče. stari oče in praded MATIJA HRAST krojač Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek. 23. januarja, ob 16. uri na pokopališče v Lescah pri Bledu. Žalujoča žena Jerca, hči Tončka por. Fon, zet, vnuki in pravnuki. TURIST BIRO TURIST BIRO bo priredil 12. februarja 4-dnevnl izlet v MON-CHEN. Prijavite se čimprej. — Oglejte si zanimiv ln zabaven pustni karneval v MUnchenu. Za - izlet na spomladanski velesejem na DUNAJ, TURIST BIRO že sprejema prijave zahtevajte informacije TURIST BIRO prireja vsako nedeljo avtobusni izlet na POL« 2EVO. cena 300 din. Ali Se imate celoletni plan izletov ln potovanj TURIST BIROJA. Prevoze z avtobusi Vam najceneje preskrbi TURIST BIRO. Za nabavo kino vstopni c ima TURIST BIRO mesečni abonma. Vizume najhitreje preskrbi TURIST BIRO. Koristite usluge TURIST BIROJA. Ljubljana. Miklošičeva 17 — telefon 30-645. •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a NASA VELIKA NAGRADNA ANKETA »UNION«: ameriški barvasti film »Ljubim Melvina«. Tednik TN 3. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V gl. vlogi: D-onald 0’Coneer in Robert Taylor. Danes zadnjikrat! • KOMUNA«: amer. film »Bojišče«. Tednik FN 3. Predstave ob 16, 18.30 in 21 V gl. . vlogi: Van Johnson in Danice Marcel. Danes zadnjikrat. »SLOGA«: madž barvasti film »Glavo kvišku«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 je matineja istega fiima. v gl. vlogi: Kal-man Latabar in Violette Rerrari. »Vič«; amer. film »Trinajsta ura«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. v gl. vlogi: Peter Law-ford in Dswn Addams. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. »SOČA«; amer. film »Trinajsta ura«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: predvaja za mladino od 8. do 16 leta barvasta filma: »V dolini bobrov« in »Na pol orala zemlje«. Predstavi ob 10 in 15. Skupinske rezervacije v Domu Maksa Perca, Slomškova 20, vsak dan od 8 do 9. »SISKA*: amer. film »Gospa Mi-niver«. v gl. vlogi: Walter F#I-geon in Greer Garson. Predstave ob 15.45, 18 in 29.15. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: amer. barvasti’ film »Pas za pištolo«. Tednik. V gl. vlogi: George Montgomery, Tab Hunter in Helen V/estcott. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: ital. film »Oprosti tni«, ob 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. JARŠE »INDUPLATI«: amer. barvasti film »Bagdadski berač«. KAMNIK: jugoslovanski film »Trenutki odločitve*. »BLED: amer. barvasti film »Katica, poljubi me«, ob 17 in 20. BREŽICE: marok. film »Othello«. NOVO MESTO »KRKA«: ital. film »Na ostrini meča«. KRANJ »STORŽIČ«: franc, film »Afera Mauricius«, ob 16, 13 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: zaprto. KOROŠKA BELA: amer. barvasti fiim »Sem«, ob 19. RADIO SPORED ZA PONEDELJEK Poročila: 5.05, o. 00, 7.00, 13.00, 1.3.00, 17.00, 10.C0 in 22.00. 5 00—6.20 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored); 0.20 Naš predlog za Vaš jediiniic; tj.25 Reklame; 6.35 Pohorski fantje pojo in igrajo; 7.10—7.30 Zabavni zvoki; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Radijska šola za nižio stopnjo: Iz bele knjige prirode; 11.35 Or- kestralni scherz; in rapsodije; 12.30 Kmetijski nasveti — Rožnodolski: Zimsko krmljenje kuncev in pomladansko valjenje piščancev; 12.40 Koncertni valčki; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.30 Slovenske narodne v priredbi Filipa Bernarda izvajajo solisti in orkester mariborske opere; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Zvone Kržišnik: Focnenki o Slo-, venski . Koroški tri4.35 . Želeli ste — poslušaj-te: 15.15 Zabavna glasba; 15.38 Se. pomnite tovariši? Mi- . Ie Fauiin: Srečno novo leto, tovariši: 15.45 Partizanske pesmi bratskih narodov; 16.00 Zdravstveni nasveti; 16.1-0 Z našimi solisti in skladatelji; 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame; 13.09 Radijska univerza — Slavko Faust: Znanost v boju proti prometnim nezgodam; 18.15 Odlomek iz II. dela oratori.iske opere »Hlapec Jernej« Matije Bravničarja; 18.35 Tečaj angleškega jezika — 3. lekcija; 18.50 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame; 20.09 Kulturni pregled; 20.15 Simfonični koncert orkestra Slovenske Filharmonije, solista Igor Ozim in Nada Vidmar, dirigent Bogo Leskovic, W. A. Mozart: Koncertantna simfonija za pihalni kvartet in orkester — E:-:sulta-te, jubilate (motet), Koncert za violino in orkester v A-duru, Simfonija št. 40; 22.15—23.00 Javni koncert zabavnega orkestra Radia Ljubljana — I. del (Posnetki s koncerta v veliki filharmonični dvorani); 22.15—23.00 UKV program: Nočni komorni koncert; 23 09—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba). MARIBOR Ponedeljek, 23. januarja Narodno gledališče: zaprto RADIO 5.00—-7.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 7.30—7.40 Domača poročila in objave; 7.40—8.00 Slovenske narodne pesmi; 8.00—8.i0 iz naših mest in vasi; 8.10—8.30 Samospeve slovenskih avtorjev pojeta tenorist Jerme.1 Plahuta :n sopranistka Mileva Pertotm/a; 11.00 —23.00 Prenos sporeda Kaata Liulbljana. .,____ Razstava osnutkov spomenikov NOB v Mariboru je odprta vsak dam od 9. do 18. ure. KINO PTUJ: amer. film »Zaseda«. Celje Planinsko društvo Tržič I 3 nudi za nagrado v času 3 ■ letne sezone v ■ 3 DOMU • ■ POD STORŽIČEM J 3 1100 m ■ ■ g 3 enemu izžrebanemu na- ■ 3 ročniku brezplačno biva- -■ 3 nje za 6 dni ali dvema ■ 3 osebama po 3 dni. J ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H ZDRAVSTVENI DOM TOLMIN razpisuje mesto Z0B0TEHNIKB za Zobno ambulanto Tolmin ZDRAVNIŠKEGA POMOČNIKA ca Splošno ambulanto Tolmin Prejemki po dogovoru. Ponudbe z daljšim življenjepisom pošljite na upravo Zdravstvenega doma Tolmin do 31. januarja 1956. poročilo o gibanju prebivalstva v mestu Celju v času od 14. do 31. januarja 1956 ROJENIH — 33 dečkov in 17 deklic. POROČILI SO SE: Franc Krajnc, kovač iz Doblatine in Berta Kumer, pomož. delavka iz Košnice. Janez Zalokar, šofer _iz Košnice in Zorica Romih, polje-delka iz Dobja pri Llsičnem. Jožef Kandolf. tovar. delavec tn Zofija Kaučič, tovar. delavka, oba iz Celja. Venčeslav Wagner, knjigovodja iz Celja in Venčeslava Krznar, trg. pomočnica iz Nabrežja. Loka p. Zid. mostu. Rudolf Janc, delavec in Frančiška Planinšek, delavka, oba iz Celja. Mihael Planinc, višji vodnik LM iz Radeč in Ana Žurman. bolniška strežnica iz Celja. Martin Dobrotinšek. zidar in Ljudmila Ahačič, delavka, oba iz Celja. UMRLI: Marija Zakušek. upokojenka iz Celja, stara 73 let. Karl Ferlež, vzdrževane« ia Ostrožnega, star 56 let. Jožef Arzenšek, upokojenec iž Celja, star «1 let. Alojzija Urisk, gospodinja iz Celja, stara 82 let. Tng. Frane Suka), unokojenec lz Celja, star Tl let. Alojzija Pečnik, posestnica iz Pernovega. obč. LO Žalec, stara 60 let. Tvan Laznik, nook. rudar iz Podplata pri Bog. Slatini, star 70 let. Cveta Vrbovški, druž. upokojenka iz Hrome*, okraj Krapina, stara 56 let. Mazila Pušnik, upokojenka Iz Sv. Gortina CORTINA D5A?»IPEZZO, 22. jan. Štiri dn.i pred začetKom VII. zimskih olimpijskih. iger, ki jih ho prihodnji četrtek slovesno začel predsednik italijanske republike g. Giovanni Gronchš, je v Cor-ttn,| abranih najinanj že 1000 aktivnih športnikov iz 32 držav. Vsak dan se spuščajo v vse zahtevnejše treninge, tako da so smučarske proge, drsališča za hokej in drsanje ter skakalnica od jutra do večera polne udeležencev oJimpiade. V mestu je vse pripravljeno za otvoritev te velike mednarodne športne manifestacije. Enega samega je vsekakor premalo . . . Snega so namerili davti samo še 35 cm, ker ga je zadnje dna stalno ščipala odjuga. Če do četrtka ne bo nobenih novih padavin, in bo ostalo pri sedanji zalogi, ki leži zdaj v Dolomitih zadnjih 12 PRED PRIČETKOM TEKMOVANJA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU JESENIČANI pripravljeni in samozavestni Vse mesto )e že nekaj dni v pravi hokejski mrzlici — Jutri popoldne slovesna otvoritev tekmovanja, od srede do nedelje vsak dan po tri tekme za naslov prvaka Jugoslavije DELOVNI PLENUM KEGLJAŠ. KE ZVEZE SLOVENIJE bodi res samo Jutri popoldne se bo na Jesenicah slovesno začel velik športni dogodek, ki so ga Jesenice dolgo čakale in slednjič le učakale. Z dograditvijo umetniškega drsališča in izpopolnitvijo svojega hokejskega moštva do kvalitete, ki jih uvršča med najboljše v Jugoslaviji, jim je bilo letos po vsej pravici zaunano še organiziranje najpomembnejše prireditve te vrste, in sicer turnirja, ki naj določi -«ovega_ državnega prvaka. Tekmovanja se bodo začela naslednji dan v sredo 23. t. m. s prvimi tremi tekmami ob 9.3«. 15.30 in 19.30 uri, kakršen spored bo veljal tudi za vse prireditva do konca. Ta razporeditev je primerna tudi za vse tiste, ki bi hoteli z vlaki obiskati to al* ono ali vsaj najprivlačnejše tekme tega turnirja, saj bodo na Jeseicah lahko videli najboljši hokej, kar da premoremo. Razumljivo ta izredni športni dogodek ni mogel ostati neopažen tudi v širši jeseniški javnosti. Konec koncev so Jesenice z drugimi besedami tudi železarne in železarne je tisto oodjetje. ki ima največ zaslug, da ie to naše kovinarsko središče dobilo je to nase izredno dragoceno športno napravo z ledom, obenem pa je koliktiv_ železarne dal tudi najboljše moči, ki bodo tudi to pot sestavljale mladi domači hokejski šport sredi ostalih mnogo starejših, toda prav gotovo mnogo manj samozavestnih in vztrajnih hokejistov — za barve svojega kluba brez vsakih materialnih zahtev. Y ostalem pa se čuti praznično raz- položenje pred tem tekmovanjem tudi po vsem mestu. Menda ga ni na vseh Jesenicah javnega lokala in zelo verjetno niti ne družine ne hiše, v kateri bi v teh dneh ne govorili in ugibali samo o tem turnirju. Vse to je vsaj eden izmed porokov, da bo tekmovanje vse dni, prav gotovo pa ob urah, ko si bodo ljudje lahko utrgali čas za ogled, in. pa v nedeljo kar moč velik, tako da bo mogoče tudi s to stranjo organizacije krepko odgovoriti tistim, ki so Jeseničanom hoteli »odnesti« te prireditve' samo zaradi tega, češ da tamkaj ne bo za take nastope nobenega pravega zanimanja. In naposled! Vest, da bo državno prvenstvo v hokeju na ledu na Jesenicah, je izzvala pravo ljudsko veselje, obenem pa je bila sprejeta kot priznanje za vse vložene napore «a tak lep razvoj tega športa v našem kovinarskem centru. Jeseniška železarna je dosledna vsem svojim dosedanjim žrtvam v ta namen prevzela zdaj tudi pokroviteljstvo nad to množično vsedržavno športno manifestacijo in poklonila lepo darilo zmagovalni ekipi, z drugm darilom pa se je priključila pokrovitelju tu- , di jeseniška občina. Pri izvedbi tega turnirja^ sodelujejo vse množične organizacije iz mesta in okolice, tako da ji je zajamčen ne samo najboljši finančni^ efekt, temveč obenem tudi učinkovita množična propaganda za nadaljnji razvoj tega športa. • Na Jesenicah je Mia v soboto zvečer odigrana prvenstvena tekma II. slovenske lige, v kateri je moštvo Jesenice B premagalo Ljubljano B z 11:0 (4:0, 2:0, 3:0). Včeraj je kombinirana ekipa Jeseni« premagala moštvo Zagreba 9:4 (5:1. 1:2. 3:1). KegljuwjFe ZBOROVALCI SO SE ODLOČILI ZA ODPRAVO NARODNEGA SLOGA NA PRVENSTVIH IN SE Z OBVEZNIM SISTEMOM TEKMOVANJA V MEDNARODNEM SLOGU PRIKLJUČILI SISTEMU NA VSEH MEDNARODNIH TEKMAH — S TO ODLOČITVIJO SO STORILI POMEMBEN KORAK ZA NADALJNJI RAZVOJ KEGLJANJA KOT ŠPORTA V Ljubljani je bil včeraj delovni plenum Kegljaške zveze Slovenije, na katerem so zastopniki republiške zveze in sedmih podzvez pregledali delo zveze v zadnjem poslovnem letu, razpravljali o načinu tekmovanj v prihodnje, sprejeli koledar prireditev za leto 195« in okvirni seznam tekem za 1. 1957. pretresli kadrovsko vprašanj e, sprejeli proračun za 1. 1956 in začasni pravilnik o kategorizaciji kegljišč in dopolnili z novimi predlogi pravilnike kegljaške zveze. Ob začetku je spregovoril predsednik KZS Stane Ravnikar o organizacijski utrditvi zveze, ki je zdaj dosegla stopnjo, kakršna ustreza potrebam na . terenu. Število članstva se je znatno pomnožilo in za vse je premalo kegljišč v Sloveniji, čeprav gradijo v marsikaterem kraju nova. O delti KZS v zadnjem letu je poročal neumorni Avgust Likovnik. Športno kegljanje si pri nas z uspehom utira pot med ljudi. Pri vzgoji privržencev je zveza dosegla lepe uspehe, ima pa v svoji sredi premalo inštruktorjev (vsega samo 14), ki so opravili izpite na Inštitutu za telesno Kdo so kandidati? I mi. mmmmš UMI? ^ 4® V- dni. tekmovanj ne bodo odgodili. Vsekaicor pa bodo sep u c ar ji v višjih -legah izpostavljeni stalni nevarnosti, da b-i se poškodovali zaradi; -pretanke s»nežine odeje. Olimpijski spored, ki obsega vse priznane discipline na snegu in ledu, bo dal tudi letos 24 zlatih kolajn, in sicer za tekme v smuku, slalomu in veleslalomu za ženske in moške, za drsalce v umetnem drsanju na ledu in za plasma v tein drsanju v dvoje, dalje za teke na 10 km in zn štafeto 3X5 km za ženske, za teke na 15. 30 in 50 lan ter za štafeto 4X10 km za moške, za klasično kombinacijo (v teku na 15 km in skokih), za skoke, za vožnje z dvosedežnim in štiris e dežnim bobom, za lickej na ledu ter za hitrostno drsanje na naslednjih štirih progah: 509 m, 1500 m, 5.000 m in 1G.CU0 m. Sovjetski športnik G-rišin je v hitrostnem drsanju na 500 m pre-drsal progo s časom 40.2 l.n s tem za 6 desetink sekunde izboljšal svetovni rekord svojega rojaka Sergejeva. Grišin je zdaj svetovni rekorder na vseh treh progah od 500 do 1500 m. Na istem tekmovanju je tudi Sergejev izboljšal svoj svetovni rekord na 500 m na 4G,4 sek. in z njim zasedel drugo mesto. Vsekakor ni zanesljivo, da bodo ti časi priznani za svetovne rekorde, ker je sodnik na startu izjavil, da sta oba sta.rtala nekoliko pred strelom, vendar ju ni ustavil, ker sta odšla istočasno. Danes so trenirali tudi vsi ostalj udeleženci olimpiade. Najdaljši skok je to pot uspe:] Fimcu Kivarinne-nu z daljavo 80 m. Sovjetski skakalec Koba Ca-kadze, ki je pred tremi dne-vj s skokom do 33 m postavil rekord skakalnice, je danes prišel le na 73 m. Po slogu so imeli naj lepše skoke Finci. Ameriška svetovna prvakinja Allbrightova, ki si je pred dnevi poškodovala nogo. je bila danes že spet na treningu na olimpijskem^ stadionu. Zatrjevala je, da ji poškodba ne povzroča posebnih ovir, tako da jo je slej ko prej imeti za najresnejšo kandidatinjo za osvojitev najboljšega mesta. V Ricru so danes zažgali olimpijski ogenj, ki ga bodo v naslednjih dnevih do otvoritve oLim/piade po raznih poteh spravili do Cortme. Ogenj so prižgali pred templjem Jupitra na Ka.pi-tolu in ga s tekači prenesli na rimsko letališče v Ciampino, od koder ga bodo jutri popoldne s posebnim letalom peljali dalje v Benetke. Avstrijka Ingrid Wendl je zmagala na evropskem prvenstvu v umetnem drsanju, ki je bilo v Parizu. Dosegla je 1632.9 točke, drugo in tretje mesto pa delta Angležinji Sagden s 2 657.1 točko, in B-achetor s 1601,6 točk. Nastopilo je 22 dr-salk. V Davcsu je na mednarodnem tekmovanju v hitrem drsanju na 10.600 m zmagal Nemec Helmut Kuner.t. s časom 16:33.0. Drugi je bil Nizozemec Broekman, s časom 16:33.5. peti pa Gončarenko Sovjetska zveza 16:35.4. Kakor je znano, se bo tega tekmovanja udeležilo b najboljših hokejskih moštev iz države z dosedanjim prvakom Partizanom iz Beogrrada na čelu. Razen njega bodo prišli v to izbiro še Crvena zvezda (Beojrrad), Zagreb in Mladost (Zagreb) ter Ljubljana in Jesenice. Vsi kandidati za najboljši naslov med hokejisti so se marljivo pripravljali za to važno preizkušnjo. To vemo o beograjskem Partizanu, ki je odjgral nekaj zelo koristnih tekem v tujini, tako je delala Ljubljana, ki ji je prav tako uspelo, dobiti nekaj priložnosti za srečanje z dobrimi nasprotniki onstran meja, pa tudi Jeseničani niso držali križem rok. Jeseničani so delali od novembra Na treningih, ki tečejo redno že od lanskega novembra, so mladi igralci izpopolnjevali tehnično znanje, ki so ga jim prvi čas posredovali domači trenerji, se pravi, starejši in izkušeni igralci. Plačanega strokovnjaka, vaditelja žal niso mogli najeti «ialno. Češki trener je odpovedal, še preden je bil sklenjen dogovor, eden Avstrijcev pa te že r»o nekaj dnevih zaradi prevelikih zahtev zapustil Jesenice. Tako so igralci spet ostali sami, vendar so se morda prav zato še bolj zagrizli v priprave. Če jih gledamo zdaj, jim je treba orizna-ti, da morebitno pomanjkljivo tehnično znanje uspešno nadomeščajo z borbenostjo, dobro taktiko in odlično telesno kondicijo. Tehnično vodstvo je tem njihovim vrlinam posvečalo tudi vso pozornost- V ostalem pa so imeli zadnji mesec tudi nekaj prav dobrih nasprotnikov iz tujine — mimogrede povedano §o v dveh tekmah slavili tudi dve pomembni zmagi, in sicer celo nad beograjskim Partizanom in nad Ljubljano v republiškem prvenstvu, — tako da so tudi po tej stran^ precej pridobili. V ostalem pa so posamezne faze v sistemu igre »pilili« pravzaprav dan za dnevom. KAJ PRAVI KAPETAN MOŠTVA? »Po navadi nas v vsaki tekmi mine prvo razburjenje šel ev dru^i tretjini, medtem ko v zadnji tretjini »kore j dosledno zaigramo najbolje ali knr odlično. Ko čutimo, da smo se vigrali, nadaljujemo kot prerojeni, vsilimo svoj način igranja nasprotnikom in ga skoraj vselej potisnemo v obrambo. Zadnja tretjina igre je skoraj vselej odločilna. Če bi dosegli • o. da bi igro tretje tretjine prenesli že v drugo, tedaj bomo še marsikomu prekrižali račnne. Vsekakor smo odločeni zaigrati na vse, da bi osvojili eno izmed prvih mest. Kdo bo osvojil naslov prvaka, Je letos še prav posebno težko reči vnaprej. Če bodo fantje dali vse, kar znajo in kar so že dostikrat pokazali — podcenjevali ne bomo nikogar — tedaj nič ne dvomim, da občinstvo ne bo razočarano. Po realni oceni menim, da se bo vprašanje prvaka rešilo med Partizanom. Ljubljano in — seveda tudi Jesenicami. vzgojo v Ljubljani ter v Zagrebu. Kegljaškim enotam (vseh imamo v Sloveniji za zdaj 75 s 4865 člani) primanjkuje glede na veliko število članstva nad 200 inštruktorjev. Število odbornikov je zadovoljivo; v vseh odborih kegljaške organizacije (klubov, sekcij, podzvez In zvez) deluje nad 700 kegljaških delavcev. Poročilo ne bi bilo popolno, če ne bi omenili socialnega sestava slovenskih kegljačev, med katerimi je 371 žensk (leta 1954 : 325). V Sloveniji keglja največ delav- cev (47%), za njimi pa so nameščenci (31%), študenti in kmeti (po 10V«) ter ostali (2%). Vsi so tekmoval; v približno 3000 ekipnih nastopih in 509 za posameznike, in sicer na 54 kegljiščih s 75 keglj iškimi stezami, kolikor jih imamo v Sloveniji. Odbor za balinanje šteje 23 klubov in sekcij, ki štejejo sku-kad 548 članov in 12 članic. Tekmujejo na 22 ustreznih in 7 nepravilnih baliniščih. V treh klubih za kegljanje na ledu je 68 članov, ki so zelo prizadevni. V kegljaških klubih ni dovolj dobrih sodnikov; vseh je samo 131, ki so jih po sposobnosti razdelili v tri skupine. Najmočnejši je drugi razred. Osrednja točka razprave V razpravi o načinu tekmovanj (sistem teh je ostal v glavnem isti) so se vsi zborovalci odločili za odpravo narodnega sloga na prvenstvih zaradi prenatrpanega tekmovalnega koledarja, izgube - špuv časa in denarja in sklenili, da z obveznim sistemom v mednarodnem slogu stopimo tudi mi v korak z ostalimi narodi. Vsi delegati so se strinjali z ukrepom, razen predsednika KZJ Krstuloviča in tajnika Bobanca, ki pa sta ob koncu vendarle pozdravila odločitev KZS in obljubila, da se bosta v ostalih republikah zavzemala za enako odločitev. S tem sklepom so slovenski tekmovalci dali še večji poudarek kegljanju kot športu. Odločitev bo nedvomno mnogo koristila razvoju tega športa pri nas. Zborovalci so sprejeli še koledar tektnevanj. Nekaj najvažnejših prireditev v letošnjem letu: v februarju čm marcu ekipno žensko prvenstvo v -Mariboru. Ljubljani. in Šoštanju (za m-oške je že na sporedu); 26. im 27. februarja bo republiško prvenstvo za posameznice v Ljubljani; 22. in 23. a.prila republiško prvenstvo za moške na Jesenicah aill pa v Mariboru: 19. en a j a bo meddržavni dvob-oj za moške in ženske Jugoslavija : Češkoslovaška, i-n sicer v Ljubljani; 17. — 22. maj«a bo državno prvenstvo za cnoške v Beogradu; 28. in 27. maja bo mladinsko prvenstvo Slovenije v Celju: 8. — 11. junija •prvenstvo Jugoslavije za mladince v Zagrebu, itd. Razen teh prireditev so sprejeli zborovalci v program še tekmovanje za starejše člane. M bo v Kranju nadalje vsakoletno revijo kegljačev za moške v Celju, za ženske v Novem mestu ter ostale tradicionalne tekme. V načrtu imajo še reprezentančni dvoboj Slovenija : Hessan. Zveza bo poskrbela v ]1- stu »Informacije« objavljala gra-ddvo za vse tečaje. Kegljači gredo vztrajno in — zdaj že revolucionarno — za svojim; smotri. (Is) Docodfc« t Cortinl 1)0 milijon om ljudi posredovala televizija. Slika JkrikazuJe itaTJansko ekipo tehnikov, ki namešča svojo tele-vizijsko aparaturo. pokalni Šahovski turnir »slovenija-Sporta« Med favoriti samo ing. Vidmar v ospredja MOŠTVENO PRVENSTVO LRS V KEGLJANJU Za zdaj vodi Triglav iz Krem; z fr 5 Si SPOR ZARUBI PRIZORIŠČA TEKMOVANJA Hokejski klub Jesenice nam je poslal v zvezi z nedavno objavljenim člankom v beograjski »Polnilci«, ki je sprožila vprašanje prizorišča tekmovanja, oslonjeno na materialno hran prireditve, precej obširno pojasnilo, iz katerega posnemamo tele bistvene posameznosti. KOLESARSKE DIRKE PO EGIPTU Petrovič — enajsti Mansura, 22. jan. Deveto etapo kolesarske dirke po Egiptu si je pribor 1 Nemec Malitz, ki je potreboval za 185 km dolgo progo od Aleksandrije do Msnsure 4 ure 53 minut in 59 sekund. Po IX. etapi vodi med ekipami Bolgar, j a (101:53:35), druga je Poljska (102 ;09:2l), 3. Nemčija (102;12:32), Jugoslavija pa je šesta s časom 103;07:26. Za Jugoslavijo so še Češkoslovaška. Egipt, Turčija in Sirija. V generalnem plasmaju posameznikov vodi Bolgar Stolman-čev 34:00:02, za njim pa so Bolgar Dimitrov 34;00:5S, Poljak Wieczkowski 34;02:56, Ceh Vesely 34:05:47, Romun Sandru 34:06:21. Poljak Bugalski 34:06:55, Nemec Teuler 34:08:20, Danec Ravn 34;08:3S, Poljak Komunienski 34:10:37, Danec Linge 34:11:13, tl. Jugoslovan Petrovič 34;ll:45. izmed ostalih pa so Jugo 22. s 34: 48:49, Bajc 27. s 35;03:13 in Vu-ksan 31. s 35:33:42. Poljski kolesar Adam Wiechow-sky je zmagal v 10. etapi od Man-sure do Tante v (55 km) času 1:10.13. Drugo in tretje mesto sta dosegla Bugalski (Poljska) in Du-merescu (Romunija) z enakim časom kakor zmagovalec. V tej etapi so kolesarji vozili na kronometer. Hokejska zveza Jugoslavije — tako p.išejo — je preko republiške zveze Slovenije zaupala organizacijo prvenstva Jesenicam, in sicer le zato, ker bi biie Jesenice najboljši ponudnik v finančnem pogledu — to tudi ne bi sinel biti glavni smoter v našem športu — pač pa so bile pri tem zajete tudi druge zahteve, ki so. povezane s tekmovanjem. Namestitev tekmovalcev na Jesenicah stane z vsem primernim udobjem po 550 din na osebo dnevno, kar v Beogradu ni dosegljivo v nobenem primeru. Jese- . niška ekipa je v sezoni 1953-54 potrebovala za bivanje na enaki prireditvi v Beogradu 120.000 din, se pravi dvakrat toliko, kolikor bodo vnašali stroški vsega tekmovanja na Jesenicah. Tudi glede obiska tekmovanja Jesenice po vsej verjetnosti nimajo manj pogojev od Beograda, ker ima delavstvo v železarni ter prebivalstvo mesta in okolice z.a ta šport zelp mnogo zanimanja. Znano je, da je dosegel obisk publike na hokejski!« tekmah v Beogradu v zadnjem času kvečjemu do 10.Q0T gledalcev, kar se pravi, da bi to število v najslab sem primem dosegli na Jesenicah. Razvoj hokeja na Jesenicah in njegov vzpon do višine, kakršno je dosegel, je rezultat zdravega hotenja delavske mladine, da bi s šodelova njem v tem športu dobilo globlji ,-mi. sel za svojo telesno vzgojo in kulturo Vse moštvo jeseniškega kluba izhaja iz vrst delavske' mladine, ki po napornem delu v železarni posveča 5voj prosti čas temu. tako popularnemu športu. Odtod izvira tudi, da «o znašali stroški umetnega drsališča na Jesenicah samo 43 milijonov dinarjev — za beograjski objekt je bilo investiranih okrog milijarde dinarjev —. kar je bilo mogoče doseči s n mo zato, ker so pri tej gradnji z nepopisnim navdušenjem in prostovoljnim delom opravil velik del delavci. uslužbenci in inženirji tega podjetja. V nadaljevanju pokalnega^ šahovskega turnirja »Slovenitia-špor- ta«« v Ljubljani so bili doseženi naslednji izidi): TRETJE KOLO: ing. Levačič — M. Gabrovšek 1:0. Stupica — Cuderman in Crepinšek — Kržišnik prekinjeno, N. Tomšič — Trampuž 1:0. ing. Vidmar — Škerlj 1:0, J. Tomšči — Kočevar remi in Šiška — D. Njegovan remi. ČETRTO KOLO: M. Gabrovšek — Kočevar remi. Cuderman — Crepinšek remi, Kržišnik — N. Tomšič in Trampuž — :ng. Vidmar prekinjeno, Škerlj — J. Tomšič 0:1, Njegovan' — Stupica remi in ing. Levačič — Šiška remi. prekinjene partije: mg. Leva- čič — Cuderman 0:1 (1. kolo) in D. Njegovan — ing. Levačič remi (2. kolo). Po četrtem kolu sta trenutno v vodstvu ing. Vidmar in N. Tomšič z 2.5 (1) pred Njegovan om z 2.5 točke, vendar bo po nadaljevanju vseh prekinjenih partij verjetno vodil prvokategornik Crepinšek, kaT je gotovo prijetno presenečenje, tudi N. Tomšič ter D. Njegovan sta v prvih kolih nabrala nad 50% točk, kar je iz- NK TRIGLAV ZOPET NA ZELENI VEJI ' Kriza v nogometnem društvu Triglavu iz Kranja je minila. Tako vsaj lahko ’ trdimo po poteku zadnjega občnega zbora. Po poročilih o delu starega odbora se je razvila živahna razprava o bolečih točkah. Predvsem je bila tp nogometno igrišče, ki ga bo treba čimprej urediti, in sicer ne samo za nogomet, temveč tudi za ostale športne panoge. Stari odbor se je zelo trudil, da bi premagal mnogotere težave, vendar ni imel uspeha zaradi nerazumevanja drugih. Zelo dolgo so se zborovale: ustavili ob nogometnih sodnikih, češ da so oni v mnogočem krivi, da naš nogomet ne more iz povprečja. Izrečena je bila želja, naj bi tekme z ljubljanskima klub sodili neljubljanski sodniki. Povod za to je dalo. nekai primerov, ki so prizadeli kranjske nogometaše. Po sest2vi novega odbora se lahko sklepa da bo NK Triglav letos uspešneje nadaljeval svojo pot. M. R. med favoritov dedlej uspelo samo mednarodnemu mojstru ing. Vidmarju. Na vzporednem drugokategomi-škem turnirju vodi po četrtem kolu Plavčak z 2.5 točke in eno odloženo partijo. Za njim so Ivačič 2.5 Maslar 2 (2), Silan 1.5 (2) itd. V prvem kolu finalnega dela sindikalnega moštvenega prvenstva Ljubljane so bili doseženi naslednji izidi; OLO Ljubljana — Radio 1.5:4.5. Izvršni svet LRS — DOZ 1:5, Litostroj — Pravosodje 5.5 — 0.5 in Železničar — Slovenska filharmonija 3:3. V sredo se bodo v drugem kolu srečali tile pari: Radio — Slovenska filharmonija. Pravosodje — Železničar. DOZ — Litostroj in OLO Ljubljana — Izvršni svet LRS. Maribor, 22. jan. V n. kolu moštvenega prvenstva Slovenije v kegljanju, ki so se ga danes udeležila štiri moštva, so presenetili Kranjčani, medtem ko so Jeseničani razočarali, saj so po II. kolu na zadnjem mestu. Pohvaliti moramo Kranjčana Starca, ki je vzli.c znatni poškodbi na nogi vztrajal do konca, povrhu pa dosegel še izvrsten rezultat — 885 kegljev. Njegovi klubski tovariši pa so se takole zvrstili: Ambrožič M. 364. Martelanc 358, Ambrožič L. 839, Debelak 793. Bajc 789. Rezultati: moštveno: Triglav 5023 točk. Gradis Lj. 4784 (Praprotnik 832 kegljev). Beton (Celje) 4741. Jesenice 4602. Po II. kolu vod-: Triglav pred Ilirijo, Gradisom. B e tonem itd. V II. kolu, ki j s bilo prav tako v Mariboru, sta tekmovala Kovinotehna (4608) rrn Proletarec iz Zagorja (4677). Vodi Svoboda i km zmagal Norvežan Kokonen s časom 54:21. drugi je bil Stocken 54:28 tretji Olfen 54:29. 4. Kvelo 54:36, 5. Lan ds e n 55:53 itd. V nor- dijski kombinaciji pa je zmagal Barhaugen pred Stenersenom in Knutsenom (vsi Norveška). Švicarski skakalec Dacher je bil najboljši na tekmah v Andcrma-tu. Zbral ie 220 točk in skočil 70 in pol in 71 in pol. Drugo jn tretje mesto si delita Norvežana Bergman z 217.5 točke (72 in 71 in pol) ter Nilsen z 207.5 (63 im 70 m) V prijateljskem srečanju med sabljaš k im a reprezentancama Beograda in Varšave so sabljači Varšave premagali (v floretu) Beograjčane s 5:2. v ženskem floretu s 5:3. v meču pa s 5:2. Na Jesenicah je bdlo odigrano tekmovanje za namiznoteniško prvenstvo Gorenjske, na katerem je nastopilo 55 tekmovalcev. Pri članih je zmagal S trum bel j. pri članicah Černetova, med mlediin-oi Plut r.n med ml p.cllin kan* i Ter-lepova. Med moškim.; dvojicami sta bila najboljša Štrumbelj in Jeran, med članicami Del ene im Verstovšek, med mladinci Stana in Vidmar, med pionirji pa je bil prvi Kavčič. Na tekmovanju so nastopili tekmovalci iz Kranja, Jesenic. Žirovnice. Javornika, Blejske Dobrave i-n Tržiča. Nogometaši Partizana so v Beogradu izgubili prijateljsik-o tekmo z Zeljezničarjem. iz Sarajeva 2:3 (2:3) Gole Zeljezn.včarja so dali Pašič, Kulovič in Bukvič, za Partizana pa Valck in Herceg. V I. kolu 2. republiške lige v kegljanju sta se na igrišču Betona v Celju srečali moštvi Gorjanci iz Novega mesta ter Invalid iz Liu bij a ne. Zmagah so Novome-ščani s 4429:4294. NA I. ATLETSKEM MITINGU letošnje sezone v Zagrebu, na katerem so stnrtaii razen domačinov tudi atleti in atletinje Kladivar.ja, sta dosegla na.fboij-še rezultate Lorger in Laboviče va. Prvi je tekel 60 m v času 6.9, na 60 m z zaprekami pa 8 0. Zmagovalec v svoji disciplini je bil t?idi Vipotnik na 1005 m s časom 9:40.9, prav tako pa sta zmagali SJamnikova na 600 m (1:47,8) in Čelešnikova v krogli 11,22 m. RLE februarja »Unionu« Sedaj je vse razumela. Ona in Hilda Glaum sta imeli približno enako postavo in ta odmaknjeni mladi mož, ki najbrž ni nikoli s Hildo govoril niti je od blizu videl, jo je imel za Hildo. »Zakaj pa hočete potem oditi?« je nenadoma vprašal, toda odločno in trdno ga je zopet privedla na predmet razgovora, ki ga je bil načel. »Kaj naj vam vendar povem?« je vprašala. »Saj vendar veste prav toliko kot jaz.« »Le deloma,« je odgovoril mirno. »Ne vem pa, kaj van Heerden namerava. Vem, zakaj se bo poročil z onim dekletom. To vendar vsak ve. Kdaj bo poroka?« »Katero ono dekle?« je vprašala. »Cresswell ali Predeaux, ali kako se že imenuje,« je rekel Bridgers smehljaje. »Saj je bila prodajalka, kajne?« »Toda« —; trudila se je govoriti mirno — »zakaj mislite, da jo hoče poročiti?« Glasno se je zasmejal. »Ne bodite vendar tako bedasti,« je rekel, »mene vendar ne morete vleči za nos. Saj vendar vsak ve, da je nevesta z milijoni.« »Nevesta z milijoni,« je rekel in zacmokal z ustnicami, nato pa zopet privlekel malo dozo iz žepa. »Vzemite si ščepec in vedeli boste, kako je pri srcu dediču starega Millinborna.« Iz veže se je zaslišal šum in s pretirano naglo kretnjo se je obrnil (ona je smatrala to za igro, kajti ni mogla vedeti, da občutijo pretirano razdraženi živci’zastrupljenega moža vsak šum kot bolečino). Odprl je vrata, smuknil ven — in vrat ni za sabo zaklenil. Naglo jih je odprla in ko je dospela do stopnic, je še videla, kako je izginila njegova glava za ovinkom. Prevzel jo je paničen strah; ko pa je opazila, da. so vrata na stopnišču na pol odprta, bi od začudenja skoraj zakričala — in.smuknila je skozi ter odšla po stopnicah. On je izginil, še preden je dospela do drugih stopnic, in veža spodaj je bila prazna. Bila je široka, s kamnom tlakovana veža in samo steklena vrata so jo ločila od vhoda. Stekla je po stopnicah navzdol, pustila vrata odprta in poletela naravnost v van Heerdenovo naročje. XVII KRAKOVSKI ZID Ce bi se zgodil v Londonu največji zločin tega stoletja — tako strašen zločin, da bi izgovarjali imena glavnih krivcev že vsi ljudje v Evropi: vsak mož, vsaka žena in celo vsak otrok, ki že zna govoriti — bi lahko odšli v neki oddelek Scotland Yarda s prepričanjem, da tam ne bi si.čali nobenega policijskega' oficirja, ki bi se vsaj površno zanimal za ta zločin, ali pa vsaj kaj slišal o njem, razen seveda, če bi zanj slučajno izvedel. Ta oddelek je znan kot Parley-Voos ali P. V.-oddelek in se ukvarja samo s sumljivimi dogodki izven teritorialnih vod Velike Britanije in Irske. Telo te organizacije jena obrežju reke Temze, toda njena duša je v Central officeu v Surenteju ali p j celo v pisarni policijskega polkovnika v Pekingu. V im oddelku vedo o zločinih, s kater;~ se uk arja Scotland Yard, neverjetno malo, zato pa poznajo, ne da bi pogledali poročila, ne samo vse zloglasne revolverske junake New Yorka, temveč tudi sestav vsake, tajne organizacije na Kitajskem. ‘j Na krakovskih ulicah se je bil neki Poljak sprl z Zidom. Prepirala sta se za edino stvar, za katero se je v tem delu Poljske vredno prepirati — zaradi razmeroma nizke vsote 260 zlotov; toda ko so Zida težko ranjenega pripeljali v bolnišnico, je podal izjavo, ki je bila tako svojevrstna, da jo je policijski načelnik v Krakovu sporočil na Dunaj, Dunaj pa v Bern. Tudi v Bernu so bili zelo presenečeni in so Židovo izpov d sporočili v Pariz, od tod pa v Rio de -Janeiro, New York in London. Pomočnik inšpektorja P. V.-oddelka je stopil iz svoje pisarne in navidez brez cilja odšel v neprijazno pisarno Mr. McNortona. »Tu je neka malo verjetna zgodba, ki pa bo lahko zanimala vašega prijatelja Bealea.« »Kaj pa?« je vprašal McNorton, katerega so novice iz P. V.-oddelka vedno očarale, a jih je smatral za nepomembne. »Nekega moža so umorili,« je rekel mož iz P. V.-oddelka tjavdan, kakor da bi bilo to v vsej zadevi najmanj važno, »toda preden je umrl je naredil oporoko, v kateri zapušča vse svoje imetje sinu in določa, da se ne sme nobena njegova delnica prodati na mednarodni žitni borzi — trgoval je namreč izključno s pšenico — pod tisoč zlotov za en mernik. To je približno trideset funtov.« »Mernik žita za trideset funtov?« je vprašal McNorton. »Ali je bil blazen?« »Niti najmanj,« je nadaljeval drugi, »bil je zelo znan Krakovčan, neki Zibo\vsky, ki je bil med vojno glavni žitni nakupovalec za nemško vlado. Krakovski policijski načelnik ga je najbrž vprašal, če ima halucinacije, on pa je povedal, da ima nemška vlada pravico do vsakega žitnega zrna v Galiciji. Madžarski in Ukrajini — po zelo znižanih cenah. Zibowsky je hotel doseči boljše pogoje. Sedaj so vsi mnenja, da je sodeloval z nemško vlado. To je priznal, preden je umrl, in v svojih zadnjih trenutkih je še govoričil nekaj o nekem izrednem izumu v korist nemške vlade, ki ga je imenoval zelena snet.« McNorton je zažvižgal. »Je to vse?« je vpraša 17