Leto lil., štev. 217 V LJubljan!, sreda dne f3. septembra 1922 Poštnina pavšallrar?. Oanainla slov. stane 7S par Czhal« ob 4 ilutraj. otane mesečno lO— Din « inozemstvo 20"— » Oglasi po tarif u. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlitvo: Ljubljana, Prešernov«. iil. št 54. Telet it 36. Podružnice: Maribor, Barvarska aivo* št L Tet št 22. Celje. Aleksandr. eeata Račun pri poštn. čekov, zavoda štev. 11.842. Ljubljana, 12. septembra. Niva službena pragmatika uradni-štva predvideva povišane temeljne plače. Poleg zakonskih določil o temeljnih plačah, stanarini in drugih rednih prejemkih, je treba še posebnih predpisov za izjemne doklade v sedanjih časih draginje. Zato so nekateri mnenja, da se bo vprašanje poviška, odnosno regulacije draginjskih do-klad za uradnike rešilo istočasno s službeno pragmatiko, da pa ne kažs, te zadeve reševati preje. Na drugi strani je ministrski 6vet na predlog ministra vojne sklenil, izdelati predlog sa povišanje doklad na obleko oficirjev, na predlog ministra socijalno politike pa je bilo sklenjeno, izdelati za parlament predlogo za povišanje doklad orožnikom in državnim stražnikom. Vsi ti predlogi pridejo v narodno skupščino in od njenega finančnega odboia zavisi njih končna rešitev. Iz razvoja dogodkov, ki jih vidimo pri odločitvah vlade z ozirom na ma-terijelno stanje državnih uslužbencev, moramo priznati, da imajo prav oni, ki vidijo v sklepih vlade, v kolikor se te tičejo oficirskih in uradniških pri-boljškov. nekako zapostavljanje interesov civilnih državnih uslužbencev. Ni namreč nobenega razloga, da bi se dravinjske doklade za poedine kategorije uslužbencev separatno reševale. Priznavamo absolutno potrebo in nujnost, da se povišajo prejemki častnikov, zlasti v tem slučaju, ko gre le za povrnitev nabavnih prispevkov za dostojne uniforme, katere je vsak oficir primoran nositi v službi in zunaj nje. To ni umestno le zato, ker oficir z današnjimi prejemki živeti ne more, marveč tudi zato, ker vemo, da od zadovoljstva vojske zavisi njena krepost in elita. Neodgovorno bi bilo, da bi kvarili z bedo našo vojsko, ko vemo, da je ona danes naš največji ponos in naša največja opora zunanjega in notranjega miru. Isto velja tudi o orožništvo ter o varnostni straži. Ako ?e je specialno za te kategorije državnih uslužbencev, ki imajo izredno naporno in odgovorno službo, a tudi nenavadno majhne prejemke, zavzel minister za socijalno politiko, ko je spoznal njih opravičene zahteve cajbed-nejsih med bednimi, smemo trditi, da Bi nernala zasluga našega lista, da je to storil. Pisali smo o njih perečem Stanju jasno in odločno. Zato nam ne morejo in ne smejo zameriti omenjene pr;te državnih nameščencev, ako povzdignemo danes ponovno svoj glas tudi za ostale državne nameščence, za katere, razven glede službene prag-matike, še ni posebnega ministrskega sklepa o draginjskih dokladah. Nepo bitno dejstvo je, da je gorje tudi pri civilnih nameščencih na vrhuncu. Vladne odredbo na valutaraesn polju in tudi na polju draginje izgledajo dosedaj vsaj toliko uspsšne, da se je draginjski val v napredovanju odločno zajezil. Predno bo čutil zadnji kon-suraent izdaten padec cen, lahko minejo še meseci. Tega ni mogcče čakati. Kakor za oficirje, orožnike in stražnike, je treba tudi za vse ostale državne uslužbence dvigniti doklade. Nemogoče je, da bi mogel parlament z ozirom na obstoječe razmere rešiti vprašanje doklad za eno kategorijo uslužbencev, ne da bi ga reši! istočasno za vse kategorije. Nimamo pa prav nič proti temu. da se obenem z oficirskimi dokladami reši tudi uradniška službena pragmatika in vse drugo, kar je ž njo v zvezi. čujemo. da minister financ ni nenaklonjen povišanju prejemkov za državne uslužbence, on zahteva le novih dohodkov za pokritje. Je to zadeva in naloga vlade in narodnih poslancev. Opozorili bi pa, da se da brez vsega dobiti lep vir novih dohodkov, ako se dvigne trošarina na fccnsum alkoholnih pijač. Baš zadnji veiesejm v Ljubljani je znova dopazal, da pri nas prav nič ne cvirajo konsuma še tako visoke cene alkoholnih pijač. Zakaj ne bi prispevali za potrebne namene oni. ki lahko brez vsake škode lahkomiselno trosijo novce, če treba tudi za luksuriozne stvari! Parlament in vlada sta zato tu, da čl belita glave, kako naj se zadosti neodložljivim potrebam, če ne bo drugače. si bo moral gosp. Kumanudi iz tal izkopati denar za izboljšanje ma-te-rijelnega položaja državnih uslužbencev. Zadeva je tako pereča in tako nujna, da se j ene da in ne more pra nič več zavlačevati! Iztočno vprašanje pred likvidacijo Pariz, 12. septembra. (Izv.) Angleški predlog o preložitvi beneške konference radi orientskega vprašanja in izmenjave mnenj med velesilami samimi, je bil tukaj najprisrčnejše sprejet Oficijelni jutranji listi označujejo predlog za razveseljiv dokaz za to, da deli londonski kabinet nezaupanje angleškega tiska proti francoski politiki v iztočnem vprašanju in so splošno mnenja, da je tozadeven an-gleško-francoski sporazum lahko mogoč, če bo Anglija ugodila turškim željam v Traciji. Po vesti »Petit JournaU se bo Lloyd George, ki potuje koncem tedna v Ženevo, ustavil za 24 ali celo 48 ur v Parizu in debatiral ob tej priliki s Poin-caTejem o rešitvi. PREMIRJE MED GRKI IN TURKI? London, 12. sept. (Izv.) Dopisnik «Ti-mesa* javlja iz Carigrada, da je Mustafa Kemal paša vkorakal včeraj v Smirno. — Pariz, 12. sept. (Izv.) «L'Information» doznava po privatnih vesteh, da je povabil Alustafa Kemal paša zastopnike zaveznikov in delegate grške glavne armade, da se z niim sestanejo in posvetujejo o premirju. London, 12. septembra. (Izv.) Predsednik angorske narodne skupščine je odločil, da se konča turška narodna žalost in je dal predsedniško tribuno oviti z zelenimi zmagoslavnimi prapori. Vple-njene vojne trofeje krasijo dvorano. Iz Carigrada javljajo, da so turške množice v predmestju Pera napadli več ino-zemcev, med katerimi je bil neki Anglež ubit V angleškem predmestju so vse trgovine in izložbe zatvorjene. CARIGRAD IZVEN OPASNOSTI. Carigrad, 12. sept. (Izv.) Zavezniki so izjavili oficijelno zastopnikom angorske vlade, da bodo kemalisti prizanesli dar-danelski coni in Carigradu. v LIoyd George pride v Ženevo Pariz, 12. septembra. (Tzv.) «Petit Pa-risien* poroča iz Londona, da je angleška delegacija pri Zvezi narodov naprosila Llovd Georgea, da prida v Ženevo. Ministrski predsednik se je povabilu odzval in bo ostal dva do tri dni v Ženevi, kjer reko demokratskih glav Srbov in Hrvatov v dotičnih krajih. Mislite si lahko, kako razume demokratska stranka zagreo- gki kongres, ko Je bil moj govor na splitskem zbora proti temu kongresu sprejet t največjim navdušenjem. V ostalem vodijo sklicatelji tega kongresa več kot dve leti osebno in politično kampanjo proti demokratski stranki v onih krajih.* -f- Rajtguzen v «Slovenčevi» redakciji. Včerajšnji »Slovenec* priobčuje na uvodnem mestu »Odgovor učiteljskemu parlamentu*, ki ga je podpisal »Kmetski oče*. Koncem tega spisa piše člankar, da se »kaže najnujnejša potreba, delati na to. da se čim preje ustanovijo za katoliške otroke katoliške šole in se ločijo katoliški učitelji od svobodomiselnih.* »Slovenec* pristavlja, da objavlja uvodnik »Kmečkega očeta* v neizpremenjeni obliki, ker »tako najbolj odseva resnično mišljenje našega ljudstva*. Kakor se nam poroča, je obiskal v pondeljek »Slovenčevo* redakcijo pristen Rajtguzen iz polhovgraških hrihov, da lastnoročno izroči preč. duhovščini za včerajšnjega »Slovenca* uvodnik.^ ki začenja »atako zoper državno šolo sploh.* -f Prisega s figo v žepu. Včerajšnja »Jugoslavija* prinaša od posl. Ivana Deržiča uvodnik o kongresu v Zagrebu. V tem pravi predsednik NSS, je tisočglava množica zborovalcev soglasno sprejela predloženo resolucijo ter prisegala na bratski sporazum, mir in red v državi, enakopravnost in so-cijalno pravico. Na tretji strani istega lista pa najdemo med političnimi vestmi celo vrsto najgrših natolcevanj in obrekovanj, ki onemogočujejo sploh vsak sporazum v dostojni družbi in ki ne morejo nikdar med narodom roditi niti miru, niti reda. Videti je, da so narodno - socijalni junaki na zagrebškem kongresu držali figo v žepu, ko s0 prisegali na predloženo resolucijo. Zavedali so se najbrž, da NSS nima pri »Jugoslaviji* nobene besede in da je njen komandant gosp. Kamenaro-vič, ki pa piska na resolucije kongresa ' ker ima glasila konpesistov »Slo-bodno Tribuno* in »Jugoslavijo* v svojih rokah. . 4- Lord Cecil o zunanji politiki nase države. Znani angleški državnik lord Cecil je imel dne 6. septembra na plenarni seji Zveze narodov, ki zborujs sedaj v 'Ženevi, velik političen govor, v katerem je priznalno omenjal zlasti zunanjo politiko naše kraljevine, jsa-o-lašal je med drugim, da je ureditev razmer na Balkanu samo zasluga pametne politik" državnikov Jugoslavije Le tej politiki se je tudi zahvaliti, da fo postali odnošaji z Albanijo normalni. Pred 20. leti, je rekel lord Cecil, nikdo v Evropi ni mogel niti nuditi da bi balkanski narodi mogn ke-dai sami urediti svoje stvari na tako zadovoljiv način. Priznanje lorda Oe-cila je v tem več vredno, ker ga doslej nismo mogli šteti med svoje prijatelje in pred letom dni Anglija na podlagi' italijanskih informacij nastopala na zboru Zveze narodov proti nam kot obtožiteljica. _ Spori MEETING ZA LAHKOATLETIČNO PRVENSTVO .JUGOSLAVIJE dne 9. ta 10. sept. v Zagrebu. Meetinga, ki se ie vršil na igrišču Ha-ška v Maksimira, se ie udeležilo 42 atletov iz cele Jugoslavije, izjemši področja vojv. atl. saveza, ki ie prireditev ignoriral kot protest proti nepravični postavi reprezentance za Prago, v kateri, kakor znano, Slovenci sploh niso bili zastopani, a so kljub temu varovali športno disciplino in sledili pozivu J. A. S. k tekmam v Zagrebu. Prvič da startajo Slovenci na meetingu za prvenstvo Jugoslavije, a vendar so se dobro plasirali, zlasti je omeniti nepričakovano senzacijonalno zmago Perparja nad Popovičem in krasen tek Bončine na 5000 m, ki se je plasiral kot drugi tik za našim fenomenalnim Ste-fanovičem. Dosegli so se štirje novi jug. rek (5000 m, pešhoja 3000, skok v vis., skok ob palici) in trije slov. rekordi (100 metrov, 200 m, 5000 m). Rezultati so sledeči: 100 m (največja konkurenca — 14 tek« movalcev — trije predteki, dva semifinale in finale): L Perpar (Primorje, Ljubi i.) 11.3, 2. Popovič (B. S. K. Beograd), 3. Bellen (Hašk, Zagreb). 200 m: 1. Perpar 23.6, 2. Popovič, a. Bellen. 400 m: 1. Kojid 56 (Hašk, 2. Bellen, & Boranič (Marath., Zagreb). 800 m: 1. Butkovid (Cone. Zagr.) 2.12, 2. Hlebec (Marath. Zagr.), 3. Hirsch. 1500 m: 1. Butkovid (Cone.) 4.32, 2. Stefanovid (Jugosl. Beogr.), 3. Bončina Jadr. Lj.). , 5000 m: 1. Stefanovid 17.23 (jug. rek.), 2. Bončina 17.24.2, 3. Praunseis (Jadr.) Pešhoja 3000 m: 1. Dobrin (Hašk) 15.45 (jug. rek.), 2. Škrajner (Primorje), 3. Ba-šin R. (Primorje). Zapreke 110 m: 1. Jakupid (Hašk) 17.8, 2. Bukovič (Marath), 3. Zgaga (Marath). Jakuplčev rezultat ne more biti verifici* ran kot rekord, ker ie podrl dve zapreki Štafeta 4 X 100 m: 1. Hašk 47.4, Ma-rathon, 3. Macabi. Štafeta Primorja (Perpar — Devetak — Miani — Valtrič), kateri so zagrebški listi prerokovali zmago, ni nastopila. Skok v višino: 1. Jakupič (Hašk) 1.64, 2. Zgaga (Mar.) 1.64, 3. Leandrow (Hašk) I.60. Zgaga izven konkur.: 1.70.5 (nov jug. rek.). Skok v daljavo: 1. Schlesinger (Hašk> 6.15 m, 2. Zgaga 5.61, 3. Hirschler. Skok ob palici: Kovačič (Hašk) 3.01 (jug. rek.), 2. Friderich (Hašk). Troskok: 1. Jakupič (Hašk) 12.59 m. Kroglja: 1. Poluga (Jugosl. Beogr.) II.36, 2. Gašpar (Hašk) 10.40, 3. Lean-drow. Disk: 1. Poluga (Jugosl. Beogr.) 32.60 metr., 2. Oašpar, 3. Friederih (oba Hašk), Kopje: 1. Oašpar 47.30 m, 2. Valenteko-vid (Hašk) 43.30, 3. Leandrow. Kladivo: 1. Gašpar 32.69 m, 2. Poluga 31.95, 3. Leandrow. Prvo mesto je dosegel Hašk z 75 točkami in s tem dobil prehodno darilo mesta Zagreba v trajno posest, siedijo kot drugi in tretji Jugoslavija, Beograd z 23 in Primorje Ljubljana z 14 točkami Na sedmem mestu je ljubljanski Jadran z 5 točkami. Prihodnje leto se bo vršilo tekmovanje v Ljubljani. ^ V nedeljo, 17. t. m. se vrši v Ljubljani na igrišču S. K. Ilirije reprezentančna nogometna tekma med podsavezama Zagreb — Ljubljana. Tekma bi se imela vršiti že prošlo nedeljo, toda se je morala radi raznih ovir preložiti na nedeljo 17. t m. Izgledi za časten rezultat s tem iz-bornim teamom niso najlepši; gotovo pa je, da bo skušalo moštvo ljubljanskega podsaveza izvojevati čim ugodnejši rezultat. Sparta (Praga) : Rapid (Dunaj) 2 .• 1. borba med starima nasprotnikoma ie končala v nedeljo v Pragi zopet po ostrem boju z zmago Pražanov. Nedeljske tekme na Dunaja: MTK (Budimpešta) : Amateure (Dunaj) 0 : 3 (0 i 2). 20.000 gledalcev. — Kicker (Wiirz-burg) : Hakoah (Dunaj) 4 : 4. Prvenstvo I. razreda: VViener Sportklub : WAC 3 : 5. Rudolfshugel : Vienna 1 : 0. Wacker i WAF 5 : 0. Admira : Hertha 2 : 2. Prosveta Šentjakobski gledališki oder v Ljub-.jani, Florijanska ulica 27, L nadstr. otvo ri sezono 1922/23 v soboto dne 16. septembra s proslavo spomina desetletnice Aškerčeve smrti. Na sporedu je spominski govor (g. Rudolf Binter), deklamacije in recitacije iz Aškerčevih poezij (gdč. Madže Petričeva in g. Ante Gnidovec), enodejanka »Red sv. Jurja*, spisal Anton Aškerc. Na večeru nastopi prvič novoustanovljeni šentjakobski salonski orkester pod vodstvom g. Danila Bučarja. Cisti dobiček je določen Aškerčevemu spomeniku- Ves program se ponorvi v nedeljo. Začetek vselej ob 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic v kavarni Zalai-nik. GABRIJELA ZAPOLSKA: ijitaen m positnici Roman. Gospodinja je prevdarjala. V njenih možganih se je odigravala prava gedija. Ako reče premalo... ali rece preveč ... vedela ni, kaj bi... Številke so se z jadrno hitrico podile po njeni glavi. Končno je dejala: —i On ponuja osemdeset. _ To je drago, več kot sedemdeset de dam. Gospodinja pa je ze spoznala. _da hoče gospa imeti sobo na vsak način Obžalovala je, da ni zahtevala sto kron. ,, , , — Ne, ne! je rekla ter kakor nevede ogledovala peč. Za devetdeset kron se lahko naselite v sobo! _ — Kako, da devetdeset!, Saj ste vendar rekli, osemdeset? _ Ne morem drugače! Gospod bi bil dal sto. „ , „ .„ Z dvorišča sem je donelo žvižganje polke. To je pospešilo Tuskino odlo- Sit!!'Dobro torej, tu imate dvajset ^'postrežbo pa računam posebej — Kako to? , _ I no, če bi imela se enega gosta, hi T^aeal tudi postrežbo. Tako pa Lm Srubo, ker boste stanovali za- dt^:PSabo. - DO Hite že enkrat! Gospodinja je premišljevala, kako bi mogla še kaj izžeti, a ni rekla ničesar; njen notranji instinkt jej je dejal. da ne sme strune preveč nape- 3 Pol ure pozneje je prevzela Tuska rerando. Pregrnila je mizo s pestrim prtom, ki ga je kupila v Krakovu na cesti od nekega Zida, pokritega s J©; som. Na mizo je postavila kmetiški vrč s šopkom smrekovih vejic. Gospodinja je privlekla izpod 6trehe japonsko laterno in barometer, ki ga je ostavil pri njej poslednji jetični gost. »Tu, vzemite in obesite, da boste imeli iepo.* je dejala velikodušno. Končno je bilo vse lepo urejeno. Tuska je razprostrla še bel solnčnik ter je sedla na verando. Neobhodno potrebni ležalnik je hotela še kupiti. Glavo si je pikantno o vila z novim šalom in vzela v roke »Journal d' une femme de chambre*. »Naslova s ceste ne morejo čitati.* si je mislila, »na žoltem ovitku pa ' odo ljudje spoznali, da čitam francoske romane v originalu.* Tako sta se Tuska in Pita na verandi. okrašeni s preprogami in smrekovimi vejicami, izpostavljali pogledom mimoidočih. In ta parada je bila glavna točka njunih misli. V veliki vročini in v prahu, ki ee je vzdigal s ceste, bi bilo sicer mnogo pametneje i iti v gozd. kjer je balzamični vonj I oživljal dih. 1 Ali kdo bi mocel v gozdu občudo- vati Taskino in Pitino gracijo, veseliti se njunih svilenih las in lepo pri-krojennh oblek ter ju zavidati za verando'? Kdo? X. Dobro uro sta sedeli na verandi. Na čelu -o se jima pojavile znojne kap- ljice. „ _. . »Morda se dolgočasiš. Pita?* — je vprašala naposled Tuska; »pojdi dob in gibi ji se nekoliko.* »Hvala, mamica rajsa sedim tu- kaj-> »Vidiš dekleta tam nasproti pa tekajo- semintja, dasi so starejša 00 Pita se je ironično nasmehnila Ze dalje časa je opazovala deklice v rdečih bluzah. Njihovo vedenje se jej }e zdelo okorno in nelepo. Zapomnila si je mnogo stvari, ki jej na teh aekletih niso ugajale. In nizala lih marljivo k svojim že nabranim življenjskim izkušnjam. da se jih ogne. Pri tem je li-stela v knjigi o belem_ kraljeviču m Knsiji, kmetiški devojki. Mahoma je zadonel zvonec. DvignO se je oblak prahu. Mimo Je švignil igralec na svojem kolesu. Vkljub jadr-ni hitrici je moral opaziti Tusko m Pito, kajti okrenil se je dvakrat za njima. Tusko je nekaj stisnilo^ y gr u in vsa je zardela. Ampak poizkusa a. },' z vso silo. obvladati se. Ni mogla razumeti čemu jo ta smeli človek spravlja v tako zadrego. Sediij ko v. imela fctanovanie z verando, mu fc vsaj mogla pokazati svoj prezir. Nehote ga je spremljala z očmi, ko se je oddaljeval po belem traku ceste. »Le kam tako hiti?* je razmišljala . . »Morda h kaki igralki v vas, ali " * Pred njenimi očmi se je po-javiia kmečka koča. Na pragu je sedelo krepko, bujno dekle kratkega života in dolgih nog v pestrem krilu in bosa to izvezenem jopiču, lo je bila cnailepša* devojka. kajti imela je črne oči. bele zobe in blesteče laj&e. In vsa je bila kakor mlada smreka, dehteča po smoli in kljubujoča vsaki nevihti . . Do te koče, k njej morda hiti smeli mladenič tako podjetno... Tako je razmišljala Tuska. m po liei pod pudrom se je razlil rožnat obisk • Kar nakrat je prUetelo nekaj na mizo med njo in Pito. odskočilo. prevrnilo vrč s smrekovimi vejicami m se strk- ^BUa^je^oga Warchlakowskih de- ^To je naredila namenoma.* je dejala Pita resno »Ali si videla?* » »Da, mama! To je najmlajša. Ze davno so. gledale semkaj m Šepetale med seboj.* , . Nad vse pričakovanje je . mati docela mirna, in videti je ono, da razglablja nekaj. Hotela je uporabiti to priliko, da se poblizje seznam z damo na verandi. Kdo ve, ce m bil ' to rej, premišljen napad teh dam. »Pokrij si klobuk. Pita,* je dejala končno, »in prinesi tudi meni klobuk in žaket* Deklica je poslušno vstala ter prinesla zahtevane stvari. Potem sta namerili svoje korake k vili »Levkonji.* Dama v velvetu in serija Barissonk so videle, kaj se pripravlja in so oholo čakale »Me, Galicijanke, smo ponosne in se spoznamo na varšavsko domišljavost,* je dejala gospa. __ Tuska ie nabrala usta v najprijaznejši nasmeh: »Ena izmed gosix>dicen je nehotoma vrgla žogo na V«I rando. Na poti v mesto sva hoteli mali sosedi vrniti njeno lastnino.* _ _ Gospa Warchlakowska se je dvignila iz ležalnika. _ »Jako sem vam hvaležna in vas prosim odpuščanja zaradi r.epaznosti mojih deklet . . • Pa saj razumete ... na deželi ... na počitnicah ...» O, da." . . . sicer pa ima mladina svoje pravice.* . . . Merile so se z očmi. Na eni strani provincijalni tipi Warchlakowskih,_ na drugi simpatični in dražestni pojavi Tuske in Pite. Vršila se je obojestranska cenitev, kakor da ee hočejo zastaviti v zastavljalnici. Ocenile so druge drugim obleko, roke, klobuke, zobe, notranjo vrednost, moževe dohodke. množino duha, se vsesale v napake in so z ostrimi očmi našlo črne pike na nosu, pege na licu, zlatd plombo v zobeh in praznine v inteligenci. Domače vesli * General Gambetta v Beogradu. V Beogradu se mudi te dni francoski general Gambetta, poveljnik afriških čet na solunski fronti v svetovni vojni, ki je t francosko konjenico po prebitju solunske fronte prodrl prvi v iztočno Srbijo irr do Donave. General Gambetta je prišel kot naš veliki prijatelj, da še enkrat obišče svoje vojne tovariše v Beogradu. Posetil je najprej vojnega ministra, generala Miloša Vasica. * Izlet društva «Pravnik» v Celje. Na praznik dne 8. septembra je društvo »Pravnik* v Ljubljani priredilo po prevratu prvi družabni izlet v naše starodavno Celje. Bila je lepa prireditev, katere so se udeležili ne le slovenski, nego v častnem števila tudi hrvatski pravniki. Izlet ie bil zamišljen v svrho spoznanja pravniških krogov in je popolnoma dosegel svojo svrho. Izven celjskih izletnikov je bilo nad 80, med njimi tudi najvišji uradniki sodne uprave Slovenije in Hrvatske. Po pozdravu na kolodvoru so šli gostje v mesto, ena skupina je odšla na Miklavžev hrib, druga v mestni park. Vsi so hvalili lepo lego mesta in krasno okolico. Pri 3kupnem obedu v hotelu »Union* je pozdravil goste mestni župan dr. Hrašovec. Popoldne je večina gostov izletela v Žalec, manjši del pa na Stari grad. Večerni vlaki so odpeljali goste iz Celja. * Vojaška služba učiteljev. Kakor poročajo iz Beograda, je vlač i, ukrenila, da smejo učitelji pareijelno odslužiti svoj rok v vojski in sicer od 1. junija do 1. oktobra vsakega leta. Obenem je bilo sklenjeno, da se učitelji za čas vojaškega službovanja ne razrešijo svoje dolžnosti. * Razstava umetnosti otrok v Zagrebu preložena. Kakor smo že opetovano javili je zagrebško umetniško društvo »Pro ljetni salon* nameravalo dne 3. septembra otvoriti razstavo umetniških del otrok iz vse kraljevine. Ta razstava se pa otvori šele dne 4. marca 1923. Razlog tej preložitvi je razun v tehniških težavah ta, da bi sedaj ne bile vse pokrajine tako zastopane, kakor si je to odbor zamislil. Kakor smo že javili bi morala razstava obsegati dela naših otrok iz vse države, ker ima vsak kraj svoje posebnosti, ki delujejo na umetniški razvoj otroškega duha. Razstava bo nudila deei priložnost, da tekmuje doma in v šoli, v vasi in v mestu s svojimi deli. Ako bodo naši starši in učiteljstvo obračali dovolj pozornosti na to velezanimi-vo podjetje, se more pričakovati, da bo vsak kraj zastopan ter da bo pokazala karakteristične posebnosti ysake pokrajine. Otroška nepokvarjena fantazija bo prožila možnost, da spoznamo naiprist-nejše oblike — četudi v kali — na nekaterih sloni naša prava narodna umetnost ki se izraža v tkaninah, vezivu, rezbar-ftvn, v pesmi, pripovedki itd. Posebno opozarjamo učiteljstvo, starše, in prijatelje mladine naj se zanimajo takoj začetkom eolskega leta za to, da naberejo gradivo za to razstavo ter naj ga pošljejo na adreso »Proljetnega salona* v Zagrebu (Biča 54). * Kaj je s ponavljalnimi Izpiti iz dveh predmetov? Oče srednješolca nam piše: Pred kratkim je Vaš list priobčil notico, iz katere je bilo razvidno, da bodo učenci srednjih šol. ki imajo iz dveh predmetov nezadostno oceno, pripuščeni k po-navljalnemu izpitu iz teh predmetov. Marsikateremu očetu in marsikateri materi je ta notica vzbudila nado, da bo sin končno vendar »izdelal* in gotovo so tud' drugi kakor jaz napeli vse moči ter -uporabili še zadnji čas za ponavljanje tvarine z otrokom. Drugi so si pa vzeli inštruktorja ter žrtvovali v ta namen velike vsote. Danes je že vpisovanje v šole, a uradne potrd: -e Vaše notice še nL Prizadeti starši čakamo s skrb jo na potrditev omenjene vesti, prepričani, da bi ustrezala taka človekoljubna naredba tudi pedagoškim zahtevam. Glede teh naj se blagovolijo merodajni krogi prestaviti v duševno stanje učenca, kateremu bi izgubljena nada po dneh največjega napora uničila veselje za šolo in katerega bi moralno mnogo bolj ubila, kakor če omenjene vesti ne bi bil eital. Naj bi višil šolski svet čimprej javil, kaj je na stvari! — Eden prizadetih očetov. * Himen. V nedeljo dne 10. septembra se je poročil na Brezjah g. Vinko Stopar nadučitelj iz Velenja z gdč. Cirilo Je-žovnikovo, hčerko ugledne narodne obi-telji v Velenju. Novoporooencema obilo sreče! * Himen. Poročil se je g. dr. Mirko černič, primarij javne bolnice v Mariboru z gdč. Mici Rupreohtovo. * Poroka. V Krškem se je dne 9. septembra poročil tomošnji župan g. Joško Pfeifer z gdč. Štefko Rumpretovo, hčerko tamošnje veleugledne meščanske rodbine. Na predvečer poroke je sokol-ska fanfara svojemu ustanovitelju in ka-pelniku priredila serenado in zaigrala tri nove iivirne komade, nevesti pa je pevski zber krške »Glasbene Matice*, za katero ustanovitev ima g. Pfeifer največjo zaslugo, zapel kot podoknioo tri krasne pesmi. Ob poroki jima je svirM v cerkvi lcrški salonski orkester. Vse glasbene to«5ke je spretno vodil g. Vek o si a v Čandar. Na predvečer kakor tudi na dan poroke je streljanj« h topičev oznanjalo krškemu mefžanstvu in okolici, da so poroči reiezaslnžni ia priljubljeni Joško z i«t««afco spoštovano in priljubljeno Štefko. NovoBoročaneema obilo sreče. * Marija Klepec t. Včeraj je po dolgi mučni bolezni umrla gospa Marija Klepec, roj. Mišič, mati znanega skega odvetnika g. dr. Josipa Klepca, Naše najiskrenejše sožalje! * Smrtna kosa- V pondeljek ponoči je umrl v Ljubljani po dolgotrajni bolezni g. Fran Letnar, marljivi član »Ljubljanskega Zvona*. Bil je 6tar komaj 33 let. Blag mu spomin! 4 Ne hodite na Westfalsko! Prejeli smo: Zadnji čas sc izseljuje mnogo jugoslovanskih državljanov, zlasti iz Slovenije in Hrvatske, na \Vestfalsko, kjer iščejo dela v rudnikih ruhrskega področja. Ker si večina teh delavcev ne preskrbi potrebnih listin (o državljanstvu i. dr.), so izpostavljeni vsem mogočim neugodnostim in šikanam od strani nemških oblasti. Pokrajinska uprava za Slovenijo je doznala, da so na delu nekateri brezvestni agenti, ki dajejo našim delavcem krive informacije o razmerah v Nemčiji ter jih skušajo tjakaj izvabiti z namenom, da pridobijo za zapadnonemške rudnike cenene delavske moči. Delavstvo se pred temi elementi najresneje svari. Po prejetih obvestilih je stanje naših delavcev na Westfalskem dovolj kritično ter se slabša od dne do dne, tako da zapuščajo trumo-ma naši rudarii deželo in si iščejo dela v sosednih državah ali pa se vračajo v domovino. Kdor bi pa kljub temu hotel iti na delo v rudnike ruhrskega področja, se opozarja, naj ne gre na pot brez zadostnih denarnih sredstev in brez pravilnega potnega lista, ki ga izdajo pristojne jugoslovanske oblasti in ki mora biti opremljen z vizora nemškega zastopnika v naši kraljevini ter brez drugih potrebnih listin, kakor domovnice, krstnega lista itd. * Kancem — bratom Sokolom in sestram Sokolicam bratski: Zdravo! Jakob Bolha in Ivan Kosmač, mornarja na mi-nonoscu »Jastreb*, Tivat, Dalmacija. * Birma v Trbovljah. Pišejo nam iz Trbovelj: Sprejem škofa dr. Karlina ob birmi prošlo soboto je bil nad vse klavrn. Dozdevalo se nam je, kakor da bi sprejemali kakega hribovskega duševnega pastirja, ne pa designiranega škofa lavantinskega. Naš dopis je tako vplival na duhovne gospode, da niso niti na svojem društvenem domu, niti na klerikalnem konzumu razobesili zastav, kar storijo sicer za vsakega klerikalnega kričača, naj pride od kodersibodi. K sprejemu so prišli trije bojazljivi Orli in šest prežalostnih Marijinih devic. Odsotna pa je bila celokupna šolska mladina z učiteljstvom, pri takih prilikah neizogibno gasilno društvo in trboveljsko občinstvo sploh. Pač pa sta stala med grdo gledajočimi kaplani občinski gerent in šolski ravnatelji. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza se je v mestni občini ljubljanski v dobi od 3. do 9. septembra r.arodilo 30 otrok (16 moškega in 14 ženskega spola), umrlo pa je 12 moških in 8 žensk, torej skupaj 20 oseb in sicer: 3 za jetiko, 3 za življen-sko slabostjo, 2 za možgansko kapjo, 2 za rakom, 1 za otročiško vročico, 1 za zastrupljenjem rane, 1 za srčno hibo, 5 vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 2 osebi pa vsled slučajne smrtne poškod be. Na nalezljivih boleznih so obolele 3 osebe: 1 za škrlatieo, 1 za grižo in 1 za otročiško vročico. * Neverjetno, da se dobi v Jugoslaviji fotograf, ki spravlja v promet razglednice s sliko Krna z napisom Koba-rid-Caporetto Monte nero. Take razglednice ima fotograf Pavlin na Jesenicah. Lahi so mu lahko hvaležni. * Poštna vožnja Polhov gradec-Ljub-ljana. Počenši s 16. septembrom se iz varnostnih razlogov izpremeni čas poštne vožnje iz Polhovega gradca v Ljubljano. Iz Polhovega gradca bo odhajala pošta ob 14. uri in prispe v Ljubljano ob 17.25. Iz Ljubljane odhaja pošta, kakor doslej — ob 7.10 zjutraj. * Požar na Vrhniki. Iz doslej neznanega vzroka je prošlo nedeljo izbruhnil požar v Tršarjevem kozolcu. Ker je bil kozolec poln sena in slame ter s slamo krit, je bila gasilna akcija seveda brez uspeha. Zgorela je tudi bližnja usnjarska delavnica. Domačim in okoliškim gasilcem se je posrečilo omejiti požar na ta dva objekta, k čemur je zlasti pripomoglo vrdsko gasilno društvo s svojo motorno brizgalnico. * Skok z brzovlaka. Na postaji v Polj-čanah je skočil predvčerajšnjem uradnik lesne industrijske družbe »Drava*, ki je zaposlen v Zbelovem pri Poljčanah, pa bi se bil moral peljati do Maribora, ker ee brzovlak v Poljčanah ne ustavi. Obležal je nezavesten, vendar je pozneje prišel k zavesti in jo je mahnil peš v Zbe-lovo. * Jalen pomiloščen. Na smrt obsojenega gostilničarja Jalena s Poljanske ceste je kralj pomilostiL Zagrebški Stol sed-morice mu je zdaj prisodil 15 let težke ječe. Jalena bodo prepeljali t mariborsko kaznilnico. * Občni zbor vodmatsfeega političnega in gospodarskega društva se vrši v soboto, dne 16. septembra ob 8. uri zvečer v gostilni Bizjak, Bohoričeva ulica, z običajnim dnevnim redom. Somišljeniki se vljudno vabijo, da se istesra polnoštevilno udeleže. * Volilni imeniki za občinske volitve v Ljubljani so pristašem na vpogled v tajništvu Demokratske stranke. Narodni dom L, med uradnimi urami od 9. do 12. in od 4. do 6. popoldne. Vo-lilci, zanima ite ce in poglejte, če ste vr»isaiui OTTBOJCTSKA POROTA". Senatu je včeraj predsedoval g. uad- svetnik Mladič, votanta sta bila gg. Kralj in Kaiser. Obtožen je bil Anton Tomaži?, l^hrT da je dne 13. maja 1922 zvečer ob gozdu ij-d jan- Irapd Kolovratom in Brišami napadel de-ikle Pavlo Logajevo, ki se je vračala do-, : mov, podrl jo na tla ter jo oropal. Dekle ' i je imelo pri sebi samo 10dinar»ki bankovec, ki ga ji je vzel. Logajeva kot glavna priča zatrjuje pri obravnavi njegovo identičnost, vendar pa so njene navedbe festokrat v protislogu s prejšnjimi izjavami. Vsled pomanjkanja tehtnejšega materiala je bil Tomažič rešen od obtožbe. Gospodarstvo URAVNAVA GRADAŠICE. Dne 11. septembra se je vršil po Ge-nerabii inšpekciji voda v Ljubljani odrejeni obhod ozemlja in vodne proge Gradašica od Bokavcev do Kolezije teT spodnjega toka Glinšice. da so se določile smernice in obseg nameravane uravnave teh potokov ter izsušifcve do sedaj po njih zamočvirjenega sveta v občini Vič, Rožni dolini in Trnovskem predmestju. Nedavno se je namreč od interesentov izvolil pripravljalni odbor vodne zadruge na Viču in v Rožni dolini, katerega naloga je, da oskrbi potrebne načrte in jim izposluje oblastveno dovoljenje v svrho ustanovitve imenovane vodne zadruge. Kakor znano imata potoka GradašSica in Glmšica v svojem dolenjem toku, oso-bito na ozemlju viške občine tako majhen padec, da zamoevirjata vsa ondotna zemljišča, kar ni samo v kmet'jsko-kul-turnem pegledu skrajno kvarno, marveč škodljivo tudi v zdravstvenem oziru. Vič Glince in Rožna dolina so se v zadnjih letih razvili v obsežna in številno obljudena predmestja, ki bi morala že davno imeti moderno kanalizacijo. Le-ta pa je tehnično nemogoča, dokler se ne uravna in poglobi dolenji tok GraiaSčiee in Glin šice. Glavno oviro hitrejšemu odtoku posebno visoke vode tvori jez v Koleziji, ki je že dolga leta hud trn v peti vseh Vičanov. Vse prošnje in pritoži« pa so ostale do sedaj brezuspešne. Posestniki ob Gradaščiei nad kolizejskim jezom so morali gledati, kako jim delajo vsakoletne poplave na njih zemljiščih milijonsko škodo. Sicer rodoviten svet se ni dal kultivirati drugače nego kot travnik in še ti so bili zaradi zamočviijenja manj vredni. Pri vsakem večjem nalivu je nastopila voda po kleteh in tudi po hišah in stanovanjih na Viču ter poplavila celo državno eosto, da so se morali ljudje prevažati z vozmi. Preprečila je končno vsako obsežnejše gradbeno gibanje v tem zdravem in idiličnem okolišu, kjer bi se dale ustvariti idealne stanovanjske kolonije za uradništvo in delavstvo, kakor to že kažejo poizkusi ob Pasjem brodu. Te desolatne razmere je hotela mestna občina ljubljanska nekako petrificirati ter podaljšati menda v večnost s tem, da je hotela popolnoma obnoviti jez v Koleziji na ljubo ondotnega zanikernega mestnega kopališča, o katerem se je izjavil uradni zdravstveni izvedenec, da bi je bilo treba pravzaprav zapreti, ker se steka vanj po straniščnih in industrijskih odpadkih okužena voda. Proti tej nameravam obnovi jezu so nastopili odločno vsi interesenti na čelu jim županstvo občine Vič ter zahtevali pri tozadevni obravnavi odstranitev jezu v Koleziji, poudarjajoč, da ne gre, gojiti v neposredni bližini mesta umetno močvirje kot igrišče komarjev in ognjišče različnih bolezni kjer bi lahko 6tali zdravi družinski domovi z plodonosnimi vrtovi in rodovitna polja. Mestno kopališče kakor se imenuje ta kloaka, ki se nabira v koli-zejskem bazenu, naj se premesti drugam in končno žs enkrat zgradi moderno kopališče na Ljubljanici ali Savi kakršna imajo po več druga, tndi manjša mesta n. pr. Celje, Maribor, Novo mesto, da se ne imenu,je Zagreb i. dr. Izgovori, da ni denarja, so prazni, ko j« vendar znano, da so se zabijali v kolizejsko takozvano kopališče letno stotisočaki, ki bi se bili lahko porabili za novo kopališče, in se je letos hotelo zopet zabiti v kolizejski jez nič manj nego 145.000 K za njegovo obnovo. Nerazumljivo je bilo zato in-transingentno stališče, ki so ga zastopali pooblaščenci mestnega magistrata ljubljanskega. pozabljajoč menda popolnoma, da hoče mestna občina ljublj. si in-korporirati viško občino in da bi zato morala zastopati tudi interese svojih bodočih, pa tudi sedanjih občanov, ki imajo zemljišča v tem delu mesta. H. WENDEL O LJUBLJANSKEM SEJMU. Znani prijatelj Jugoslovane«- Her-mann Wendel, ki si je tam ogledal Ljubljanski veliki sejem, je napisal -» tem v »Prager Presse* mod drugim nastopno: Dve okolnosti sta predvsem, ki vsposobljata slovensko prestolico Ljubljano za prireditve jugoslovanskih vzorčnih sejmov. Prvič jo mesto po svoji legi. ker se nahaja nedaleč od avstrijske in italijanske meje, važno kot pretovoma postojanka za trgovino z inozemstvom, drugič pa tvori Ljubljana naravno gospod ar? k o središče Slovenije, ki je industrijalno najbolj razvita pokrajina Jugoslavije. Letošnji veliki sejem sta otvorila trgovinski miuister 0>man Vilovie in delavni predsednik sejmskega odbora Bonač. Simpatičen nagovor je imel tadi generalni konzul češkoslovaške republike dr. Beneš. Na ljubljanskem sejmu je predvsem zastopana slovanska industrija. Sicer tudi hrvatska in- bo v nasprotnem slučaj« *a celotno S*" vilo svinj zaračunila izvozna carina pS najvišji postavki. Ako se predloži pismena deklaracija, pa se pri pregleda *»-tovi, da so svinje težje, kakor pa so piti javljene, al! pa pomešane s težjim) soJh njami, se bo smatralo to za poskus tihe* tapstva in kazen se bo izrekla po oni vrsti svinj, za katero se plača najvtšiai carina. Pripomba 2: Kot svinjsko meso se a* rinlio vsi svinjski deli, Izvzemši Jetra, sr-ce, pljuča in ledvice, ako je t njih odstranjena mast. — Za meso in ostale d*. le, kakor jetra, srce, pljuča in ledvice. 4 katerih mast ni odpravljena, se plača ca« rina 1400 Din za 100 kg. 4. Za mast in slanino se plača 2100 dinarjev od 100 kg. To rešenje ie postale pravomočno dne 9. t. m. dustrija ni slabo zastopana; tudi Bo sna, Dalmacija ter Vojvodina ne manjkajo s posameznimi svojimi izdelki. toda od okrog 450 razstavljalcev vendar 4 petine zavzemajo slovenske tvrdke in to ne samo iz Ljubljane. temveč tudi iz Maribora. Celja, Jesenic in drugih manjših ali večjih krajev, v katerih je industrija pogca- TRŽNA POROČILA. Žitne cene. Zasreb, 11. t. m. V kronali po 100 kg postavno postaja v Bački ht Vojvodini notirajo: pšenica (76 kg) 1700 do 1800, rumena koruza 1500, rž (71 kg) 1600, macedonska rž 1400, Ječmen za pi-vavarne 1750, za krmo 1600, oves 1300, bosanski oves 1200, fižol 1550 — 1600, moka št. 0 2800, St. 2 2700, št. 4 2600, št. 6 2400, za krmo 1200, otrobi 960 — 100Ct Tendenca nespremenjena. = Kakovost in cene suhih češpelj. Le- _______ _ ... tos -se je splošno domnevalo, da bodo la korenine često iz zadružništva, ki češplje vsled suše drobne. Kakor poro- je pri Slovencih zelo razvito. Prvi in |gajo sedaj bosanski listi, so suhe češplja sploSni utis velikega sejma, ki je na->--'--- meščen v vrsti paviljonov na prostoru, za polovico povečanem od lanskega lota. nudi sliko naroda, ki se zdaj po svoji narodni osvoboditvi vs trajno trudi za svojo gospodarsko neodvisnost od inozemstva. Kdor je morda vajen s slovanskim jugom vezati pojem Balkana v njegovem znanem slabem pomenu, se lahko t« temeljito nauči česa boljšega, kajti občudovanja vredna je enerrija. s katero se mlada slovenska industrija navzlic vsemu trudi, da si osvoji vsa ona področja proizvodnje blaga, za katera se je doslej zdelo, da so pridržana samo visoko razvitim industriialnim državam =rednje in zapadue Evrope. Železarska tekstilna in kemična industrija je razstavila poskuse, vredne vse pozornosti. Sevfda pokazujejo najvišjo sto- dobrs kakovosti in imajo precejšnjo žo. Kakovost češpelj se namreč presoja, po številu komadov v pol kilograma. Spočetka se je mislilo, da bo prišlo letos na pol kilograma povprečno 110 do 120 komadov, a jih bo prišlo povprečno pod 100. Vsled velike množine sliv s« začele tudi cene padat:. Izvozniki so popustili v cenah za garnituro od 9.50 na 8.50 Din. = Otvoritev dunajskega vzorčnegS sejma. V nedeljo dne 10. septembra se jo otvoril tretji dunajski mednarodni sejem, Na sejmu je razstavilo okoli 4000 razstavljalcev, med temi okoli 7 odst. ii inozemstva. Inozemstvo je zastopano največ v tekstilni industriji in sieer Nem čiia. Češkoslovaška in Francija. Kakor poročajo, je med številnimi poeetniki sejma zelo mrroco Jugoslovanov. Zahteve južne železnice od avstrij- pinjo razvitosti obrti, ki ^meliijo na Dunaja poročajo: Družba naravnih gospodarskih osnovah Slo- RC v . ,.— -j veniie, in sicer predvsem — ker je T^na Kranjska za 40% obraščena z gozd o- h-larie železnice zahteva od avstrijske po »regime provisoire* za mesce ^ —'lesna industrija, ki pokazuj* naj-.^ember dod**k 85 milijard k^ Sokolsfvo Sokol I. v Ljubljani naznanja svojemu članstvu, da se vrši od srede dne 13. septembra, naprej telovadba članov na realni gimnaziji. Pričetek ob 8. uri »večer. Zdravo! — Prednjački zbor. Ljubljanski Sokol poziva članstvo, da se udeleži pogreba brata Franca Let-narja ob 5. uri popoldne izpred hiše št. 25 na Dunajski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Vedro gledališče ln varietš »Deveta dežela« v hotelu Tivoli. Danes zadnja predstava s sledečim sporedom: 1.) Zbor bratov Zajcev; 2.) Osem deklic, jaz pa sam: 3.) Gora ni nora (novo besedilo); 4.) Tango smrti; 5.) Ratoplan (novo); 6.) Mme. Lulu; 7.) Castuški (novo; 8.) Vous dansez Marquise; 9.) Novi »danses mo-demes* gg. Edit in Gailiard. Ob slabem vremenu Ee predstava vrši v dvorani. Začetek ob 20.30. različne Se lesne izdelke od zobotrebca pa do eJe-srantne kaloše. Vendar pa bo trajalo še precej ca-^a, nredno bosta jugoslovanska industrija v splošnem in slovensko obrtništvo posebej mogli kriti vse potrebe v državi in Fichtejeva utopija o »zaprti trgovinski državi* morda niti ni želje-vreden ideal. Razumljivo ie torei. da je tudi inozemstvo, v kolikor želi z Jugoslavijo stopiti v trgovinsko zveze," zastonano na ljubljanskem velikem sejmu. Le Belgija je odposlala par razstavljalcev. Umljivi so tudi razlogi, zakaj na velikem sejmu ni pre.števrJno zastopana Italija Avstrija in Neinčm. poslednja posebno s produkti strojne industrije, sta bolj zastopani. _ Pri živahnih prijateljskih odnošajih dveh držav, ki tvorita temelj Male antante, pa je tudi razumljivo, da zavzema Češkoslovaška med inozemskimi razstavljala z nad 30 tvTdkami prvo mesto. češkoslovaška ne razpolaga Ie z okusnim paviljonom, ki stoji na zelo vidnem mestu, temveč je razstavila izdelke svoje strojne, električne in tekstilne industrije tudi v splošnih pa-viltonih. Žalibog je bil čas za priprave prekratek in tako je bilo ob otvoritvi velikega sejma še precej prostorov praznih, pojav, ki v očigled dejstvu, da ostane veliki sejem odprt samo do 11. t. m., ni čisto brez pomena. Vendar ne bo nihče zapustil drugega ljubljanskega velikega sejma brez nadepolnega utiša, s katerim zdravnik ugotavlja zdrav pulz otroka v materinem tela?u: tukaj se hoče novo življenje krepko razviti! _ NOVE IZVOZNE CARINE. Z rešeniem ministrskega sveta z dne 6. t. ra. je ukinjena izvozna carina na 1. na zelje, ohrovt in kolerabo, zeleni grah, bob, špinačo, paradižnike, buče in papriko iz točke 1. št. 7. Obče carinske tarife; nadalje na čebulo in česen in ostale čebule iz točke 2. iste št.; in na krompir iz t. 3 iste št.; 2. na zreli fižol, grah, sočivje in ostalo iz št. 8 Obče carinske tarife; 3. na gosjo in svinjsko mast, topljeno in netop-Jjeno iz St. 66 Obče carinske tarife; 4. na drva za kurjavo, iverje, vejevje, klade, panje, korenine ln ostali les, ki s uži kot gorivo, te 91. Obč. car tar.; na moko vseh vrst žita. razun na moko iz riža, stročja in krompirja iz t. 1. št. 103. Obč. car. tar. Nadalje so se odredile sledeče izvozne carine: 1. na žive svinje: do 60 kg 200 dinarjev od komada, preko 60—120 kilogramov 1000 Din od komada, preko 120 do 180 kg 2000 Din od komada, preko 180 kg 2600 Din od komada: 2. na zaklane svinje: do 50 kg teže 300 Din od 100 kg, preko 50 kg 1400 Din oi 100 kg; 3. na iveže in poseljeno svinjsko meso 300 Din od 100 kg. Pripomba 1: Žive svinje, teža 60 kz. od 60 do 120 kg, od 120—180 kg in one preko 180 kg ne smejo biti pri izvozu nomešane druze z drugimi, ker se — stagnacija v češkoslovaški lesni industriji. Iz Prage poročajo, da je visoki kurz češkoslovaške valute onemogočil izvoz lesa. Zapadne države, ki so prej nakupovale v Češkoslovaški, so se jele obračati polagoma v Rumuniio, kjer jim lesne cenc v splošnem konvenirajo. = Ruir.unija ho imela ogromno množino žita za izvoz. Po vesteh iz Bukarešta bo mogla Rumunija izvoziti letos 1 milijon ton koruze, potem večje množinfi žita zlasti ovsa in ječmena. = Nova nemško-ruska trgovinska dm žba. »Russpress* poroča, da je sovjetska vlada potrdila statute nemško-rueke trgovinske in industrijske družbe »Merkur*, Petrograd, katere s vrba je, naveza* ti odnosa je z nemškimi tvrdkami in za? stopati njihove interese v Rusiji._ RAZSTAVA ŽENSKIH ROČNIH DELI NA MARIBORSKI OBRTNI RAZSTAVI. Nasproti paviljona rujnih vinskih kapljic so namestili v prostorni, žal malof pretemni sobi razstavo ženskih ročnih del, ki so jo izpoinile gojenke obrtne in meščanske šole Vesna in gojenke samostana. Razstavica je vedno polna občinstva, posebno ženstvo z zadovoljstvom ogleduje fine ter s skrbnim okusom zamišljene izdelke. Goienke samostanskega učiteljišča so se posebno izkazale v živih in harmoničnih barvnih skupinah izdelanih zavesah. Pozornost vzbujajo tudi prtiči, obleka z narodnimi motivi in druge drobno-sti. — Gojenke »Vesne«, ki Jih vodi znana spretna umetniška roka gospe Ašičeve, pa so razstavile skoraj vse načine od najpri-prostejših do najdragocenejših izdelkov, vezenin in ročnih del. Videti je, da uvaja učiteljica svoje učenke v vse slovanske narodne motive, največ ie pač slovenske vezenine. V najfinejših izdelkih na blazinah in prtičkih zasledimo motive iz stariK čipkarskih rut s PohoTja. S svojo fineso učinkujejo blažilno in bi jih morali najti po vseh intimnih in razkošnih slovenskih sobanah in salonih. Tudi v moderno tehniko so se spuščale goienke smelo in z uspehom, o čemur priča drobno gobeiin, biserna dela, slikanje z iglo in dela z volno v živih solnčnih barvah. To vzgojno delo gospe Ašičeve, ki vzbuja in vzgaja v mladih dekletih smisel za pravo lepot« je tem hvalevredne!še, ker kažejo razstavljene risbe, da so deklice ustvarjale celo po lastnih osnutkih. Gospa Ašičeva namerava baje svoje srečno započeto de-lo v Vesni izgraditi in popolnoma preor-ganizirati, da bo javnost kmalu videli več praktičnih uspehov tega važnega narodno vzgojnega dela pri naši najmlajši ženski generaciji. Želimo ji pri njenih lepih načrtih v interesu kulture kar največ uspehov in razumevanja pri onih. ki so Jo dolžni podpirati pri tem težavnem ustvarjanja in zidanju — od tal. Dr. A. R. Odgovorni urednik Pr. Brozovič. Lastnik in izdajiteli Konzorcij »Jutra*. Tisk Dtfcižke tiskarne, d. d. v LiuMianL Objave * Iz mestnega šolskega sveta. V zadnji redni seji mestnega šolskega sveta v Ljubljani nam je došlo nastopno obvestilo. Predsednik se je v toplih besedah spominjal umrle učiteljice g. Eme Zerjavove. Poročili o personalijah in o že dovoljenih dopustih izza zadnje upravne dobe sta se odobrili. Za razpisana učna mesta stalnega strokovnega učiteljstva na I. in II. dekliški in pa na I. in II. deški meščanski šoli v Ljubljani — vsega skupaj 14 učnih mest — so se stavili predlogi višjemu šolskemu svetu. Za dve mesti se ni prijavil noben prosilec. Razpravljalo in sklepalo se je nadalje o imenovanju začasnega učiteljstva na javnih osnovnih šolah za 1922—23. Na znanje se je vzelo poročilo o nadzorovanju mestne petrazrednice na Barju, II. mestne dekliške meščanske šole in pa zasebne deške osnovne šole v »Marijanišču* — vsa tri za šolsko leto 1921—22, in se predlože višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Učiteljskemu zboru šole v cMarijanišču* izreče se za odlične učne in vzgojne uspehe pohvala in priznanje mestnega šolskega sveta. Razpravljalo se je o okrajni učiteljski konferenci učiteljstva ljubljanskih osnovnih in meščanskih šol za šolsko leto 1921—22. Poročilo se je vzelo na znanje in se predloži z vsemi nasveti poročevalčevimi višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Glede postopanja z vnanjimi, zunaj Ljubljane stanujočlmi otroci, ki pohajajo tukajšnje javne šole, se uveljavi poseben normale, ki ga je priglasiti vsem prizadetim šolskim vodstvo mv točno ravnanje. Za zastopnika učiteljstva v ocenjevalni komisiji za učiteljstvo je bil izvoljen stalni strokovni učitelj Alojzij Novak, kot njegova namestnica pa stalna učiteljica Marija Sodnikova. * Grand hotel Union, Ljubljana. V četrtek 14. septembra se vrši v veliki dvorani hotela Union velik vojaški koncert pri pogrnjenih mizah. Vstopnina prosta * Jugoslovanski dobrovoljec (trgovec), fci je brez stanovanja, se obrača do naprednih hišnih gospodarjev s prošnjo, da bi dobil stanovanje. Več v inseratu pod »dobrovoljec* v upravi lista. * Za naše slepce. Gosp. Adolf Haupt-man Je podaril za zavod slepcev 200 Din, katere je prejel od tvrdke Fran Golob in drug na Viču, kot cenilec pri požaru. Denar se nahaja v upravništvu »Jutra*. * Književno podjetje naših neodrešenih bratov. Naši rojaki v Julijski Krajini so ši ustanovili književno podjetje pod naslovom »Goriška Matica*, ki za nizko ceno izdaja vsako leto svojim članom razne knjige beletristične vsebine in pa koledar za prihodnje leto. Za leto 1923. izidejo sledeče knjige: 1. Koledar, 2. Zabavna knjižnica III. zvezek, 3. Sirahova knjiga. Koledar se odlikuje po bogati vsebini ter prinaša raznovrstne slike naših krajev in iz delovanja in življenja naših rojakov v zasedenem ozemlju. Poleg te bogate vsebine ima še posebno prilogo, zemljevid cele Julijske Krajine. Zabavno knjižnico je priredil ugledni naš pesnik Alojzij Gradnik in je v njej priobčil prevode najlepših hrvatskih povesti Šenoe in drugih pisateljev. Sirahovo knjigo pa je uredil dr. Pavlica. Za Jugoslavijo stane to izda-nje 20 Din in ga je naročati z dopisnico pri Založbi »Jug* v Ljubljani, Pred škofijo 21—I. Knjige dospejo v Ljubljano meseca novembra ter se bodo takoj potem razpošiljale. Prosimo rojake v svobodni domovini, da podpirajo to podjetje naših bratov v zasedenem ozemlju ter obilno naročajo publikacije »Goriške Matice*. * Poštni paketi za Italijo. Uradno se razglaša, da je otvorjen direktni promet poštnih paketov med našo državo in Italijo. Za Italijo se sprejemajo paketi do 5 kilogramov teže in z deklaracijo vrednosti do tisoč zlatih frankov. Pristojbina znaša za vsak paket 20 dinarjev. Tovornemu listu je priložiti dve carinski deklaraciji. * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 13. septembra, ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje dne v no od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno. * Od Sv. Jurija ob Ščavnici nam poročajo: Zadnjo nedeljo je imela tukajšnja podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor pod predsedstvom dolgoletnega prejšnjega člana g. M. Domajnka. Ljubitelji slovanskega življa, spomnite se naše po vojni spet oživljene podružnice. Pomagajmo svojim ljudem, svoji deci, pomagajmo pod tujim jarmom ječečim bratom! * Taksa na vozove. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Generalna direkcija posrednih davkov je dala glede plačila takse na vozove na vzmeteh (»fedrih*) sledeča nova pojasnila: Ker morejo biti vozovi na vzmeteh po svoji konstrukciji ali običajni (navadni) vozovi na vzmeteh ali pa poliijakerskl vozovi, je od tega tudi zavisno pobiranje takse in pobirati se mora v prvem primeru (navadni vozovi na vzmeteh) samo prijavna taksa, v drugem primeru (Dolii-iakerski voz) pa prijavna in letna taksa rUn.l. O* SO bMWfl Ola. 8*—, «»kfli antalNMi 6 b«wdl 1 Dtm. - Trgor.« •flt.«', dopi«o»m|«. ••-praml6.il.. de 80 b.».>*• «"<« • — znamkah.) Na rerlimlt m «!go»ar|a !•» «ka la »pra»an|« priložena Diemke " adjo»or. —— Trgovski pomočnik, verziran v špecerijski, želez-ninarski in usnjarski stroki išče službe. Cenj. ponudbe pod .Špecerija' na upravo ,Jutra'. Koreapoadentlnja, perfektna nemško -brvat-ka, stenotipistinja se išče proti dobri plači. Lastnoročno pisane oferte z navedbo plače na Dioničarsko društvo za industriju čreva t Subotici. Gospodična, 3149 fakturistiaja išče službe. Gre tudi za blagajničarko na debelo ali pa za prodajalko. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod »dobra računarica* na upravo »Jutra* 8 m dolge, kakor tudi cele gozdove kupi Lesna družba »Ilirija*, Ljubljana, Kralja Petra trg št 8. Telefon 220. Zaokomobllo, 3150 dobro obran leno, od 18 od 25 konjskih sil kupim. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Lokomobila*. V^rodarn Umivalnik, 3145 marmor, Be proda. Sodna nI. 6. I. nadstr., Breznik; od 3. do 5. ure pop. Šolske knjige 3148 najrazličnejše za I. do VIII. gimn. razred naprodaj. Blei-vreisova cesta 20/111. Iščem samostojnega rezbarja proti dobri plači. M. Žagec, Duga ulica 13, Zagreb, 3134 Proti dobri plači sprejmem 4 mizarske pomočnike, ki se razumejo na pohištvo in starinske stvari. M. Žagec, Duga ulica št. 13. Zagreb. 3135 Knjigovodja, 3123 perfekten, bilancist, Slovenec, oženjen, brez otrok, z dolgoletno prakso, korespondent slovenskega, srbobrvatskega, nemškega in italijanskega jezika, želi premeniti mesto; nastop po dogovoru. Cenj. po udbe na »Slovenija«, poštno-ležeče Sisak, Hrvatska. mizarskega učenoa iz dobre poštene hiše, in vsestransko izurjenega mizarskega pomočnika išče Rudolf Majcen, Velenje, Slovenija. 3ir:o Sprejmem mizarskega poslovodjo, ki se dobro razume na pohištvo in starine. Plača dobra. Mirko Zugec, Zagreb. 3137 Mirko Zageo, specijalna trgovina starin, kupujem vse vrste starinskih predmetov. Duga ulica št 13, Zagreb. 3136 Hlode, smrekove in jelkove, Proda se po ugodni ceni oprema za spalno sobo iz trdega lesa in oprema za kuhinjo iz mehkega lesa, oboje še popolnoma novo. Kje, pov6 upravništvo »Jutra*. 3114 Konjske krme 3086 250 meterskih stotov in 150 meterskih stotov prav lepe sladke krme za krave ima naprodaj Avgust Kincl v Št. Jnrju ob južni železnici. Vila v ljubljanski okolici je naprodaj do 20. septembra. Interesenti naj pišejo pod šifro »Vila* na upravo »Jutra* Posredovalci so izključeni Prodam dve hiši, kupec dobi takoj stanovanje z dvema sobama ter pritik-linami. Hiši se nah jata na nekem zemljišču v Zagrebu. Cena za obe K 2,800 000. M. Žugec, Duga ulica št. 13, Zagreb. 3133 ima za prodati blšo v Za-grebu. 3122 Iščem eno ali dve sobi z ali brez pohištva, po možnosti poraba kuhinje enkrat na dan. Takoj ali od 1. okt. Ponudbe na upravo »Jutra* pod št 2439. 3140 Visoko nagrado v blagu ali denarju da Jugoslovanski dobrovoljac (trgovec) onemu, ki odda ali preskrbi eno ali dve sobi s kuhinjo ali brez iste takoj. Najemnina po dogovoru in se plača za eno ali več let naprej. Ponudbo pod »Dobrovoljac* na upravo »Jutra«. Absolvent tehnike išče sobo v mestu s 1. oktobrom. Ponudbe pod »Soliden* na upravo »Jutra*. 3127 Amerikaneo, 3089 29 let star, t. lepim posestvom in z dobro vpeljano trgovino, išče znanja z inteligentno gospodično od 18 do 25 let t svrho ženitve. Resne ponudbe od »Amerikanec*, poštnoležeče, Jescnice, (Gorenjsko). Na dobro,domačo brano v zapadnem delu Ljubljane želita dva gospoda. Ponudbe: 1'oštni predal 11, Ljubljana. 31r>4 BRATA POHLIN & DRUG tvornica vlasnic, kljukic in rinčic za čevlje ter drugih novosti Vsi dopisi na naslov Ljubljana I poštni predal štev. 126. E&a&glas. 3151 Pokrajinska uprava je dovolila, da se vrše nadomestni semnji za živino, konje in drugo blago, in sicer dne 19. septembra: v Trebnjem. 3. oktobra: v Veliki Loki. 12. oktobra: v Št. Lovrencu. Ker je pri nas dosti in dobre živine, vabimo kupce. Gospodarski odbor: Trebnje, Velika Loka, Št. Lovrenc. LUŽE spodnja krila, predpasniki, stezniki Zdravnica 51SS dr, Ana Zalokar zopet redno ordinira od do V, 12. ure dopoldne Sodna ulica št. 1. pri Ponk 3138 v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini daje akademik. Znanje perfektno. Sprejme instrukcije za predmete gimnazije in realke. Ponudbe pod »Pouk* naupravo «Jutra». „Univerzal", konces. prometna pisarna za nakup in prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova c. 28: proda več hiš v Mariboru od pol do tri milijone kron; ima za prodati več malib posestev v okolici Maribora; ima za prodati več vinogradov v okolici Maribora; ima za prodati mlin in žago na Dolenjskem; Gospodična 3116 želi poučevati na klavir. Ponudbe do 18. t. m. pod »Učenje* na upravo »Jutra*. Učiteljioa 3128 sprejme v privatni pouk ljudskošolskega otroka. Naslov povč uprava »Jutra*. Potrtim srcem naznanjamo, dobra, ljubljena soproga, mati, tašča, gospa da je naša stara mati, iBpEC roj. po dolgi mučni bolezni v 75. letu svoje starosti danes umrla. Pogreb se vrši v četrtek dne 14. septembra 1922. ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti, Rav-nikarjeva ulica št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. septembra 1922. Žalujoči ostali. Dne 16. septembra t. I. otvori se enoletni tečaj francoskega jezika pod vodstvom M. Lapčevioa, bivš. rednega slušatelja pariške pravne fakultete. Program te ustanove je, da . praktično metodo v najkrajšem času nauči vsakega pravilno eovoriti francoski. - Vpis dnevno od 16. do 1P are. Sv. '"etra cesta 7. hotel Loyd. Dr. Aleksander Bilimovic: »Stanje svetovnega denarstva" Dr. Ljudmi! Hauptmann: „Priroda in zgodovina v razvoju Jugoslavije" Ta spisa sta v dveh posebnih številkah ..NJIv^E", ki bi se morali nahajati v cokah vsakega inteligenta. A. Šinkovec nasl. SC. SOSS ^ LJubljana, Mestni trg 19. 3142 za brzojavne droge v premeru 18 cm. Posekane in obeliene se lahko ogledajo. — Vpra-anja na Fr. Bratacič, trgovec, Jesenice ob Savi (Dolenjsko). Prodom posestvo 40 oralov, travniki, gozdi in njive za 35 mernikov posetve. Proda se iz proste roke. — Cena po dogovoru. — Vpraša se pri Mih. Pirmana, Bockovo, pošta Nova vas pri Rakeka. 3152 INSERIRAJTE V «JUTRU». Oglasi se sprejemajo vsako do« poldne, nujni tudi popoldne, za številko prihodnjega dne. Največja zaloga in izbira klavirjev in pianinov rpjiii J. HUBAD, roj. Dolenc LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica 5 priporoča za nakup najboljše instrumente izvrstnih tovarn po najsolidnoiših nizkih cenah. 2901 Halo! Čitajte! Prepričajte se v lastno I korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles ■ in otroških vozičkov, novih modelov in pnevmatike po ceni TRIBUNA", tovarna dvokole. In otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 4. Trgovina: Stari trg štev. 28. Sprejemajo se popravila za v polno popravo. S$relme se krojaškega pomočnika za boljše delo. Frans Rupnik krojač, Sol. I.cgateo. 3126 Iščem družabnika z BO do 75 tisoč dinarjev za jako dobičkanosno podjetje, ki se poveča. Ponudbe pod »Sigurno> na upravo »Jutra«. 3085 trgovina sena, slame, drv. ovsa koruze, sadja in drugih deželnih pridelkov. 2775 Brzojavni naslov: Andrej Oset, Maribor. Teli. 88- §51?'Samo 2 dni! Kupujem po visokih cenah g Mm št.Z6, pošte Hrsnj (Gorenjsko) 3125 z njivo, šest mernikov setve in z malim vrtom se proda za ceno 35.000 Din. f. Karner, bslel letnik, Ss. Petra cesta. CŠL i SM. po najnižjih cenah: 3X25' otrobe, nisRo za hrmo (8), obss, doni 1 kašo ter druge deželne pridelke. Ljudevit Sire, Kranj. Brzojavni naslov: „Dčže!ni promet" Kranj. poštenih staršev, zdravega, močnega, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v veletrgovini Ivana Ravnikarja v Ceija. 3082 Industrija perila Povh <§£ Medic Novo mesto. 2971 pp"" Kupimo orožne steklenice od ■ vlek vrat „ALK0", veletrgovina žganja, družba z o. z., Ljubljana (Kollsej). 3113 Adria i fini likeri špecijaliteti odlikovane tvornice Kraljevi dvorski liferant 29*8 Jamski les smrekov ali jelkov, 3 do 7 m dolžine, 12 do 24 cm srednje debeline kupi franko vagon kranjskih postaj vsako množino Šentjanški premogovnik ~ == Krmelj, Dolenjsko. -