izvirno znanstveno delo UDK 582.734(497,4-14) ZDRUŽB A SESLERIO AUTUMNALIS-FAGETUM (Hi) M. Wraberex Borhidi 1963 V KOPRSKEM GRIČEVJU Igor DAKSKOBLER dr. gozd. znanosti, Biološki inštitut ZRC SAZU, SMOOO Ljubljana, Novi trg 5 Ph.D. in forestry, Jovan Hsdži institute of Biology, Scientific Research Centre ofl.be Slovene Academy of Sciences and Alts, SI-1G00 Ljubljana, Novi trg 5 IZVLEČEK Avtor je po standardni srednjeevropski fitocenološki metodi v Koprskem gričevju (jugozahodna Slovenija) opisal novo geografsko varianto Sesierio autumnal is-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963 var. geogr. Sorbus domestica var. geogr. nova. Razdelil jo je v dve subasociaciji, toploljubnejšo Sesierio autumnalis-Fagetum var. geogr. Sorbus domestica lathyretosum nigri in kisloljubnejšo Sesierio autumnalis-Fagetum var. geogr. Sorbus domestica calamagrostietosum arundinaceae. Ključne besede; fitocenologija, Sesierio autumnalis-Fagetum, Koprsko gričevje (jugozahodna Slovenija) Key words; phytosocioiogy, Sesierio autumnalis-Fagetum, the Koper Flills (southwestern Slovenia) UVO D (okolica Gradina, Brezovica pri Gradinu, pobočje Drage nad potokom Starec). V okviru obsežne raziskave o asociaciji Sesierio S tega območja (Gradin, Brezovica, Reparec) je po­autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963 v pise te združbe napravil tudi M. Piskernik in jih objavil v severozahodnem delu ilirske florne province (Daks-tabeli ksero- do higrofilnih združb Koprskega fliša kobler 1994) smo to bukovo združbo preučili tudi v Ko-{1991, tabela 11). Ž e objavljeno ali rokopisno gradivo je prskem gričevju. O njenem pojavljanju na tem območju kljub temu preskromno in zaradi različnega pristopa je prvi pisal M. Wraber (1957, 1960). V svojih razpravah obeh avtorjev tudi nehomogeno. Zato smo v bukovih omenja, da je v slovenskem Pri morju bukov gozd z gozdovih Koprskega gričevja opravili dodatne raziskave ojstrico precej razširjen tudi na flišu. Označuje ga kot in nabrano gradivo uredili v fitocenološko tabelo. subklimaksno združbo, v kateri globoka, sveža in vlažna fiišna tla precej izravnajo vroče in suho subme-METODE DELA diteransko podnebje. To omogoča bukvi, da oblikuje lastno združbo tudi v nižjih legah kakor na apnencu: Razpravo smo izdelali po standardni srednjeevropski med Razdrtim, Postojno, Pivko, Volčami in Senožečami fitocenološki metodi (8raun-Blanquet 1964, Westhoif & v višini 400-500 m, v Istri pa celo v višini 200-300 m, van der Maarel 1973, Mueller-Dombois & ENenberg medtem ko se posamezne bukve pojavljajo Še nižje 1974). (100-150 m). Obliko na flišu vrednoti kot subasociacijo izhodiščno gradivo so bili fitocenološki popisi, ki Seslerio-Fagetum castaneetosum. Njene razlikovalntce smo jih v Koprskem gričevju napravili v juniju 1991. so: Castanea sativa, Fraxinus angustí folia, Alnus glu- Popise smo uredili v analitične tabele po klasičnem tinosa, Laburnum anagyroides, llex aquifolium, Rharn­ postopku (Ellenberg 1956). Osnova za sintaksonomsko nus frangula, Rubus caesius in R. hirtus. Fitocenološke uvrstitev preučevane združbe sta bili sintetični tabeli tabele te subasociacije M. Wraber žal ni objavil. V asociacije Sesierio autumnalis-Fagetum v Sloveniji in na njegovih zapiskih iz leta 1956 smo našli nekaj popisov celotnem območju razširjenosti (Dakskobler 1994, fit. asociacije Seslerio-Fagetum iz flišnega območja Istre tabeli 13 in 14). Pri primerjavah različnih oblik makro­ igo; DAKSKOdlER-. 7.DRVZBt\ SESLWO AUTUMNAUS-FACETUM . .. 181-200 asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum smo uporabljali računalniški statistični paket SYN-TAX (Podani 1993). Pri delitvi makroasociacije na nižje enote smo upo­števali načelo večrazsežne členitve vegetacijskih enot (W. in A. Matuszkiewicz 1981). Reprezentančna talna profila združbe Seslerio-Fa­gefum v Koprskem gričevju je opisal mag. Tomaž Prus. Analizo talnih vzorcev so opravili na Centru za pedologijo in varstvo rastlin pri Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Pri primerjavi asociacije Seslerio-Fagetum v Kopr­skem gričevju in v Srednjem Posočju smo uporabili indi­kacijske vrednosti, ki jih je za švicarsko floro izdelal Landolt (1977). K temu nas je spodbudila izdaja Atlasa flore Furlanije-julijske krajine (Poldini 1991). V njej so Landoltovi indeksi tudi za tiste vrste, ki jih v izvirnem seznamu ni, se pa pojavljajo v obravnavani gozdni združbi. Tudi pri analizi Raunkiaerovih bioloških oblik smo si pomagali z istim delom. Večino imen praprotnic in semenk navajamo po Registru flore Slovenije (Trpin & Vreš 1995). Pri po­imenovanju mahov in lišajev se ravnamo po avtorjih F rahm & Frey (1987) in Handke, ei al. (1990). Določili smo le najpogostejše mahove. Zaradi nezanesljive do­ločitve smo mahovno plast pri nekaterih analizah izpuš­čali. KRATKA EKOLOŠKA OZNAK A RAZISKOVANEGA OBMOČJA Gričevnati del Slovenske Istre ali Koprsko gričevje je razgibano, s Številnimi potoki razrezano 100 do 450 m visoko območje. Zgrajeno je iz klastičnih sedimentov eocenske starosti. Deloma je to fliš, deloma flišu zelo podobni sedimenti. V njih se menjavajo plasti laporja in peščenjaka ter vložki breče in numulitnih apnencev. Peščenjaki so drobnozmati in apnenčevi, modri do rumenkasti in sivi. Zaradi apnenega veziva so zelo trdni. Laporji so bolj glinasti, zelenkasti, sivi in rumenkasti, včasih so temnosivi in sipki. Med njimi je več kom­paktnejših delov s prevladujočo apnenčevo kompo­nento (Pleničar et al. 1973: 32-33). Predvsem bpornate plasti so zelo slabo odporne proti preperevanju. Prepe­relino in tla zaradi precejšnje strmine in neprepustne podlage odnaša padavinska voda. Tako nastajajo števil­na erozijska žarišča. Bolj odporen proti preperevanju je peščenjak, in tam, kjer prevladuje, so pobočja manj strma in tla globlja. Z oblikovanostjo površja in 2gradbo matične kam­nine se spreminjajo tudi globina in lastnosti tal. Plit­vejša, manj razvita tla (regosol, rendzina) so na strmih, spiranju izpostavljenih lapornatih pobočjih, redkeje tudi na položnejših pobočjih iz peščenjaka. Prevladujejo globlja, evtncna rjava tla. Posebno na zaobljenih hrbtih in slemenih je opaziti izpiranje glinastih delcev v spod­nje horizonte in zastajanje padavinske vode (psevdo­oglejevanje). Podrobno je tla na eocenskem flišu Kopr­skega gričevja raziskal Stepančič (1974), njegove iz­sledke povzema Lovrenčak (1 990). Podnebje Koprskega gričevja je submediteransko. Vplivi morja so izraziti le v ožjem priobalnem pasu do nadmorske višine 250 do 300 m (Ogrin 1993: 28). Z oddaljenostjo od morja naraščajo kontinentalni vplivi, V primerjavi z obalo je povprečna letna temperatura za eno ali dve stopinji nižja, povprečna količina padavin pa za nekaj 100 mm višja. Še najbolje podnebne raz­mere Koprskega gričevja ponazorimo s podatki meteo­rološke opazovalnice Kubed (262 m) - tabela 1. Ta leži na robu flišnega gričevja, 2e na stiku z apnencem. 193t-delež 1951-delež 1960 fraction 1980» fraction Letno povprečje padavin v mm 1210 1231 Mean annual precipitation in mm Količina padavin v vegetacijski dobi <">48 53% 700 57% Precipitation in vegetation period Povprečna letna temperatura {°Q 11.9 11,6 Mean annual temperature {"C) Trajanje vegetacijske dobe 200 210 Duration of vegetation period Tabela 1: Meteorološki podatki postaje Kubed (262 m). Table i: Meteorological data of the Kubed (262 m) observation station. * Z a razdobje 1951-1980 sta količina padavin v veget. obdobju in dolžina vegetacijske dobe ocenjeni. Iz njih sklepamo, da ima Koprsko gričevje toplo podnebje s povprečno letno temperaturo 11-12 °C trt z vegetacijsko dobo s povprečno dnevno temperaturo nad 10 °C okoli 200 dni (od začetka aprila do konca oktobra). Padavin je manj kot v severnem delu suh­mediteranskega območja Slovenije, vendar so med le­tom razmeroma enakomerno razporejene. Več kot polo­vica jih pade v vegetacijskem obdobju. Več padavin je spomladi in jeseni, manj pozimi in poleti. V teh dveh letnih časih lahko pričakujemo daljša sušna obdobja (viri podnebnih podatkov: Klimatografija Slovenije 1988, 1989, Gams 1990 in Ogrin 1990, 1995). Regionalno podnebje je zaradi razgibanega površja pogosto modificirano. Razlike med prisojami in osojami, grapami in slemeni so precejšnje, kar se kaže predvsem v rastju. Po fitogeografski razdelitvi Slovenije (Zupančič et al. 1987) spada Koprsko gričevje že v mediteransko regijo, in sicer v koprsko-šavrinski distrikt slovenskoprimor­skega sektorja jadranske province. ANNALES 9/'96 Igor DAK5KOSIER: ZDRUŽBA SfSLfWO AUIUMNAilS-FAGnUM ..., 181-200 GOZDNE ZDRUŽBE KOPRSKEGA GRIČEVJA Domnevamo, da so nekoč večji dei Koprskega gri­čevja poraščali hrastovi in bukovi gozdovi. Zaradi ugodne lege in milega podnebja so jih večji del izkrčili in spremenili v kmetijske površine - njive, travnike, pašnike in vinograde. Gozd je ostal le na strmih osojnih pobočjih in v ozkih grapah. Pogosto in veliko so ga sekali (glej npr. Valenčič 1956). Današnji gozdovi, v vsem Koprskem primorju (=Koprsko gričevje + obalne ravnice) jih je okoli 30% površine (Lovrenčak 1990: 56), so skoraj v celoti drugotni, so nastali bodisi na opušče­nih kmetijskih površinah ali kot degradacijski stadiji po sečnjah v preteklosti. Rekonstrukcija potencialno narav­ne vegetacije je zato zelo težavna. Velikokrat lahko o primarni združbi le ugibamo. Na prisojnih zaobljenih pobočjih, na bolj suhih in bolj plitvih tleh uspevajo gozdovi puhastega hrasta in Ojstrice. Puncer in Zupančič (1993, ustno sporočilo) me­nita, da to toploljubno združbo, kjer je črni gaber zelo redek ali ga sploh ni, lahko obravnavamo kot posebno asociacijo Sesierio autumnalis-Quercetum pubescentis Puncer et Zupančič 1983 (nom. nud.). Črni gaber ima majhno stalnost tudi v subasociaciji Ostryo-Quercetum pubescent is Trinajsti č 1974 hieracietosum racemos i Pol­dini 1982. Z a to na eocenski fliš navezano subaso­ciacijo Poidini (1982: 76) navaja, da se razlikuje po zahtevnejših vrstah, ki kažejo na bolj vlažna, rahlo za­kisana, ilovnato-glinasta tla, npr. Acer campestre, Ulmus minor, Ligustrum vulgare in Comus sanguínea. Na­daljnje raziskave bodo pokazale na podobnosti in raz­like med omenjenima sintaksonoma. Prav tako v prisojah, vendar na bolj svežih, ponekod psevdooglejenih tleh, uspeva asociacija Molinio lito­raiis-Quercetum pubescentis Šugar 1981 (Sugar et ai. 1992, Šugar et ai. 1995). Kaiigarič (1994: 9) meni, da je to le hitrim spremembam izpostavljen stadij v zarašča­nju vlažnih in zakisanih travišč na potencialno naravnih rastiščih združbe Ostryo-Quercetum pubescentis hiera­cietosum. Predvsem v osojah in v višjem, vzhodnem in jugovzhodnem delu gričevja dobimo združbo gradna in Ojstric e Sesierio autumnaiis-Quercetum petraeae Poidini (1964) 1982. Bolj ohranjenih gozdov te asociacije je razmeroma malo. V različnih degradacijskih stadijih raste pisana zmes drevesnih vrst: graden, cer, pravi kostanj, brek, puhasti hrast, beli in črni gaber in mali jesen. V vlažnih in senčnih dolinah in grapah so ostanki gozdov belega gabra (Kaiigarič 1991: 34, Čarni & Kaii­garič 1992: 80). Fitocenološko še niso raziskani. Morda gre za geografsko različico asociacije Ornithogaio pyre­naici-Carpinetum betuii Marinček, Poidini et Zupančič 1983 (Zupančič 1993, ustno sporočilo), ali pa za asociacijo Anemone-Carpinetum betuii Trinajstič 1964, ki jo je v hrvaškem delu Istre nedavno našel in opisa! Trinajstič (1994). Večje površine bukovih gozdov so v jugovzhodnem delu gričevja (v povirju Malinske, v okolici Brezovice prt Gradinu in južno od Pregare). Strnjeno bukovje: porašča tudi vzhodni del pobočja Drage nad potokoma Starec in Pinjevec (Rokava). Manjše sope in skupine bukovja dobimo še na nekaj krajih (npr. v povirju Pišav­ca pod Šmarjami, nad dolino Dragonje, M. Prebevšek 1991 - ustno sporočilo), v sosednjih območjih, a v podobnih ekoloških razmerah, pa v povirju GiinŠčice (Črešnjevec). Domnevamo, da je bil delež bukovih gozdov v Koprskem gričevju in v drugih delih Istre (Trinajstič 1994: 83) v predzgodovinskem obdobju, predvsem ob koncu boreaia in v atlanliku, precej večji, kot je danes. To potrjujejo palinološke raziskave sedimentov v Sečo­veljskih solinah, v Koprskem zalivu in v Škocjanskem zatoku pri Kopru (Šercelj v Ogorelec et al. 1981: 196­197, Ogorelec et al. 1984: 178-180, Culiberg 1995). Zgodnje pojavljanje bukovega peloda v sedimentih Se­čoveljskih solin v času med 10.000 in 9000 leti pred se­danjostjo celo vzbuja domnevo, da je imela bukev kje v bližini glacialani refugij (Šercelj v Ogorelec et al. 1981: 196). Podobno predpostavlja Trinajstič (1994), da so bili deli Istre in danes potopljenega Kvainerskega zaliva v času zadnje ledene dobe pribežališče (refugij) mezofilni gozdni vegetaciji. Metka Culiberg (1995) je s palino­loško analizo vrtine v Škocjanskem zatoku ugotovila obilo bukovega peloda v celotnem 6 m globokem pro­filu. Tako velike vrednosti peloda imata med drevesnimi in grmovnimi vrstami samo še hrast in občasno leska. Za sosednji Kras Poidini (1972) sklepa, da so na njem pred človekovim posegom prevladovali predvsem hrastovi gozdovi s srednjeevropsko floro in majhno primesjo submediteranskih in ilirskih vrst. M. Piskernik (1985) je na osnovi dobro rastočega nasajenega bukovja pri Bazovici in ostankov naravnega bukovja pod Obrovcem izrazi! mnenje, da je nekoč pokriva! večino Krasa bukov in ne hrastov gozd. Tudi Metka Culiberg (1995) in Šercelj (1996) pri palinoloških raziskavah ugotavljata, da je bil delež bukve na Krasu nekoč bistveno večji. Verjetno je bila bukev (skupaj s hrastom) pred obsež­nejšimi človekovimi posegi tam celo dominantna vrsta. Vzroki za izginjanje bukovih gozdov v Koprskem gričevju so predvsem antropozoogeni. Bukev je v tem območju povsem na robu naravnega areala. Tako blizu morja lahko uspeva zaradi hladnejšega in vlažnejšega krajevnega podnebja ter vfažnejšth in zato hladnejših Hišnih tal. Premočne sečnje povzročijo degradacijo. V trajno vzdrževanih antropozoogenih stadijih prevladu­jejo toploijubnejše vrste, graden, cer, puhasti hrast, črni in beli gaber ter pravi kostanj. Bukova rastišča Koprskega gričevja pripadajo fitoce­noioško trem sintaksonom. Pobočja večinoma porašča asociacija Sesierio aulumnalis-Fagetum (Ht.) M. VVraber ex Borhidi 1963. Na izpranih tleh z bolj kislo reakcijo Igor PAKSKOBl.ER:ZDRUŽBA SESLLMO AUTUMNMIS-FAOWM ..., 185-200 464748 45 50 51 52 S3 54 55 56 5? 58 59 60 6i 6Z 63 64 65 -A R - \ L u fy '­V < H / r -v. S —.. . y? j ' -i. V, -1 L V \ i in I u X )\ C "'1 v Í SLOVENIJ A { r > -V V- Vv- u s i S A l h \ CR 0 S —* 1 5/. 1: Razširjenost geografske variante Seslerio autu­mnalis-Fagetum var. geogr. Sorbus domestica v Sh' veniji. Fig. 1: Distrihution of the geographical variant Seslerio autumnalis-Fagetum var. geogr. Sorbus domestica in Slovenia. smo ponekod zasledili prehode v zmerno kisloljubni bukov gozd Luzulo-Fagetum s. lat. To združbo je v po­dobnih ekoloških razmerah na flišnem območju severno od Reke opisal Pelcer (1990). Njegovo obliko v širšem smislu lahko uvrstimo v geografsko varianto (Querco)­Luzulo-Fagetum Marinček et Zupančič 1979 var. geogr. Calamintba grandiflora Marinček et Zupančič 1979 (=Castaneo-Fagetum sylvaticae Marinček et Zupančič 1995 var. geogr. Calamintba grandiflora Marinček et Zupančič 1995). Doline, površinske uravnave in spodnje dele pobo­čij, kjer so tla vlažnejša in globlja, porašča bukovje, v katerem uspevajo tudi bolj mezofilne vrste, npr. Allium ursinum, Carex sylvatica, Arum italicum, Galeobdolon raontanum, Cerastium sylvaticum, ponekod, v povirju Malinske (0548/4), celo Cardamine trifolia in kisloljubna Orthilia secunda. Po zgradbi in floristični sestavi je to bukovje nekoliko podobno v Srednjem Posočju opisani asociaciji Omitbogalo-Fagetum Marinček ef al. 1990, vendar je v njem delež topSoljubnih vrst večji. To je razumljivo, saj uspeva v toplejšem in manj vlažnem podnebju. V hrvaškem delu Istre podobne bukove goz­dove nekateri avtorji (Bertovič & Lovrič 1987) uvrščajo v asociacijo Aquifolio-Fagetum (Bert. 1956) Gentiie 1974, drugi, npr. Trinajstih (1994), pa v srednjeevropsko združbo Carici pilosae-Fagetum Oberdorfer 1957. Vse­kakor bo potrebna podrobnejša raziskava v tistih Hišnih delih Istre, kjer so še ohranjeni bukovi sestoji. Šele obdelava tabelarnega gradiva in primerjava s podobnimi združbami (Seslerlo-Fagetum, Omitbogalo-Fagetum} ho­sta dali popolnejšo informacijo o tem submediteranskem podgorskem bukovju. Začasno ga uvrščamo v geografsko varianto Omithogalo-Fagetum var. geogr. Helleborus istriacus (prov.), EKOLOGIJA, SESTOjNA PODOBA, PLASTNATOST IN FLORISTIČNA SESTAVA ZDRUŽBE SESLERIO­FAGETUM V KOPRSKEM GRIČEVJU Asociacija Seslerio autumnalis-Fagetum v Koprskem gričevju raste na zmerno strmih do strmih osojnih pobočjih na nadmorski višini 150 do 450 m (za njeno prostorsko razširjenost glej si. 1). Tla na eocenskem flišu so globoka, ilovnata, slabo do zmerno kisla, pogosto izprana in rahlo psevdooglejena. Običajno so sveža, le v poletnih mesecih (maj -avgust) se lahko zgornji horizonti izsušijo, Zaradi flišne matične podlage in hladnejšega in vlažnejšega krajevnega podnebja poletne visoke temperature in daljšega obdobja brez padavin ne pridejo toliko do izraza. Sestoji so večinoma panjevskega izvora. Za Koprsko gričevje je značilno, cia so gozdove skoraj vsakih dvajset let izsekali, zato drevje ni moglo doseči večjih prsnih premerov in višin. Večstoleina panjevska sečnja je oslabila genski fonel in reproduktivno sposobnost bukve. V Dragi pod Borštom so v začetku tega stoletja 5e pasli. Na pašniku so rasli posamezni bukovi koši. Po opustitvi paše se je bukev pomladila. Ko je te gozdove pred skoraj štiridesetimi leti obiskal M. VVraber (1956, terenski zapiski), je tu uspeva! mešan gozd bukve, ko­stanja in gradna. Posamezni stari košati kostanji, visoki 10-12 m in s prsnim premerom 30-40 cm, so bili nekaj let pred tem okleščeni v višini 2-5 m, za pridelovanje vinogradniškega kolja. Pod njimi je bila podrast bukve, črnega gabra in malega jesena. Bukev je bila takrat večinoma še v grmovni plasti, visoka 4 do 6 m, V naslednjih desetletjih večjih posegov ni bilo več, zato je bukev dosegla razsežnosti, ki jih prej zelo dolgo nikoli ni imela. Gozdovi, ki jih je leta 1956 opisal M. VVraber, so zato danes precej drugačni. Zdaj so to bukovi panjevski drogovnjaki s primesjo kostanja, cera, gradna In breka. Redkejša sta črni gaber in puhasti hrast. Sodeč po opisih M. VVraberja sta bili ti drevesni vrsti v inicialnih sukcesijskih stadijih pogostejši. Bukev ju je, potem ko je nekaj desetletij nemoteno rasla, postopno izločila. Drevesa so v prsni višini debela 20 do 30 cm in visoka 15 do 18 m. Precejšnjo površino pokriva tudi spodnja drevesna plast. Oblikuje jo največ mali jesen, ki v primerjavi s črnim gabrom bolj trdoživo prenaša bukvšno senco. Posamično v tej 5 do 10 m visoki plasti opazimo še brek Sorbus torminalis, skorš Sorbus domestica in bodiko Ilex aquifolium. V drevesno plast se pogosto povzpne bršljan Hedera helix. Višinsko razgibana je tudi grmovna plast. Običajno zastira 20 do 30% površine, če pa vanjo štejemo še grmičasto razraslo bodečo I obod i ko Ruscus aculeatus, še veliko več. V zgornji grmovni plasti (grmi, višji od 2 m) so poleg podmladka že omenjenih drevesnih vrst (predvsem malega jesena, bodike in breka) najpo­gostejša navadni in enovratni glog Crataegus laevigata, Igor DAKSKOBIÇR: ZDRUŽBA St'SLi'MO AUTUMNAUS-FAOTUM .... 1 ill -200 T~7 T JT T Hamefiti (Chamaephytes) C h 15 Mahevni hamefiti Bch 12 Lišajni hamefiti Ch lich 1 Grmičasti hamefiti Ch suffr 2 Ce o fits (Geophytes) G 21 Geofiti z gomoljem G bulb 3 Geofiti 5 koreninskimi brsti G rad 2 G&ofiti s korenito G rhtz 1& Hemikriptofiti (Hemicryptophytes) H 30 Šopaslt hemikriptofiti H caes p 8 Plazeči hemikriptofiti H rept 2 Rozeini hemikriptofiti H ros 2 Steklasti hemikriptofiti H sca p 16 Mahovni hemikriptofiti Ht h 2 fanerofiti (PharterophySes) P 34 Na nofan erofti-i NP 3 S opast i fanerofiti P caes p 6 Vzpenjavi fanerofiti P lian 5 Stebiasii fanerofiti P sca p 20 Tabela 2: Biološki spekter asociacije Seslerio-Fagetum v Koprskem gričevju (deleži v %). Table 2: Plant life forms spectrum of the association Seslerio-Fagetum in the Koper Hills (percentages). C. monogyna in rumens dren Cornus mas. V spodnji grmovni plasti (grmi do višine 2 m) se razraščajo ovijalke, kovačnik Lonicera caprifolium, bršljan in na­vadni srobot Clematis vitalba, v Dragi celo ostroiistni beluš Asparagus acutifolius. V tej plasti sta tudi gozdni šipek Rosa arvensis in srhkodlakava robida Rubus birtus s. lat. Naslednjo, Še nekoliko nižjo plast gradi bodeča io­bodika. Pogosto raste v skupinah, ki zastirajo precejšnjo površino. Na nekaj krajih v Dragi jo dobimo skupaj z bližnjo sorodnico, širokolistno lobodiko Ruscus hypo­glossum. V jugozahodni Sloveniji je to edino doslej zna­no rastišče te južnoevropsko-pontske vrste. Najbližji zna­ni rastišči sta na Tržaškem krasu - Berlova jama pri Gab­rovcu in v Istri - Limski kanal (glej Mezzena 1986: 266, Po Id i ni 1991: 656, 832). Ta vrsta vlažnih in senčnih južnoevropskih gozdov tako blizu morja, le 15 km zrač­ne črte, lahko uspeva le v odmaknjenem, razmeroma ohranjenem gozdnem okolju s hladnejšim krajevnim podnebjem. Morda je bila nekoč v osojah Koprskega gri­čevja pogostejša, podobno kot bukovi gozdovi, na katere je cenološko navezana. Na to lahko sklepamo tudi iz najdbe ekološko sorodne vrste Daphne laureola v so­sednji dolini Dragonje (Kaligarič 1987). IMMNPHM. i l Zgodnjespomladanski videz asociacije Seslerio autumria­lis-Fagetum v Dragi nad potokom Starec (Foto: /. Daks­kobler). Early spring aspect of the association Seslerio autu­mnalis-Fagetum on the slopes of Draga above the Starec rivulet (Photo: I. Dakskobler). Zaradi goste razrasti bodeče lobodike je pokrovnost ojstrice Sesleria autumnalis manjša, kot smo vajeni v tej združbi. Kljub temu je prevladujoča vrsta zeliščne plasti, ki zastira 60 do 90% površine. Ob njej so pogoste še druge toploljubne vrste: Melittis melissophyllum, Tamus communis, Tanacetum corymbosum in iathyrus niger. Največ je vrst bukovih in hrastovih gozdov (Fagetalia, Querco-fagetea), med njimi Lathyrus vemus, Euphorbia amygdaloides, E. dulcis, Polygonatum multi­florum, Symphytum tuberosum in Lilium martagon ter Anemone nemorosa, Carex digitata in Galium schultesii. Druge vrste z večjo stalnostjo so Hieracium racemosum, Veronica chamaedrys in Ajuga reptans, Mahovna plast zastira 5 do 10% površine. Prevla­dujejo bolj kisloljubne vrste, ki rastejo na tleh: hlypnum cupressiforme, Fissidens taxifolius, Isothecium mysuro­ides, Brachythecium velutinum in Atrichum undulatum. Asociaciji Seslerio-Fagetum v Koprskem gričevju dajejo svojevrsten videz bogata plastnatost, pogoste ovijalke in zimzelene vrste. Vzrok za takšno zgradbo je toplo, a še vedno dovolj vlažno podnebje. To potrjuje tudi analiza biološkega spektra po Raunkiaeru (tabela št. 2). Upoštevajoč stalnost vrst po deležu prevladujejo fanerofiti, to je drevesa in grmi. Dobro so zastopani tudi hemikriptofiti in geoiiti, Biološki spekter kaže na ugodne razmere za rast bukovega gozda, Floristično sestavo združbe kaže fitocenoioška tabela 1. Asociacija Seslerio-Fagetum v Koprskem gričevju po številu vrst ni bogata, Skupno smo jih našli 125, pov­prečno 45 na popis. To je precej manj kot v večini drugih oblik. Po cenološki pripadnosti imajo, upoštevajoč tudi Igor DAKSK081ER : ZDRUŽB A SfSií'Kí O A UTUMNAiIS-FACETU M .... 181-200 njihovo stalnost, največji delež vrste bukovih in hrastovih gozdov (Fagetalia sylvaticae, Querco-Fagetea} - 22,7 in 1 5, 4%. Dokaj enakovreden je delež vrst gozdov puhaste­ga hrasta (Quercetalia puhescenti-petraeae) - 21,5%. Ze­lo nizek je delež vrst, ki jih šte-jemo za značilnice zveze ilirskih bukovih gozdov Aremonio-Fagion - ie 4,9%. Aso­ciacija Seslerio-Fagetum je ena izmed krajnih asociacij te zveze, saj raste v mejnih območjih ilirske florne province. Oblika iz Koprskega gričevja je krajna v asociaciji Sesle­rio-Fagetum. Ekstraconalno* uspeva že v coni toploijub­nih (submedite-ranskih) hrastovih gozdov. To ekstra­conainost potrjuje analiza boroloških skupin (geoelemen­tov). Delež subatlantskih in submediteranskih vrst je 30%, kar je zgornja meja za ilirska bukovja. Zelo malo je alpsko-ilirskih in gorskih vrst- 4,8% - si. 2. * Pojem ekstraconalnost razumemo tako, kot ga tolmačijo Horvat in sodelavci (1974: 4): V mejnih ob­močjih dveh vegetacijskih con se pogosto kaže moza­ično prepletanje. To pomeni, da vegetacija toplejših območij uspeva tudi na prisojnih pobočjih hladnejše cone in obratno, vegetacija hladnejših območij poseli osojna pobočja toplejše cone. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali cono subme­diteranskih listopadnih hrastovih gozdov še lahko uvrsti­ 5 % ijSulMtt. ir> sub.-itl.-submediler. vrsta (sa) j , I Submediler. in submediter.-pont vrste tem) Siii H Ilifsko-submecliSer, in balkanske vrsEe (is) I I Jugovzhodnoalpsko-ilirske vrste (ai) 1 I Srednje- in južnoevr. gorslte vrsie (mo) Evropske vrste (eui iBorealn e in subborealne vrste (bo) I Evrazijske in evrosibirske vrste !ea) SI. 2: Horološki spekter asociacije Seslerio autumnal!s- Fagetum v Koprskem gričevju. Fig. 2: Chorological spectrum of the association Se­slerio autumnalis-Fagetum in the Koper Hills. mo v mediteransko florno regijo. Nekateri raziskovalci, npr. Šugar (1983, 1984, Šugar et al. 1995) uvrščajo območja v istri, kjer prevladujejo ti gozdovi, že v evrosibirsko-severnoameriško florno regijo. Gotovo drži, kot meni Trinajstih (1993: 41), da bukovi gozdovi v Sre­dozemlju pripadajo temu le geografsko, medtem ko flor­no, vegetacijsko, fitogeografsko in bioklimatsko pripada­jo evrosibirsko-severnoameriški regiji. SISTEMATSKA OZNAK A I N ZNAČILN E TER RAZLIKOVALNE VRSTE ASOCIACIJE Sinekologija, zgradba in floristična sestava asociacije Seslerio-Fagetum v Koprskem gričevju je precej dru­gačna, kot jo imajo doslej opisane oblike te združbe. To kažeta obe sintetični tabeli (Dakskobler 1994, fitoce­nološki tabeli 13 in 14) in klasifikacija ter ordinacija primerjanih oblik (slika 3). Še največjo podobnost bi pričakovali z obliko iz Srednjega Posočja, ki prav tako uspeva v glavnem na flišu in v podgorskem pasu. Vendar so tudi v tem primeru, kot bomo videli, razlike precejšnje. Vzroki za drugačno zgradbo in floristično sestavo so predvsem v geografskem položaju (flišno gričevje v neposredni bližini morja) In v drugačnem podnebju. To se kaže tudi v genetski strukturi bukve. Comps in sodelavci (1991) so pri raziskavah genetske različnosti bukovih sestojev na Hrvaškem ugotovili značilno razliko v frekvenci atelov med sestoji gorskega in podgorskega pasu submeciitevanskega območja. Zaradi naštetega obravnavano obliko uvrščamo v sa­mostojno geografsko-makrokiimatsko povzročeno enoto ali geografsko varianto Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963 var. geogr. Sorbus domestica var. geogr, nova, Njene razlikovalne vrste so: Sorbus domestica, Ruscus aculeatus, Helleborus istria­cus in Asparagus acutifolius. Axi s 2 Vromšr 0.4 _ ? (ji'."mp 0.3 0.2 0.Î 0,0 _ 5 OEfca , Nano s Koprsk o gričevj e -0.1 _ Trnovsk i goz d 4 Julijske Alp e Srednj e Posočj e -0.2 3 Banjsice 5 2 ! I -0.2 -0.1 0.0 0.1 0.2 0.3 0.4 0.S Axis 1 SI. 3: Dvorazsežni ordinacijski diagram doslej opisanih oblik asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum v Sloveniji (po Dakskobler 1994). Fig. 3: Two-dimensional scatter diagram of the forms of the association Seslerio autumnalis-Fagetum described in Slovenia (after Dakskobler 1994). šI; i Ifior DAKSK08UR : ZDRUŽB A SESLEMO AUTUMNAUS-FACCÍUM .... 18!-200 Skorš Sorbus domestica je razširjen v glavnem v Sre­dozemlju in na njegovem obrobju. Uspeva v ksero­termnih listnatih gozdovih, skupaj s črnim gabrom, kraš­kim belim gabrom, pravim kostanjem, hrasti (puhavcem, cerom, sladunom) in tatarskim javorjem ter v gozdovih dalmatinskega črnega bora in kavkaške (azijske) bukve in pontskega sleča (podrobneje o skoršovt prisotnosti v jugovzhodnoevropskih gozdnih združbah glej npr. Horvat Glavač ef a/v 1974 in Trinajstih 1985, 1986). V toplejših predelih srednje Evrope najpogosteje raste v združbah reda Quercetalia pubescenti-petraeae (Ober­dot-fer 1983: 503), V širši okolici raziskovanega območja ga omenja Poldini (1989) v asociacijah Amelancbiero-Ostryetum Po Id i ni (1978) 1982, Ostryo-Quercetum pubescentis in Seslerio-Querceturn petraeae. Pelcer (1990) ga ima v seznamu vrst asociacije l.uzulo-Fagetum s. lat. na flišnem območju severno od Reke. V Goriških Brciih smo ga v enem popisu našli tudi v subasociaciji Orni-thogalo-Fagetum fraxinetosum orni (Dakskobler 1994). Košir (1994: 22) piše, da je skorš v enem primeru našel v bazofiinem gradnovem gozdu Asplenio adi­antum-nigrum-Quercetum petraeae Košir 1994. To združbo je opisal na območju Boča in Haloz v vzhodni Sloveniji. Raste tudi v gozdovih na strmih prisojnih pobočjih pod Vino goro (Kozjansko) in Pečino (Bi­zeijsko) - jogan (1996), Ta toploijubna vrsta običajno uspeva na globljih, ilovnatih ali glinastih tleh, ki vsebujejo dovolj hranil (Šilič 1973: 111, Oberdorfer 1983: 503). V Sloveniji je skorš verjetno spontan le v submediteranskem območju, drugod je kuiüviran ali podivjan {L. Mayer 1952: 1 22, Martinčič & Sušni k 1984: 209). Njegovo razširjenost v Sloveniji je na osnovi fi točeno loški h popisov dr. Maksa Wraberja v svoji diplomski nalogi prikazala Marija Gogala (1990). Njene podatke povzema, prav tako v diplomski nalogi, Skube (1995), s tem da našteva še druga rastišča. Po njegovih podatkih skorš v gozdovih raste v Koprskem gričevju, v okolici Črnega Kala ter v Vipavski dolini, drugod (Bela krajina, Suha krajina, Bizeljsko, Prekmurje) pa navadno zunaj gozda, ob hišah in naseljih. O njegovi ekologiji in rasti pišejo tudi Kotar in sodelavci (1995). Asociacijo Seslerio-Fagetum v Koprskem gričevju označuje tako horološko kot eko­loško. Zelo dobro kaže na njeno ekstraconalno uspe­vanje v pasu toploljubnih hrastovih gozdov. Se izraziteje označuje ekologijo in horologijo obravnavanega sintaksona ostro! ist ni beiuš Asparagus acutifolius. Ta sredozemska ovijafka je ena izmed značilnih vrst zimzelenih gozdov črničevja Quercion ilicis Br.-BI. 1936. Raste tudi v drugih mediteranskih in submediteranskih združbah (glej npr. Horvat etai. 1974, Trinajstič 1985, 1986). V Sloveniji uspeva tudi v kraških gozdovih črnega gabra in puha-stega hrasta Ostryo-Quercetum pubescentis oz. Seslerio autumnalis-Ostryetum Ht. et Horvat i ci 1950 (T. Wraber 1989: 27). V glavnem v tej združbi raste še globlje v notranjosti, npr. v dolini Idrije med Golim Brdom in Miščkom (9947/1) ali v skalovju nad Sočo pri Plaveh (9947/4). V predgorje Alp prodre tudi v sosednji Furlaniji (Poldini 1991: 165), Bodeča lobodika Ruscus aculeatus ima širši areal in ekološko amplitudo. V dovolj toplem podnebju uspeva tudi v podgorskih bukovih gozdovih submediteransko­predalpskega, submediteranskega in subpanonskega fitogeografskega območja Slovenije. V bukovih gozdo­vih Koprskega gričevja ni samo zelo pogosta, temveč v njih navadno pokriva tudi precejšno površino. ]e ena izmed tistih vrst, ki ločujejo bukovja flišnega gričevja od gorskih bukovij Čičarije in Vremščtce. Taksona Heileborus odorus W. & K. var. istriacus Schiffn. v botanični literaturi ne obravnavajo enotno. Nekateri avtorji (npr. Merxmiiller & Podlech 1961: 4-5, Martinis 1973: 240-241, Nikolič 1994: 48) ga štejejo za podvrsto ali formo vrste Heileborus multifidus Vis, Drugi avtorji menijo, da je to morfološko in fitogeografsko dobro označena oblika (rasa, varieteta ali morda pod­vrsta) vrste Heileborus odorus W. & K. (Havek 1927: 299, Degen 1937: 115, E. Mayer 1952: 67,'E. Mayer 1993, ustno sporočilo, Poldini 1991: 407, 816). Pripad­nost kompleksu Heileborus odorus potrjujejo morfo­metrijske, histoanatomske in citotaksonomske analize (Coassini Lokar ei al. 1993), medtem ko ga pri naj­novejši taksonomski obravnavi sekcije Heileborus L. sect. Helleborastrum Spach v Italiji Zanotti in Cristo­folini (1994) kot podvrsto priključujeta vrsti Heileborus viridis L, Madžarska raziskovalka Lacza (1958! ga vrednoti celo kot samostojno vrsto Heileborus istriacus (Schiffn.) Borbas. Čeprav ji večina avtorjev v tem ne sledi, se ime Heileborus istriacus pogosto pojavlja v botanični in fitocenofoški literaturi, predvsem zaradi laž­jega navajanja (glej npr, Sugar & Trinajstič 1970, Tri­najstič 1994, Poidtni 1989, Accetto 1990 in Piskernik 1991). V nadaljnjem besedilu in v fitocenološki tabeli ga bomo uporabljali tudi mi. Ta toploljubni takson je v bukovih gozdovih raz­meroma redek. Raste predvsem v asociaciji Seslerio-Fagetum (Accetto 1990: 11). Pogostejši je v gozdovih črnega gabra in hrastov iz reda Quercetalia pubescenti­petraeae: Amelanchiero-Ostryetum, Ostryo-Quercctum pubescentis, Seslerio-Quercetum petraeae in v mezo­filnih gozdovih belega gabra Asaro-Carpinetum betuli Lausi 1964 ter na gozdnem robu, npr. v združba!) Lamio orvalae-Sambucetum nigrae Poldini 1980 in Galantbo-Coryietum Poldini 1980 (glej Poldini 1989: 219, 221, 233, 234, Coassini Lokar et al. 1993: 139), Sugar in Trinajstič (1970) ga omenjata v subasociaciji Seslerio-Ostryetum carpinetosum betuli, Trinajstič (1982, 1994) pa v subasociaciji Potentillo albae-Quercetum pubes­centis A. Horv, 1978 ostryetosum in v asociaciji Ane­mone-Carpinetum betuli. Sugar in sode-iavci (1995) so ga izbrali za razlikovalno vrsto asociacije Molinio lltoralis-Quercetum pubescentis. Na Velebitu raste na !gor DAKSKOSIER: ZDRUŽBA SESLCRIO AUVJMNAUS-FAOTUM ..., 181-200 Jesenska vilo vina Sesleria autumnaiis, značilna vrsta asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Foto: L Daks­kobler). Sesleria autumnaiis - character species of the asso­ciation Seslerio autumnalis-Fagetum (Photo: I. Daks­kobler). humoznih, kamnitih grmovnatih krajih ocl obale do subalpinskega pasu, v nadmorski višini ocl 50 do 1287 m (Degen 1937: 1 15). Istrski telob Helleborus istriacus je zaradi zelo ozke­ga areala, ki obsega jugozahodno Slovenijo (najbolj severno ga omenja Poldini 1971: 177, 179 na pobočjih Nanosa nad Razdrtim, vendar analizirani primerki iz Vipavske doline pripadajo še taksonu H, oclorus -Coassini Lokar et al. 1993: 138, 149), tržaški Kras, Istro, Kvarnerske otoke in Velebit (glej arealno karto Lacza 1 958: 91), zelo dobra geografska razlikovalnica. Bolj kot same zase so naštete vrste razlikovalne kot skupina. Ta skupina obravnavani sintakson jasno loči od vseh doslej opisanih oblik makroasociacije Seslerio-Fagetum s. lat. in poudarja njegovo ekstraconalnost {Dakskobler 1994, fitocenološki tabeli 13 in 14). Ena izmed dveh značilnih vrst asociacije, Lathyrus venetus, je kljub toplemu podnebju razmeroma redka. To potrjuje našo domnevo (Dakskobler 1995), da tej toploljubni metuljnici hladna flišna tla ne ustrezajo. Na apnenčastih tleh sosednje Čičarije je precej pogostejša. TIPOLOŠKA ČLENITEV ASOCIACIJE Asociacijo Seslerio-Fagetum v Koprskem gričevju delimo v dve subasociactji. Na osojnih pobočjih Drage, nad potokoma Starec in Pinjevec (Rokava) raste bolj toploljubna oblika: Seslerio autumnalis-Fagetum var. geogr. Sorbus do mest i ca lathyretosum nigri. Uspeva zelo nizko, na nadmorski višini 150 do 300 m in že zelo blizu morja. Tla na eocenskem flišu so globoka, sveža do vlažna, ilovnato-glinasta, v spodnjih horizontih, kamor se izpirajo glinasti delci, tudi precej zbita, Uvrščamo jih v tip izpranih evtričnih rjavih ta! (Luvic-Eutric Cambisols). Njihove morfološke lastnosti so naslednje (opis profila T. Prus): Talni tip: Evtrična rjava tla na flišu, izprana, rahlo psevdooglejena; Horizonti v profilu: Ol-Of-A-E-B-B/Bg-C; Opis lokalitete: Draga, nad potokom Starec, 280 m nra. v., nagib 25°, N, pobočje; Matična podlaga: eocenski fliš; Opis profila: Ol: 7-0.5 cm: listje bukve, hrasta, kostanja, malega jesena, breka, Sesleria; Of: 0.5-0 cm: delno razkrojem rastlinski ostanki; A: 0-10 cm: 10YR 3/2, srednje izrazita grudičasta struktura, srednje gost, srednje drobijiv, svež do vlažen, močno humozen, gosto prekoreninjen, z zelo veliko deževnikovih izmetkov; E: 10-50 cm: 10YR 5/6, srednje izrazita drobno poliedrična struktura, gost, težko drobijiv, svež, z organsko snovjo po rovih korenin, gosto prekoreninjen; B: 50-85 cm, 10 YR 5/4, precej izrazita poliedrična struktura, gost, zbit, težko drobijiv, svež do vlažen, mineralen, s posameznimi koreninami in posameznimi delci peščenjaka do premera 10 cm; B-Bg: 95-120 cm, 10YR 5/6; 2,5Y4/2, precej izrazita poliedrična struktura, gost, zbit, težko drobijiv, svež do vlažen, mineralen, s posameznimi koreninami, 5% do 1 cm debelega, močno preperelega iapornatega skeleta. Novotvorbe: glinaste in manganove prevleke; C : zdrobljen preperei lapor. Fizikalne in kemične lastnosti so zbrane v tabeli 3. Kljub nakazanim procesom izpiranja in zastajanja površinske vode je delež izmenljivih baz več kot 50%. To se kaže v rastlinstvu, saj prevladujejo nevtrofilno­bazofilne vrste. Nekatere izmed njih smo izbrali za razlikovalnice te subasoctacije: Galium schultesii, Pri­mula vulgaris, Ilex aquifolium in Cyclamen purpura­scens. Najbolj uspevajo v nevtrofiino-mezofiinih hrasto­vo-gabrovih in bukovih gozdovih. V drugi skupini raz­likovalnic so vrste toploljubnih hrastovih gozdov: Lathy­rus Miger, Tanacetum corymbosum in Vincetoxicum hirundinaria. Mednje lahko štejemo tudi že omenjeni ostrolistni beluš. Te vrste kažejo rta ugodne toplotne in svetlobne razmere te subasociacije. Njen nomenklatumi tip je popis št. 7 v fitocenološki tabeli 1. To je hkrati nomenkiaturni tip geografske variante Seslerio-Fagetum var. geogr. Sorbus domestica. Subasociacijo členimo v dve varianti. Zaobljene, zgornje dele pobočij porašča bolj suha oblika Seslerio autumnalis-Fagetum var. geogr. Sorbus domestica lathyretosum nigri var, Serratula tinctoria. V tej varianti Igor DA K5 K OBIER : ZDRUŽB A SESLERIO AUTUMNAIIS-FAGETUM .... 181-200 Carpinus betu!us so v Koprskem gričevju navezane Evtrična rjava tla na flišu (Luvic-EuSric Ca m bis ol s) Horizont (Horizon) A E B B-8g pH v KCl {pH in KCi) 6 4,2 4,4 5,9 pesek % (sand) 24,2 20,5 14,7 12,8 melj % (silt) 51,2 46,7 38,1 35,8 glina % (clay) 24,6 32,8 47,2 51,4 teks turn i razred M! CI-MGI G-MG G (texture class) SL CL-SCt GS C C P2Os (mg/100 g) 1,9 1,4 <0,5 0,6 K 3 0 (mg/100 g) 32,1 18,2 23,2 22,8 % OS (% of org. mai.) 11,9 1,8 1,1 0,6 % C 6,9 1 0,6 0,3 % N 0,36 0,08 0,06 0,06 C/N raz. (C/N ratio) i9,2 12,5 10 5 Izmemijivš kationi v meq/100 g tal (Exchangeable base-forming cations in meq/100 g of soil) Ci) 21,94 50,86 18,78 28,89 Mg 2,67 1,74 1,5 1,14 K 0,53 0,3 0,4 0,4 Na 0,13 0,1 0,16 0,18 H 11,87 11,04 10.26 6,27 S 25,3 13 20,8 30,6 T 37,2 24 31,1 36,9 V % 68 54,2 66,9 82,9 Tabela 3: Lastnosti tal v subasociaciji Seslerio- F age tu m var, geogr. Sorbus domestica lathyretosum nigri. Table 3: Soil quality in the subassociation Seslerio-Fagetum var, geogr. Sorbus domestica lathyretosum nigri. so vidnejši degradac.ijski vplivi iz preteklosti. Zato, in zaradi oblikovanosti površja, je kislost tal večja. Na oboje kažejo razlikovalne vrste Serratuia tinctoria, Hieracium sy I vati cum, juniperus communis in Que reus petraea. Nomenklatura tip te variante je fit. popis St. 4 v fit. tabeli t . Tu in tam najdemo v sestojih te variante goste ruše vejicatega šaša Carey, pi losa. Popis št. 6 v fit. tabeli 1 je primer takega faciesa. Na enakomernih, zmerno strmih pobočjih z viaž­nejšimi tlemi uspeva varianta Seslerio autumnalis-Fage­tum var. geogr. Sorbus domestica lathyretosum nigri var. Carex syivatica. Ta varianta je ponekod stična z asociacijo Ornitbogalo-Fagetum var. geogr. Fielieborus istriacus (prov.). Njene razlikovalne vrste Carex syiva­tica, Caleobdolon montanum, Campanula trachelium in predvsem na to združbo in na ekološko podobne gozdove belega gabra. Nomenklaturni tip je popis št. 7 v fitocenološki tabeli 1. Gričevje nad povirjem Malinske je že bolj dvignjeno (nadmorske višine 350 do 400 m) in bolj oddaljeno od morja. Nekaterih vrst, ki uspevajo v Dragi nad Pinjev­cem (Rokavo), tu nismo več našli (npr. Asparagus acutifolius, ilex aquifolium in Ruscus bypoglossum). V zeliščni plasti asociacije Seslerio-Fagetum imajo veliko stalnost in pokrovnost tudi bolj kisloljubne vrste: Calamagrostis arundinacea, Pteridium aquilinum, Luzu­la luzuloides, Ceni! a na asc.lepiadea, Thuidium tama­riscinum in Festuca heterophylla. izbrali smo jih za razlikovalnice subasociacije Seslerio autumnalis-Fage­tum var. geogr. Sorbus domestica calamagrostietosum arundinaceae. Vzrok za pogostnost teh vrst je v lastnostih tal. V povirju Malinske je v sestavi fliša več peščenjaka kot laporja. Tla so globoka, v zgornjih horizontih meljasto-ilovnata. Z globino narašča delež gline. Zaradi izpiranja hranil imajo zgornji horizonti precej kislo reakcijo. Razkroj organskih snovi v humusno-akumulacijskem horizontu ni popoln. Prevla­duje prhninasta oblika humusa. Sive manganove prevleke v spodnjih horizontih kažejo na občasno za­stajanje padavinske vode in na proces psevdo­oglejevanja, Opisani talni tip uvrščamo v izprana tla na flišu (Lutric Luvisols). Njegove morfološke lastnosti so naslednje (opis talnega profila T. Prus): Talni tip: izprana tla na flišu, rahlo psevdooglejena Horizonti v profilu: OI-A-Ah-E-Bt-(B)C; Opis lokalitete: Stara Mandrija, povodje Malinske, 420 m nm. nv,, nagib 25°, NVV, pobočje; Matična podlaga: fliš (80°/) karbonatni peščenjak, 20% lapor), Opis profila: Ol: 3-0 cm: bukovo listje, Sesleria; A: 0-3 cm, 10YR 3/2, srednje izrazita grudičasta struktura, srednje gost, srednje drobljiv, svež do vlažen, močno humozen, srednje gosto prekoreninjen; Ah: 3-15 cm, I0YR 5/4, precej izrazita poliedrična struktura, gost, srednje drobljiv, svež do vlažen, slabo humozen, srednje gosto prekoreninjen; E: 15-45 cm, 10 YR 5/6, srednje izrazita drobno poliedrična struktura, gost, težko drobljiv, nekoliko gnetljiv, vlažen, z organsko snovjo po rovih korenin, srednje gosto prekoreninjen; Bt: 45-66 cm, 10 YR 5/6, srednje izrazita poliedrična struktura, gost, gnetljiv, vlažen, mineraien, srednje gosto prekoreninjen. Novotvorbe: zelo drobne manganove konkrecije in prevleke; (8)C: 66-91 cm, 10 YR 5/6, srednje izrazita poli­edrična struktura, gost, gnetljiv, zbit, vlažen, mineralen, s posameznimi koreninami in 15% skeleta (lapornati drobir do premera 4 cm in večje skale peščenjaka). Igo r P AKSK O B L E R: Z D R (J 2 B A SESL LRIO AU i UMNA US-fACiJUM .... 181 - 2 00 Fizikalne in kemične lastnosti so zbrane v tabeli 4. Izprana tla na flišu (Eutric Luvisols) Horizont (Horizon) A Ah L Bf 9 t 4 3 9 9 3 9 9 8 8 6 5 S 00 27 93 27 40 7 27 20 60 60 20 60 53 53 40 33 V II V II !! 1 H ! IllÍS! 1 ill ül lií !!M Ill Il 3867 3 ! 103 3 4 1 3 2 169 6 2 137 38 5 37 3 QRP VP 0 QF Serratula tinctoria Hieracitmi sylvalicum Kmiperus communis Quercus peiraea El F2 E3b E3a E1 + + ? + + + + + + + 1 + + + 1­ + -y-+ + + + + + -t- + + + + S 3 2 6 7 6 7 40 47 40 33 20 13 Si )!! !! !!1 II III 6 9 5 4 3 o 1 F F F f Galeobdolon mon ta nu m Carex s viva tic a Ca m pan u i a i ra c lie i i u m C asp i n us betulus E1 Ella + 1 + + + -f" + + + -r + 5 A 3 2 33 27 20 13 II t! 1 1 36 3 2 1 VP QRP VP VP VP JQ5L . C al a m aR ros ti s arundinacea Pleridšum aquiîmum Luzula hiztifoides Ce m i a il a asdepiadea Thuidium tam ari soi nu m Festuca heterophylia E1 EO El + 1 1 + + + 1 + + + 2 1 + 1 + + 2 2 + -t 1 + + + 5 5 4 4 3 3 33 33 27 27 20 20 t l I I t! Il 1 1 41 7 6 9 35 35 2 2 OF Carex psi os a E1 2 + 2 + + + 6 40 t! 236 ANNALES 9/'% Igor DAKSK08i.FR: ZDRUÍBA SESÍ.ÍRÍO AUTUMNAllS-fAO-TUM .... 181-200 1 2 3 4 S 7 8 9 10 11 12 13 15I 0 F * Fraxinus Ofnus B b + + 13 I 1 B a I 1 1 + 1 + 1 1 1 1 1 1 ! 1 !4 13 93 V 401 E2 I * 1 1 t 1 1 5 1 1 1 Î2 fiO IV 335 L1 1 + + 3 20 1 35 Cortuts m:ts E2 + + + + 5 33 II 3 « Ostrya caipinifolia B b + 2 3 !3 I 1 E3a + 1 7 1 1 » Asparagus Içnuifoyns El + l 7 ! I » AP RUSCÍ.15 bypopjossujYî 1:1 + + + 3 20 1 2 * EC lonicera capifolkîm O 1 s 1 I Î 1 1 1 2 I 1 1 1 2 15 100 V 634 .h KnaLíiin íkymei."! sobsp. I>:'jrfestín a El + 1 7 i 1 F Eafius 5y)yatica B b 5 4 4 4 4 4 4 'f S S S S 15 100 V 74 5 7 !13a + 1 Î + + 1 + 7 15 47 lit 103 E2 + + + 1 + + 1 1 + I 1 + 14 9'i V 173 L1 + + •f + •+ + + + + 9 60 III S i albyrus. vt'nuií. i. + + + + -t-+ + 1 + + 13 87 V 41 Euphorbía ;jrnvL'rd,r Icicícs + + + + + + + + + + 12 80 IV 8 F:uphorbia duicis + + + + + + + + + 10 67 !V 7 Poiygonaium rmillillorum +• -r -h -f -y-+ + 9 fiO til S Acer pseucloplatanus üí> + 2 13 1 1 L2 + 'r + 1 4 9 27 II 35 L1 + + + 1 + Î + 8 53 III 71 SymphyIum Iuberosum t + + + •t--t--í-8 53 III 5 Ptunus .iviiim D b + 1 7 1 1 E2 * + 2 8 13 1 Sil I E1 + * -h + + -i-fi 40 1 4 Ulium martagón 1 1 + 1 + + 1 7 47 III 135 Vioía reichenbachiana + + + + 33 II 3 Salvia ^lutiposa + + •r + 27 II 3 Dryoptfiris (ílix-mas + + + + 4 27 II 3 ílepbflí.iiilliera damasonittro + + + 4 27 II 3 1 3 4 S 6 7 8 <:) 10 11 12 13 15 Pulmonaria oíricinalis + + * 3 20 1 í Mercuriale perennis -t + 2 13 1 1 Heracleum sphondylium + + 2 13 ! 1 Ulmm glabra E3a + 1 2 7 1 1 El + + 13 I 1 Neoltia nidus-avis 4-+ 2 13 ! 1 QP jMcliîîis mdi^ophylkim El 1 1 1 1 1 + 1 + 1 + 1 + 1 -s-+ 15 100 V 304 Soí'bí-ts lomiinaliîî B b •f 1 + + + + + + 9 SO til 39 E3a + + + -í-+ + + + + + + -í-+ 14 15 33 V 9 E2 + + 1 -5-+ + + + + * T-+ i:! 8" V 41 Et + ; 7 1 1 » T nn>í.is commnnis 1 + + + + + í + 1 1 •1. * 14 93 V 140 » Queráis cerril E'3b + + + + + 1 + + ti 53 m 3« E3a + •f 2 11 13 ! IV 1 ET + + + •r -í-S 33 11 } H: Quercus pnboscens B b + 1 7 í 1 D;> + + 3 3 20 1 2 E2 1 7 í 1 PS Cralaesus laeviRSla E2 + + -F* + + + + 1 1 + + 1 14 93 V 107 Cratne^u.s. mono^yna + + T-+ + + + 7 47 !a 5 Clemalis viíalba •t-+ + + + 7 47 tü 5 Rosa üt\'üirr,is + 1 + î 1 6 40 Ü 102 lífiusirLtivi volftare + 1 •f 4 27 ii 35 Cormis san^uintfa + + -h 4 27 n 2 Viburoum opulus + 1 3 20 i 35 QRP Caslanea saliva E3b + 1 + + 1 1 + 8 53 m 103 B a + + -í-+ 5 33 ii 3 b"2 + + + + + + + T--h + + -t-13 15 87 V 9 E1 S + + + 5 33 II 36 Piteracium ort-mosum 1 + 1 + + 1 1 12 80 IV 5 71 + + 1 Hieracium sabatidum t?) 1 + + 3 20 1 35 Diera riel ta heleromaíia EO + 2 13 í I 1 198 ANNALES 9/' % ip w DAKSKOBt.ER : ZDRUZf i A SESLERIO AUTUMNAUS-FAOTUM .. 1 81 -200 1 2 3 'i 5 6 7 8 9 10 11 12 n 14 1S qt Care x dij>ílaíii F;1 + + + + + ,... + + -t­ + + •e 13 8 7 V <1 Hederá heli x B » + + + 1 1 1 6 12 4 0 II 102 E2 2 2 1 1 2 1 2 2 2 + + + 12 8 0 SV 802 Anemon e nemoros a E l 1 -s- 1 + 1 1 + + + 1 11 73 !V 171 Ace r campestre s. lat. E3b + + 1 .3 2 0 1 3!> E3 a + * + + S 8 3.H 11 ill 3 L2 1 + 2 13 1 34 Et + + + 3 20 1 2 isothecium a !opee uro i ríes E0 + + -i­ t 4 2 7 II 3 MeSics uniflor a E.1 + + + 4 27 II 3 Cteiiidiu m molluscu m EO + + + 3 20 ! 2 F'yi L lS pyrasíer E3a + 2 3 13 ! T Et + 1 7 S 1 Cephalanther a longifoli a + + 2 13 ! T V P Hvpmj m cupressiforrne Solidad o vif^aure a E0 1:1 + -t­ + + •t + + + -í- + 1 + i 1 12 C> ao 40 !V II i_2M 4 Hypm! m c u press i forme f. filiforme E0 + + + + S 33 II 3 Atrichu m u nd Lila tu m + + + -h 4 27 II 3 A T Polypodiu m v i rifare E1 + + + + 4 27 II 3 O Verónic a ciwviaedi'y s Et + + -t- + 7 4 7 ill S Rubu s hirtus ags , Aju^ a reptans E2 Et + + + + + + i­ + 1 1 •f 1 7 7 47 47 lil ill i 0 3 S Piaran (ir era ch l oran Iba + + + + + + 6 4 0 II 4 Ulmu s mi nor E3 a + i 2 7 1 t 62 + 1 7 1 1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 t o 11 !2 13 H 15 M L f-issrdens taxifolius E0 + + t -f­ + + + + + + + + + 14 S 3 v 42 Isotbedu m mysuroide s + + + + + + + + 1 + 10 67 IV 39 B cachylhec i u m v e 1«t ifi uní + + •r + + + 7 •17 III S P1 a L !o theci u m dent ic u 1 al u m + -t- + + + * 1 7 <17 III 37 Í:i.srhv!ichriítts sídatw s •r T * 1 6 4 0 II 37 An o modo n allwmialus + * 4 27 II 3 Necker a coroplanat a + + 2 13 1 1 Ulot a crisp a -T­ + 2 13 ! 1 Pellijer a canin a + + 2 13 1 1 Necker a crispa + + 2 13 í S Pl a^omni u m u n du 1 a U.rm + 2 13 1 1 BrachyShecitrm roíabnhi m + + 2 13 1 1 Vrste, ki se pojavljajo samo v enem popisu (Species * vrste, ki so v glavnem razširjene v jugovzhodni Evropi presented in a single relevé): in endemiti jugovzhodnih Alp (species distributed mainly in southeastern Europe and endemics of the F: Actaea spicata 4- (11); Southeastern Alps) QP: Betónica serótina + (4); Polygonatum odorafum -f (2); Carex flacca + (3); ! - Stalnost (Presence degree) II - Pokrovnost (Cover QRP; Veronica officinalis -f (13); value) QF; Cephalanthera rubra + (9); Fragaria moschafa + (15); Corylus avellana E2 + (3); Fitocenoioške enote (Phytosociological groups) VP: Polytrichum formosum E0 + (12); Rhytidiadelphus triquetrus E0 + (10); Dicranum scoparium E0 + (2); AF Aremonio-Fagion (Ht. 1938) Torok, Podani et Bor-Plagiothecium syívaticum F0 + (6); Claclonia rangt-hidi 1989 ferina E0 + (14); AT Asplenietea irichomanis 8r. Bl. in Meier et Br.-Bl. AT: Asplenium trichomanes + (1); 1934 O : Fragaria vesca + (13); Listera ovata + (13); Galium EC Erythronio-Carpinion (Ht. 1938) Marinček in mollugo agg. + (15); Hypericum hirsutum + (7); Po-Mucina, Wallnofer et Grass 1993 pulus trémula E3b + (14), D a + (14), E2 + (14); F Fagetalia sylvaticae Pawl. 1928 Dactylis polygama + (11); ML Mahovi in lišaji (Mosses and lichens) ML: Madotheca platyphylla + (12); Madotheca laevigata O Druge veste (Other species) + (14); Pseudoscleropodium purum + (14); Bartramia OF Ostryo Fagenion Sorhidi 1963 pomiformis + (14); Dicranum sp. + (12); PS Prunetalia spinosaelx. 1952 199 !gorDAKSKOBI.ER : ZDRUŽB A SESLERIO AUTUMNALIS-FACEJUM .... 181-200 QF Querco-Fagetea Br.-BI. et Viieg. 1937 QP Quercetalia p u besee n t i-petra eae Klika 1933 corr. Moravec in Beguin et Theuriliat 1984 (=Quercetalia pubescentis Klika 1933) QRP Quercetalia robori-petraeae Tx. (1931) 1937 (-Quercetalia roboris R.Tx. 1931) VP Vaccinio-Piceetea Br.-BI. 1939 emend. Zupančič 1976 Horološke skupine (Chorologicai groups) - slika 2 (Figure 2) sa Subatlantske in subatlantsko-submediteranske vrste Sub-Atlantic and sub-Atiantic-sub-Mediterranean species sm Submediteranske in submediteransko-pontske vrste Sub-Mediterranean and sub-Mediterranean-Pontic species is ilirsko-submediteranske in balkanske vrste lllyrian-sub-Mediterranean and Balkan species ai Jugovzhodnoalpsko-ilirske vrste Southeast-Alpine-lllyrian species moSrednje- in južnoevropske gorske vrste Central and south-European montane species eu Evropske vrste / European species bo Borealne in subboreaine vrste Boreal and subboreal species ea Evrazijske in evrosibirske vrste Eurasiatic and Eurosiberian species Okrajšave za tia (Abbreviations of soil types) EK - evtrična rjava tla (Eutric Cambisols) EL - izprana tla na flišu (Eutric Luvisols) DK - distrična rjava tla (Dystric Cambisols) Okrajšave za matično podiago (Abbreviations of parent material) F - fliš (flysch) A - apnenec (limestone) LokaJitefe popisov (Localities of releves): Koprsko gričevje (the Koper Hills): Borst - Draga (0548/2): 1-9; Mandrtjski hrib - Stara Mandnja (0549/3): 10, 12; Abitanti - Krajevica (0548/4): 11, 13, 14; Sovinjak - Veli bič (0548/4):!5;