ISSN 0350-5561
za konectedna
Precej jasno bo, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost.
številka 46
četrtek, 19. novembra 2009
Lepo, ustvarjalno in gostoljubno mesto
Priznanje za najlepše večje slovensko mesto, ki ga je Velenje dobilo v letu, ko praznuje 50-letnico odprtja novega mestnega
središča, je ob županu Srečku Mehu prevzela »naša« Pika Nogavička.
Velenje, 14 november - Vse, kar je zapisano v naslovu, so številni gostje iz vseh koncev Slovenije občutili in doživeli ob sobotnem obisku Velenja, kjer je bil ves dan posvečen delu Turističnih društev in zvez iz vse države. Dopoldne so bili delovni, saj so se v mestni hiši zbrali na vsakoletnem simpoziju, čez dan
so si mnogi ogledali lepote Šaleške doline. Proti večeru pa so skupaj s predstavniki nagrajencev z veseljem spremljali zaključno prireditev Moja dežela - lepa in gostoljubna, na kateri so podelili nagrade v kar 22 kategorijah. Polno dvorano je nagovoril tudi častni pokrovitelj akcije, predsednik države dr. Danilo Türk.
Velenje se je na prireditvi izkazalo tudi z izborom nastopajočih, ki so vsi po vrsti močno navdušili. In se ob koncu veselili prestižnega priznanja najlepšega med večjimi slovenskimi mesti.
■ bš, foto: S. Hudarin
Za zgled drugim
Velenje, 17. novembra - Na povabilo župana Mestne občine Velenje Srečka Meha se je mudil na delovnem obisku v Velenju dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve RS. Ob tej priložnosti so mu Meh in njegovi sodelavci v občinski upravi predstavili nekatera najaktualnejša vprašanja in projekte lokalne skupnosti s področja družinske in socialne tem-
Z delovnega obiska v mestni hiši
atike, kot so stanovanjska politika, brezplačno pravno svetovanje, izgradnja novega doma za varstvo odraslih, lotili so se še delovanja centra za socialno delo, varne hiše, možnosti pri reševanju nasilja v družini.
Po delovnih pogovorih je na novinarski konferenci Ivan Svetlik dejal, da je Mestna občina
Velenje po organiziranosti, predvsem pa reševanju vprašanj z družinskega in socialnega področja zelo tankočutna. Lahko je za zgled drugim lokalnim skupnostim, ki se na krizo in težave najbolj ranljivih skupin odzivajo zelo različno. Z idejami in mehanizmi v velenjski občini v sodelovanju z zavodi, drugimi ustanovami, RK in Karitasom uspešno nadgrajuje državne programe s tega področja, ki veljajo za vso Slovenijo, a v tukajšnjem okolju prav zaradi tega dosegajo večjo sinergijo. Zato je tu pomoč pomoči potrebnim občanom bolj učinkovita kot kje drugje v Sloveniji. Za primer dobre prakse je Svetlik izpostavil Medpodjet-niški izobraževalni center Šolskega centra Velenje, ki se je z brezplačnimi delavnicami odzval na stisko občanov, ki so v krizi izgubili delo.
Po mnenju Srečka Meha je delovni obisk dosegal pričakovanja. Sploh zadovoljen pa je bil ob mnenju ministra Svetlika, da so ideje in nakazane rešitve glede izgradnje novega doma četrte generacije oziroma nadomestnega doma za varstvo odraslih na lokaciji obstoječih PUP-ovih rastlinjakov v Velenju dobre. Kažejo se možnosti, da bi lahko aktivnosti začeli že prihodnje leto in jih v letu 2011 tudi končali.
■ Tp
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Nad nasilje brez
tolerance
Milena Krstič - Planinc
Kakšno je stanje duha te družbe, kakšna je morala, če lahko nasilje prevladuje nad komunikacijo?
Vprašanje si je zastavil prvi mož celjske policijske uprave, ko je govoril (o še enem) napadu na državne organe, policiste, kriminaliste. Napadajo tudi sodnike. Res. Kakšno je stanje duha v tej družbi?
Odgovor zagotovo ni enoznačen. Bilo bi pa dobro o njem razmišljati. Predvsem o tem, kje je bila storjena napaka, da so se začele stvari množično dogajati. Nasilje narašča povsod. V družinah. V šolah ... Izjemno se je povečalo (ali pa zanj prej nismo vedeli, kar bo najbrž bolj verjetno) v zadnjem letu. Gotovo gre temu, da je znanega več, pripisati uveljavitvi novega kazenska zakonika in novemu kaznivemu dejanju v njem, nasilju v družini. Na območju Velenja so lani na centru za socialno delo obravnavali 34 takih primerov, letos - pa leta še sploh ni konec -122.
Ne gre samo za nasilje moških nad ženskami. Tudi obratno se dogaja, pravijo na okrožnem državnem
tožilstvu.
Narašča tudi nasilje nad starejšimi. Ni redko, da otroci dvignejo roko nad starše. Med vrstniki.
A nasilje ni samo fizično. Je tudi psihično, spolno, ekonomsko ... Obstaja, odkar obstaja človek. Povzročilo je že toliko gorja, da ga ne bo nikoli mogoče opisati.
Nobeno nasilje ni sprejemljivo. Na nobenem področju, v nobenem okolju. Ne v zasebnem in ne v javnem. Ne v družini in ne nad organi. Tolerance do nasilja ne bi smelo biti. Tudi ne more biti eno bolj sprejemljivo kot drugo. Dosledno in hitro ga je treba preprečevati. Dovolj organov imamo za to. Vladnih in tudi nevladnih. Med slednjimi društvo za nenasilno komunikacijo. Samo dva cilja si je zadalo. A bistvena. V družbi zmanjšati toleranco do nasilja in nuditi pomoč tistim, ki ga doživljajo. In tistim, ki ga povzročajo.
9770350556014
2

lokalne novice
Nao bmočjus tavkalo6.000d elavcev
Velenje, Mozirje, 13. novembra - V petek med 6. in 23. uro je
potekala splošna opozorilna stavka v kovinski in elektroindustriji Slovenije.
Na območju se je od 8.700 zaposlenih stavke udeležilo 6.000 delavcev. Stavki so se solidarnostno pridružili tudi delavci Gorenja (razen Gorenja Notranja oprema in GTI), v Velenju tudi blizu 150 delavcev podjetja Turna, d. o. o. (bivši Blues). V Zgornji Savinjski dolini se splošni opozorilni stavki niso pridružili zaposleni v treh podjetjih: BSH hišni aparati Nazarje, Kovinarstvo Ljubo in podjetja Podkrižnik Ljubno.
Sindikalne zahteve so bile dvig najnižje izplačane plače na 600 evrov neto in izplačilo dodatka v višini 150 evrov bruto. Branko Amon, sekretar regijske organizacije SKEI Velenje, je stavko ocenil za uspešno, nadaljevanje, se nadeja, pa bo teklo za pogajalsko mizo.
Uprava Gorenja pa je ob stavki poudarila, da so v podjetju s socialnimi partnerji 1. oktobra dosegli dogovor o plačni politiki do konca leta. Po tem dogovoru najnižji prejemki v Gorenju znašajo 630 evrov neto za polni delovni čas.
■	mkp
Zlata vez zaA lples
Ljubljana - Podjetje Alples je na letošnjem Ljubljanskem pohištvenem sejmu prejel prvo nagrado zlata vez za spalnico Samba.
To nagrado podeljujeta Gospodar sko razstavišče in Združenje lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije za posebne dosežke, ki so pomemben prispevek k vzpodbujanju kreativnosti, tržne prodornosti in uveljavljanju višje kulture bivanja v proizvodnji pohištva. Po kriterijih ocenjevanja, ki zajemajo oblikovalski vidik, tržno naravnanost in tehnološko dognanost, je med vsemi novostmi najboljšo oceno prejela spalnica Samba proizvajalca Alples iz Železnikov. Spalnica Samba združuje ravnovesje tren-dovskih ravnih ploskev z bogastvom okroglin, potrebno toplino in mehkobo za varnost ter dobro počutje v spalnici. Barvni spekter je uglašen na tople barve. Orehov dekorje osnovni, dopolnjen s školjčno belo barvo ustvarja svetel, z opečnato pa živahnejši vtis. Rjava barva zadovolji vse ljubitelje temnih nians v prostoru.
Spalnica bo kupcem na voljo spomladi prihodnje leto.
■ BM
Svetovalne ure SAŠAi nkubatorja
Velenje - SAŠA inkubator bo decembra injanuaija izvajal brezplačne podjetniške delavnice, na katerih bodo udeleženci spoznavali elemente dobrega poslovnega načrta ter ključ do podjetniškega uspeha. Vsako sredo (od 14. do 16. ure oziroma po predhodni najavi) bodo potekale brezplačne svetovalne ure SAŠA inkubatorja. V mrežo inkubatorja se lahko podjetniki in podjetniški timi včlanijo na naslovu www.sasa -inkubator.si.
■	mkp
Velik dan zaš oštanjskeu snjarje
Šoštanj - Danes (četrtek, 19. novembra) ob 16. uri bodo v Šoštanju slovesno odprli Muzej usnjarstva, I. faza, in se tako najlepše oddolžili spominu na generacije slovenskih usnjarjev, obenem pa poravnali dolg, ki je med usnjarji nastal z zaprtjem Tovarne usnja Šoštanj.
■	mkp
Žerak novipr edsedniks indikata PV
Velenje, 6. novembra - Ferdinand Žerak, kije do sedaj delal kot nadzornik pri transportu jeklenega podporja v Premogovniku Velenje, je bil na zboru sindikalnih zaupnikov med štirimi kandidati za enoletno obdobje izvoljen za novega predsednika sindikata v podjetju. Na mestu predsednika je nadomestil Toma Lipnika, ki se je upokojil.
■	mkp
Srečanjebri gadirjev
Velenje - Jutri (20. novembra) se bo ob 17. uri v gostišču Hartl v Pesju začelo srečanje brigadirjev Mladinske delovne brigade Karel Destovnik Kajuh in ORA proga Šamac-Sarajevo 1978. Na srečanju bodo odločali (tudi) o predlogu za ustanovitev društva oziroma zvezo delovnih brigad Velenje ali SAŠA regije. Kot dodajajo organizatorji, so prijave obvezne.
■	mkp
Kolesarskepoti SAŠAr egije
Šoštanj - Občina Šoštanj sodeluje pri pripravi projekta Regionalne kolesarke poti. Namen projekta je izdelati takšno kolesarsko pot, ki bi v Savinjsko-šaleški regiji povezala vseh 31 občin in tudi vsa večja naselja in turistične točke oziroma območja v njih. Projekt je v nastajanju na pobudo RRA Celje.
■	mkp
Sodobno ravnanje z odpadki
Predstavniki občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki na ogledu regijskega centra za obdelavo in odlaganje odpadkov Bukovžlak v Celju
Velenje, 9. november - Prejšnji ponedeljek popoldne so si podžupan Mestne občine Velenje Mihael Letonje, svetnice in svetniki MO Velenje, predsedniki velenjskih krajevnih skupnosti ter čla-
ni odborov za gospodarske javne službe MO Velenje, občin Šoštanj in Šmartno ob Paki ogledali regijski center za obdelavo in odlaganje odpadkov Bukovžlak v Celju.
Ogled je vodil Slavko Marš, ope-
rativni vodja podjetja RCERO Celje, ki je vsem prisotnim predstavil tehnološke postopke po posameznih objektih obdelave odpadkov (sortirnica, kompo-starna, mehansko-biološka prede-
Predstavnikom občin izŠ alešked oline je odlagališče odpadkov predstavil Slavko Marš,
operativniv odjaR CERo Celje.
lava ...). V komandnem prostoru objekta so lahko videli, kako se preko monitorjev spremljajo faze pro ce sov ter para metri v kompo -starni in v mehansko biološki predelavi odpadkov, kjer poteka proces biostabilizacije težke frakcije mešanih komunalnih odpadkov ter pro ce si mehan ske obde lave za izločanje lahko gorljive frakcije. Prestavljeni so bili tudi ukrepi zaščite okolja, čiščenje plinov iz obeh objektov biološke obdelave ter čišče nje izced nih vod, ki jih pred izpustom v kanalizacijski sistem predčistijo v čistilni napravi. Celotni kompleks, vključno z novim odlagališčem, obsega 30 hektarov.
Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj in Občina Šmartno ob Paki so soudeležene občine v projektu Regionalni center za ravnanje z odpadki, ki ga je delno sofinanciral kohezijski sklad, delno Republika Slovenija, del pa je prispevalo 24 občin, ki so sodelovale pri tem medobčinskem projektu. Po 1. januarju 2010 bomo v ta center vozili tudi odpadke iz Šaleš-ked oline.
Nova podžupanja je Majda Gaberšek
Velenje, 13. novembra - V petek zjutraj je mesto Velenje uradno dobilo novo podžupanjo. To je postala Majda Gaberšek, dolgoletna občinska svetnica iz vrst stranke DeSUS.
Sklep o imenovanju so podpisali župan Srečko Meh, podžupana Bojan Kontič in Mihael Letonje ter direktorica občinske uprave Andreja Katič. Podžupanja je s
podpisom Sklepa o imenovanju potrdila, da bo pomagala županu pri njegovem delu. Po županovem pooblastilu bo opravljala posamezne naloge iz njegove pristojnosti.
Majda Gaberšek bo opravljala delo na področju negospodarskih javnih služb, zlasti predšolske vzgoje, pri kateri ima kot nekdanja ravnateljica Vrtca Velenje veliko izkušenj. »Njeno« bo tudi področje izo-
braževanja ter socialnih zadev, sodelovala bo z društvi, s krajevnimi skupnostmi ter z mestnimi četrtmi. Prav tako bo predstavljala in zastopala občino, sodelovala z ministri, vlado Republike Slovenije in drugimi organizacijami ter institucijami.
Funkcijo bo opravljala nepoklicno. Nova podžupanja Majda Gaberšek
■ bš
Asfaltnec este nav isokir avni
Boljše ceste na Rogli in Golteh - Tudi v Zrečah so se zasukali - Še več krhkosti v zakonu Clintonovih - Spomin na Kumrovec - Mobilna pošta: od Svetega Štefana v Celje -Pokraj inska matematika še vedno od tri do osem
Ne le proti vrhu Golt, kjer nove cestne povezave omogočajo (lažji) dostop gostom tudi z motornimi vozili, zadnji čas so novo asfaltno cestno prevleko povlekli še na eni visoki ravni na našem območju. Na drugem (oni bi rekli seveda prvem) smučarskem centru v Savinjski regiji. Na zreškem Pohorju so obnovili več kot kilometer dolg odsek med Peskom, Roglo in Zečami. Ta obnova ni pomembna le za obiskovalce tega smučarskega centra, tudi za tamkajšnje krajane. Dela so se lotili temeljito, saj je obnova veljala več kot pol milijona evrov, obnovo pa je v celoti financirala Direkcija Republike Slovenije za ceste.
Prejšnji teden pa se niso veselili le te otvoritve. V samih Zrečah so namreč odprli tudi novo krožišče, tudi to je povezano s turizmom, saj je nadomestilo trikrako križišče, katerega en odcep vodi proti turističnemu kompleksu Term Zreče. S to prenovo so odpravili pogoste zastoje, ki so nastajali predvsem zato, ker je manjkal en zavijalni pas. Ta naložba ni šla v celoti na »državni račun«, saj je slabo tretjino zneska morala pokriti zreška občina. Po obisku Billa Clintona pri nas zlobneži pravijo, da bi v morebitnem sporu med zakoncema Clinton letel naš kristal. Nekdanji predsednik ZDA se je med svojim zadnjim obiskom v Ljubljani dodobra oskrbel z vrhunskimi kristalnimi izdelki Steklarna Rogaška. Očitno je bil s kristalom te steklarne, ki sta ga z ženo dobila kot protokolarno darilo ob njunem obisku pred desetimi leti, tako zadovoljna, da sije zdaj v prodajalni Steklarne Rogaška v Ljubljani nabral za kar precej vreč kristala. Nabral in plačal, seveda. To je bil njegov dokaj zgodnji božični nakup. Predstavniki Steklar-
ne, ki so se z njim v trgovini srečali, pa so seveda bili tega nakupa veseli. Ne le zaradi denarja, ki so ga iztržili, tudi zaradi reklame. Verjetno so o tem nakupu kaj poročali tudi tam preko luže, na ameriški trg pa v slatin-ski steklarni še vedno močno računajo. In če se vrnem k začetku pisanja o tem obisku in nakupu - morda bi bilo za posel res dobro, če bi kaj tega kristala padlo na tla. Pa da bi seveda k nam prišel po novega ali po takem našem kristalu segal v kateri od ameriških prodajaln. Pri slatinskih sosedih na drugi strani Vonarskega jezera pa še niso pozabili na Kumrovec. Ta je sicer na Hrvaškem, toda v Termah Olimia v Podčetrtku in pri njihovih Termah Tuhelj na Hrvaškem še vedno računajo na nakup spominskega doma in poslopja nekdaj znane politične šole v tem kraju. Mnogi starejši pri nas se še vedno dobro spominjajo obeh objektov v kraju, kije bil tesno povezan z nekdanjim predsednikom naše nekdanje skupne države Titom. Oba objekta sta zdaj naprodaj, Terme Olimia so se skupaj s Termami Tuhenj zanju potegovali že lani, a hrvaška vlada razpisa ni izvedla, na nov razpis privatizacijskega fonda računajo še vedno. Oba ta spominska objekta bi seveda namenili za turistične namene in z njima popestrili ponudbo obeh term, saj je Kumrovec nekako na polovici med Podčetrtkom in Tuhljem.
In ko eni računajo, kako naj bi turisti hodili k njim, mnogim ljudem na Kozjanskem ne gre v račun, da bi k njim hodili poštarji. Pa najnovejšem sistemu:pridemo tudi na dom. Predvsem krajani Sv. Štefana v šmarski občini so proti mobilni pošti. In ta protest bodo izrazili tudi na mobilen način. S peticijo, ki jo podpisujejo, se bodo odpravili na lokalni sedež Pošte Slovenije v Celje. Ce bo kaj pomagalo, pa še ne vedo. Da pa ne pozabim na vse stare teme, naj zapišem: glede pokrajin nič novega. V zvezi s tem seje novi lokalni minister Henrik Gjerkeš načelno že izrekel za manjše število pokrajin, ne določno za koliko. Še vedno velja med tri in osem, kar naj ne bi pomenilo rojstva Saše. A glavna razprava, kot radi rečemo, nas še čaka.
■ k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
DOGODKI
3
Turizem pomeni razvoj
Predsednik države dr. Danilo Türk j e na zaključni prireditvi Moja dežela - lepa in gostoljubna govoril o pomenu turizma, izvoza ter prostovoljstva za hitrejši razvoj države
Velenje, 14. novembra - S slavnostno podelitvijo priznanj in prehodnih zastav v kar 22 tekmovalnih kategorijah se je v soboto v Velenju na sklepni prireditvi zaključila letošnja akcija Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa in gostoljubna«. Prireditve v kulturnem domu v Velenju se je udeležil tudi častni pokrovitelj, predsednik države dr. Danilo Türk, kije v svojem govoru poudaril, da bi morali dati prostovoljstvu, ki pomembno oblikuje tudi delo v turističnih društvih, večji pomen.
Sploh, ker je v času krize turizem pomembna gospodarska panoga.
Povabljene goste - bilo jih je več kot 400 - so pred domom kulture pričakali člani velenjskih turističnih društev, ki so na stojnicah ponujali jesenske, predvsem zmar-tinovim obarvane dobrote, od pečenih jabolk do slastnih zeliščnih čajev in mladega vina. Tu je gostitelj prireditve, župan uradno najlepšega mesta v Sloveniji Srečko Meh, pričakal visokega gosta dr. Danila Turka, ki ga je spremljala žena Barbara, lanskoletna Pikina
amba sa dorka.
Dvorana velenjskega doma kulture, tudi tokrat okrašena s sončnicami, se je hitro polnila, saj so na podelitev prišli tako predstavniki nagrajencev kot turističnih društev in zvez iz vse Slovenije. Med njimi je bilo tudi veliko županov slovenskih mest. Kot prvi jih je pozdravil gostitelj, župan Srečko Meh. Pouda ril je, da je pono sen, da je Velenje v letošnji akciji seglo najvišje, saj je dobilo priznanje za najlepše večje slovensko mesto, kar bo vzpodbuda tudi za prihodnost.
»Včasih smo prehitro zadovoljni«
Dr. Danilo Türk je svoj govor začel z mislijo, da v turizmu vidi temeljne vrednote, ki pomenijo razvoj. »O razvoju danes raz miš -ljamo prav vsi. Zlasti pod vplivom kriznih raz mer, v kate r-ih se je zna šel svet in tudi Slovenija. Prav je, da o kriznih raz me rah raz -
Gostoljuben sprejem soš tevilnimg ostom- bilo jih je vsaj 400- p ripravilič laniv elenjskiht urističnihd ruštev.S tojnice so bileM artinovoo barvane in zelom amljive.
mišljamo celovito. V tej celovitosti mora biti prostor za turizem. In tudi je. Kajti turizem je več kot gospodarska panoga. Je način našega predstavljanja v svetu. In je skrb za naše okolje, urejenost, del razvojnega projekta,« je še poudaril. In dodal, da smo v Sloveniji včasih vse prehitro zadovoljni s tem, kar imamo. Sploh če nas turisti pohvalijo.
Danes, v kriznih razmerah, je največji del naših prizadevanj usmerjen v reševanje socialnih vprašanj, je poudaril predsednik. »Prav je, da se temu posebej posvečamo, iščemo rešitve, ki bodo omogočile ljudem spodobno življenje, spodobno plačilo za svoje delo. Prav je, da v teh razmerah skrbimo predvsem zato, da se nezaposlenost ne bo širila, kot seje že. V pogojih krize moramo ukrepati na način, da bo Slovenija postala znana po končnih proizvodih z visoko dodano vrednostjo. Samo to nam bo zagotovilo tak razvoj, kije vreden naše domovine.«
Zavedati se moramo tudi, da je
Slovenija del sveta. »Nismo se še navadili, da spadamo v sam vrh, med 25 do 30 najbolj razvitih držav na svetu. Da smo ranljivi, smo letos občutili tudi mi. Gospodarska prihodnost je odvisna od našega izvoza. Ta je življenjskega pomena,« je še poudaril predsednik, preden je povedal več o počasnem sprejemanju Zakona o prostovoljstvu, ki vse predolgo leži v vladnih predalih. »Aktivnost, za katero bodo danes najzaslužnejši dobili nagrade, je tesno pove zana s prosto -voljstvom. To je pomembna vrednota, zlasti v kriznih časih, ko vsakdo mora misliti na svoj obstoj, blagostanje svoje družine. Če ob tem naj de čas za pro stovolj no delo, je treba to še posebej ceniti. Prostovoljnemu deluje treba dati možnost,« je poudaril predsednik in potem čestital nagrajencem v vseh 22 kategorijah.
■ BojanaŠ pegel
Predsednikar epublike dr.D anilaT ürka ins oprogoB arbaro jen ajprejp ozdravil županS rečko Meh, predv stopom v dvorano pa šep redsednik TZSD ominik S.Č ernjak.
Nastopajoči navdušili
Da je bila prireditev res lepa, so poskrbeli nastopajoči, vsi domačini: mladinski pevski zbor Glasbene šole Frana Koruna Koželjske-ga pod vodstvom Matjaža Vehovca, prikupni malčki iz Vrtca Velenje in plesalke Plesnega studia N s Pikinim plesom, Fešta bend, kije na odru in v dvorani naredil pravi žur, polno dvorano je navdušil harmonikar Franc Gregor Sevčnikar iz velenjske glasbene šole, prav tako Taborniški pevski zbor pod vodstvom Metke Smirnov. Velenje se je izkazalo ne le kot najlepše večje slovensko mesto, ampak tudi kot izjemno gostoljubno in nadarjenih ljudi polno mesto.
Nastopajoči so prav vsi pov rstin avdušili. Vsak je ss vojo točkop rikazal dela ktivnosti, ki
potekajo v mestu.
»Velenje je prekrasno«
Predsednik Turistične zveze Slovenije Dominika S. Černjak je o pomenu akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna povedal: »Turizem postaja v svetu in Sloveniji vse bolj pomembna gospodarska dejavnost. Seveda pa se turiz ma ne more mo iti, če turist ne pride v urejeno deželo, kjer so ljudje gostoljubni. Ko odide, reče: »Lepo je bilo, pridem še.« In rav no namen te akcije je spomladi urediti Slovenijo, jo pripraviti na pomladne in poletne obiske. Predvsem pa je njen namen polepšati svoje hiše, okolico, kraje, domačije, mla din ske hote le, pre no či-šča. Vse tisto, kar mi ocenjujemo v 22 kategorijah z namenom, da bi se ljudje čim bolje počutili, čim bolj uživali. Ob tem ozaveščamo o pomenu turizma, ljudi navajamo, da živijo z turizmom, za turizem, pa naj gre za poklicno ali prostovoljno dejavnost.«
Letošnja akcija Moja dežela -lepa in gostoljubna je potekala že osemnajstič. In čemu so tokrat ocenjevalci posvečali posebno pozornost? »Uvedli smo bio kotiček, v katerem ocenjujemo onesnaženost zraka, ločevanje odpadkov in podobno z namenom, da s skrbjo za okolje pospešimo pripravo zelenih turističnih programov.« Pri tistih, ki so zmagovalci v posameznih kategorijah, so na TZS opazili, da so tudi zmagovalci letošnje turistične sezone. To pomeni, da so kraji lepše urejeni in s tem prijaznejši za turiste. Predvsem pa, da ljudje razumejo, kaj turizem pomeni in da znajo iz tega več potegniti in več zaslužiti. Gonilna sila so marsikje prav turistična društva.
Izvedeli smo še, da ni pravilo, da bi podelitev priznanj potekala v najlepšem mestu. A letošnja odločitev je bila po mnenju Dominika S. Černjaka prava. »Velenje je prekrasno,« je dodal k temu.
Pod Pustim gradom
Nov most čezT oplico
Vse do 20. decembra bo zaradi gradbenih del na mostu čez Toplico v Florjanu popolna zapora lokal-
gim bodo obravnavali spremembe in dopolnitve letošnjega proračuna, sklepali o višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in obravnavali idejno zasnovo prenove nekdanje osnovne šole Bibe Roecka za potrebe vrtca.
Dela naK ajuhovi inc esti MatijeG ubca
V teh dneh naj bi na Kajuhovi cesti v Šoštanju in cesti Matije Gubca končali nujna obnovitvena dela. Na Kajuhovi obnavljajo dele vozišča pri železniškem pre-
ne ceste Metleče-Floijan, obvoz pa bo urejen.
Izvajalec del CM Celje bo obstoječi dotrajani most porušil in ga nadomestil z novim, širšim in brez naklona. Most, ki doslej skorajda ni omogočal srečanja dveh vozil hkrati, bo zdaj varnejši.
Sejas vetaO bčineŠ oštanj
V ponedeljek, 23. novembra, se bodo ob 12. uri sestali šoštanjske svetnice in svetniki. Zupan Darko Menih je na dnevni red uvrstil kar 22 točk. Med dru-
hodu, pri rokometnem igrišču ter pri spomeniku Pla-menica. Uredili bodo odvodnjavanje, postavili nove cestne robnike ter vozišče na novo preplastili.
■ mkp
Asfaltiranje makadamskih cestnih odsekov
Šoštanj - V občini Šoštanj so konec tedna namenu predali dva cestna odseka. Asfalt je nadomestil makadam v krajevnih skupnostih Bele Vode in Ravne. Na odseku Rozman-Mlinar v Belih Vodah so poleg nove asfaltne podlage v dolžini 670 metrov cesto na določenih predelih tudi razširili. Odsek je bil nadaljevanje prve faze izpred dveh let. Ze takrat so izvedli novo asfalt-
no prevleko v dolžini 650 metrov. Nekdaj gozdna cesta v skupni dolžini 1.300 metrov je bila pogosto izpostavljena različnim vremenskim razmeram, kar je zahtevalo stalne manjše sanacije. Ustrezno urejeno vozišče je velika pridobitev za krajane, ki so asfaltiranje omenjenega odseka težko pričakovali. Del finančnih sredstev v drugi fazi izgradnje je prispevala
tudi KS Bele Vode, občinski del pa je znašal blizu 34 tisoč evrov.
Otvoritev novega dela cestišča je potekala tudi v Ravnah pri Šoštanju na relaciji Krt-Potočnik. V dolžini 470 metrov so asfaltirali obstoječo makadamsko cesto. Skupna vrednost investicije je dobrih 28 tisoč evrov.
4
AKTUALNO
J'TVilN 19. novembra 2009
Delo inus pehepr enašajo izgen eracije vge neracijo
Stanje v letu od lanskega do letošnjega občinskega praznika dokaj turbuletno -Kljub neprijaznim časom marsikaj postorili - Težave povzroča neučinkovitost državnih ustanov
TatjanaP odgoršek
Šmartno ob Paki, 11. novembra -
Tudi letos so v občini Šmartno ob Paki pripravili osrednji dogodek ob občinskem prazniku na sam praznični dan, 11. november. Na slavnostni seji sveta so v dvorani šmarškega kulturnega doma podelili priznanja nekaterim najbolj zaslužnim občanom in društvom.
Priznanje župana sta prejela Benjamin Žgank in Milan Klančnik, plaketo občine tamkajšnje turistično društvo in Antonija Peršič, grb občine pa Čebelarsko društvo Šmartno ob Paki in bivši šmarški župan Ivan Rakun.
« 4



Po besedah župana Alojza Podgorška so lahko s pridobitvami od lanskega do letošnjega praznika kljub neprijaznim časom zadovoljni. Z naložbami v družbeni standard, vlaganji v posodobitev ceste in izgradnjo kanalizacijskega omrežja pa so dvignili kakovostno raven življenja občanov in občank. Šmar-čani stvari, ki se jih lotijo, navadno izpeljejo do visoke kakovostne ravni. Visoke obletnice klubov in društev, združenj kažejo, da delo dedov, pradedov in očetov uspeš-
no prenašajo iz generacije v generacijo. Precej kritično pa je ocenil državne organe. »Ne morem mimo popolne neučinkovitosti državnih institucij pri izvajanju že dogovorjenih in opredeljenih del. Središče občine nam ne more biti v ponos, nera zum no je, da pos top ki do izvedbe trajajo skoraj leto dni. Tudi za most v Rečici ob Paki smo že neštetokrat posredovali, enako tudi za večjo propustnost kanala pod državno cesto, prav tako v Rečici ob Paki. »Po njegovem mnenju nera-
f
>
„
m
povzroča dodatne obremenitve občinskega proračuna.
Med naložbami, kijih čakajo v prihodnje, je Alojz Podgoršek omenil menjavo kritine na osnovni šoli, sanacijo občinskih cest, iskanje prostorskih rešitev za vrtec, nakup gasilske cisterne ...«Zavedam se, da bodo pritiski na občinski proračun zelo veliki, a ta ni vreča brez dna. Povsem razumem potrebe in želje, hkrati pa verjamem v kritičnost, tolerantnost in nenazadnje tudi potrpežljivost ter včasih odrekanja občanov,« je še dejal Alojz Podgoršek.
Priložnostni program so pripravili učenci šmarške osnovne šole.
m&ji
Dobitnikip riznanj( z levep rotid esni):n amestoB enjamina jep riznanjež upana prevzeln jegov oče Niko Žgank, MilanK lančnik,Z dravkoR amšak( turistično društvo),A ntonijaP eršič, župan AlojzP odgoršek, Franc Šmerc
(čebelarskod ruštvo) in Ivan Rakun.
zumno dolgo trajajo postopki za spreminjanje občinskih prostorskih načrtov, saj se razna določila spreminjajo iz dneva v dan. Prostor za industrijsko cono imamo, tudi investitorje, ni pa rešeno lastništvo zemljišča.« Tudi stalno spreminjanje normativov v pred šol ski in šol ski vzgoji jim dolgoročno
Prireditev soo bogatiliu čenciš marškeo snovne šole.
Obnovljena in povečana trgovina
Z naložbo j e Kmetijska zadruga Šaleška dolina poskrbel a za vse potrošnike - Še dopolnitev ponudbe - Ček za zdravo prehrano učencev
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 14. novembra -
V splet prireditev ob prazniku Občine Šmartno ob Paki se je vključila tudi Kmetijska zadruga Šaleška dolina z otvoritvijo povečane in obnovljene kmetijske trgovine. Ta je danes dvakrat večja, kot je bila prej, ponudba blaga bogatejša. Naložba je veljala blizu 180 tisoč evrov.
Direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivo Drevje ob tej priložnosti dejal, da seje za vlaganja odločil upravni odbor zadruge, kije zaznal potrebo po razširitvi ponudbe v kraju. Prenovljena in večja trgovina je danes sodoben center s strokovno usposobljenim kadrom, njihova iskrena želja pa je, da bi bili kakovosten ponudnik trgovskega blaga za vse generacije in izpolnili
Ček zaz dravop rehrano učen cev
utečenim programom. V bližnji prihodnosti pa bodo ponudbo nadgradili še s čebelarskimi izdelki in reprodukcij skim materialom za čebele.
Kot je poudaril Drev, je uspešna prenova trgovine plod odličnega sodelovanja vseh udeležencev. Poseb no zahva lo je name nil tudi
dokazuje, da ji skrb za okolje in tukajšnje občane ni tuja.
Ob tej priložnosti je predsednik upravnega odbora zadruge Rudi Ježovnik izročil ravnatelju osnovne šole bratov Letonja Bojanu Jurasu ček v vrednosti 1000 evrov. Denar bodo, je zagotovil Juras, namenili za zdravo prehrano učencev.
Otvoritveno slovesnost so s kulturnim programom obogatili učenci šmarške osnovne šole ter ansambel Grajski muzikanti, blagoslovi-tveni obred je opravil dekan Ivan Napret, trak pa sta prerezala in s
Ponudbo vs odobnemc entru bodo šed opolnili.
želje večini zvestih potrošnikov.
Večji poudarek v sodobnem trgovskem centru dajejo ponudbi fitofar-macevskih pripravkov, ekologiji, semenarstvu, proizvodom lastne blagovne znamke Slodar in tudi ostalim
lokalni skupnosti in županu Alojzu Podgoršku. Takšnega sodelovanja si želijo tudi v prihodnje.
Podgoršek je izrazil zadovoljstvo, da se je zadruga odločila za naložbo kljub neprijaz nim časom. Z njo
tem v notranjost prenovljene trgovine povabila številne udeležence Rudi Ježovnik in župan Alojz Podgoršek.
Burno, naporno, a tudi kakovostno leto
Uresničevanje razvojnih proj ektov v občini Solčava po načrtih - Zadolženost povsem obvladljiva
TatjanaP odgoršek
V občini Solčava so letos pozornost namenili predvsem dvema razvojnima projektoma, ki bosta pomembno vplivala na trajnostni razvoj okolja v pravem pomenu besede.
Velika pridobitev za lokalno skupnost, sploh za vas Solčava, je projekt turistične infrastrukture.
Občine Solčava Alojz Lipnik.
Po načrtih poteka tudi izgradnja projekta Stara nova Rinka. Objekt je pod streho in kot kaže, ga bodo uresničili do konca prihodnjega leta, po terminskem planu pa naj bi »zgodbo« končali leta 2011.
Po zagotovilih Lipnika hkrati z vlaganji potekajo tudi vsebinske priprave na precej spremenjeno podobo nekdaj zapuščene gorske
kakovostno. Mineva v znamenju nagrade Eden, evropske komisije, ki je Solčavskemu podelila naziv destinacija odličnosti, predvsem pa uresničevanja razvojnih usmeritev. Je bilo pestro tudi zaradi tega, ker občina Solčava sodi med najbolj zadolžene slovenske občine? Po nekaterih podatkih naj bi bil vsak občan zadolžen za 934 evrov, ob dobrih 2,3 milijona evrov »težkem« občinskem proračunu naj bi znašala zadolženost lokalne skupnosti 472 tisoč evrov. »Ti podatki ne povedo vsega. Lokalna skupnost je vpeta v izvajanje številnih projektov, za katere smo v veliki meri pridobili denar iz drugih virov. Ker je projektov veliko, smo morali najeti nekaj premostitvenih kreditov, ki jih bomo poplačali v tem letu. Stanje januarja prihodnje leto bo bistveno drugačno. Naša zadolženost je povsem obvladljiva in ni
Projektt urističnai nfrastrukturaS olčavskega sok ončali predd obrimm esecem. Medd rugim sop ridobiliv ečnamenskip rireditvenip rostor in5 0p arkirnih mest.
Vreden je več kot 816 tisoč evrov, od tega so zanj pridobili 575 tisoč 533 evrov nepovratnih sredstev. Izvajali so ga v treh fazah, z njim pa so pridobili prepotrebna nova parkirna mesta, večnamenski prostor, ki ga bodo lahko izkoristili tudi za prireditve na prostem, uredili so še sprehajalne poti. »Namen projekta je bil ustvariti pogoje za nadaljnji razvoj turizma v občini, za večjo konkurenčnost turističnih nosilcev in spodbuditi nove zaposlitve ne možnosti,« je pove dal župan
vasice v lepo urejeno središče Solčavskega. »Zavedamo se, da nam naložbe ne bodo koristile, če v objekte ne bomo »dali« pravih vsebin. Zara di tega smo pred dve ma mesecema ustanovili Zavod za trajnostni razvoj in turizem Rinka, ki je že oblikoval dolgoročne strateške razvojne usmeritve, znotraj teh pa seveda tudi kratkoročne, s katerimi bomo poskrbeli za same občane in za obiskovalce Solčavskega.«
Lip nik je ozna čil leto 2009 kot burno, naporno, a po svoje tudi
nobe nih težav.«
Po beseda Lipnika ima občina le en dolgoročni kredit v višini 400 tisoč evrov. Z njim poravnavajo obveznosti za osnovno šolo, ki so jo zgradili pred začetkom njegovega mandata. »Osnovna šola je stvar več generacij, velik projekt, nujen in ga brez zadolževanja ni bilo mogoče izpeljati.«
Po mnenju Alojza Lipnika je zadolževanje dokaz, da veliko delajo.
AKTUALNO
5
Velenje starosti (še bolj)
prijazno mesto
MO Velenje se j e v svetovni proj ekt vključila kot četrta slovenska občina - Oblikovali seniorski odbor - Proj ekt j e predstavil dr. Božidar Voljč
Velenje, 11. november - Mestna občina Velenje je nedavno pristopila k projektu Velenje, starosti prijazno mesto. S tem je postala četrta občina v Sloveniji, ki se je pridružila projektu Svetovne zdravstvene organizacije pri OZN. V Sloveniji projekt vodi inštitut Antona Trsten-jaka za gerontologijo in medgeneracij-sko sožitje, v njihovem imenu pa je v dvorani Nove projekt povabljenim starejšim Velenjčanom in Velenjčankam predstavil dr. Božidar Voljč.
Udeležba na prvem srečanju senior-
šanje na posameznih področjih, te pa bodo posredovali županu Srečku Mehu.
Ta je v sredo popoldne tudi prvi nagovoril prisotne. Med drugim je povedal, da ga veseli podatek, da so se ob pozivu Svetovne zdravstvene organizacije po uvajanju starosti prijaznih mest najbolj izkazala mesta, ki so bila evropske prestolnice kulture. Velenje bo, skupaj s petimi partnerskimi mesti, leta 2012 evropska prestolnica kulture. »Mislim, da to pove dovolj. Če bi nas v projekt starosti prijaznih mest povabili že prej, pa bi zagotovo pristopili
skega odbora, ki bo oblikoval cilje za izboljšanje življenja starejših občank in občanov v občini Velenje, je bil odlično obiskan. Vsi udeleženci so dobili tudi posebne knjižice, priročnik Vademecum, v katerem je predstavljenih 84 priporočil za starosti prijazna mesta, ki so jih sestavili na osnovii anketiranja starejših v 34 svetovnih mestih. Vanje bodo sedaj člani seniorskega odbora vpisovali, kaj jih v mestu moti in kaj si želijo. Čez pol leta pa bodo skupaj z inštitutom Antona Ter-stenjaka oblikovali predloge za izbolj-
Pojem »betežna starost« izginja
Zna no je, da se življenj ska doba podaljšuje. Vse več je stoletnikov, neka te ri med nji mi so še povsem samostojni in celo aktivni. Dr. Božidar Voljč pravi, da predvsem zato, ker živimo bolj zdravo, čisto, hrana je bolj neoporečna, smo tudi bolje oblečeni in obuti. Manj je tudi nalezljivih bolezni pri otrocih in odraslih. »V zad njih sto letih se je pri ča kova na življenjska doba več kot podvojila. Ob prelomu tisočletja je bilo na svetu 11% vseh ljudi starih nad 60 let. Računajo, da jih bo leta 2050 že 22%. Takrat naj bi bilo prvič v zgodovini človeštva na svetu več starih ljudi kot otrok. Pojem betežne starosti pa se vse bolj umika zdravi, aktivni in uspešni starosti..«
Dr. Božidar Voljč je seniorskemu odboru, ki so ga oblikovali na MO Velenje tudi s pomočjo velenjske Tretje univerze, predstavil projekt, ki naj bi prinesel pozitivne spremembe v mestu.
prvi,« je še dodal. Poudaril je, da je bilo temeljno vodilo izgradnje Velenja ustvarjanje udobnega in prijaznega doma za vse, ki so se tu rodili ali so sem prišli. »Ves čas si prizadevamo to ohranjati. Smo otrokom prijazno Unicefovo mesto in občina po meri invalidov. Sedaj se pridružujemo še projektu »Starosti prijazno mesto«,« je še poudaril župan, ki v uspeh projekta ne dvomi, kar je podkrepil z mislijo:. »Velenjčani smo bili vedno znani kot solidarni, socialno in družbeno občutljivi, strpni ljudje, ki znamo bivati v sožitju.«
Meje starosti manj jasne
Dr. Božidar Voljč je na predstavitvi projekta v uvodu poudaril, da z novim tisočletjem spreminjata sliko in potrebe sveta dve veliki spremembi - urbanizacija in podaljševanje življenjske dobe. Obe spremembi sta tesno povezani z razvojem znanosti, s tehnologijami in potrebami družbe. »Čeprav je v svetu še veliko revščine, je vse več držav, v katerih so duhovne in materialne dobrine namenjene večini prebivalstva. Mednje sodita tudi socialna in zdravstvena varnost, ki najbolj neposredno dokazujeta, v kolikšni meri družba spoštuje osebnost in življenje vsakega človeka,« je poudaril Voljč. Meje starosti so po njegovih besedah manj jasne kot nekoč, podalj šuje se tudi pro duk-tivno obdobje, upokojevanja zaradi dopolnjene delovne dobe niso več neizogibna. Z družbenega stališča pa je naraščajoča dolgoživost socialna revolucija, ki iz leta v leto vse bolj spreminja tradicionalno sliko sveta. In tudi zato se je Velenje odločilo, da potrebam in željam starejših posveti še več pozornosti.
■BojanaŠ pegel
Deset projektov, pet milijonov evrov
V	naslednjih treh letih v občinah regij e Saša prednost poslovnim conam, turistični in okoljski infrastrukturi -
V	minulih 6 letih za 19 proj ektov 8 milij onov evrov
Tatjana Podgoršek
Služba Vlade RS je julija letos objavila najavo petega javnega razpisa za sofinanciranje infrastrukturnih projektov za lokalne skupnosti. Pred nedavnim so občine regije Saša poslale potrebno dokumentacijo za 10 projektov, zanje pa imajo na voljo 5 milijonov evrov. Za pridobitev sredstev kandidirajo vse lokalne skupnosti razen občine Šmartno ob Paki, dva projekta je namreč prijavila Mestna občina Vele nje.
JasnaKlepec, direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije, je povedala, da je sicer v predprijavi navedenih pet prednostnih področij: ekonomska infrastruktura (poslovne cone, inkubatorji), turistična, okolj-ska infrastruktura (vodovod, kanalizacija ...), področje socialne, ni pa tokrat med prednostnimi področji prometne infrastrukture, saj so na minulih razpisih lokalne skupnosti predviden denar za te namene že izčrpale. »V naslednjih treh letih (2010, 2011, 2012) bodo občine v regiji Saša izvajale predvsem projekte, povezane z izgradnjo poslovnih con, za ureditev turistične infrastrukture in okolj-ske projekte.« Na vprašanje, katera občina ima največji projekt in katera ima možnost pridobiti največ denarja, pa je Klepčeva odgovorila: "Predračunska vrednost vsakega prijavljenega projekta mora biti najmanj 600 tisoč evrov, pomembno je tudi, kako ima katera občina zastavljene aktivnosti. Največ denarja, ki ga lahko pridobi na razpisu službe Vlade RS, je 1,3 milijona evrov. V tem obdobju ima največji projekt Občina Gornji Grad. Slednja ima možnost pridobiti tudi največ denarja, ker v minulih dveh obdobjih ni kandidirala na nobenem razpisu."
Če bo služba objavila razpis še decembra letos, je na osnovi dosedanjih aktivnosti pričakovati, da bo razpisni rok za oddajo projektov januarja, februarja prihodnje leto. Dokumentacijo, ki sojo občine že poslale na pred-prijavo, pa bodo morale do takrat dopolniti še z gradbenim dovoljenjem.
Občine Šaleške in Zgornje Savinjske doline so v minulih šestih letih prijavile 19 projektov
(praviloma vsaka občina po dva projekta), zanje pa so pridobile 8 milijonov evrov. Veliko ali malo? »Sorazmerno malo glede na njihove potrebe. Teh imajo največ na področju izgradnje infrastrukture. Če razdelimo omenjeni znesek na eno triletno obdobje, kot to predvidevajo razpisi, potem je občina lahko pridobila za sofinanciranje projekta od 400 do 500 tisoč evrov, kar je za malo večji projekt zelo skromna pomoč.«
Jasna Klepec: "V minulih dveh razpisih za obdobje šestih let so občine Šaleške in Zgornje Savinjske doline prijavile 19 projektov in zanje prejele 8 milijonov evrov. Malo, glede na potrebe."
Kje so razlogi za to? Po mnenju Klepčeve drugih kot to, daje za ukrep na voljo toliko denarja, kot gaje, ni. Vsota za regijo je določena na osnovi prejšnjih razvojnih predvidevanj. »Celotna kvota se razdeli po statističnih regijah in manj razvite dobijo sorazmerno več denarja kot razvite. Savinjska regija in tudi nekatere naše občine - ne glede na to, da velikokrat nismo zadovoljni s pokazatelji razvoja - še vedno izkazujejo visoko stopnjo razvitosti. Zanjo so izdelana merila, pri katerih je upoštevanih 12 razvojnih kazalnikov,« je še povedala Jasna Klepec.	■
Usklajujejo smernice urejanja prostora
Z Občinskim prostorskim načrtom (OPN) bodo v Šoštanju na novo določili prostorsko rabo zemljišč, poenotili in podrobno zasnovali razvoj naselij
MilenaK rstič -P laninc
Šoštanj - Občina Šoštanj je na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju že pred časom začela pripravljati Občinski prostorski načrt (OPN), s katerim bo nadomestila in sodobneje zasnovala obstoječi prostorski načrt in štiriindvajset prostorskih izvedbenih aktov. Med njimi so nekateri stari tudi več kot dvajset let. Ob upoštevanju zakonskih določil in novih družbenih potreb bo OPN na novo določil prostorsko rabo zemljišč in poenoteno ter podrobno zasnoval razvoj naselij.
Gre za izjemno kompleksen in dolgotrajen postopek, ki vključuje upoštevanje in usklajevanje številnih zakonov in podzakonskih
aktov, dognanj različnih prostorskih analiz, strokovnih vidikov in presoj, usmeritev preko štiridesetih različnih nosilcev urejanja prostora in želja posameznikov. »Trenutno smo v fazi usklajevanja smernic nosilcev urejanja prostora. Končni cilj je najti takšno rešitev prostorskega razvoja, ki bo sprejemljiva tako za stroko, politiko, občane kot tudi za vse nosilce urejanja prostora. Teh je več deset, vsak od njih pa zastopa svoje področje,« pravi Verona Hajnrihar z Občine Šoštanj. V postopku bodo obravnavane tudi vse pobude občanov, ki so do sredine lanskega avgusta podali vlogo za začetek spremembe namembnosti zemljišč. V tem delu postopka bo določene pobude potrebno posebej ute-
Verona Hajnrihar
meljevati z mnenjem Kmetijsko svetovalne službe, nekatere pa tudi z dodatnimi strokovnimi podlagami. Vlagatelje takih pobud bodo o pripravi posebnih strokovnih podlag pravočasno pisno obvestili.
»Za celoten dokument je predpisana tudi celovita presoja vplivov na okolje, ki bo posamezne posege v prostor posebej preučila
in ugotavljala negativne posledice in končno sprejemljivost oziro ma nesprejemljivost za okolje,« dodaja. Sledila bo javna razgrnitev, v sklopu katere bo organizirana tudi javna obravnava ter naslednje faze (sprejemanje stališč do pripomb, izdelava predloga OPN, ponovno pridobivanje soglasij vseh štiridesetih resorjev in vlade ...). »Občane ponovno pozivamo, da pri spremembi namembnosti svojih zemljišč upoštevajo dolgotrajnost celotnega postopka in številne nosilce urejanja prostora, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove, Komunalno podjetje, Elektro Slovenije, Ministrstvo za gospodarstvo in številne druge, od katerih je v veliki meri odvisen končni rezultat, njihovo sodelovanje in soglasja pa so nujna za nadalj nje delo ter tudi za končni sprejem samega OPN,« pravi Hajnrihaijeva.
U
J
Mestna občina Velenje
poziva
občanke in občane, ki za potrebe vrtičkarstva uporabljajo zemljišče v lasti Mestne občine Velenje na območjih Gorica (Lipa vzhod. Goriška 53-57), Šaleška cesta (ob bencinski črpalki), Efenkova cesta in Stara vas (pod APS-om), da do konca leta 2009 izpolnijo Vlogo za evidentiranje vrtičkarjev.
Ker želimo dejavnost legalizirati bomo v letu 2010 z zakupniki zemljišč, ki so v lasti Mestne občine Velenje sklenili zakupne pogodbe. Cena zakupa za leto 2010 bo znašala do 15 evrov.
Vloga za evidentiranje vrtičkarjev je objavljena na
spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si - E-vložišče; Obrazci po uradih).
nikoli sailli]^ g|
6
F I j'1 m, L
	1
	1
Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda,
11. novembra
Boruta Pahorja je med njegovim prvim uradnim obiskom v Libiji sprejel predsednik države Moamer Gadafi. Pa to ni bilo edino, kar je Pahor ta dan počel. Domači opoziciji je ponudil možnost, da odpove referendum o arbitražnem sporazumu. V SLS, SNS in SDS so bili do njegove ponudbe zelo kritični. Pa tudi sicer niso bili preveč zadovoljni. Koaliciji so očitali, da
je obiskati Japonsko, Singapur, Kitajsko in Južno Korejo ter se s sogovorniki pogovarjal tudi o izzivih podnebnih sprememb, o severnokorejski in iranski jedrski grožnji ter o novi strategiji za Afganistan.
Petek,
13.n ovembra ^■
Sindikata in pogajalska skupina uprave Hita niso dosegli dogovora in tako so pričeli igralniški delavci v Perli in Parku stavkati.
Pa niso bili edini. Udeležba v stavki elektroindustrije je bila »glede na vse napore delodajalcev, vložene v preprečevanje stavke v tem tednu«, odlična, so dejali v SKEI-ju. Stavkalo je skoraj trideset tisoč delavcev. Zahtevali so dvig najnižjih plač na 600 evrov neto in izplačilo enkratnega dodatka.
Je izvajanje smrtne kazni prava rešitev?
je pre po zno rea gi ra la tudi na področju nagrad stečajnim upravi-te ljem.
Slišali smo, da naj bi slikar Jure Cekuta pri avstrijski banki vzel 1,5 milijona evrov posojila, porok pa naj bi mu bila Patria. A Cekuta je zatrdil, da o tem ne ve ničesar.
V	ameriški zvezni državi Virginia so usmrtili Johna Muhammada, ostrostrelskega napadalca, kije leta 2002 moril v Washingtonu in njegovi oko li ci.
V	Srbiji so uradno razglasili epidemijo nove gripe na celotnem ozemlju države, medtem ko so na Hrvaškem zabeležili tretjo smrtno žrtev.
Četrtek, 12. novembra
V	zaselku Grivče pri Ajdovščini so na gradbišču tamkajšnje lokalne ceste odkrili povojno prikrito gro bi šče.
Vlada je razrešila direktorico direktorata za zakladništvo na finančnem ministrstvu Stanislavo Zadravec Caprirolo.
Državnotožilski svet je tudi v drugem odločanju presodil, da je sin generalne državne tožilke primeren kandidat za pomočnika tožilca na ljubljanskem okrožnem tožilstvu.
Slovenijo je obiskala nekdanja ameriška državna sekretarka Made-
Stavkalo naj bi 30 tisoč delavcev.
Policija je potrdila, da je bila pisarna generalnega direkorja Slovenskih železnic Gorana Brankovi-ča opremljena z manjšimi skritimi kamerami.
Ker je Slovenija na indeksu svobode tiska in pritiskov na novinarje s 30. padla na 37. mesto, je odbor DZ za kulturo ministrstvu predlagal, naj pripravi ukrepe za izboljšanje stanja.
Socialnemu paktu za leti 2010 in 2011 se je zalomilo že v uvodu. Predstavniki sindikatov so sejo ESS zaradi, kot trdijo, neizdelanih stališč vlade protestno zapustili.
16 držav evroobmočja se je pridružilo ZDA in Japonski in izstopilo iz recesije.
Sobota, 14.n ovember
Dan je zazna mova la novi ca o smrti alpinista Tomaža Humaija. Švicarski reševalci so ga mrtvega našli v gori, s katere je sestopal. Predsednik države Danilo Türk in
Madeleine Albright je obiskala Slovenijo.
leine Albright, kije sodelovala na seminarju o zvezi Nato. Visoko gostjo je sprejel premier.
ZSSS je od vlade zahteval, naj nemudoma najde sistemsko rešitev za nepla čeva nje pri spev kov delodajalcev, ki naj bi konec septembra znašali okoli 183 milijonov evrov.
Minis tri ca Kata ri na Kre sal je pojasnila, daje vlada sprejela predlog zakona, s katerim se začenja »zadnja faza urejanja področja t. i. Izbrisanih.«
Barack Obama je prišel na svojo prvo azijsko turnejo. Namenil se
Humarjevo življenje se je končalo v gorah Himalaje.
premier Borut Pahor sta družini umrlega izrekla sožalje.
Slikar Jure Cekuta je potrdil, da je pri banki Steiermärkische Sparkasse vzel kredit, vreden štirsto tisoč evrov, a denar naj ne bi bil povezan s Patrio.
Slovenski in ruski premier, Borut Pahor in Vladimir Putin, sta podpisala sporazum o poteku plinovo-
da Južni tok, ki bo potekal tudi čez slovensko ozemlje.
Čečenske varnostne sile so v helikopterskem napadu ubile več kot 20 ekstremistov. Čečenski predsednik Kadirov je izrazil prepričanje, da je med njimi tudi vodja čečen-skih upornikov Doku Umarov.
V severnem in osrednjem delu Kitajske je zaradi posledic sneženja umrlo 40 ljudi, 158 tisoč ljudi so preselili na varno. Pod težo snega se je zrušilo devet tisoč zgradb.
Nedelja, 15.n ovembra
Izvedeli smo, da je bil minister za zdravje Borut Miklavčič v soboto znova operiran. Poseg je dobro pre stal.
Nekaj ur pred prihodom Obame na obisk v Šanghaj so se ob koncu vrha Apeca v Singapuiju ZDA in Kitajska sporekle zaradi tečajev valut. Svetovni velesili se nista mogli zediniti o vključitvi besed »tržno naravnani tečaji valut«.
V,
Zgodbe, ki jih prinaša nova gripa, nas plašijo.
Odstavljeni predsednik Hondu-rasa Manuel Zelaya je zavrnil vrnitev na predsedniški položaj kot del dogovora o končanju krize, ker da bi s tem prikrili državni udar.
Po poročanju lokalnega časnika v nemški deželi Turingiji Thürniger Allgemeine je po cepljenju proti novi gripi umrl moški.
Ponedeljek, 16.n ovembra
Stanislava Zadravec Caprirolo je odstopila z mesta predsednice nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke.
Premier Pahorje dejal, da mora Slovenija po eni strani povečati svoje investicije v tujini in tuje investi-
J
P ^ '
bile priča enostranski izjavi Hrvaške o neprejudiciranju. Spomnil je še, da tudi švedsko predsedstvo EU, kije bilo uradna priča podpisu arbitražnega sporazuma, ni bilo priča omenjeni izjavi.
V	Preventu Globalu se razmere še vedno niso uredile. Napetost je začela naraščati tudi med delavci, saj nekateri kljub zagotovilom na dan izplačila niso dobili plač.
Izrael je Palestince opozoril, naj ne poskušajo pridobiti mednarodnega priznanja za neodvisno državo.
Avstralski premier Kevin Rudd se je opravičil več tisoč ljudem, med njimi tudi britanskim priseljen cem, ki so jih v otroš tvu zlorabljali v sirotišnicah.
Ameriški predsednik Barack Obama je požugal Kitajcem in na njihovih tleh dejal, da so svoboda izražanja, verska svoboda in svoboda tiska splošne človekove pravice.
Torek,
17.n ovembra:
Vlada je po petih dneh razmisleka potrdila zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma in ga poslala v ratifikacijo v državni zbor. Sporazum je romal tudi na ustavno sodišče, saj se je vlada odločila tudi za njegovo ustavno presojo.
V	Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so obravnavali drugi resni primer okužbe z virusom nove gripe. Kot so sporočili, je stanje 44-letnega bolnika resno, »diha s pomočjo aparatov«.
Izvedeli smo, da dosedanji generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl odhaja v Luksemburg na Evropsko računsko sodišče.
Poslanci so sprejeli novelo zakona o sodiščih, ki med drugim uvaja možnost razrešitve
DPJ J i * ^
^■iWl^if
žabjor
perspektiva
V
A.Ll k/S^r-B
■
Obama je Kitajcem spregovoril o človekovih pravicah
cije doma, po drugi strani pa mora oboje čim bolj razpršiti.
Zatrdil je tudi, in slednje je mnoge še bolj zanimalo, da ima vsa potrebna zagotovila ZDA, da niso
Vlada je arbitražni sporazum potrdila.
predsednika sodišča, če to dve leti ne bi dosegalo načrtovanih rezultatov.
Glavni tožilec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Serge Brammertz pa je dejal, da ni zadovoljen s preiskavami, niti z ukrepi hrvaške vlade glede manjkajočih dokumentov, ki jih je zahtevalo tožilstvo haaškega sodišča. Dodal je, da je to spet »slaba novica« za Zagreb.
Rod Jezerski zmaj Velenje
Iskrice, ki odnese jih nebo Iskrice, ki v naših srcih so. Tam se ustavi čas ... Vse to le za nas!
(Marko Nastran)
... že 40 let ...
Taborniške iskrice bodo v polnem sijaju zažarele v soboto, 21. novembra 2009, ob 18.00 v Kulturnem domu v Velenju ob proslavi ob 40. obletnici Rodu Jezerskega zmaja iz Velenja.
Pridi in ujemi iskrico, morda se spet vname ogenj najlepših taborniških spominov...
Kjer je taborništvo doma!
Aktivizem +1: Pravice homoseksualnih parov za posvojitev/umetno oploditev
Pred dvema tednoma je v enega od mojih spletnih nabiralnikov prišlo vabilo, naj se pridružim skupini za podporo homoseksualnih parov pri posvojitvi otrok. Liberalnemu jazu je že med branjem naslova poskočila roka in skoraj oddala glas. Nekaj jo je ustavilo. Najprej sem se ustrašila, da je to moj drugi jaz, antipol, ki se umika pred razlikami, beži pred drugačnim, tistim, česar ne razume. Ali drugače rečeno: da sem že toliko stara, da konservativen odnos do sveta začenja prekrivati tisto, v kar sem verjela skoraj tri desetletja. Huh?
Brala sem dalje... Besedilo govori o polemikah o tem, ali so homoseksualni pari primerni starši. Seveda so! - je bila naslednja misel. In oddahnila sem si. Nisem postala prestrašena konservativka. Vsaj ne še. Ampak inciativi se kljub temu nisem mogla pridružiti in nisem podprla homoseksualnih parov, ki si želijo posvojiti otroka. Namreč: njihova zahteva ni liberalna oziroma je preozka, omejena samo na eno podvrsto drugačnosti.
Kar me je zmotilo pri pobudi za podporo, je to, da homoseksualni pari na ta način sicer širijo razumevanje družine, ampak hkrati druge, na primer enostarševske družine, potiskajo ob stran. Govorijo o homoseksualcih, ženskih in moških parih, ki jim je treba omogočiti, da živijo življenje enake kakovosti, kot ga živijo heteroseksu-alni pari. In zato morajo biti upravičeni tudi do posvojitve ali umetne oploditve.
Homoseksualcem vsekakor pripadajo enake pravice, kot jih imajo heteroseksualci. Kaj pa enostarševske družine oziroma vsi samski, ki bi želeli postati matere in očetje? Ker iz določenega razloga ne živijo v paru - nočejo ali ne(z)morejo - prav tako nimajo možnosti imeti otrok. In kaj če si drznem vprašati še več, razmišljati o tri- ali štiristarševskih družinah ? Zagotovo je tudi več odraslih, morda dva gospoda in ena gospa, pod eno streho odlična roditeljska celica? Konec koncev smo v srednjeevropskem prostoru še pred nekaj desetletji večino živeli v razširjenih družinah, z dedki, babicami, tetami, medtem ko so trenutno najpogostejše ožje, osnovne družinske celice staršev in otrok.
K mislim o pravicah homoseksualcev sem se vrnila zadnjo soboto, ko me je z druge strani avstrijskega dnevnika Der Standard nagovoril članek o zahtevah homoseksualcev po več pravicah. Avstrija je namreč ena od osmih držav EU, ki v svoji zakonodaji še ne omenja homoseksualcev (ostalih sedem: Irska, Slovaška, Romunija, Bolgarija Italija, Grčija in Malta). Od tega torka dalje glasnim konservativno-katoliškim nasprotovanjem navkljub v vladi razpravljajo o zakonu, s katerim bi avstrijski geji in lezbijke dobili pravice za registracijo partnerske zveze, vendar ne za poroko ... (Der Standard, 14./15. november 2009, stran 2)
Zapisana družbena pravila, torej zakonodaja, so odraz običajev in vrednot iz časa, ko so besedila nastala. Prav zato špekuliram, da t. i. "aktivizem +1" oziroma zahteve v slogu "pomen družine razširite za mojo situacijo" lahko ovirajo boj za enake pravice tistih, ki še niso dovolj jasno povedali, da obstajajo, in vzkliknili, da si prav tako želijo živeti v družini z otrokom. Prej ali slej bo homoseksualnost absolutno sprejeta kot nekaj običajnega in bodo homoseksualni pari imeli take pravice, nato samski, nato ... Škoda je, da tak (popolnoma dober in zaželjen) aktivizem k običajnemu in družbeno sprejemljivemu vedno doda samo "plus ena". Družbena zavest, kolektivno, je v svojem bistvu (še) zelo konservativna. Navajeni smo svojega okolja in le počasi ter po veliko boja smo pripravljeni vanj - eno po eno - spuščati nove spremenljivke. Kako lažje bi bilo našim zanamcem, če bi znali gledati družbeno dolgoročno in že v tem trenutku razumeti, kako se spreminjajo pomeni. Ce razložim to na ideji družine: danes je vzorčna družina dveh heterospolnih staršev z N otroki, jutri bo to družina dveh staršev, hetero- ali homoseksualnih, kaj pa pojutrišnjem? Takrat bo spet nekdo moral biti bitko in se svetu dokazovati, da zasluži enake pravice, kljub temu da je drugačen. Težko, kaj?
P. S.: No, sedaj pa grem kljub vsemu pritisniti na miško in izkazati svojo podporo.
■ Katja Ošljak
SMUČARSKI KLUB VELENJE
organizira tradicionalni
H =PJ =lúl f>J Avl ■
SMUČARSKE OPREME
v Rdeči dvorani v dneh 27.11.2009, od 12. do 20. ure in 28. ter 29.11. 2009, od 9. do 20.ure.
GOSPODARSTVO
7
Ob izteku leta lahko kar zadovoljni
V družbi Veplas Velenje kljub krizi pozitiven rezultat - Tik pred koncem naložba za proizvodnjo izdelkov za letalsko industrij o - Vstop dveh novih strateških razvojnih partnerj ev
TatjanaP odgoršek
Tako kot v večini slovenskega gospodarstva tudi v družbi Veplas Velenje označujejo leto 2009 kot težko leto. Posledice gospodarske krize, ki so se pokazale v blizu 35-odstotnem zmanjšanju naročil (različno po programih), sta ji pomagala omiliti dva njihova največja kupca, zalegli pa so tudi sprejeti ukrepi. Direktor družbe Franc Vedenik je povedal, da so težave z likvidnostjo reševali s pomočjo hišne banke -Poštne banke Slovenije. »Ob izteku leta smo lahko vsemu navkljub kar zadovoljni. Poslovno bomo leto sklenili pozitivno, lani z izgubo.« To jim bo, meni Vedenik, dvignilo ugled in seveda izboljšalo možnosti dogovarjanja z bankami o nadaljnjem spremljanju njihovega poslovanja.
Čeprav je naročil v novembru in decembru manj (Vedenik ocenjuje, da bolj zaradi tega, ker se vsi branijo zalog, kot zaradi krize), pa sta bila september in oktober glede posla precej izdatna, zato so na novo zaposlili 15 ljudi. Razveseljivo je tudi, da so skoraj pri koncu naložbe za proizvodnjo izdelkov za letalsko industrijo. »Pri Poštni banki Slovenije smo s poroštvom države najeli kredit, ki nam bo omogočil obnovo objekta v Prelogah, kamor bomo preselili enega od programov, na obstoječi lokaciji v Velenju pa uredili proizvodnjo za našega »letalskega partnerja Augusto Westland. S tem bomo uresničili vse temeljne projekte, ki smo si jih zastavili pred nekaj leti. Za prihodnost Veplasa se ne bojim več, saj bosta z omenjeno naložbo, katere začetek načrtujemo januarja prihodnje leto - vsaj tako kaže - vstopila v Veplas vsaj dva nova partnerja z novimi programi oziroma projekti.« Po besedah Vedenika naj bi program za letalsko industrijo postal eden od
nosilnih programov čez približno dve leti, velik adut za optimistično prihodnost pa prinaša certifikat ISO 9001 za letalsko proizvodnjo, ki jim bo na široko odprl vrata še za druge partnerje »Pogovarjamo se z Airbasom, Patrio in še kom.«
bilo prihodnji mesec znano, ali bo drugi strateški partner švicarska firma Alkan, ki zlasti veliko posluje s Siemensom v železniškem transportu. »Na razpisu ministrstva za gospodarstvo smo pridobili razvojna sredstva za program podpornih stebrov v gradbeništvu. Računamo, da bo stekel v prvi polovici prihodnjega leta in bo izdatno nadomestil izpad prodaje jamborov za jadralno desko. Prihodnje leto bo za Veplas leto novosti, ki bodo pokazale svojo pravo vrednost najverjetneje v letu 2011.«
Z naložbo v proizvodnjo za letalsko industrijo v družbi zaključujejo naložbeni ciklus. Za posodobitev proizvodnje so v treh, štirih letih namenili več kot 8 milijonov evrov, kar je toliko, kot znaša realizacija na leto. Vlaganja so bila rizična, vendar nujna za sprejeto usmeritev v razvoj high -tech kompozitov. Danes smo v tem v bistveno boljšem položaju od konkurence,« je dejal Franc Vedenik in dodal, da bodo naslednja leta zaznamovala skrb za donosne posle in predvsem visoko izobražene kadre.
FrancV edenik:" Smo medt istimi, ki smo krizo zaznali kot priložnost in se precejn aučili."
V ospredju posli in kadri
Po načrtih za prihodnje leto naj bi realizacijo dvignili za približno 25 odstotkov. Odprtih imajo sicer še nekaj stvari, vendar aktivnosti kažejo na končni uspeh. Poleg vstopnice v sistem italijanskega poslovnega partnerja naj bi
Veplas je Patrii, s katero ima sklenjeno direktno pogodbo, prejšnji mesec dobavil še zadnje naročene dele za osemkolesnike. »Ta posel v tem trenutku stoji. Računamo, da bo znova stekel februarja, marca prihodnje leto. Z omenjeno finsko družbo in Gore-njevim Indopom se namreč pogovarjamo o novih poslih pri proizvodnji osemkoles-nikov. Računamo še na druge projekte s Patrio, ki nas vabi na pogovore tudi v zvezi s proizvodnjo za letalsko industrijo.«
Novi predsednik sveta zavoda Eržen
Slovenj Gradec - Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je konec preteklega tedna dobila novi svet javnega zavoda, ki šteje devet članov, kar je dva manj od prejšnje sestave. Po enega manj imata ustanovitelj in zaposleni. Na konstitutivni seji so za predsednika izvolili državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Ivana Eržena, podpredsednica je zdravnica, internistka Cirila Slemenik Pušnik (predlagali so jo zaposlenih, bila pa je članica sveta že v prejšnjem mandatu). Poleg Eržena je ustanovitelj (ministrstvo za zdravje) v svet zavoda imenoval še državnega svetnika Marijana Klemenca, direktorico pri koncernu Grammer Suzano Filipančič, v svetu pa sta še vodja slovenjegraške civilne iniciative Viktor Vaupot in ekonomistka Evgenija Cesar. Svoja člana v svetu javnega zavoda regijske bolnišnice imata tudi Mestna občina Slovenj Gradec in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predstavnik prve je podžupan Jurij Šumečnik (nadomestil je župana Matjaža Zanoškarja), direktorja Območne enote zdravstvene zavarovalnice Ravne na Koroškem Adija Ciglerja pa je zamenjal Darko Iglar.
Mandat so zaključili dosedanji predsednik sveta Mirko Vošner, Jože Arzenšek, Aleksander Kotnik, Tomaž Rožen, Samira Ališič Kovač in Zvonka Marhat ter Simona Svetina.
Ob tej priložnosti je direktor slovenjegraške bolnišnice Janez Lavre člane sveta med drugim seznanil, da je v teku razpis za izvajalca gradbenih in obrtnih del za načrtovano dograditev bolniških stavb. "Odpiranje ponudb bo 3. decembra letos na ministrstvu za zdravstvo," je dejal Lavre.
Na eni prihodnjih sej sveta naj bi člani obravnavali naložbe.
■ tp
Letošnja zadnja večja krvodajalska akcija
Velenje - Območno združenje RK Velenje bo od torka, 24. do petka, 27. novembra organiziralo letošnjo zadnjo večjo krvodajalsko akcijo. Pripravilo jo bo v prostorih restavracije Pod Jakcem v Velenju za potrebe Zavoda RS za transfuzijsko medicino iz Ljubljane.
V torek, sredo in v petek bodo vpisovali krvodajalce od 7. do 14. ure, v četrtek, 26. novembra, pa od 7. do 15. ure.
Na lanski tovrstni akciji je darovalo kri več kot 1100 krvodajalcev iz Šaleške doline. Organizator vabi, da se tudi letos odzovejo klicu v stiski v čim večjem številu.
■ tp
Bogat november v Citycentru!
Od 19. do 22. novembra
BOŽIČNA FOTO AKCIJA - HEIDI Kinderfoto
Različni portreti vašega otroka so lahko lepo darilo!
Med 10. in 18. uro!
21. november, med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro.
PLESNE DELAVNICE teatra IGEN in skupine Studia za ples Celje
26. november 2009, ob 18. uri
PRIŽIG PRAZNIČNIH LUČI KONCERT »TRIBUTE TO MICHAEL JACKSON«
Od 26. novembra do 31. decembra
BOŽIČNO - NOVOLETNI SEJEM
Vsako nedeljo med 11. in 12. uro
PRAVLJIČNE URE V OTROŠKEM PARKU DŽUNGLA
22. novembra: Alan Milne - MEDVED PU 29. novembra: Larousse - PRINCESKA NA ZRNU GRAHA
November, december ZBIRAJMO ZAMAŠKE ZA ANŽETA
akcija se zaključi s koncem leta 2009.
Vse najboljše!
www.city-center.si
tus SUPERMARKET Šoštanj
Cesta Lole Ribarja 6,3325 Šoštanj
Za vas smo pripravili izjemno otvoritveno akcijo in celodnevno dogajanje:
•	ob 10.55 uri pihalni orkester Zarja Šoštanj
•	med 11.30 in 13.00 uro pogostitev z golažem
ob zvokih Roberta Goličnika
Dežela zdravja
•	ob 16.00 uri MAMBO KING5
•	nagradne igre
•	degustacije različnih dobaviteljev
•	animacije balonarja-čarodeja Joleta Coleta
Mesnica
Ribarnica
Tehnika, tekstil
N * ^ .*
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 do 20.00 ure, sobote od 8.00 do 17.00 ure, nedelje in prazniki od 8.00 do 12.00 ure.
8
KULTURA
J'TVilN 19. novembra 2009
Kvintet Ariart na velikem odru glasbene šole
Drugi koncert 5. sezone glasbene Klasike v Velenju - Decembra APZ Toneta Tomšiča
Drugi koncert nove glasbene sezone Festivala Velenje pod umetniško taktirko S. L. Šuklarja je bil tokrat (17. nov.) v Velenju, na velikem odru Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, namenjen zgolj glasbi za (koncertna) pihala, pihalnemu kvintetu. Od l. 1996 delujoči ansambel Ariart je doslej zamenjal kar nekaj (ustanovnih) članov in tako smo tokrat v Velenju slišali in videli še eno (morda zadnjo?) varianto te zasedbe: Matej Zupan (flavta), Jonathan Mauch (oboa), Jože Kotar (klarinet), Andrej Žust (rog) in Milan Nikolic (fagot). Odličen ansambel z odličnim sporedom (deloma tudi novim) je tokrat ponovno zavzel celoten velenjski prostor in ne le oder. Kako tudi ne, saj gre tudi v tej zasedbi za odlične muzike, ki so že doslej izvedle številne koncerte doma in na tujem, posneli kar tri (samostojne) cedejke, sodelovali so še pri drugih, poleg koncerti-ranja (solistično, v orkestrih, ansamblih in kvintetu) pa se ukvarjajo še s pedagoškim delom. Poleg številnih avreol so prejeli tudi najvišjo Betet-tovo nagrado stanovskega Društva glasbenih umetnikov Slovenije (2007) in ker sem bil takrat tudi sam predsednik komisije in s tem tudi avtor utemeljitve, ki je njihovemu upravnemu odboru predlagala Pihalni kvintet Ariart, lahko ponovim vsaj del takratne dikcije: »(...) Umetniki so
vodilni pihalci dveh simfoničnih orkestrov -SF in Simfonikov RTV Slovenija - poleg tega pa so aktivni tudi na pedagoškem področju. Odlikujejo se kot solisti vsak zase, hkrati pa je njihova komorna glasbena popolnost primerljiva z ansambli na svetovni ravni«. Del vsega tega smo v izvirnih in prirejenih delih skladateljev F. J. Haydna, N. Rote, C. Debussyja v prir. G. Daviesa, U. Kreka, E. Carterja in A. Grgina slišali v Velenju.
Uvodni Haydnov Divertimento v B-duru, Hob. II:46 je bil še vedno v soju letošnje 200-letnice smrti tega zanimivega in še vedno aktualnega začetnika dunajske glasbene klasike. Zahtevno in prozorno glasbeno tkivo je v vseh štirih stavkih (z najbolj značilnim koralom sv. Antona v drugem, počasnem stavku) zazvenelo takoj na začetku polnozvočno, intonančno brezhibno in muzikantsko radoživo. Po vseh teh generacijah in po zdaj že kar 13. letih igranja omenjenega ansambla ugotavljam, da postaja vedno bolj homogeno in s tem komornoglasbeno telo v pravem pomenu besede. Zvok ansambla, njihovo fraziranje, začetki in konci in še kaj ne zvenijo čisto nič solistično, povečuje pa se tudi njihova intenzivna »piano« linija. Rog kot najbolj občutljivi, hkrati pa tudi dinamično najmočnejši inštrument, ostaja temu primerno v ozadju. Umetniki očitno delajo največ na pol-nozvočnosti ansambla in na fraziranju ter nenazadnje tudi na slogovnem branju glasbe. To je prišlo v ospredje že pri naslednjem delu italijanskega modernista Nina Rote, v Piccola offer-ta musicale/Mali glasbeni ponudbi. Glasbe tega velenjskega večera pa je bila zagotovo priredba Gordona Daviesa Debussyjeve Petite suite/Male
suite, ki je najprej (1889) nastala za klavir štiriročno, bila potrem orkestrirana, zdaj pa smo jo slišali še za pet orkestrskih pihal. V tej inštrumentaciji je zanimiva igra parov, ki se v vseh štirih stavkih giblje v nenavadnih kombinacijah; še posebej so poudarjene soigre klarineta z rogom, pa tudi drugi pari dajejo tej glasbi izjemne impresionistične sinonime. Naša glasba je bila zastopana z edinstvenim Krekovim delom Episodi concertanti iz leta 1971 in spet z izjemnim solom (francoskega) roga na samem začetku. Sicer pa modernistično, včasih že tudi kar konstruktivistično delo kakor tudi naslednji ameriški Pihalni kvintet Elliota Carterja nista zapustila globljega vtisa. Zato pa je bilo potem pravo odkritje delo Anteja Grgina (roj. 1945 v Splitu, sicer pa vseskozi delujoči klarinetist, pedagog-redni univ. prof. na beograjski Fakulteti glasbene umetnosti) z naslovom Hameum (starorimsko ime za srbsko mesto Prokuplje). V tem tri-delnem delu, izjemno folklorno obarvani glasbi pa smo spet slišali pravi kaskade vseh petih članov Pihalnega kvintet Ariart. To je bila res prava parada zlasti poudarjenih vlog klarinetista Kotarja in flavtista Zupana.
S tem koncertom pa smo že pred naslednjim velenjskim, ko bo na istem odru 15. decembra nastopil ugledni ljubljanski univerzitetni Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča pod taktirko novega umetniškega vodje in zborovodje Sebastijana Vrhovnika, ki je komaj prevzel krmilo tega uglednega slovenskega vokalnega ansambla.
■ Dr. Franc Križnar
To je bil večer prijateljstva
Pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Svoboda z zborovodkinjo Anko s slavnostnim koncertom v dvorani osnovne šole proslavili 40-letnico delovanja
Najstarejši jubilanti
KOLONA
Zarotologija
V zadnjem času smo spet priča odkrivanju velikih svetovnih zarot, v katerih bi lahko po trditvah svetovno priznanih zarotologov naš planet Zemlja ostal kar brez petine svojih prebivalcev. Ne, tu ne moremo govoriti o kakšnem znanstvenofantastičnem zapletu ali razpletu, temveč o (menda) »sveti resnici«in veliki novi svetovni zaroti, ki so jo skovali neki posamezniki, ki se zbirajo v nekih skritih tajnih ložah in prostozidarskih združenjih. Najbolj vplivni posamezniki sveta hočejo (menda) iztrebiti vsaj petino Evrope, in to menda zato, da bodo lažje prišli do težko pridelanih dobičkov v času velike svetovne gospodarske krize. Seveda zarotniki pozabijo, da če bodo izrebili toliko »folka«, ne bo nihče delal za njih in tudi svojih velikih dobičkov ne bodo mogli nikjer zapraviti... Zarotologi nas opozarjajo na skrajno previdnost pri naših vsakodnevnih akcijah in preventivnih zdravstvenih dejanjih. Nihče nam ne more preprečiti, v kaj naj verjamemo, gre za stvar duha in našega t. i. verovanja, do katerega smo tudi zakonsko upravičeni. Svoboda govora in izbire veroizpovedi omogoča verjetje v še tako nemogoče stvari, kot je bil veliki mit o sesutju sveta ob prihodu leta 2000. Razni armagedoni in miti o strašljivih scenarijih negotove prihodnosti spremljajo človeško civilizacijo že verjetno od njenega začetka dalje. Iz primarnega strahu se razvijajo miti in pošasti, ki strašijo med negotovimi mislimi o prihodnosti, o tem, kaj nam bo prinesel jutri. Ker prihodnosti pač ne moremo direktno kontrolirati in dostikrat jasno predvideti posledic določenih dejanj v družbi, se zatekamo k vsem mogočim strategijam, od lokalnih vedeževalk do matematičnega računanja verjetnosti. Osnova pa je vedno strah pred novim in pred dejstvom, kako se bomo v neki novi situaciji znašli. Cas negotovosti in vsesplošnega nezaupanja v družben sistem je pravi čas za vse čudake in ljudi z bujno fantazijo, da v informacijski eter spuščajo svoje teorije in razmišljanja. To, kam le-te padejo, je dostikrat odvisno od splošnega stanja duha v družbi. Paranoidno naravnano družbeno stanje je verjetno lahko dobra kontrola, saj ljudje živijo v strahu pred vsem, kjer je vse med sabo povezano in prepleteno, kjer bi se vse naj dogajalo v zaporedju točno določenih naključij, ki jih seveda brez milosti opazuje neka nevidna avtoriteta ali Veliki brat, skrivnostna združenja ali pa celo Nezemljani. Dostikrat me žalosti, da v taka stanja verjetja padajo posamezniki, ki v naši družbi zasedajo vplivna mesta in njihova dejanska avtoriteta vpliva na ostale posameznike. Cas panike ni čas zdravega razuma in panika nas ohromi jasnega razmišljanja. Negotova družba je zato pripravljena sprejemati razno razne izmišljotine v upanju razlage nekih stanj in seveda v sigurnost določenih odločitev posameznikov. Za vsakim vogalom se skriva majhen tajkunčič, ki nam bo pobral še tisto premoženja, kar ga imamo, kapitalisti so postali turbo kapitalisti, elitizem se zajeda prav v vsako poro družbenega sistema, zato verjetno res ni čudno, da je množica zato dovzetna za opozorila o svetovnem genocidu in za sejanje vsesplošne paranoje med ljudmi. Mene malo to zabava in včasih, ko surfam po internetu, pogosto naletim na kašen blog, v katerem so zajeta vsesplošna opozorila in bolna namigovanja. Važno pa je, v kaj verjamemo. V kaj bomo verjeli, če sploh bomo, je odvisno od strahu, ki nas prežema, in od tega, koliko širine ima naš intelekt, da si lahko razloži določene informacije. Cim ožji je, tembolj bomo »zabluzili« v neskončnem krogu raziskovanj raznih zarot. Količina preučevalcev zarot se je tako povečala (če mi ne verjamete, malo posurfajte po netu), da bi lahko uvedli kakšen nov termin ali celo »poklic«: zaro-tologija in profesionalni zarotolog. Zunaj pa je tako lepo vreme. Krasen jesenski dan. Zarotologom ne bi škodilo, če bi šli namesto surfanja po internetu na kakšen sprehod.
■ Nataša Tajnik Stupar
Šoštanj, 14. novembra - Pevke in pevci MePZ SVOBODA z zboro-vodkinjo Anko smo v soboto, 14. 11., s slavnostnim koncertom v dvorani OŠ Šoštanj proslavili 40- letnico delovanja. Za nami je štirideset plodnih let, v katerih smo z lepo pesmijo navduševali poslušalce v Šoštanju, po Sloveniji in na gostovanjih v tujini. V zadnjih desetih letih so bili prav gotovo najbolj odmevni novoletni koncerti, letos pa zmaga v tekmovanju Med dvema zboroma v oddaji Spet doma.
Visoki jubilej smo želeli praznovati s prijatelji, ki so nas vsa leta spremljali, se veselili z nami in nas
vzpodbujali. Povabili smo bivše pevce, zborovodje, predsednike zbora, sponzorje in seveda vse tiste, ki so glasovali za nas, ko smo nastopali na TV. Prišlo jih je veliko, dvorana je bila polna do zadnjega kotička in občutek, da imaš toliko prijateljev, je čudovit. Da ti moč, da še bolj kot sicer zapoješ s srcem in publika nas je ves večer nagrajevala z dolgimi aplavzi. Program je povezoval Mario Galunič, s katerim smo se spoprijateljili med nastopi v njegovi oddaji, odlično razpoloženje pa so prispevali tudi naši gostje Irena Vrčkovnik, ansambel Spev in plesna skupina Plesni val.
Podeljene so bile Galusove značke in sedmim pevcem jubilejne značke za več kot 30-letno zvestobo zboru.
Po koncertu smo se družili še pozno v noč, sprejemali čestitke, obujali spomine in nazdravljali svojim seda njim in prete klim uspehom. Navdušenje poslušalcev, ki jim je naša pesem polepšala večer, je nagra da za naš trud in obe nem izziv za nadaljnja ustvarjalna leta. Verjamemo, da jih bo še veliko.
■ ZvonkaS evšek, foto: Tekauc
Njegova muza je ženska
VGal eriji ArsIn so prvičp ripravili večerp oezije. Ker je bil odziv dober, verjetno ni bil zadnji.
Velenje, 12. november - V Galeriji ArsIn so v četrtek prvič pripravili večer poezije. Gostili so pesnika Fahrudina Nikšica, ki živi in dela na otoku Molat. V Velenju je predstavil svojo 33. knjigo »Iduči susret / Tebi naproti«, ki je izšla ob pesnikovi 80-letnici. Dvojezično knjižico je predstavil avtor sam, pomagala pa mu je tudi Ksenija Kresnik Conič. Nikšič je bil zanimiv gost, ki je navdušil občinstvo. Je sodelavec Društva hrvaških književnikov, sekcije Zadar, in član društva pisateljev Bosne in Hercegovine. Njegove pesmi so prevedene v češči-no, francoščino, makedonščino, nemščino, poljščino, romščino, ruščino in slovenščino. Njegova muza je ženska. Zanj je pravljična vila, kije hkrati neresnična in resnična, povezana s spomini na realna doživetja, obenem pa se vse bolj spreminja v vizijo. Srečati jo mu pomeni ustvariti pesem...
■ bš
107,8 MHz
9
t£\DÜJ@Ka IDO
Ni nova, je pa vsekakor zanimiva
V prilogi, s katero smo obogatili tokratno številko tednika Naš čas, namenjamo posebno pozornost zdravju. »Priloga ni nova, je pa vsekakor zanimiva«, je ob tem naglasila vodja naše EPP službe Nina Jug.
Svojo trditev je podkrepila z nekaterimi podatki, temami, aktualnimi za tale in tudi druge letne čase. »Prehladnih obolenj je veliko, cepljenje proti sezonski in novi gripi sestavni del pogovorov našega vsakdana. V prilogi smo združili informacije v smislu: boljša preventiva kot kurativa.«
Na straneh Zdravja bodo tisti, ki bodo prilogo prelistali bolj pozorno, našli kar nekaj nasvetov,
kako lahko poskrbi vsak med nami za imunski sistem, kaj sodi k zdravi prehrani, kateri ukrepi so najboljši za sprostitev telesa in duha. Predstavljajo se tudi nekatere specialistične ambulante, lekarna, centri, v katerih boste našli tisto, kar vam bo pomagalo pri skrbi za zdravje ali pri odpravljanju nekaterih zdravstvenih težav.
Predstavljamo še nov dom za varstvo odraslih Zimzelen v Topolšici. Kaj ima skupnega z zdravjem? Najbolje, če sami poiščete odgovor v prispevku. Vsem prijetno branje!
■ tp
Mesnica v Starem Velenju
... na kratko...
Slovensko meso Pečenice, krvavice
:: Domače prekajeno meso :: Vse za koline
TINKARA KOVAČ
Njen album največjih uspešnic The Best Of je že na prodajnih policah. Na njem je enaindvajset skladb iz njene bogate trinajstletne kariere. Dve skladbi sta novi, in sicer Če je to vse ter Ljubezen je padla z neba, ki je tudi trenutno aktualna uspešnica.
TABU
42 je naslov novega albuma skupine Tabu, ki prihaja med njihove oboževalce v teh dneh. Izid albuma spremlja tudi napovedni prvi singl, ki ima prav tako kot album nenavaden naslov, 42.
FOXY TEENS
Dobro leto od izida albuma Gremo fant je naj stniš ka sku pi na Foxy Teens predstavlja še zadnji sin gl s te plo šče, pesem z naslovom Modre oči. Sicer pa že potekajo priprave za novi album, ki bo izšel predvidoma v začetku pomla di.
ATOMIK HARMONIK
Slovenski prvaki turbofolka predstav lja jo novo sklad bo z naslo -vom Pivo mi dej. Avtor pivske him ne, ki je sicer priš la v času martinovanja in čaščenja vina, je Dare Kaurič (Kingston).
DJ UMEK
DJ Umek, oče slovenske elektronske glasbe, je bil na vsakoletni lestvici Top 100 revije DJ Mag izbran za tret je ga naj bolj še ga didžeja tehna na svetu. Pred njega sta se uvrstila le Carl Cox in Richie Hawtin. Na skupni lestvici mojstrov elektronske glasbe je sicer uvrščen na 39. mesto.
Tel: 5875 630 - delovni čas: vse dni v tednu
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	NINA PUŠLAR-Slečeno srce
2.	DAVID GUETTA feat. ESTELLE - One Love
3.	MARK MEDLOCK - Baby Blue
Nina Pušlar, nekdanja zmagovalka Bitke talentov, je v oktobru predstavila novo skladbo Slečeno srce, s katero je napovedala izid novega albuma. Avtor skladbe je Martin Štibernik, besedilo zanjo pa je napisala Barbara Pešut. Drugi album simpatične Dolenjke prihaja po prven cu s pre pro stim ime nom Nina Pušlar, ki je izšel leta 2006, in prinesel kar nekaj uspešnic (Ni ona, Objemi me zdaj, Štirje letni časi ...)
G l a s b e v	ie novičke
Negotovon adaljevanje	Eros sš tevilnoe kipo in
Aerosmithov	modernot ehniko
Prihodnost legendarne skupine Aerosmith je negotova. Pred časom so se namreč pojavile govorice, da želi pevec Steven Tyler zapustiti skupino, ker naj bi se posvetil drugim projektom. Tyler je govori ce sicer zani kal, a kitarist Joe Perry pravi, da prihodnost skupine ostaja nejasna. Izjavil je celo, da skupina išče novega pevca, potem pa se je Tyler nepri čakovano pridružil zasedbi na koncertu v New Yorku. Kljub temu Perry še vedno misli, da si Tyler kljub vsemu želi nekaj odmora, ne glede na to, da sta glasbenika nedavno skupaj nastopila v New Yorku.
Chateau z IrenoV rčkovnik
Velenjska skupina Chateau je v sodelovanju s pevko Ireno Vrčkovnik posnela novo skladbo z naslovom Simpatija stara. Avtor skladbe je Zvone Hra-njec, besedilo pa je napisal Igor Pirkovič. Sicer je
Danes bo v ljubljanski dvorani Tivoli nastopil italijanski zvezdnik Eros Ramazzotti. V okviru turneje, ki se je pričela 21. oktobra v italijanskem Riminiju, bo slovenskemu občinstvu predstavil aktualni album Ali e radici. V Ljubljano je Erosova ekipa pripeljala potrebno opremo na kar 12 vlačilcih, 90-člansko moštvo pa
pesem Simpatija stara že tretji singel skupine Chateau, odkar so se v stari zasedbi vrnili na glasbeno sceno. Pred časom so namreč predstavili skladbi Vse kar ljubim in Zaradi tebe, za obe pesmi so posneli tudi vide ospota.
Dan 202
Po štirih studijskih albumih je skupina Dan D dočakala svojo prvo koncertno izdajo. V ponedeljek, 16. novembra, je izšel album z naslovom Dan 202, ki predstavlja svojevrsten zaključek istoimenskega dogodka v ljubljanskih Križankah. Posnetek odmevnega dvodnevnega koncerta skupine Dan D in Simfonič-
je pripotovalo s štirimi velikimi avtobusi. Koncert v Ljubljani z lokalno ekipo tako pripravlja kar okoli 200 ljudi. Samo za pomoč okoli odra potrebujejo 70 domačih sodelavcev, za svoje potrebe pa morajo imeti 25 varnostnikov. Ekipo sestavljajo vrhunski strokovnjaki iz Kanade, ZDA in Anglije. Z njimi bo kreativna skupina strokovnjakov, specializirana za vizualne efekte, kije nedavno sodelovala z Justinom Tim-berlakeom, Linkin Park, The Killers, Cher in drugimi. Na turneji uporabljajo najnovejšo tehnologijo, novi Hi Resolution Led display (100 kvadratnih metrov), multivision sklop šestih projektorjev z močjo po 20.000 W, različne Led displaye (80 kvadratnih metrov) in drugo.
Makedonski etno v Maxu
V velenjskem klubu Max bo 27. novembra ob 22. uri nastopila zanimiva makedonska etno zasedba Etno Maleš. Skupina, ki jo vodi romski glasbenik Miljaim Destanovski, ohranja bogato družinsko glasbeno tradicijo že več kot dvesto let. Še starejša pa je tradicija igranja na zurle in tapane, ki sega kar osem stoletij nazaj. Tapan je tradicionalni makedonski boben, zur-
5>

:uSLJL
nega orkestra RTV Slovenija je izšel v posebnem CD/DVD kompletu. Na cedeju je skoraj 80 minut glasbe, dvd pa vsebuje video posnetek celotnega koncerta ter poseben dodatek s posnetki skladb Jutranja, Google me in Love song, ki si jih bo mogoče ogledati iz treh različnih zornih kotov.
la pa je pihalo, značilno za nekatere predele Balkana pa tudi širše, saj različice tega inštrumenta segajo vse do Indije. Skupina je v današnji zasedbi sodelovala na številnih festivalih in tekmovanjih v Turčiji, Bolgariji, Grčiji, Nizozemski, Švici in Makedoniji ter osvojila številne nagrade. Njihovi nastopi so nabiti z energijo in s čvrstimi ritmi, ki občinstva nikakor ne puščajo ravnodušnega.
LESTVICA DOMAČE GLASBE ■ ■
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans. Lipovšek - Ne zaradi druge
2.	Ans. Minutka - Za dobre stare čase
3.	Ans. Šestica - Mlado Velenje
4.	Ans. Čar - Polna luna
5.	Ans. Harmonija - Lunca je navihanka
6.	Ans. Jurčki - Zadnja noč
7.	Marjan Zgonc - Prelepa Gorenjska
8.	Zreška Pomlad - Odšli ste
9.	Skupina Bum - V osrčju Šaleške doline
10.	Gorenjski kvintet -V veseli družbi
več na: www.radiovelenje.com
J§
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
Vabljeni na skupščino
Za nami je vikend, ki smo ga namenili predvsem počitku, učenju, oziroma ga je vsak izkoristil po svoje. Le v soboto smo si na velikem platnu v Mladinskem cen tru sku paj ogle da li pre nos nogometne tekme Rusija : Slovenija. Kljub porazu smo našli razloge za veselje in dobro voljo ter preživeli še en večer v dobri družbi. Sicer pa se je ekipa ŠŠK-ja pripravljala na red no let no skup šči no, ki bo v soboto, 21. 11., ob 18.00 v Mladinskem centru Velenje. Poleg predstavit-
ve letnih poročil bomo izvolili tudi novo vodstvo. Več o razpisu kandidacijskega postopa in dnevnem redu lahko preberete na naši spletni strani na www.ssk-klub.si
Vabi mo vas, da se nam pri dru ži te na skupščini, na kateri bomo preleteli leto odličnih koncertov in zabav, različnih potopisov, potovanj, ki smo jih organizirali, in novega leta na Golteh, ki je organizirano tudi letos. Pa vse do raznih turnirjev, športnih iger, predstav, razstav, predavanj in udejstvovanj na vseh področjih, ki ste jih soustvarjali člani kluba. Letošnja participacija je zavidljiva, saj je sodelovalo pri delu kar 40 študentov, ob pomoči z okrepljeno dijaško sekcijo z zanimivimi projekti. Vabimo vas torej v še eno fantastično leto, ki ga lahko preživite z nami. Za tiste, ki še niste postali člani našega kluba, ki skrbi, da je vaše študentsko ali dijaško življenje bolj razgibano, se nam lahko pridružite in imate tako tudi vse ugodnosti. Včlanite se lahko na
uradnih urah v petek med 18.00 in 19.00 ter v soboto med 16.30 in 17.30, tako da prinesete potrdilo o šolanju in svojo sliko, če še nimate ŠŠK izkaznice. Potrdila lahko prinesete prav tako na vse dogodke, ki jih organiziramo. Pričeli pa smo že pobirati prijave za najbolj nor, odštekan, nepozaben in seveda tradicionalen ŠŠK žur, silvestrovanje na Golteh. Tudi letos smo vam pripravili tridnevni program, ki bo potekal od 30. 12. 2009 do 2. 1. 2010. Cena tridnevnega paketa, ki vas bo namestila v Hotelu Golte, znaša za člane 119 evr, za nečlane pa 159 evr. V ceno je vštet tridnevni polpenzion, trije nepozabni žuri, slavnostna silvestr-ska večerja z živo glasbo ter animacije in športne aktivnosti. Pohitite s prijavami.
Želim vam čudovit teden do konca in upam, da se v soboto vidimo!
■ NikaP enšek
10
SPORT
19. novembra 2OO9
Visok poraz državnih prvakov
Rokometaši Kopra v osrednji tekmi kroga in z novim trenerjem visoko premagali Gorenje - Sinoči s Klimo Petek, v nedeljo v ligi prvakov z Nemci
Rokometaši velenjskega Gorenja so v osrednji tekmi 9. kroga v Kopru razočarali. Niso ponovili odlične igre iz spomladanskega dela prvenstva, ko so v zadnji tekmi zmagali in prvič v zgodovini osvojili naslov prvaka. V soboto so bili le bleda senca takratnega moštva. Doživeli so boleč in visok poraz. Domačini so zmagali kar z osmimi goli razlike (34 : 26). Vsekakor je tako visok poraz državnih prvakov in udeležencev lige prvakov presenečenje. Še večje pa se je zgodilo v Slovenj Gradcu, kjer je gostoval do tega kroga največje presenečenje prvenstva Slovan. Oboji so našli recept za izboljšanje igre v tako imenovani šokterapiji. V Kopru so po treh letih zaradi slabih igre zamenjali Matjaža Tominca, ki je s Koprom dvakrat po vrsti osvojil slovanski poklani naslov. Novi trener Fredi Radojkovič, ta čas trener rokometnega kluba iz Trsta, pa je na najboljši način začel trenersko pot v Cimosu. Zamenjava trenerja je prispevala k velikemu presenečenju tudi v Slovenj Gradcu. Na trenersko klop so znova poklicali Velenjčana in prejšnjega trenerja (namesto Alena Mihajla) Ivana Vajdla. In zgodilo se je, kar ni nihče pričakoval. Ljubljančani, ki so si najbrž že pred prihodom v dvorana vpisali novi točki, so doživeli gladek poraz (29 : 34). Igralci Preventa, ki se ubada z velikimi denarnimi težavi, pa so z igro dokazali, da ni vedno pomembno, kolikšen je proračun kluba, ampak kako srčno igraš za barve kluba.
Rokometaši Gorenja nadaljujejo zgoščen ritem igranja tekem.
Sinoči so v prvenstveni tekmi 10. kroga gostili Klimo petek Maribor, v nedeljo pa bodo v tekmi 6. kroga lige prvakov znova udarili z nemškim	Rhein-Neckar
Loewenom. Tekma se bo v Rdeči dvorani začeli ob 15.30.
Po 5 krogih sta v skupini B s po osmimi točkami v vodstvu madžarski Veszprem in Loewen, 3. poljske Vive Kielce (7), 4. francoski Chambery Savoie (3), 5. Gorenje (2) in 6. Bosna (2). Velen-
vrstile so se napake in deset minut pred koncem tekme je kazalo, da bodo doživeli poraz kar dvomestnega števila. Zaostajali so že za devet golov. Toda gostje se nikakor niso sprijaznili s tako katastrofalnim porazom. Znova so zaigrali kot večji del prvega polčasa in ga zelo omilili. Za več je zmanjkalo časa. Ostalo pa je vprašanje, kaj bi bilo, če bi igra trajala še nekaj časa. Spomniti je treba, da so Nemci tudi proti Francozom in Pol-
jčani so prvo tekmo z Nemci pred osmimi dnevi izgubili le s tremi goli razlike (30 : 33).
Velenjčani so se v prvem polčasu dostojno upirali veliko bogatejšemu nasprotniku. Po dobrih dvajsetih minutah igre je 2906 gledalcev, med njimi je bila tudi skupina Velenjskih graščakov, gotovo onemela, ko so gostje povedli z 12 : 11. Naslednje pol ure pa niso bili dovolj zbrani. Zelo so popustili,
jakom v svoji dvorani izgubili po točko. Skratka, so premagljivi in če bodo državni prvaki v nedeljo zaigrali tako kot zadnjih deset minutah v sredo prejšnji teden in ob bučnem navijanju gledalcev, ne dvomimo, da bi si lahko priigrali drugo zmago v tem tekmovanju. S tem pa bi storili velik korak k uresničitvi želje - uvrstiti se v drugi del tekmovanja.
Velenjcanke razočarale v Kozini
Tekma 8. kroga 1. B državne lige med Kozino in Veplasom se je končala z zmago domačih rokometašic z 31 : 26.
Domačinke so celo tekmo vodile in na koncu tudi zasluženo
zmagale, saj so gostje tekmo odigrale res slabo, brez pravega pristopa in kolektivnega duha ter brez prave organiziranosti v napadu. Poleg tega so naredile ogromno tehničnih napak, a borbenosti tokrat niso ravno pokazale veliko. Lahko bi rekli, da je šlo za pravo zmedo neizkušenih Velenjčank, kar so domačinke lepo izkoristile sebi v prid. Upamo, da je šlo pri Velenjčankah samo za slab dan in ne za padec forme.
Edina svetla točka pri njih je bila kapetanka Tanja Vajdl, ki je pokazala pravi odnos do igre. Poškodovana Lara Hrnčič je tekmo spremljala s tribune, in sicer s solzami v očeh ter le nemočno opazovala svoje soigralke, ki tokrat res niso pokazale pravega obraza.
Velenjske rokometašice bodo v zadnjem 9. krogu (petek, 20. novembra, ob 19.30) v velenjski Rdeči dvorani gostile zadnjo ekipo Branik iz Maribora.	■
Bistričani na vrhu, Šoštanjčani (le) enajsti
Tudi v štajerski nogometni ligi so tekme prvega spomladanskega kroga odigrali konec prejšnjega tedna. Jesenski prvaki so - ta naslov seveda šteje le za klubsko kroniko - AHA EMMI Bistrice iz Slovenske Bistrice. Na prvem mestu so bili že po 13. krogu, v 14.
pa so vodstvo le še potrdili z gladko zmago s 4 : 0 nad Partizanom iz Frama. Na drugem mestu bo pomlad dočakal Ormož, ki je na svojem igrišču prizadejal že sedmi poraz (1 : 0) Šoštanjčanom. Ligaš iz Šaleške doline je v tem delu dosegel manj od pričakovanega. S tremi zmagami in štirimi neodločenimi izidi si je priigral 13 točk, kar je dovolj za 13. mesto.
Postanite naročnik
Rudar kar trikrat zapored gostitelj
Po štirinajstdnevnem premoru bodo prvoligaška moštva nadaljevala prvenstvo - V Velenju najprej v soboto Novogoričani, nato Nafta in Maribor
Ta konec tedna bo v MIK prvi ligi na sporedu 17. igralni dan. Do konca letošnjega dela prvenstva so še trije krogi. Nogometaši Rudarja bodo v vseh trikrat gostitelji: najprej v soboto HIT-a Gorice (19.00), nato še Nafte in v zadnjem krogu Maribora. Z igranjem ob jezeru je pred njimi velika priložnost, da popravijo bled vtis z zadnjih dveh tekem in se utrdijo na drugem mestu. »Igrati doma je velika prednost; seveda če so gledalci na naši strani, če nam pomagajo z bučnim navijanjem; če pa žvižgajo, je to lahko obremenitev,« pravi trener Marijan Pušnik. Rudarji so namreč v tekmi 16. kroga ob jezeru kar z 0 : 3 izgubili z Dravo in prvič se je zgodilo, da so jih gledalci z žvižganjem kar nekajkrat 'pozvali' k boljši igri, nato pa že veliko pred zadnjim sodnikovim piskom začeli odhajati s tribune. Vsekakor nihče ne pričakuje (to bi bilo tudi nestvarno), da bodo vsakič zmagali. Upravičeno pa pričakujejo, da bodo njihovi nogometaši vsakokrat čim bolj z znojem napojili svoj dres ne glede na to, ali bodo potem zmagali ali ne.
Prvenstveni premor je zanje prišel v pravem trenutku, saj so jih v zadnjem mesecu zelo načele poškodbe. »Udarna ekipa, ki je prinesla toliko točk, je bila razpolovl-jena. To drugo mesto je predvsem posledica naših odličnih iger v juliju in avgustu, pa tudi nekaterih v septembru, dokler sem imel na voljo vse igralce. Res vsa čast fantom, odlično so igrali na začetku,
potem pa so prišle poškodbe, kartoni in tako smo med drugim tudi na tekmo proti Interblocku v prejšnjem krogu odpotovali zelo zdesetkani.« Ni pa velenjski trener poraza v Ljubljani opravičeval s tem, da ni imel na voljo vseh igralcev. Zaveda se, da tudi brez tistega, ki ga ni, 'je treba in se mora'. Bolj je bil zaskrbljen, ker je kar
siju še Fabijan Cipot in Aleš Jeseničnik, okrevala sta Marko Pokleka in Luka Prašnikar, upanje, da bosta sposobna za igro po poškodbi pa je tudi za Nika Omladiča, Renata De Moraesa in vratarja Bobana Saviča..
Velenjski ljubitelji nogometa upajo, da bodo njihovi nogometaši spet igrali kot na dosedanjih 11

Trener Marijan Pušnik in Rudarjev najboljši strelec Mirza Mešic.
Bosta tudi po zadnjih treh krogih tako nasmejana?
polovica igralcev odpovedala; kot je dejal: »Igrali so, kot da so prišli z drugega planeta.«
Pušnik tudi v soboto ne bo imel na izbiro vseh igralcev. Med drugim bodo zaradi kartonov med gledalci Miha Golob, Alem Mujakovic in kapetan Almir Sule-jmanovič. Na seznamu poškodovanih sta ob Marku Kol-
tekmah (9 zmag in 2 neodločena izida). Resda so še vedno na drugem mestu, toda že pojutrišnjem lahko ostanejo brez njega, če ne bodo pravi. Maribor, ki bo gostil Interblock, jim diha za ovratnik. Za njimi zaostaja le še tri točke.
Konec delo krasi
Novinci "jesenski" prvaki - Šmarčani peti
S 14. ozi ro ma prvim spo mla -
danskim krogom so v vzhodni slovenski nogometni ligi končali prvi
del prven stva. Na vrhu bo nepričakovano prezi-mil celjski Simer Šampi-on, novinec v ligi. Jesenski naslov se je pred tem krogom nasmihal Čardi, prav tako novin cu v ligi, ki je v zad njem kro gu gostila nogometaše iz
Šmartnega ob Paki. Očitno so bili domači preveč pre pri ča ni v jesen ski uspeh in pozabili, da je na nasprotni strani veliko bolj izkušeno moštvo.
Gledalci so v Martjan-cih vide li kar osem golov, vse točke pa so odšle s Šmarčani, ki so zmagali s 5 : 3.
Šmarčani so srečanje do tega kroga vodilnim moštvom 3. SNL -vzhod začeli brez poru-menelega pomembnega moža, Joviše Kraljeviča. Uvodne minute so pokazale, da so razpoloženi za igro, saj so v prve četrt ure zade-
li vratnico, izvajali kar nekaj kotov in so povzročali stalno nevarnost vratarju domačih..
V 21. minuti se je pred vrati domačih najbolje znašel Rok Cizej in dosegel vodstvo gostov, ki so bili
Alen Mujanovič (Foto: vos)
še naprej precej boljša ekipa. To je z zadetkom v 38. min potrdil Alen Mujanovič za 0 : 2, kar je bil tudi izid pol ča sa.
Ko je v 50. min Anže Podgoršek
»ukradel« žogo nepazljivim domačim branilcem in nesebično podal Roku Cizeju za 0 : 3, je kazalo na zanesljivo zmago šmarške čete. Na videz nenevarni domačini v bistvu niso spravili skupaj nič konkretnega vse do 68. minute, ko so dosegli precej srečen zadetek za znižanje na 1 : 3. Tu se je šele pravzaprav začela »kalvarija« Šmarčanov, saj je bilo v 72. minuti že 2 : 3, osem minut kasneje pa razpad sistema v gostujoči obrambi in izenačenje. Ko je kakšno minuto kasneje sodnik poslal centralnega šmarškega branilca Tilna Kompana na predčasno tuširanje, je kazalo na njihov dokončen potop. Toda tega dne so bili vijoličasti res pravi. Hit ro so pre bro di li šok in ohladili preveč neprevidne in ambiciozne domačine. V 85. minuti je Alen Mujanovič ušel njihovi obram bi, lepo »obrnil« zad nje ga branilca in povzročil veselje gostov za 3 : 4. Isti igralec je v 88. minuti lepo odigral s Tomažem Velerjem, ko sta se sprehodila sko zi raz red če ne domače branilske vrste, ta pa je zadel za končnih 3 : 5.
■ LP
Za naročnike kar 9 številk zasloni! J
19. novembra 2009 ""ÍJIS
SPORT IN REKREACIJA
11
Okrepljeni Parklji premočni za Elektro Esotech
Košarkarji Elektre Esotecha so v 6. krogu lige Telemach v svoji dvorani izgubili proti novincem v prvi ligi - ekipi Parklji iz Ljubljane, z rezultatom 78 : 88. Parklji imajo odlično ekipo, v kateri med drugim igrata tudi dva bivša igralca šoštanjske Elektre - Dario Kre-jič in Boris Jeršin. Za nameček so se ravno pred srečanjem s Šoš-
tanjčani Ljubljančani okrepili še z nekdanjim igralcem Geoplina Slovana Milošem Paravinjo. Prav ta 212 centimetrov visoki center je bil v prvem polčasu najzaslužnejši za izdatno vodstvo gostov.
Gledalci v šoštanjski športni dvorani so videli dva povsem različna polčasa. V prvem so imeli vso pobudo in rezultatsko prednost
Parklji, 15 minut pred koncem tekme pa so do sape prišli tudi košarkarji Elektre Esotecha.
Začetek tekme je obetal pravi polom domačih. Po začetnih 2 : 2 je za domačo ekipo nastal pravi strelski mrk, saj so gostje z delnim izidom 12 : 0 že v 4. minuti vodili z dvoštevilčno razliko.
Z izjemno predstavo so nadaljevali do konca prve četrtine, ki se je končala z rezultatom 30 : 13, do polčasa pa je bila razlika na videz že neulovljiva - 54 : 33. Še v 25. minuti so gostje vodili za 20 točk (64 : 44).
V	nadaljevanju pa so se šoštanjski košarkarji prebudili in ponovno pokazali svojo nepopustljivost. Z dvema izjemnima serijama zaporednih košev - najprej 10 : 0 in nato še 12 : 0 so se gostom približali na vsega točko zaostanka 73 : 74 štiri minute pred koncem.
Več pa niso zmogli. Parklji so spet zaigrali bolje in zmagali z desetimi točkami razlike.
V	soboto se državno prvenstvo nadaljuje - šoštanjski košarkarji bodo gostovali pri še enem novincu v ligi - Šenčurju, ki v dosedanjem delu prvenstva še ni zmagal.
■ Tjaša Rehar, foto: Dejan Tonkli
Pokal Spar
Hopsi Polzela - Elektra Esotech 92 : 76; povratna tekma: Elektra E. -Hopsi 85:85 (27:17, 19:25, 26:18, 13:25).
Tini Meža vozovnica za EP, Nastji Govejšek nov državni rekord
V soboto, 14. 11., in v nedeljo, 15. 11., je bilo v Celju 24. mednarodno tekmovanje za pokal Celja. Na dvodnevnem tekmovanju je nastopilo 611 plavalcev iz 22 klubov iz Češke, Hrvaške in Slovenije. V ekipi Plavalnega kluba Velenje so nastopili vsi najboljši (38) plavalci, tudi Nina Drolc, Tina Meža, Tamara Govejšek in Žiga Hudournik, ki so se šele v noči s petka na soboto vrnili iz 24-dnevnih višinskih priprav v Font Romeu (Francija). Nastop velenjskih plavalcev je bil zelo uspešen. Skupno so osvojili 12 prvih, 8 drugih in 4 tretja mesta. Zmagali so Nina Drolc med članicami (50 m prosto), Tina Meža (200 m prsno) in Kaja Vrhovnik (50 m, 100 m prosto) med mladinkami ter Nastja Govejšek (50 m, 100 m in 200 m prosto ter 50 m delfin), Kaja Breznik (50 m in 100 m hrbtno ter 50 m prsno) in Žiga Cerkovnik (50 m prsno) med kadeti. Med najboljše so se uvrstili še Tamara Govejšek med članicami, Borut Lampret, Jan Verdnik in Tomaž Gruber med mladinci, Igor Dukanovič med kadeti ter štafeta deklic 4 x 100 m prosto (Urša Erjavec, Nuša Erjavec, Ema Josic, Medeja Jevšnik) in Kristjan Meža med dečki. V seštevku FINA točk iz treh disciplin sta Pokal mesta Celja osvojili med mladinkami Tina Meža in med kadetinjami Nastja Govejšek. Njihove odlične uvrstitve so bile dosežene tudi z odličnimi rezultati. Tina Meža je potrdila normo (nad 800 FINA točk v posamezni disciplini) za nastop na decembrskem Evropskem članskem prvenstvu v Carigradu. Nastja Govejšek je ponovno (v letu 2009 že trinajstič) izboljšala rekord Slovenije za deklice. V Celju ga je odplavala v disciplini 50 m delfin (29,87). Starega, ki je bil tudi v njeni lasti je izboljšala za 74 stotink sekunde. Poleg tega so plavalci dosegli še štiri absolutne, tri mladinske, štiri kadetske in dva rekorda kluba za deklice.
Derbi začelja pripadel domačinom
Srečanje 8. kroga je prineslo derbi začelja. Na kegljišču v Prevaljah sta se pomerili domači Gašper Korotan in
Šoštanj (5 : 3).
Začetek srečanja je bil zelo obetaven, saj sta si obe moštvi želeli priigrati prednost. Po igri prvega para je bil rezultat 1 : 1 prednost 57 kegljev pa so imeli domači igralci. V igri drugega para sta prevladovala igralca Šoštanja, ki sta svoje srečanje dobila, pridobila pa sta tudi izgubljene keglje. Rezultat pred zadnjo igro je bil 1 : 3, prednost 14 kegljev za Šoštanjčane. Obetaven začetek tretjega para je prinesel še nekoliko večjo razliko podrtih kegljev. Ko so že vsi pomislili na zmago gostujoče ekipe, je prišlo do popolnega preobrata. Domačina sta poraz spremenila v zmago. Izredno slabo igro Šoštanjčanov bo treba čim hitreje pozabiti, saj jih že v soboto čaka še težji nasprotnik. V goste jim prihaja drugo uvrščena ekipa Škofje Loke.
Uspešen nastop judoistov
Na slovenski pokalni tekmi v Novem mestu, ki je bila namenjena najmlajšim kategorijam, je nastopilo preko dvesto judoistov iz skoraj vseh slovenskih klubov. Med močno konkurenco so nastopili tudi judoisti judo kluba Velenje in to s številčno in močno ekipo. Devet mladih velenjskih judoistov je poseglo po najvišjih odličjih na tekmi.
V svojih starostnih kategorijah so prva mesti osvojili Maruša Tajnik, Veronika Mohorič in Nik Lemež. Tretja mesta so dosegli Slatnar Miha, Tanja Javornik, Monika Tajnik, Žan Luka Šumečki ter Jure Kokolj.
Klemen Selan zavzeto nabira točke
Klemen Selan, ki se je letos spomladi udeležil evropskega sabljaškega kadetskega prvenstva v Bourgesu v Franciji in svetovnega prvenstva v Belfastu na Severnem Irskem, tudi v tej sezoni uspešno nabira točke za uvrstitev v državno kadetsko reprezentanco v kategoriji floret.
Po 104. mestu v Budimpešti in 28. mestu v Šamorinu na Slovaškem je v soboto, 14. 11., v Salzburgu v kategoriji floret osvojil odlično 25. mesto.
Njegov klubski kolega Marko Pogačar je zasedel 132. mesto.
Na zelo močnem 22. mednarodnem SUMSI turnirju v Salzburgu, ki šteje tudi za evropski pokal, je sodelovalo 142 sabljačev iz 22 držav.
Ob obletnici šahovski turnir
Šahovski klub Šoštanj bo od 25-letnici delovanja v nedeljo, 22. novembra, pripravil odprti šahovski turnir. Turnir se bo začel ob 9. uri v gasilskem domu v Šoštanju. Šahovski turnir bo štel za medobčinsko oziroma občinsko prvenstvo.
Liga prvakov, 5. krog
Rhein Neckar Löwen -Gorenje 33:30 (17:15)
Rhein Neckar Loewen: Szmal (5 obramb), Fritz (1 obramba), Gensheimer, Roggisch, Prieoto, Harbok 5, Bielecki 3, Manojlovič, Gudjonson, Stefansson 6 (3), Muller 1, Klimovets 6, Myrhol, Sigurdson 7, Groetzki 5
Trener: Ola Lindgren
Gorenje Velenje: Gajič 8/1 obramb, Skok 4, Kavaš 2, Bezjak 5, Sovič 1, Mlakar 1, Rnič 2, Žvižej , Gofo 1, Harmandič 3/1, Čupič 8/4, Šimič 1, Štefanič 6 Trener: Ivica Obrvan
Sedemmetrovke: Gorenje 5 (5), Loeven 4 (3); izključitve: Gorenje 8, Loeven 10.
MIK 1. liga, 9. krog
Koper - Gorenje 34:26 (14:13)
Cimos Koper: Podpečan (5 obramb), Stanič (17 obramb), Dobelšek 5, Bombač 4, Praznik 1, Špiler 4, Skoko 1, Konečnik, Brumen 8 (4), Poklar, Laluska 5, Jovičič 2, R. Rapotec 2, U. Rapotec, Putics.
Gorenje Velenje: Gajič (4 obrambe), Skok (8 obramb), Kavaš 5, Bezjak 2, Sovič, Rnič 1, Mlakar, Žvižej 4, Štefanič, Bajram, Natek 1, Čupič 6, Šimič 1, Cehte, Golčar, Harmandič 7.
Izključitve: Gorenje Velenje 12 minut, Cimos Koper 10; sedemmetrovke: Gorenje 0, Cimos 5 (4).
Drugi izidi 9. kroga: Celje PL - Krško 37:14 (16:6), Trimo Trebnje - Merkur 34:30 (17:15), Prevent - Slovan 34:29 (17:13), Ribnica Riko hiše - Klima Petek Maribor 30:26 (15:13).
Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško (8 tekem) 16 točk, 2. Slovan (8) 12, 3. Cimos Koper (8)12, 4. Gorenje (8) 11, 5. Trimo Trebnje (9) 10, 6. Jeruzalem Ormož (8) 7,
7.	Klima Petek Maribor (8) 6, 8. Ribnica Riko hiše (9) 6, 9. Krško (8) 4. 10. Merkur (8) 3, 11. Prevent(8) 3.
1. B DRL, ženske,
8.krog
Tako so igrali
Hrpelje-Kozina - ŽRK Veplas Velenje 31:26 (16:12)
Veplas Velenje: Sešel (3 obrambe), Crnobrnja (9 obramb), Halilovič 1, Vajdl 5, Fatkič 9 (5), Nakič 2, Herlah -, Čater 4, Kumer -, Perše 4, Žontar -, Hofinger 1, Simič. Trenerka: Snežana Rodič. Sedemmetrovke: Kozina 3 (6), Veplas Velenje 5 (8).
Izključitve: Kozina 6, Veplas Velenje 6 minut.
Vrstnired;: 1. Naklo 12 točk, 2. Kozina 10, 3. Ajdovščina 9, 4. Velenje 9, 5. Millennium 6, 6. Sežana 6, 7. Kranj 4, 8. Vrtojba 1, 9. Maribor 1.
Liga Telemach, 6. krog
Elektra Esotech - Parklji 78 : 88 (57 : 72, 33 : 54, 13:30) Elektra Esotech: Horvat 11 (4-4), Koštomaj 18 (3-4), Podvršnik 6, Bilič 5, Sjekloča 9 (1-2), Lelič 2, Lekič 2, Cup 17 (4-5), Feeley 8 (4-6)
Vrstni red: 1. Krka 11, 2. Helios Domžale,
3.	Geoplin Slovan, 4. PRO-TEK Zasavje vsi 10, 5. Parklji, 6. TCG Mercator, 7. Šentjur,
8.	Zlatorog Laško, 9. Elektra Esotech vsi 9, 10. Luka Koper, 11. Hopsi Polzela oba 8, 12. Šenčur CP KR 6
2. DOL ženske,
6.	krog
MZG Grosuplje - Kajuh Šoštanj 3:0 (-21, -22, 24).
Vrstni red: 1. Formis Bell 16, 2. Prevalje 14, 3. ŽOK Partizan Škofja Loka, 4. Nova KBM Branik II 10, 5. Kostat-Elmont 10, 6. ŽOK Oprema Puconci 9, 7. MZG Grosuplje
9,	8. Com,et Zreče 8, 9. ŽOK Kočevje 8, 10. Lakolitr Ankaran 7, 11. Kajuh Šoštanj 3, 12. Benedikt 1.
2. DOL moški,
4.	krog
Šoštanj Topolšica - Fram 1: 3 (24, -22, -21, -23)
Vrstni red: 1. Fram 11, 2. Hoče 8, 3. Črna
7,	4. Fužinar Metal Ravne 7, 5. kekoprema Žužemberg 6, 6. Šoštanj Topolšica 6, 7.
Lubik 6, 8. Salonit Anhovo II 6, 9. TAB Mežica 3, 10. MOK Kočevje 0.
3. SNL - vzhod,
14.	krog
Čarda - Šmartno 1928 3:5(0:2)
0:1 Cizej (21), 0:2 Mujanovič (38), 0:3 Cizej (50), 1:3 Vedran (68), 2:3 Horvat (72), 3:3 Vedran (80), 3:4 Mujanovič (85), 3:5 Veler (88).
Vrstnired: 1. Simer Šampion 28 (30 : 10), 2. Koroška Dravograd 26, 3. Čarda Martjanci 26, 4. Zreče 26, 5. Šmartno 1928 25 (33 : 22), 6. Malečnik 24, 7. Stojnci 14 24, 8. Tehnotim Pesnica 18 , 9. Tehnostroj Veržej 16, 10. Odranci 16, 11. Kovinar Štore
15,	12. Tromejnik G-Kala 15, 13. Mons Claudius 7, 14. Paloma Sladki Vrh 6 (15 : 39).
ŠNL, 14. krog
Holermuos Ormož - Šoštanj 1 : 0 (0:0)
Strelec: 1:0 Mlinarič (70). Šoštanj: Mušič, Hukič (od 83. Ali), Gegič, Vukančič, Filipovič, Bulajič, Mežnar, Zahirovič, Andrič, Mešič (od 83. Ahmetovič), Smajlovič. Trener: Faik Koca. Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica ( 39 : 19) 30, 2. Holermous Ormož 27, 3. LKW Jack Gerečja vas 24, 4. Trgovine Jager Šmarje 24, 5. Podvinci 24, 6. Peca 22, 7. Boč Poljčane 22, 8. Koroške gradnje 21, 9. GIC Gradnje Rogaška 19, 10. Pohorje 19, 11. Šoštanj (21 : 25) 13, 12. Partizan Fram 13 (17 : 40 ), 13. Bukovci 9, 14. KIV Vransko 7.
Kegljanje, 1 B liga, 8 krog
Gašper Korotan : Šoštanj 5 : 3 (3245 : 3177 )
Šoštanj: Sečki 531 (1), Hasičič 532 (0), Jug 526 (1), Fidej 558 (1), Arnuš 543 (0), Petrovič 488 (0).
AKCIJA, 10% popust!
V trgovini in popravljalnici HTZ, na Kersnikovi 13 v Velenju, vam do konca leta 2009 nudimo 10% popust.
12
modroBELA kronika
19. novembra 2009
Z »boksarjem« nad kriminalista
Na Policijski upravi Celje predstavili podrobnosti petkovega napada na kriminalista in policista - Napadi na delo policije ne bodo vplivali
Milena Krstič - Planino
Velenje, Celje, 16. novembra -
Direktor Policijske uprave Celje, Karol Turk in vodja celjskih kriminalistov, Jože Senica sta na ponedeljkovi novinarski konferenci predstavila podrobnosti petkovega napada na kriminalista in policista v Velenju, v neposredni bližini nakupovalnega centra v Trebuši.
»Kakšna je morala družbe, kjer nasilje prevladuje nad komunikacijo,« se je vprašal prvi mož celjske policije in napovedal, da bo policija strokovno, zakonito in profesionalno skrbela za pravni red tudi v bodoče. »Napadi na policiste ne bodo vplivali na njihovo delo.« Ob tem je postregel s podatkom, da so bili letos na celjskem policisti deležni že 30 napadov in da so zoper osumljence podali 21 kazenskih ovadb.
In kaj se je dogajalo v petek zvečer?
Policisti in kriminalisti so v okviru glasbene prireditve, ki je potekala v Rdeči dvorani, izvajali poostren nadzor glede ugotavljanja kaznivih dejanj in prekrškov
povezanih s prodajo drog. Pri tem so okoli 23. ure v neposredni bližini nakupovalnega centra v Trebuši izvajali postopek ugotavljanja identitete 22-letnega mladeniča, ki je kršil javni red in mir, kričal
na katero si je prehodno namestil kovinski predmet, tako-imenovani bokser, udaril kriminalista v obraz in ga poškodoval. Zaradi udarca je kriminalist padel na pokrov motorja
ga obvladali. Prijeli in obvladali pa so tudi 22-letnika, ki je začel s kršitvijo javnega reda in miru. Tudi ta se je postopku upiral. Enega od policistov je ugriznil v roko.«
Zoper oba osumljenca je bilo odrejeno pridržanje. Na Policijski postaji Velenje sta nadaljevala z nedostojnim obnašanjem ter razgrajanjem, eden je tudi tam napadel policista, več drugim poli-
Podrobnosti sta predstavila vodja celjskih kriminalistov Jože Senioa in
direktor PU Celje Karol Turk.
na kriminaliste, jih nadlegoval, v roki držal steklenico in kazal očitne znake alkoholiziranosti. Kriminalistom ni hotel izročiti nobenih dokumentov ali povedati osebnih podatkov. »V postopek sta se vmešala prijatelja, pri čemer je eden od njiju iznenada, s pestjo,
službenega avtomobila, kjer ga je osumljeni še enkrat udaril v glavo. Skupina je potem skupaj zbežala proti Gorici, kjer so jih policisti izsledili. V postopku se je osumljeni znova uprl in fizično napadel enega od policistov ter ga lažje poškodoval. Policisti so
cistom pa grozil.
Kriminalist, ki ga je napadel 23-letnik (tega so v nedeljo s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki mu je odredil sodno pridržanje) ima presekanino tik nad levim očesom in udarnino desnega temena, eden izmed policistov udarnine po prsnem košu, drugi poškodbe ugriza na roki. Vsi trije so v bolniškem staležu.
Direktor Policijske uprave, Karol Turk je podprl mnenje policijskega sindikata, da je treba narediti vse pri zaščiti policistov, ko ti opravljajo svoje delo.
Trki na parkiriščih niso redki
Velenje - Velenjski policisti so prejšnji teden obravnavali štiri prometne nesreče. Vse so se končale z gmotno škodo.
V	kar dvaindvajsetih primerih pa so lastniki parkiranih vozil zaradi uveljavljanja zavarovalnine policistom prijavili poškodbe vozil na parkiriščih.
V	enem primeru so obravnavali dogodek z udeležbo motorista, ki se je hudo poškodoval, vendar policistom o dogodku ni želel posredovati podatkov. Neuradno naj bi šlo za vožnjo v naravnem okolju, policisti pa bodo v tem primeru podali poročilo okrožnemu državnemu tožilstvu.
Dvema voznikoma, večkratnima kršiteljema cestnoprometnih predpisov, so zasegli avtomobila.
V	Belih Vodah so izsledili storilca, ki je odtujil motorno vozilo. Z njim so opravili razgovor, ki je razkril, da to ni bila njegova edina nečednost. Sumijo ga storitve še več drugih kaznivih dejanj.
Pogoji za zaseg še vedno niso izpolnjeni
Mozirje, 12. novembra - Na teh
straneh smo pred nedavnim poročali o 19-letnem vozniku, doma iz območja Mozirja, ki je več kilometrov bežal pred policisti in z objestno vožnjo ogrožal sebe in druge udeležence v prometu. Policisti so ga nato ustavili s pomočjo sredstva za prisilno ustavljanje vozil.
Prejšnji teden pa je isti voznik v Mozirju trčil v parkirano osebno vozilo, v katerem sta bili dve osebi. Po trčenju je brez ustavljanja s
poškodovanim vozilom odpeljal s kraja prometne nesreče ter v okolici Mozirja kršil javni red in mir. Odrejeno mu je bilo pridržanje.
Zaradi udeležbe v prometni nesreči so mu odredili tudi preizkus z alkotestom, saj je kazal očitne znake vinjenosti, vendar je preizkus odklonil. Pri 19-letnem vozniku za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za zaseg motornega vozila.
Pet predlogov za razveljavitev dovoljenj za bivanje
Velenje - Prejšnji teden so policisti podali pet predlogov za razveljavitev dovoljenj za začasno bivanje tujcev. Razlogi so bili neizpolnjevanje pogojev zaradi odklonilnih ravnanj s področja javne in prometne varnosti ter prenehanja razlogov, zaradi katerih je bilo dovoljenje za bivanje izdano.
Zapeljal pred vlak
Žalec, 13. novembra - V petek popoldne se je na nezavarovanem železniškem prehodu pri Dobriši vasi zgodila nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 34-letni voznik osebnega avtomobila. Ta je na nezavarovan železniški prehod zapeljal v trenutku, ko je po progi iz žalske smeri pripeljal tovorni vlak.
Ne samo televizor, šlo je tudi meso
Braslovče, 16. novembra - Na
okoli 2.000 evrov ocenjuje povzročeno škodo lastnik gostinskega lokala v Braslovčah.
Vlomilec, ki je v lokal vlomil v ponedeljek ponoči, je odnesel LCD televizor, več alkoholnih pijač in cigaret ter več kot sto kilogramov zamrznjenega mesa.
Ni tedna brez vlomov
Velenje - Prejšnji teden so policisti obravnavali dva vloma v stanovanje. Na Tomšičevi v Velenju je neznanec skušal priti v stanovanje z vrtanjem ključavnice, v Šaleku pa je neznanec na vzvod potisnil okno v klet, vseeno pa v notranjost ni prišel.
Vlomilec, ki je v ponedeljek, 16. novembra, ponoči vlomil v gradbeni kontejner, je odtujil več kosov ročnega elektro orodja, vrednega dobrih 4.000 evrov. Vlomilec, ki je vlomil v Dinos, pa je odnesel barvne kovine.
Vlom v vikend
Gornji Grad, 15. novembra - Na
območju Lenarta je bilo vlomljeno v vikend. Lastniki pogrešajo prenosi računalnik, zvočnike, kuhinjski žar, mikrovalovno pečico in ribiški pribor. Gmotna škoda je ocenjena na 2.000 evrov.
V t	v t
eni noci jih je
pihalo 416
Velenjčan v četrtek napihal že pred poldnevom
Celje, 15. novembra - V noči s sobote na nedeljo, med 22. in 6. uro, je 59 policistov na območju celotne celjske regije izvajalo poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na nadzoru psihofizičnega stanja voznikov. Ustavili so 548 vozil in 416 voznikov preizkusili z alkotestom. 17 preizkusov je bilo pozitivnih, dvema voznikoma je bil odrejen strokovni pregled, štirje vozniki pa so bili zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržani. Najvišja ugotovljena stopnja alkoholizira-nosti voznika je bila 1,07 mg/l.
Že v noči v četrtek, 12. novembra, pa so policisti pridržali tri voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola. Na območju Velenja je enemu od njih alkotest že pred poldnevom pokazal 1,19 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka.
Iz nebes v pekel
Piše: AdilH uselja
Martinovo je že mimo, nori december pa je še pred nami. Martinovo je pri nas priljubljen praznik, še posebej pri tistih, ki preveč vneto ocenjujejo kakovost novega vina, marsikje pa se pokušnja »raztegne« na ves november. December pa je tako ali tako čaroben mesec, ki ga v zadnjem desetletju tudi pri nas vse bolj zaznamuje nakupovalno-potrošniška mrzlica, vse bolj pa se zanemarja prvotni pomen praznikov. Tako Martinovo kot december pa sta na žalost preveč povezana s prekomernim uživanjem alkohola.
In ravno alkohol je bil ob koncu prejšnjega tedna v ospredju. Ne v reklamah za alkoholne pijače, ampak v okviru preventivnih aktivnosti, ki so konec preteklega tedna potekale ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč. Namreč, Svetovna zdravstvena organizacija je tretjo nedeljo v novembru imenovala za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Strokovnjaki ocenjujejo, da na svetovnih cestah letno umre približno 1,2 milijona ljudi ali skoraj 3.500 ljudi dnevno. Da si lažje predstavljamo, v dveh letih umre več ljudi, kot nas živi v Sloveniji. In če prištejemo še 50 milijonov poškodovanih, od katerih jih 5 milijonov ostane invalidov, so to zastrašujoče številke. In kako je pri nas? V lanskem letu je pri nas umrlo 214 ljudi, 1.068je bilo hudo in 11.341 lahko telesno poškodovanih. V zadnjih petih letih je to najmanj »življenj«, a vseeno preveč. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je umrlo 140 ljudi, lani 164, predlani pa 232.
Ob omembah statističnih številk pa je vendarle potrebno pomisliti še na človeško plat te problematike, na vse tiste ljudi, ki so bili blizu tistih, ki so izgubili svoja življenja ali pa so se huje poškodovali in so potrebovali nekaj mesecev ali let rehabilitacije za povrnitev nekdanjih umskih in telesnih sposobnosti. Koliko bolečine in trpljenja s(-m)o morali prestati poškodovani in njihovi svojci, koliko žalosti, nemoči, obupa pa s(m)o preživljali za najbližjimi, ki niso preživeli posledic poškodb. Marsikdaj pa se pozabijo tisti, ki so prometne nesreče povzročili. Tudi oni so trpeli in trpijo, saj večini od njih ni vseeno, da so bili krivi ali sokrivi v prometni nesreči, v kateri je nekdo izgubil življenje.
Precejšen del prometnih nesreč pa se zgodi zaradi vinjenosti oziroma vožnje pod vplivom alkohola. Člani Zavoda Varna pot si prizadevajo za kriminalizacijo vožnje pod vplivom alkohola tako, da so ob prižiganju svečk in izražanju solidarnosti žrtvam prometnih nesreč in njihovim svojcem opozarjali tudi na to in na dejstvo, da je med žrtvami vse več mlajših. Med alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč je bilo 26, 6 % starih od 24 do 34 let, 18,8 % pa od 18 do 24 let, tako da ta - najmlajša skupina, povzroči skoraj petino vseh prometnih nesreč. Vsak četrti umrli voznik osebnega avtomobila pa je iz te starostne skupine. Večina teh prometnih nesreč pa se zgodi v nočnem času.
Rešitev je sila preprosta, a zato toliko težje uresničljiva v današnjem času, ko sta uživanje in zabava preveč povezana z alkoholom in še kakšnimi substancami. Če bi upoštevali pravilo, da ne pijemo, kadar vozimo, in da ne vozimo, kadar pijemo, bi bilo čisto dovolj. Toliko besed, člankov, slik, plakatov, oglasov in spotov, iz katerih ne vidimo statističnih vrednosti, ampak le obraze pokojnih, bolečino in solze preživelih, zgolj zato, da jih ne bi bilo še več. Zato bi se morali zavedati, da nebeški občutek sproščenosti in razigranosti zgolj zaradi alkoholnih maliganov lahko hitro uplahne. Spovzročitvijopro-metne nesreče pod vplivom alkohola si bomo sami ustvarili pekel, ki ga ni lahko prenašati. Živimo in predvsem vozimo brez prisotnosti alkohola. Zaradi sebe in zaradi drugih. Da bomo lahko živeli in da bodo drugi ostali živi. Življenje je namreč vse, kar imamo. In kako je lepo, če ga ne gledamo z zamegljenim pogledom.
Izp olioistoveb eležke
V	enem večeru deset zasegov mamil
V	sklopu poostrenega nadzora rave partya, ki je potekal v Rdeči dvorani v Velenju, so policisti v petek, 13. novembra, zasegli drogo desetim osebam.
Nasilje v družini
Policisti so prejšnji teden obravnavali dve kaznivi dejanji nasilja v družini. Eden od storilcev je mladoletnik. V obeh primerih je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja.
LJUDJE
13
Zanima jo mednarodno humanitarno pravo
Na uglednem in uveljavlj enem mednarodnem tekmovanju študentov Pravnih fakultet slavila Univerza Ljubljana z ekipo, v kateri j e bila tudi Velenjčanka Maja Medved
MilenaK rstič -P laninc
Od 5. do 8. novembra je v Sarajevu potekalo tekmovanje študentov fakultet iz mednarodnega humanitarnega prava. Na njem je sodelovalo devet ekip. Tričlanska ekipa Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, katere del je bila Velenjčanka, absolventka prava Maja Medved, je na tekmovanju zasedla prvo mesto. V ekipi sta bila še Bernard Jazbar in Marko Kuliš, mentorica pa jim je bila asistentka dr. Vasilka Sancin.
Namen tovrstnih tekmovanj je širiti poznavanje mednarodnega humanitarnega prava in med študenti spodbujati zanimanje zanj. »Tekmovanje poteka na primeru namišljenih držav, tekmovalci igrajo različne vloge. Vse poteka v angleškem jeziku, ekipe pa morajo na tekmovanju pokazati veliko znanja in iznajdljivosti,« pripoveduje Maja. »Priprave na tekmovanje so se začele že pred poletjem, intenzivno pa se je naša ekipa pripravljala septembra in oktobra, zelo intenzivno oktobra, ko smo se z ekipo dobivali vsak dan. Zače-
li smo ob osmih in bili na fakulteti, dokler niso zaprli vrat. Enkrat tedensko smo se dobivali z mentorico, ki nas je spodbujala, preverjala naše znanje, z njo smo s simulacijami postopkov preverjali, kaj nam še manjka, kaj je treba še dodelati ... «
Dejanski primer z namišljenimi državami študentje tekmovalci, dobijo dve uri pred tekmovanjem. »Takrat so nas zaklenili v sobo brez mentorice, nam vzeli mobilne tele-
fone, znajti smo se morali sami in se pripraviti. Dobili smo primer regije s šestimi državami, »problematična« je bila zlasti ena. V njej so bile uporniške skupine, pojavljale so se težave s sosednjimi država mi, obo rože ni spo pa di so iz notranjega konflikta preraščali v mednarodnega... V zadevo so bile vpletene različne kategorije ljudi, ki so jih zaprli, nekatere legalno, dru-
Ekipa Pravne fakultete Univerze Ljubljana je bila, kot že rečeno, izvrstna in se uvrstila v finale, v katerem je premagala ekipo Češke. Morda še tole: v žiriji so bili sodniki, predstavniki mednarodne skupnosti, ugledna imena s Filipinov, iz Japonske in Francije.
Sicer pa je za Majo Medved že kar nekaj mednarodnih tekmovanj študentk in študentov pravnih
Zmagovalna ekipa: Bernard Jazbar, Maja Medved, Marko Kuliš.
ge ne, nekaterim so bile kršene človekove pravice. Naša ekipa je vtem primeru igrala vlogo pravnih svetovalcev, enkrat ministrstva za obrambo te, drugič druge države, enkrat smo morali pripraviti spremembe kazenskega zakonika in ga predstaviti ministrstvu za pravo -sodje, enkrat pa smo kot predstavniki mednarodnega odbora Rdečega križa, ki je tudi organizator tega tekmovanja, morali predstaviti kršitve in možnost odprave teh kršitev.«
fakultet. Lani je sodelovala na »-moot courtu« za mednarodno arbitražo na Dunaju ter sestrskem tekmovanju v Hong Kongu, letos pa je del ekipe na mariborski pravni fakulteti, kjer pomaga pripravljati na tek mova nje mlaj še kole ge. O sebi pravi: »Med študijem sem se začela bolj nagibati na gospodarsko področje, zdaj pa ugotavljam, da me vedno bolj privlači mednarodno področje. Mislim, da bom v prihodnje skušala združiti oboje.«
Ogled evropskih institucij v Bruslju
Soiski center velenje
mavnca znanja (¡958)
Evrop ska unija omo go ča ogled evropskih inštitucij različnim skupinam, za katere ugotavlja, da lahko pomembno pripomorejo k promo-viranju vsebin, ki jih v izobraževanju lahko ponudi. Tako je Predstav-
nostmi in priložnostmi za učitelje.
Ogled evropskih inštitucij je obsegal ogled prostorov in predstavitev delovanja Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Vsi ogledi so bili podprti z aktualnimi predavanji s področja priložnosti EU za dijake in šole. Najpomembnejši del je bila nedvomno predstavitev delovanja in aktualnih programov Evropske komisije komisarja Janeza Potoč-
pomembni programi vseživljenj-skega učenja, ki so sestavljeni iz štirih faz:
-	Comenius - programi izmenjave med osnovnimi in srednjimi šolami,
-	Erasmus - programi izmenjave med fakultetami iz držav članic EU.
-	Leonardo da Vinci - omogoča izvajanje prakse v tujini,
ništvo Evropske komisije v Sloveniji omogočilo strokovno ekskurzijo 20 ravnateljem srednjih šol iz Slovenije. Srečanja seje udeležil tudi ravnatelj Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje Simon Konečnik, kije povedal, daje namen tovrstnih ogledov in predstavitev delovanja evropskih inštitucij spoznati možnosti izobraževanja znotraj EU za mlade in se seznaniti z mož-
nika, ki je odgovoren za področje zna nos ti in raz iskav. Potoč nik je poudaril pomen možnosti usposabljanja, kijih omogoča EU, ter možnosti, kijih lahko Slovenija izkoristi. Prav tako je odgovoril na številna vprašanja ravnateljev, ki so se dotikala aktualnih tem, predvsem v zvezi s perspektivami razvoja šolstva v evropskem prostoru.
Za šolske organizacije so zelo
- Grundvig - programi za izobraževanje odraslih. Simon Konečnik je še povedal, da je Šolski center Velenje doslej sodeloval predvsem v programih Comenius in Leonardo da Vinci, v katerih bodo aktivnosti tekle tudi v bodoče, saj je možnosti za tovrstne koristne oblike sodelovanja še več.
Po upokojitvi mnogim ni dolgčas
Velenjska Univerza za tretj e življenjsko obdobj e v Knjižnici pripravila okroglo mizo na temo Dejavno staranje
Velenje, 10. november - Velenjska Univerza za tretje življenjsko obdobje vsako študijsko leto posveti veliko pozornosti ne le izobraževanju v študijskih krožkih, ampak tudi aktualnim pogovorom, okroglim mizam in kulturnim dogodkom. Zato so le dan pred
nekaterih napovedih kar 40 % populacije. Zato so tudi njeni gostje menili, da se Slovenija premalo ukvarja z ljudmi v tako imenovanem tretjem življenjskem obdobju, ker se verjetno še premalo zaveda, da se življenjska doba podaljšuje in da čas v pokoju mnogim že
si zapolniti dneve, a se je iz njegovih besed dalo raz bra ti, da mu manjka izzivov, ki mu jih je prinašala njegova gospodarska kariera. »V naši družbi se starost in staranje narobe tretira, saj naša družba še ni pripravljena bolje organizirati življenja v tretjem življenjskem
1 Jf
j1:/'

Jože Stanič, Jerca Mrzel in Karel Drago Seme se nep očutijos tare, ker tudi niso.I majo
neverjetnov elikoe nergije in idej.
uradno predstavitvijo projekta »Velenje - starosti prijazno mesto« v preddverju velenjske Knjižnice pripravili zanimivo okroglo mizo, ki so jo poimenovali Dejavno staranje.
Sonja Bercko, voditeljica okrogle mize, ki so jo posvetili tudi 50 letnici sodobnega Velenja, je po uvodni predstavitvi gostov - Jerca Mrzel in Karel Drago Seme sta se predstavila s Kajuhovima pesmima, Jože Stanič pa s pohvalo mestu Velenje, ki se je po njegovih besedah v zadnjih letih močno razvilo in res spremenilo v pravo mesto -večkrat poudarila, da je v Sloveniji že vsak tretji prebivalec starejši od 65 let, slika pa se bo v naslednjih letih še spreminjala. Starejših bo še več, že v desetih letih po
predstavlja celo tretjino življenja. Zato bi morala tudi družba poskrbeti, da je ta čim bolj aktiven. Tako fizično kot umsko.
Upokojena dramska igralka Jerca Mrzel, ki se v Velenje velikokrat vrača, saj tu živi njena sestra, se je upokojila takoj, ko je imela pogoje za to. Ni ji žal, saj sedaj veliko bere in dela vse tisto, za kar prej ni imela časa. Je polna načrtov, prepričana, da je življenje krog in ne premica, ki vodi od točke do točke.
Padcem zato vedno sledi vzpon. S tem se je strinjal tudi dolgoletni direktor Gorenja Jože Stanič, kije priznal, da mu prehod iz zelo aktivnega delavnika v upokojenski stan ni bil lahek, čeprav se na upokojitev ni posebej pripravljal. »Stvar sploh ni enostavna,« je dodal. Zna
obdobju,« je dodal
Prav nič dolgčas ni Karlu Dragu Semetu, ki pravi, da se sploh ne zaveda, daje star. Ima ne le veliko konjičkov, ampak tudi veliko obveznosti, ki ga vse po vrsti veselijo. Najbolj srečen je decembra, ko osrečuje otroke, ki mu vračajo energijo. »V meni je velik otrok,« je dodal k temu. Veselje vsakega povabila k sodelovanju.
Prav vsi pa so se strinjali, da človek po upokojitvi ne sme ostajati doma in se zapirati med štiri stene. Ostati mora aktiven - ne le fizično, ampak tudi socialno. Zagotovo bi lahko s svojim znanjem in izkušnjami iz aktivnega obdobja življenja mnogi še veliko naredili, če bi jim le dali priložnost za to.
■ BojanaŠ pegel
Krajcarji praznujejo 10 let
Ansambel Krajcarji iz Podvrha pri Braslovčah praznuje letos 10-let-nico uspešnega delovanja. Jubilej bodo zaznamovali s koncertom v soboto, 21. novembra, v dvorani doma krajanov na Gomilskem. Poleg jubilantov se bodo na odru predstavili še njihovi glasbeni prijatelji: ansambli Pogum, Sijaj, Šes-tica, Mladi upi, Pogladič in vokalna zasedba Prijatl.
Mentor in aranžer ansambla Krajcarji Mišo Melanšek je povedal, da je odrasla fanta, brata - Draga in Francija Strojanška ter Drago-vega sina Davida, ki je ob ustanovitvi ansambla štel šele 10 let, združila v sestav ljubezen do glasbe. Vadili so, poslušali nasvete bol izkušenih in pridobljeno glasbeno znanje s pridom vpletali v nove nastajajoče viže.
V prijaznem domačem okolju, ob vzpodbujanju vseh je kaj kmalu glasba postala že kar trdo delo in ne več le zabava, kot so mislili sprva. Postalaje način življenja in del njih samih. Precejšnje zasluge ima pri tem tudi Metka Bračko, pevka ansambla Dan in noč.
P. V sorazmerno kratkem času so posneli približno 50, v glavnem lastnih skladb in tudi nekaj zanimivih priredb. V bogato bero slovenske narodnozabavne glasbe pa so doslej prispevali štiri zgoščenke in tri vide ospote. Med naj bolj poznanimi njihovi skladbami so Ljubim Jožico, Ko zmanjka ben-
cina, Poslančeve obljube, Zur po šihtu, Finančna kriza in še mnoge druge, s katerimi so - kot za stavo - zmagovali na glasbenih lestvicah številnih slovenskih radijskih postaj.
Krajcarji se dokaj redni udeleženci festivalov slovenske narodnozabavne glasbe, kjer prav tako
do za besedilo, ki ga je po prvotnem besedilu Matjaža Vrha v savinjsko narečje prepesnil Drago Strojanšek. Tudi letošnji Vurber-ški festival ni minil brez nagrade, da ne omenjamo Graške gore, kjer je bilo nagrajeno besedilo Samo-rastniki.
O načrtih? »S polno paro naprej,«
žanjejo uspehe. Na festivalu v Lenartu so kar nekaj let zapored zmagali in leta 2007 prejeli plaketo kot absolutni zmagovalci vseh festivalov za najboljšo priredbo in izvedbo ljudskih pesmi. Daje bilo tudi letos plodno leto, potrjuje druga nagrada strokovne komisije za skladbo Ko pride huda ura na 9. Večeru slovenskih viž v narečju v Škofji Loki. Tam so prejeli nagra-
je dejal Mišo Melanšek. Prihodnje leto nameravajo izdati novo zgoščenko, se udeležiti vseh najpomembnejših festivalov narodnozabavne glasbe.
In zakaj so si nade li ime Kraj -carji? Ker so si podobni kot krajcar krajcarju, smo izvedeli.
■ TatjanaP odgoršek
J'TVilN 19. novembra 2009
»Se malo cukrčka bom posula, pa sem jih nihče več ne bo mogel upreti. Ko bi le predsednik države imel čas, da bi jih poskusil,« je svoje zadnje »opravke« na stojnici Turističnega društva Velenje komentirala Anica Oblak. In dodala: »Da ne bodo mislili, da znam samo koktajle mešat. A ne, kako lepo izgleda. Diši in še slastno je, kot se za gostoljubne Velenjčane spodobi.«
Erika Veršec, dolgoletna predsednica Tretje univerze, še danes njena aktivna članica, je vedno vesela, ko sreča z Valči Žohar, ki je univerzo pomagala postaviti na noge. Seveda je slednjo zanimalo, kam jo bo Erika »mahnila« letos. »Najprej bom veliko hodila po našem mestu in opazovala, zapisovala. Res si želim, da Velenje postane vsem, ki živimo v njem prijazno mesto. Sprehod po njem je zame vedno zanimivo potovanje,« je odvrnila Erika.
»Ne, danes se pa ne bom ukvarjal s turizmom. Danes bom poslušal in razmišljal o upokojenskem življenju, ki me bo kmalu doletelo,« je vitalni predsednici velenjske Univerze za tretje življenjsko obdobje Mariji Vrtačnik zaupal Franc Spegel, predsednik turistične zveze Velenje. Marija pa takoj v akcijo: »Nič se ne boj. Dnevi bodo zate še krajši, dela pa ti ne bo zmanjkalo. Če bo časa preveč, pa lahko kar preverim, kjer vse se lahko še včlaniš. Na naši univerzi smo moških študentov zelo veseli. So še vedno v manjšini.«
sam godovni dan, praznovanje svetnika so potisni-i na soboto. A -e zato, da -e lahko bilo bolj vese-o, saj so se lahko praznovalci naslednji dan spoči-i.
'Veleje' je najlepše Enim da, drugi ne
Velenje j e tudi po uradni »cenitvi« najlepše več- e slovensko mesto. Pa čeprav - e zadnji čas pogosto razkopano in zagraj eno. Seveda l e zato, da bo še lepše -n bolj ure-e-no.
Treba je deliti
Zadnji čas -e znova vse glasnejša zahteva, za katero se j e že pred nekaj časa zavzemal naš poslanec Kontič; da - e treba dobiček deliti med vse zaposl ene. Res škoda, da se za tako pobudo močnej e zavzemaj o prav zdaj, ko dobička skorajda ni več. In da na to ne bodo pozabil i, ko bodo družbe spet bolj poslova-e z njim.
Odsekani zaradi odsekov
V občini Šoštanj zadnji čas skorajda ne mine dan, da za promet ne bi zaprli kakšen odsek ceste. Na srečo le zaradi obnov. Cestne odseke obnav-ja- o, da ljud-e ne bi bili tako odsekani od sveta.
Svetnik na drugem mestu
Občina Šmartno ob Paki slavi svoj praznik na dan svetnika svetega Martina. Pri tem so vendarl e dali prednost občini, saj so njen praznik slavi-i na
Pogosto poslušamo, da se občine vse preveč zadolžuj e-jo. Očitno banke njim raje dajej o denar kot pa proizvodnim pod-et-em.
Brigadirji, zbor
V Velenju se bodo zbra-i nekdanji, stari brigadirj i. Morda bodo dali dodatno spodbudo, da se bodo pogoste-e zače-i zbirati tudi mladi. Novi. Potreb za udarniško delo j e vse več.
Čas za umetnost
Pravij o, da j e sedanji krizni čas prava priložnost za umetnost. Predvsem za slikar- e -n pesnike. Da nam vsaj ti prikaže- o -epšo sedanjost -n prihodnost. Je pa res to tudi primeren čas za pisce pravljic.
Velenjski labirint
Nekateri pravij o, da bomo v Velenju dobi-i pravi labirint. Tako ocenjuj ej o načrtovano pot do Rdeče dvorane, ko se bo zače-a gradnja trgovskega centra.
Vprašanje in odgovor
Cepiti ali necepiti se, j e za nekatere še vedno veliko vprašanje. Drugi odgovarj aj o, da j e to neodgovorno.
Internet: zakaj se splača spoznati p
-v
tf
Kako pa vam internet lahko pomaga pri izbiri počitniške destinacije?
Prednost interneta pa ni le v njegovi priročnosti, temveč tudi v času, ki vam ga bo prihranil. Recimo, da izbirate kraj za svoje počitnikovanje in bi pred končno izbiro želeli o njem izvedeti kaj več. Namesto dolgotrajnega iskanja turistične ponudbe in obiskov potovalnih agencij lahko svoj aranžma najdete v enem popoldnevu kar na internetu.
* *
Odgovorite na spodaj zastavljeno vprašanje
in izrezan kupon s svojimi podatki (ime, priimek, naslov in davčna številka) pošljite do 31. decembra 2009 na naslov: Telekom Slovenije, d. d., Sektor za marketing, Cigaletova 15, 1000 Ljubljana, s pripisom »Za nagradno igro Internet za začetnike«.
Med tistimi, ki bodo pravilno odgovorili na spodnje vprašanje, bomo izžrebali tri, ki bodo prejeli praktične nagrade:
1.	nagrada: opekač kruha SiOL
2.	nagrada: zložljiv dežnik + nakupovalna vrečka
3.	nagrada: karte SiOL Enka + nakupovalna vrečka
Akcijska ponudba SiOL Začetek
V času akcijske ponudbe, ki traja do konca leta, izobraževanje na domu nI edina prednost. Izkoristite lahko tudi številne druge ugodnosti. Internet lahko prve 3 mesece naročniškega razmerja neomejeno uporabljate za samo 15 evrov na mesec. Ponudba je brez vezave, po akcijski ceni in na obroke vam je na voljo tudi prenosni računalnik HP Compaq 610 T5870. Vsi novi naročniki na SiOL Začetek pa prejmejo še darilo — toplo presenečenje za hladne zimske dni.
Več informacij o paketu SIOL Začetek dobite na brezplačni telefonski številki 080 8000 in v vseh Mobitelovih centrih. Ponudba je predstavljena tudi na Internetu, na naslovu www.siol.net.
Predvsem komu je namenjen paket SiOL Začetek?
a)	Staršem
b)	Otrokom
c)	Vsem, ki Interneta še nimate
Pogoji sodelovanja v nagradni igri so objavljeni na spletni strani www.siol.net.
080 8000 www.siol.net
Vesolje veselja
PRILOGA ZDRAVJE
15
PRILOGA ZDRAVJE
Uvoda v letošnjo prilogo Zdravje seveda ni bilo težko izbrati. Nova gripa je pač trenutno v središču zanimanja in zato tudi nekaj napotkov, kdaj naj gre oboleli s pandemsko gripo k zdravniku, čeprav ste jih že prebrali, ne bo odveč. Če postane vaše dihanje težavno, vas duši ali se pojavijo hude bolečine v prsih, če začnete izkašljevati krvavo sluz ali gnoj, če so vaše ustnice modre ali vijolične, če ste omotični, zaspani, zmedeni in hodite na vodo redke-
je. Pri otrocih je poleg teh znakov potrebno biti pozoren še na temperaturo, višjo od 39 stopinj C, in bruha nje.
Za zaščito pred širjenjem okužbe bodite pozorni na pogosto umivanje rok z milom in toplo vodo ali robčki z alkoholnim razkužilom, z rokami se ne dotikajte oči, nosu in ust. Pri kihanju in kašljanju usta in nos prekrijte s papirnatim robčkom, ki ga takoj odvrzite. Izogibajte se stikom z ljudmi, ki imajo znake bolezni.
Se vedno pa velja razmisliti o cepljenju, kije posebej priporočljivo za tiste, ki so starejši od 65 let, odraslim in otrokom s kroničnimi obolenji ali imunsko oslabljenim, majhnim otrokom, starim do 23 mese cev, in oskrbovan cem v domovih za starejše občane. Vsak dan se sprehodimo po svežem zraku, uživajmo v druženju s prijatelji. Ob slabšem počutju, ob povečanih obremenitvah, ob kroničnih boleznih in med okrevanjem si pomagajmo z vitaminsko-mine-ralnimi dodatki.
V današnji prilogi predstavljamo nekaj možnosti spostitve, preventive, skratka vse v skrbi za zdravje. Bodite polni energije!
Masaža, ugodje za telo in dušo
Za starogrške in starorimske zdravnike je bila masaža eden najbolj pomembnih načinov za zdravljenje in lajšanje bolečin. Redna masaža koristi ljudem vseh starosti. Tudi danes je masaža eden najprijetnejših načinov sprostitve in reklasacije.
Stresen način življenja in številne obveznosti vplivajo na to, da je relaksacija z masažo postala zapoved. Najboljši kraj, kamor se lahko umaknete pred hudim življenjskim tempom, se popolnoma sprostite, si nabe-rete novih moči, je varno zavetje doma. Ni vam potrebno v masažni salon, saj si lahko privoščite odlično masažo na masažnem stolu kar doma. Masaža pomeni kvaliteto in trenutke, ki so popolnoma drugačni od vsakdanjega, hitrega in stresnega življenja.
Razvoj svetovne tehnologije in elektronike sta omogočila, da so strokovnjaki v aparate in stole vgradili različne masažne tehnike, med drugimi tudi svetovno znano shiatsu tehniko, kar pomeni pritisk s prsti, vgrajene pa so tudi tehnike gnetenja, valjanja, raztezanja in trepljanja.
Preveč fizičnih in psihičnih obremenitev, večurno sedenje ali stanje v pri slinem položaju, čustvena zakr-čenost, vse to si naše telo dobro zapo mni in nam vrača v obliki bolečin v mišicah, zlasti ramenskem obroču, hrbtu, vratu, rokah in nogah. Najstarejše in najna-
ravnejše zdravilo je gotovo masaža. Z masažo se sprostimo in dosežemo duhovno ravnovesje.
Pod vplivom masaže se izboljša celična presnova in prekrvavi koža. Mišice in živčni končiči se sprostijo, pospeši se prebava, izboljša se pretok limfe, povečata se prekrvavitev in gibljivost sklepov, mišice postanejo prožnejše in gibčnejše. Masaža krepi tudi imunski sitem, kar je v času, ko ste še posebej izpostavljeni raz nim bolez nim, še kako pomemb no.
Ob prijetni glasbi in sproščeni legi v masažnem stolu v domačem okolju boste v kratkem času našli stik s seboj. Masaža vzpodbudi delovanje živčnega sistema in krvnega obtoka, zato se počutite po njej sveži in polni nove energije.
Ena do možnosti je tudi masažna blazina, ki pre-gnete mišice od vratu do podplata. Masira s 6 shiatsu glavami in ima možnost tajpinga za relaksacijo mišic. Globoko vam zmasira tkivo s podobnimi učinki, kot jih dosežete na ročni masaži. Ponuja vam možnost kombinacije masaže in gretja in vam tako nudi sprostitev in energetsko poživitev dela telesa, ki ga masirate. Primerna je za masažo vratu, ramen, rok, hrbtenice, bokov, stegen, meč in podplatov. Posebej primerna je tudi zato, ker je prenosljiva.
GRELNA DEKA
:: električno ogrevana odeja za pokrivanje je narejena iz mehkega, prijetnega materiala :: štiri stopenjska možnost nastavitve temperature
s kontrolno lučko :: odstranljiva električna priklopna vrvica :: avtomatski izklop po treh urah ogrev
mSs
NASAZNA
BLAZINA
VITALMAX
BRALKO
(I.O.O.
Velika izbira masažnih stolov! Poklonite zdravje, sprositev
Bralko, d.o.o.f Šmartno ob Paki 134, Šmartno ob Paki T.: 03 891 55 60, M: 041 670 391, bralcom@siol.net, www.bralcom.eu

ÍUO10 VÉLÉNJÉ
MEDIK
SPLOSNA IN SPECIALISTIČNA MEDICINA
-d-oj».-
Igor Kocevor, dr. med. specialist radiolog Kardeljev trg 3, Velenje Tel.: 059 16 66 66 www.medik.si
ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA
trebušnih organov, prostate, testisov, ožilja, dojke, sklepov in mišic.
Vse preiskave lahko opravite brez dolgega čakanja
z napotnico lečečega zdravnika!
Odkrijmo bolezen pravočasno!
Spati dobro in dovolj
Spati dobro in dovolj je pomembno za ljudi vseh starosti, kvaliteten nočni počitek pa še posebej za otroke in mladostnike. Slabi pogoji spanja ne vplivajo samo na trenutno počutje in zdravje, pač pa lahko ogrozijo bodoče zdravstveno stanje.
Mnogi starši so že doživeli, daje bilo obnašanje neprespanih otrok in mladostnikov čez dan problematično. So zelo občutljivi, neposlušni in premalo skoncentrirani, pozorni. Splošno je znano, da slabo spanje avtomatično povzroča utrujenost in apatično vedenje. Raziskava na Univerzi VUB v Bruslju prikazuje, da 15 % otrok v dobi odraščanja ni dovolj spočitih vsaj 3-krat tedensko.
Naš spanec je razdeljen v več različnih faz, od katerih je najgloblja faza tudi najbolj pomembna. V času te faze naše telo proizvaja največ rastnega hormona. Ta hormon je, kot že samo ime pove, pomemben za rast in regeneracijo telesnih celic. Toda rastni hormon ima še ostale pomembne funkcije. Skupaj z ostalimi hormoni igra pomembno vlogo pri okrevanju po prebolenih boleznih in poškodbah, izboljšuje imunski sistem, nadzoruje telesno težo in vzdržuje nivo energije skozi cel dan.
Pomanjkanje kakovostnega spanca lahko resno ovira vsakodnevno funkcioniranje otroka. To lahko povzroči motnje koncentracije, slabo počutje, vedenjske motnje, debelost in nagnjenost k bolezni. Posledica tega je, da so otroci, ki ne spijo dovo lj kakovost no, tudi kas neje v življenju manj uspešni. Visoka kakovost vodnega jedra 4D Com-
fort v vodnih posteljah Sleep line pomaga prej zaspati in zagotavlja globlji spanec. Oba dejavnika spod-budujata proizvodnjo rastnega hormona. A 4D Comfort vodno jedro je tudi zelo higienski sistem, ki bi lahko pri mladih olajšal alergične reakcije z alergijo na prah in pršice. Na kratko, ta sistem ima svoje prednosti za zdrav razvoj otroka. Vaš otrok bo bolj spo čit, imel bo boljšo odpornost proti boleznim, dosegal bo boljšo koncentracijo in bo manj nagnjeni k debelosti. Prepričani smo, da ni staršev, ki si tega ne bi želeli za svojega otroka. Seve da ta izjem na ponu dba ni omejena na starše z otroki. Sleep line Generation vodna postelja je tudi zelo primerno ležišče v sobi za goste. Postelja je lahko tudi čudovito darilo vašim najdražjim.
Naložba v prihodnost
Enako kot starši vlagajo v svoje otroke, vlaga tudi TTI Belgijski proizvajalec vrhunskih vodnih postelj Sleep Line. Proizvajalec s s vojimi kvalitetnimi izdelki investirajo v prihodnost celotne družbe. Naš namen je pomoč mladim pri doseganju boljše kakovosti spanja in odkritje kvalitete vodnih postelj. Tako smo zagotovili prihodnost naše družbe skupaj s svojimi prodajalci in dobavitelji.
Podarimo vam vodno posteljo
Ob naročilu do konca tega leta so v prodajno-razstavnem salonu v Radomljah pripravili posebno ponudbo za kupce vodnih postelj Sleep line. Vsak kupec vodne poste-
lje Sleep line 180 x 200 cm prejme BREZPLAČNO vodno posteljo Generation 100 x 200 cm. Obe ležišči vsebujeta revolucionarno 4-D Comfort vodno jedro, ki ima mnoge prednosti v primerjavi s ostalimi vodnimi jedri drugih proizvajalcev. Nudimo vam široko izbiro mla dost nih in svežih vari ant. Posteljo je mogoče enostavno vključiti v obstoječ postelj ni okvir, lahko pa se uporablja tudi kot popolnoma samostojna postelja.
Vrhunske vodne postelje Sleep line s 4D Comfort vodnimi jedri so izdelane v naši tovarni v Belgiji in so zato v celoti evropski izdelek. Poseben poudarek dajemo tudi temu, da so vsi vhodni materiali, namenjeni proizvodnji vodnih postelj, ravno tako evropskega izvora.
Podjetje
SLEEP LINE NV izdeluje vodne postelje in sodi v skupino, ki že več kot 30 let igra pomembno vlogo na evropskem trgu udobja. Podjetje samo načrtuje, razvija in izdeluje široko paleto vodnih postelj s poseb nim poudarkom na udobju, vrednosti izdelka in detajlih. Ker SLEEP LINE vsako fazo postopka izdelovanja in kvalitete izpelje v lastni režiji, jamči za zelo dobro in hitro servisno službo. Upoštevanje posebnih želja uporabnikov ter izdelava po meri nam ne predstavljata nikakršnih težav. Celotni program zajema ogromno kombinacijskih možnosti, hkrati pa gre za dobro razmerje med ceno in kakovostjo. Na njihovih vodnih posteljah Sleep line spi že preko 115.000 zadovoljnih Evropejcev. Pri nas si lahko vodne postelje Sleep line ogledate in preizkusite v salonu v Radomljah.
16
Zaprtje
Začelo se je, ko se je mitološki konj Pegaz očaran nad lepotami slovenske dežele spustil preblizu zemlje in s kopitom zadel v hribovje v bližini današnje Rogaške Slatine. S tem je povzročil premike zemeljskih plasti in omogočil, da so na dan izbruhnile vode, ki so se milijone let skrivale v zemeljski skorji. Slatinske vode so v svetu poznane že skoraj pet stoletij.
Pred natanko sto leti pa je iz zemeljskih globin sredi zdraviliškega parka v Rogaški Slatini na dan privrela naravna mineralna voda edinstvene sestave. Od dotedanjih slatinskih voda se je tako razlikovala, da je potrebovala posebno ime. Poimenovali so jo po za Rogaško Slatino značilni Donački gori. Rodil se je donat.
Ta biser narave je med potrošniki zelo poznan po svojem odvajalnem učinku. Zaprtje ni bolezen, lahko pa vanjo vodi. Je ena najpogostejših prebavnih motenj in zelo pogost v tretjem življenjskem obdobju. Z njim se srečuje okrog 50 % prebivalcev razvitega sveta.
Vzroki za to tegobo so zelo raznoliki, od nepravilne prehrane s preveč predelanimi, mastnimi živili, obilico bele moke in sladkorjev do sodob-
nega življenjskega sloga s premalo gibanja in stresom. Tudi nekatere psihične oz. značajske lastnosti, kot so zagrenjenost, flegmatičnost, pretirana varčnost in bolestna natančnost pripomorejo k slabši prebavi. Zadrževanje blata in jemanje antibiotikov porušita naravno ravnotežje v črevesju.
Zaprtju pa botruje še pogosta uporaba odvajal, ki siromašijo telo predvsem s kalijem, kar povzroči lenost in neobčutljivost črevesja.
Posledice so neprijetne in lahko vodijo do vnetja, krvavitev, celo do raka debelega čre-ve sa.
Donat Mg je naravno odvajalo
Učinkuje zaradi velike vsebnosti sulfata, ki ima sposobnost vezanja velikih količin vode. Na podlagi osmoze iz celic črevesne stene odtegne vodo in volumen vsebine črevesja se poveča od 3- do 5-krat, zato vsebina pritisne na črevesno steno in izzove njeno peristaltiko oz. gibanje. Magnezij, ki ga je v donatu Mg preko 1000 mg/l, še dodatno draži črevesne hormone, ki peristaltiko okrepijo in tako pomaga pri odvajanju.
Zakaj priporočamo donat Mg?
•Jen aravnoo dvajalo in nimas transkih
učinkov.
• Telo se ga ne navadi in •vedno učinkuje.
Edini možen stranski učinek je diareja, ki preneha, ko ga prenehamo piti.
Način pitja donata Mg pri zapeki
Pijemo zjutraj na tešče toplega (30-37 °C) 1/2 l in več. Pomembno je, da ga popijemo naenkrat oz. sorazmerno na hitro. Tako izzovemo spontano odvajanje.
Dodatno ga lahko uživamo zvečer pred spanjem 2 -5 dcl.
Za to tegobo nikoli ne pijemo ohlajenega.
Pomembno je vedeti
Donat Mg s segrevanjem do telesne temperature izgubi lastni ogljikov dioksid, to pomeni, da se pri tej temperaturi razplini. Razplinimo ga lahko tudi tako, da ga pustimo v kozarcu na sobni temperaturi in večkrat pomešamo.
Ker je donat Mg naravno odvajalo, priporočamo, da količine dnevno popite naravne mineralne vode prilagodite svojemu telesu.
Donat Mg, za zdravje!
Več infor ma cij na
www.donatmg.net
Za popolno
prebavo.

Razlogi za prekislo reakcijo želodca, razdraženost prebavil in žolčne kamne so: premastna in pekoča hrana, preveč sladkarij, kave, alkohola, prevelika telesna teža tudi stres, jeza in razburjenje, ki sprostijo v organizem veliko adrenalina.
Naravna mineralna voda Donat Mg je poznana po tem, da pomaga pri:
•	Zaprtju
•	Zgagi
•	Vnetju požiralnika
•	Vnetju želodčne sluznice
•	Občutku polnosti po obrokih in napenjanju
•	Razjedah želodca in dvanajsternika
Pomembno je, da poznamo splošne napotke za pitje:
Hitro pitje toplega Donata Mg pospešuje dejavnost črevesja.
Počasno pitje hladnega (sobne temperature) Donata Mg povečuje resorbcijo mineralov.
Upoštevati je potrebno priporočene odmerke in način pitja.
Več informacij in stik z zdravnikom na www.donatmg.net.
Za zdravje!
K ISt J I G A
BIODIETA	ZA ŽENSKE
ZA VITKOST, LEPOTO IN ZDRAVJE
Želiš ostati vitka in zdrava? Začni z biodieto danes in prihrani denar.
DARILNI PAKET
Prodaja: Mercator | Sanolabor | DZS
Manj kalorij , • v na gram soli
IbiocodeJ www.zdravasol.si
V 2409/ ZDRAVASOL, d.o.o, Dravograd, Slovenija
Če te strese statična elektrika pri dotiku z avtom, te dajeta zgaga in gripa, imaš suho kožo, se rediš prekomerno, začni že jutri uživati pravilno pripravljeno hrano in naravno negovati svoje telo.
(Iz knjige: Stane Sevčnikar / Zdrava sol)
Pitje tekočine je pomembno
Ste zaprti? Pa se odprite!
Tatjana Erban
Ste zaprti, bolj zaprti ali najbolj zaprti?
Kronično zaprtje je ena tistih negativnih posledic, ki jih prinašata hiter življenjski tempo in sedeče delo. Skoraj vedno in povsod lahko kupite ali dobite številna odvajala. Nekatera, predvsem močnejša, povzročajo navajenost in zato po nekaj tednih oziroma mesecih jemanja ne pomagajo več. Ti pripravki lahko povzročijo še večje zaprtje. Pri omenjeni težavi strokovnjaki svetujejo bolnikom, da upoštevajo določena dietna priporočila:
Kaj jeste?
Vsakodnevna prehrana naj vsebuje čim več surove in kuhane zelenjave ter sadja. Ob večerih zaužijte suho sadje. Zelo pomembno je, da si okrepite mišični steznik trebuha, zato svetujemo zjutraj na tešče 15 do 20 minut gimnastike za trebušne mišice. Po telovadbi priporočamo pitje 4 do 5 dl mlačnega donata Mg, ki ga pred tem razplinite. Nato zaužijte zajtrk s sadjem in kosmiči. Priporočamo tudi "pravo" kavo. 15 do 20 minut po takšnem zajtrku je največja možnost, da zaradi želodčno--črevesnega refleksa pride do normalnega odvajanja.

BBBt S * i
■
w\
»/ji

Kaj pijete?
Redno pitje donata Mg bo pomagalo pri odvajanju in ne more škodovati. Minerali, ki so v donatu Mg se v primeru, da jih telo ne potrebuje, izločijo skozi ledvice. Donat Mg vsebuje več kot 300 mg/l kalcija in preko 1000 mg/l magnezija, ki sta raztopljena v vodi, tako se organizmu ni potrebno posebej truditi s „pripravo za uporabo". Magnezij je naravni antagonist kalcija, ki preprečuje kristalizacijo kalcija v seču. Dokazano je, da se ob pitju donata Mg zmanjša verjetnost ponovitve in nastaneka kalcijevih oksalatnih, uratnih in cistinskih kamnov.
Živite zase ali za vse druge?
Vsekakor je ob taki spremembi življenja potrebno samemu sebi posvetiti nekaj več časa. Z zdravo prehrano, gibanjem in zdravim načinom življenja bomo odpravili to nadlogo.
Še več: s tem bomo vplivali na vsakodnevno boljše počutje ... in čaka vas kakovostno življenje - kolikor dolgo boste želeli ...
19. novembra 2009 ""ÍJIS
PRILOGA ZDRAVJE
17
Prehlad in gripa
Pri prehladu pride do vnetja zgornjih dihalnih poti, ki ga povzroča več kot 200 različnih virusov (rino-virusi, korona virusi).
Gripa ali influenca pa je akutna okužba dihalnih poti, ki jo povzročajo virusi influence tipa A, B ali C. Pred gripo se s precejšno zanesljivostjo lahko zaščitimo s cepljenjem, ki se priporoča vsako leto. Ker se virusi gripe pogosto in hitro spreminjajo, strokovnjaki vsako leto na novo izdelajo cepivo proti tistim virusom, za katere so ocenili, da bodo v posameznem letu krožili. Proti prehladu cepljenje ni mogo če, zdravi mo ga le simpto -mat sko, kar pome ni, da laj ša mo trenutno moteče, neprijetne težave.
KAKO SE PREHLAD IN GRIPA ŠIRITA?
Virusi se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki nastanejo pri kihanju, kaš-ljanju ali glasnem govorjenju obolelega in preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega (kljuke, pipe, denar, kozarci, pribor, ...). Za okužbo je torej potreben stik
ali bližina z obolelim (do 1m) ali stik z okuženo površino. Virus lahko zunaj telesa v sluzi preživi več ur in ga tako lahko z umazanimi rokami preko sluznice ust, nosu ali oči prenesemo v telo. Higiena rok je tako v obdobju gripe in prehladnih obolenj še posebej pomembna.
PREPOZNAVNI ZNAKI PREHLADA
•	blag glavobol,
•	blaga utrujenost,
•	voden nosni izcedek,
•	zamašennos,
•	kihanje,
•	boleče žrelo,
•	suh, dražeč kašelj,
•	solzenje,
•	pri zapletih vnetje obnosnih vot lin ali ušes,
•	traja 5-10 dni.
PREPOZNAVNI ZNAKI GRIPE
•	nenaden pojav visoke telesne temperature (tudi do 40 °C),
•	izrazit glavobol,
•	bolečine v sklepih in mišicah,
•	izjemna utrujenost, slabotnost, izčrpanost,
•	boleče žrelo,
•	trdovraten, suh kašelj,
•	pekoče, boleče oči, občutlji-
vost na svet lo bo,
•	pri zapletih nastanek bronhitisa ali pljučnice,
•	traja 7-10 dni.
LAJŠANJE ZNAKOV PREHLADA IN GRIPE
Ker proti povzročiteljem prehlada nimamo ustreznih zdravil, je zdravljenje prehladnih obolenj simptomat sko. Pri težavah z zama-šenim nosom in izcedku iz nosa je priporočljiva uporaba lokalnih (kapljic in pršila za nos) ali sistemskih dekongestivov, ki skrčijo žilice v nosni sluznici in tako olajšajo dihanje. Nosno sluznico večkrat dnevno navlažimo s fiziološko raztopino. Pri suhem dražečem kaš-lju lahko uporabimo antitusike, ki kašelj pomirjajo. Na voljo so v obliki sirupov ali tablet. Če je kašelj produktiven, vlažen, pa se priporoča uporaba sredstev, ki lajšajo izkašljevanje bronhialne sluzi, ki se nahaja v dihalnih poteh in ovira zračenje pljuč. Ugoden učinek imajo tudi inhalacije, vlaženje prostorov in uživanje toplih napitkov. Pri bolečinah v žrelu si pomagamo z lokalnimi protimikrobnimi in protibolečinskimi sredstvi v obliki pastil, pršil ali raztopin. Če je prisotnih več simptomov prehlada
hkrati in so za bolnika moteči vsi, so na voljo zdravila, ki vsebujejo več zdravilnih učinkovin in delujejo hkrati na bolečino, povišano telesno temperaturo, nahod in kašelj. Bolnik naj počiva, ostane v domačem okolju, pije tople napitke in uživa lahko hrano. Priporočljivo je redno zračenje prostorov. Posvet z zdravnikom je potreben v primeru poslabšanja simptomov ali če trajajo znaki okužbe več kot 7 dni. Posebna previdnost je potrebna pri otro cih, mlajših od dveh let, nosečnicah, doječih mamicah, kroničnih bolnikih in bolnikih, starejših od 65 let.
V primeru gripe je zdravljenje podobno. Poleg simptomatskega zdravljenja imamo za zdravljenje in preprečevanje gripe na voljo tudi protivirusna zdravila, ki preprečujejo razmnoževanje virusa gripe in s tem nadaljnji razvoj bolezni.
PREVENTIVA
Zima je obdobje, ko večino časa preživimo v zaprtih prostorih, kjer je koncentracija mikroorganizmov največja. Zato sta prehlad in gripa naj po gos tej ša prav v času od novembra do maja. Za omejevanje širjenja prehladnih obolenj je priporočljivo intenzivno prezračevanje
prostorov, v katerih se ljudje zadržujejo, pogosto umivanje rok z milom, uporaba papirnatih robčkov za brisanje nosu za enkratno uporabo in seveda zdrav način življenja z uravnoteženo prehrano in gibanjem na svežem zraku. Za
pomoč lastnemu imunskemu sis-te mu, ki nam omo go ča uspeš no obrambo pred okužbami, pa so v lekarni na voljo tudi pripravki, ki spodbujajo njegovo delovanje.
■ KatjaA vberšek, mag. farm.,L ekarnaV elenje
Za vas smo odprli
I
LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje
Poleg zdravil na recept vam nudimo zdravila brez recepta, medicinsko tehnične pripomočke, sredstva za nego in varovanje zdravja.
Nudimo vam širok izbor dermatološko kozmetičnih izdelkov za nego in zdravljenje kože.
Obiščite nas in svetovali vam bomo pri izboru in pravilni uporabi zdravil ter drugih sredstev za lajšanje bolezenskih težav.
poslovno enoto
v Velejaparku
v 2. etaži
Tel. 03 897 03 78 Email:
trebusa@lekarna-velenje.si www.lekarna-velenje.si
Poslovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 21. ure sobota od 8. do 21. ure, nedelja zaprto
Čokolada nove generacije uravnava prebavo in ohranja vitko linijo
Kaj je lepšega kot hujšati s čokolado?
Čokolada, v kateri so skrite aktivne prehranske vlaknine, ki človeku dajejo občutek sitosti in spodbujajo delovanje črevesnega trakta, odslej tudi v slovenskih lekar nah. S koš čkom te revo lu ci o -narne čokolade dobi telo toliko, kot da bi pojedli kilogram jabolk ali dva in pol kilograma zelja, zagotavlja dr. Istvan Ereš iz Subotice.
Deset let raziskovanja je porabil za čokolado s tem izjemnim delovanjem. Ta čokolada se ne topi v rokah in zdrži zelo visoke temperature, saj jo je testiral pri 50 stopinjah celzije v Afriki.
Kako shujšati, ohraniti telesno težo in doseči dobro počutje?
S hormonom sreče, s čokolado dr. Ereša z okusom lešnika, pomaranče, kokosa, tiramisuja in višnje. V raznih okusih so na voljo tudi čokolade, posebej pripravljene za diabetike.
Saj veste, da odvečni kilogrami niso le estetska pomanjkljivost, ampak povečajo tveganje za razvoj vrste bolezni in skraj-
šujejo življenjsko dobo in kvaliteto življenja. Z zadostno količino dnevno zaužitih prehranskih vlaknin spodbujate delovanje črevesja in izločanje nepotrebnih snovi. Z uživanjem teh čokoladic organizem zaščitite pred nekaterimi boleznimi v prebavnem sistemu ali jih celo ozdravite.
In še nekaj, čokolade dr. Ereša vsebujejo tudi naraven kakavov koncentrat, ki spodbuja tvorbo hormonov endorfina, dopamina in serotonina, ki izboljšujejo počutje, odpravljajo stres in povečujejo koncentracijo.
Ker se čokolade ne topijo, so primerne za vsa ko pri lož nost, lah ko jo shra ni -te v žep, šolarji jo lahko uživajo za malico, saj vsebujejo veliko zdravih vlaknin.
Poiščite čokolade dr. Ereša v lekarnah in se prepričajte sami. Čokolada dr. Ereša ni le uži tek za slad kos ne de, tudi za vse, ki želite lepšo, mikavnejšo postavo, boljšo prebavo in prijetno počutje. Čokolade dr. Ereša z nagradami za dosežke v Parizu, Ženevi, New Yorku in Bruslju, so sedaj ekskluzivno tudi v lekarnah po Sloveniji.
ZDRAVSTVENI DOM
VELENJE
Vodnikova 1, 3320 Velenje
S cepljenjem smo izkoreninili mnoge bolezni - ni davice, ni ošpic, ni otroške paralize, ni rdečk...
18
Nagradna križanka
ERICO
ERICo, d. o. o., deluje na področju varstva okolja kot inštitut že od leta 1992, pred tem pa smo njegovi strokovnjaki pet let delovali v okviru nekdanjega Rudarsko elektroenergetskega kombinata. Že od začetka delovanja smo se zaposleni vključevali v različne okoljske izobraževalne programe, leto 1994 pa velja kot začetno za organizirana izobraževanja mladih na področju Varstva okolja. Prvi projekt in kar nekaj naslednjih smo zastavili z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje. Led smo prebili s programom »Varujmo in ohranimo Šaleško dolino«. Dve leti kasneje smo mlade začeli poučevati o gospodarjenju z odpadki in jim v prvi vrsti predstavili pomen ločenega zbiranja odpadkov.
Takratna generacija šestošolcev je predlagala ime za projekt: »Odpadek naj ne bo samo odpadek«. Oba programa še vedno tečeta in številni šaleški učenci so pri nas dobili pomembne informacije za življenje. Kasneje smo širili ponudbo okolj-skih tematik in v Velenje so začeli prihajati obiskovalci iz vse Slovenije ter tudi onkraj državnih meja. Na inštitutu smo ustanovili »Okoljski promocijsko izobraževalni center«, ki ga zadnja leta obišče do 1200 učencev dijakov in študentov. Seveda pa učencem iz lokalnega okolja še vedno povečamo posebno pozornost, saj se v času osnovne šole z vsakim srečamo do petkrat.
Na inštitutu ERICo, d. o. o., smo usposobljeni in akreditirani za širo-
lnštitut za ekološke raziskave
ko paleto okoljskih analiz, tudi za analize tal. Poznavanje lastnosti tal je podlaga za uravnovešeno gnojenje obdelovalnih površin. Trem izžrebanim reševalcem križanke bodo za nagrado podarili analizo vzorca vrtnih (ali kmetijskih) tal z gnojilnimi nasveti. Rešitve križanke pošljite do ponedeljka, 30. novembra 2009, na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva c. 2 a, 3320 Velenje, s pripisom križanka ERICo.
L -	ft< ■ v-'1-!'' n^;.■■ mfel. .h -i- <>■.
rdrltew nam ^"■f^-' I i i i * nvH--"i-i^rtf-iiovJjJMr^frH.lrT'-'i' kuj!
( ffT^ttJfl SDi Mil i virMii
ülWJnk^t
Dnrffok nuti i» ■ i
luteno

Zdravilna moč soli, lahko izbirate: »svinjska gripa« ali solne terapije!
Moramo priznati, daje naslov res provokativen. Toda pred kratkim so na CNN objavili reportažo, da so solne terapije dobra zaščita pred tako imenovano »svinjsko« gripo. Razne prispevke iz CNN o učinkovitosti solnih terapij lahko vidite tudi na internetu YouTube.
Mi ne trdimo tega, da Vas lahko obvarujejo pred »svinjsko« gripo. Je pa res, da se s solnimi terapijami zaščiti sluznica dihal i n tako okrepi imunski sistem, kar je prvi pogoj za dobro zaščito našega telesa. In kaj so solne terapije?
Pred približno 2 milijonoma let je bila Vzhodna Evropa delno prekrita s plitvim morjem. Morje je izginilo, ostale so velike količine soli, naložene v plasteh. Plasti se nahaj aj o med 10 i n 300 m pod zemeljsko površino. V 14. stoletju so ljudje začeli izkopavati sol za lastne in potre be trgovi ne.
Leta 1843 je poljski zdravnik Felix Boc-kowski izjavil, da zrak v rudnikih soli, ki so nasi če ni s suhi mi del ci soli, zdravil no delujejo na ljudi s pljučnimi in dihalnimi težava mi.
SPELEOTERAPIJA (zdravljenje bolezni dihal in kožnih bolezni v naravnih solnih jamah in rudnikih) je postala učinkovita in poceni metoda zdravljenja ljudi povsod po svetu. Največ solnih jam je bilo na področju Avstrije, Poljske, Slovaške, Romunije, Azerbejdžana, Rusije in Ukrajine. Te jame tudi danes služijo ljudem za zdravljenje in krepitev telesa.
V zgodnjih 90. letih 20. stoletja je omejeno število za zdravljenje primernih solnih jam in rudnikov dalo povod za začetek raziskav o možnostih ustvarjanja mikro kli me v pro sto rih, ki bi jih človek ustvaril na površju zemlje, v obliki solnih sob oz. komor, kjer bi v sklopu medicine lahko zdravili ljudi s težavami pri diha nju in s kož ni mi obo le nji.
Postopek zdravljenja omenjenih bolezni v solnih sobah so poimenovali HALO-TERAPIJA in pod tem imenom je terapija z aerosolom solnega prahu v solnih sobah poznana po vsem svetu, kjer se ta način izbolj ša nja zdrav lje nja upo rab lja.
SPELEOTERAPIJE in HALOTERAPIJE za zdravljenje oz. lajšanje bolezenskih simptomov bolezni dihal in kožnih obolenj so potrdili rezultati biokemijskih, imunoloških in mikrobioloških raziskav (Sim-yonka 1989, Slivko 1980, Yefimova 1990, Zadorozhnaya 1986). Ugotovljeno je bilo, da se med zdravljenjem organizem prilagodi na specifične lastnosti mikroklime in spremeni vse svoje funkcionalne sisteme v korist okrevanja telesa.
fENlK brciijlu tonski pr«hfdnjkr izdelki narejeni ii proien* tn kvinajine m o k«,
rnitp f}a»bni izdelki.
vB
Kar je praksa v razvitih državah Evrope, je sedaj dosegljivo tudi v Sloveniji, natančneje v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Za vas smo zgradili solne sobe, ki vam izboljšujejo zdravje dihal in obolenj kože.
Center smo odprli marca letos in z zadovoljstvom lahko potrdimo, da so terapije s solnim aerosolom izredno učinkovite in sproščujoče. Poleg dobrih rezultatov pri izboljšanju zdravja klientov smo veseli, da solne sobe nudijo tudi lepo sprostitev
po napor nem dnevu, zato so zelo lepo darilo ljudem, ki jim želite podariti nekaj koristnega in sproščujočega. Darilne bone dobite v našem centru.
Naš prvorojenec bo v mesecu decembru dobil tudi velikega brata, saj odpiramo center solnih terapij v Ljubljani. Tam bomo obiskovalce razvajali tudi z aro-moterapijo in kromoterapijo.
Vabljeni!
STE PREPOGOSTO UTRUJENI? SE VAS LOTEVA PREHLAD,
MORDA GRIPA, SE VAŠE TELO SPRAŠUJE, KAJ BOSTE NAREDILI ZANJ?
Ml SE NE SPRASUJEMO, Ml IMAMO REŠITEV ZA VAS.
SOLNE TERAPIJE
POKLIČITE 031 788 881
Grajska vrata d. o. o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad www.solni-tempelj.com
Izdelki brez glutena
V družbi KLASJE CELJE, d. d. so razvili izdelke v blagovni znamki FENIX, z namenom ponuditi nekaj boljšega v skrbi za zdravo prehrano. Nudijo vam pes tro izbi ro kek sov in testenin. Med testeninami najdete rezance, zavijače z dodatkom špinače, klasične zavijače inj ušnoz akuho.
Omenjene testenine in keksi so sušene jajčne testenine z riževo, kvinojino in proseno moko z dodatkom kurkume v prahu.
Prednosti teh surovin so:
•	ne vsebujejo pšenične beljakovine - glutena, zato so lahko prebavljive;
•imajo dobro razmerje esen-cialnih aminokislin;
•	so odličen vir kalcija, fosforja, magnezija in železa ter
vitamina E in nekaterih vitaminov skupine B; •proso vsebuje silicij. Je ena redkih rastlin, ki vsebuje silicijevo kislino v topni obliki, da jo organizem lahko izkoristi. Silicijeva kislina ugodno vplivala na čisto polt, zobno sklenino, zdrave lase in nohte.
•	namenjene so vsem, kiup o-števajon ačelaz dravep re-hrane;
•priporočajo se v vegetarijanski prehrani;
•	posebej dobrodošle so v brezglutenski dieti, saj ne vsebujejo glutena.
Novost
V Klasju vam kot novost nudijo KRUH - BELI in KRUH S SEMENI BREZ GLUTENA v
njihovih maloprodajnih enotah v Celju, Velenju, Slovenskih Konjicah, Laškem in Trbovljah.
PRILOGA ZDRAVJE
19
ONPROSTA®
prehransko dopolnilo
na voljo v lekarnah www.conprosta.si
S CERTIFIKATOM FDA(Food and Drug Administration)
Cvetni prah za zdravje prostate
Cvetni prah ali pelod je v zdravilstvu prisoten že od nekdaj. Zaradi njegovih zdravilnih učinkov so ga omenjali že Hipokrat, Plinij in Pitagora. Cvetni prah je moška spolna celica, ki je nosilec genetskih lastnosti rastline, zato vsebuje vse nujno potrebne snovi za razvoj novega življenja. Je eden najbogatejših naravnih virov vitaminov in mineralov, ki so človeku potrebni v vseh življenjskih stadijih. Vsebuje kar dvajset aminokislin, od katerih je osem nujno potrebnih človeškemu organizmu. Najkvalitetnejši cvetni prah ima repica, kostanj, divja in rdeča detelja, sadno drevje ter ajda. Številne raziskave so pokazale, da cvetni prah deluje na človeka kot poživilo, ki mu dviguje življenjsko moč (tudi spolno), zadržuje staranje, vzpodbuja delovanje možganov, krepi vid, blagodejno deluje pri obolenjih krvnega obtoka, nepravilni presnovi, obolenjih sečevodov, zlasti pa se priporoča pri težavah s prostato. Stara kitajska medicina je razvila popolnoma naravno sredstvo za pomoč pri težavah, ki jih povzroča benigna hiperplazija prostate (BPH) in kronični prostatitis. Tablete Conprosta združujejo staro kitajsko modrost s sodobno tehnologijo, saj so izdelane iz kompri-mata cvetnega prahu oljne repice in so povsem naravne. Pri kliničnem testiranju je bil potrj en njihov terapevtski učinek, in sicer 95 % pri BPH i n 86 % pri kliničnem prostatitisu. Razen blagodejnega delovanja na prostato ta preparat vzdržuje telesno vitalnost in povečuje energijo. Prehransko dopolnilo Conprosta je zaradi svojih izjemnih lastnosti prejelo že vrsto nagrad: FDA certifikat 1.1998, tradicionalni kitajski mednarodni zaščitni znak l. 1995, nacionalno srebrno medaljo l. 1991, zlato medaljo za izredne čebelje izdelke na 32. Mednarodni izložbi apikulture in mnoge druge. Tablete Conprosta so na voljo v vseh lekarnah po Sloveniji.
Osteoporoza, tiha sopotnica staranja
Osteoporoza je v največji meri bolezen starejših ljudi. Pri nas je odkritih le nekje 30 odstotkov te bolezni. Zaradi staranja prebivalstva se bo število zlomov v naslednjih 30 letih podvojilo. Najnovejše raziskave kažejo, da osteporoza
Osteoporoza je bolezen, ki prizadene vsako tretjo žensko. Pravočasno odkrito osteoporozo lahko hitreje ozdravimo.
MERJENJE KOSTNE GOSTOTE DXA-kostna denzitometrija
Poskrbite zase in se naročite na meritve kostne
gostote. Z izvidi, ki jih dobite takoj, vas sprejme na posvet zdravnica.
STUDIO ZDRAVJE Aleksandra Žuber, dr. med. Center za merjenje kostne gostote Šmaiška 12, Velenje Tel: 03 89716 20
Pokličite in pravočasno preverite svoje zdravje!
... vedno ste dobrodošli.
Z NLB Klikom lahko banko obiščete kar

prek interneta in bančne storitve opravite iz lastnega naslonjača.
NLB Kontaktni center
(( 01 477 2000 )) www.nlb.si/Doti-do-banke
nlb®
ni več le bole zen sta rej ših, saj jo odkrivajo tudi pri mlajših. Začetek oste o po ro ze je tih in neopa zen in bolnik nima težav, zato jo sam zelo tež ko ugotovi.
Kako preprečimo osteoeporozo?
S primer nim fizičnim aktivnim načinom skozi vse življenjsko obdobje dosežemo,da so v mladosti kosti čimbolj kvalitetno zgrajene, v starosti pa preprečujemo izgubo kost ne mase.
Z zdravo prehrano, v kateri mora biti vselej dovolj kalcija, vitaminov D, C, K ter z magnezijem in s kalijem, redno telesno dejavnostjo in pravočasnim merjenjem kostne gostote se lahko izognemo bolezni.
Kako zdravnik zdravi osteoporzo?
Z različnimi zdravili pospešimo tvorbo novega kostnega materiala ali zavremo njegovo propadanje.
Pomembno je tudi, da ojačamo sposobnost organizma za absorb-cijo kalcija, kije osnovni gradbeni element tvorbe novega kostnega materiala.
Uspešnost zdravljenja je pogojena z učinkovito kombinacijo istočasno zdravega načina življenja (opustitev kajenja, alkohola) in prehrane, ki mora vsebovati dovolj kalcija: mlečni izdelki, posušeno sadje, nekatere vrste zelenjave, polnovredna žita, olive ipd. ,ter nadomeščanja hormonov z rednim jemanjem preparatov, ki upočasni-
<5
jo izgubljanje kostnega materiala ali celo povečajo kostno gostoto.
Kako ugotovimo osteoporozo?
Z najsodobnejšo diagnostično opremo lahko zelo natačno določimo stopnjo osteoporoze in omogočimo pacientom, da po nasvetu zdravnika zmanjšajo ali ustavijo vplive osteoporoze.
S preiskavo, ki traja le nekaj minut in je popolnoma neboleča in varna, dobite takoj izpis, s katerim vam zdarvnica oceni stopnjo osteoporoze in poskrbi za zdravljenje. ■
Sir Šmarski Rok vsebuje samo 25 % mlečne maščobe v suhi snovi in se uvršča med LAHKE sire. Kljub nizki vsebnosti mlečne maščobe očara z odličnim okusom in je vedno prava izbira.
zeCene cfoCine
SREDNJA ZDRAVSTVENA SOLA CELJE
Ipavčeva 10, 3000 CELJE IZREDNO IZOBRAŽEVANJE
Opravite tečaj in si pridobite poklic:
•	maser/maserka
•	pediker/pedikerka
•	vizažist/vizažistka
•	maniker/manikerka
Vpis poteka vsak petek, od 10.00 do 12.00, na sedežu šole.
Tečaji potekajo kot priprava na preverjanje in potrjevanje NPK. Izvajamo pa tudi postopke za preverjanje in potrjevanje NPK.
Vabimo k evidenčnemu vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2010/2011 s
•	zdravstvena nega (SSI, štiriletni program)
•	zdravstvena nega (PTI, 3+2)
•	bolničar/negovalec (SPI, triletni program)
•	kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program)
Dan odprtih vrat bo v četrtek, 3. decembra, od 12.30 do 16.00. Vabljeni!
Dodatne informacije: 03 428 69 00 zdravstvena-sola-ceodr@guest.arnes.si
20
Učinkovito odstranjevanje celulita in oblikovanje telesa z VelaShape terapijo
Celulit je zelo pogost in trdovraten pojav, s katerim se spopada 80 % žensk po 20. letu starosti. Izkušnje kažejo, da smo z dietami nemočni - ker je to podkožni pojav in ga ni mogoče odpraviti tudi s površinskimi kurami, kot so kreme ali losioni. Maščobne blazinice se kopičijo globoko pod kožo. Terapija VelaShape s posebnim sistemom obdelave problematičnih delov telesa seže v globino, kjer problem nastaja. Prvi in vodilni sistem na svetu s certifikatom FDA omogoča neinvazivno medicinsko rešitev za preoblikovanje telesa in odstranjevanje celulita na bokih, nogah, zad nji ci, tre bu hu in nad lah teh. VelaShape je varna, učinkovita in prak tič no nebo le ča meto da, ki omogoča udobno pot do lepo oblikovanega in napetega telesa.
S terapijo VelaShape se problema tič ni pre de li hit ro in vidno izboljšajo, koža pa postane bolj gladka in napeta. Sistem VelaShap-e ponuja prvo pravo rešitev pri odpravi celulita. Z združitvijo infrardeče svetlobe, bipolarne radiofre-kvence, vakuuma in globoke masaže tkiva s pomočjo masažnih valjčkov se problematični predeli hitro in vidno izboljšajo.
Izboljša se struktura kože, zmanjša se obseg na obdelovanem predelu telesa, hkrati pa se izboljša tudi limfni pretok.
Infrardeča svetloba segreva kožo do 5 mm globoko, izboljšuje presnovo in pomaga »topiti maščobne celice«. Bipolarna radiofrekvenca dodatno segreva podkožje do 15 mm globoko, izboljšuje cirkulaci-
Slovenska ovčja volna za zdravo življenje
Ovce, ki se pasejo na sosedovem hribu, dajo vsako I eto vsaj 1,5 kg volne. Lastniki jo lahko uporabijo za naravno postelj ni no, toplo jopi co, nogavi ce, tepih ali pa za toplotno in zvočno izolacijo svojega doma. Številni rejci pa jo kljub veliki uporabnosti mečejo v smeti ali sežigajo - s tem pa onesnažujejo okolje.
Kako pripravimo ovčjo volno, da jo bomo lahko sami predelali ali prodali prede I ovalcem ...
Začetek pravilne priprave volne je že pri striženju ovac. Rejci morajo poskrbeti, da izločijo nekvalitetne predele volne, da volna ni mokra, da jo pospravijo v dobro zrač no pro pust ne vre če in da jo skladiščijo na suhem. Priporočljivo je, da se že spomladi dogovorijo za prodajo volne s podjetjem, ki volno predeluje. Če pa se odločijo, dajo bodo predelali sami, jih čaka kar zahteven postopek pranja in sušenja, nato pa še krtačenja, predenja in na koncu pletenja ali tkanja. Najbolj zaželene so naravne barve - bela (drap) siva in melirana domača ovčja volna, zadnja leta pa trend in usmerjenost v uporabo naravnih materialov pri oblačenju, narekujeta vse več naravnega ekološkega barvanja preje v pastelne barve, zeleno, modro, rdečo ... Naravno obdelana prejaje nekoliko debelejša in zato najbolj primerna za ročno pletenje in tkanje.
Mladi cenijo naravne materia le in radi oblečejo volnen pončo ali volnene nogavice
Volnena oblačila uporablja človek že tisočletja. Danes so unikatno izdelana, modnih dizajnov, predvsem pa so topla in naravna. Volnena oblačila niso le za starejšo populacijo, vse več mladih se zaveda naravnega načina življenja. Ne le prehranjevanja z zdravo naravno hrano, pač pa
tudi bivanja z naravnimi materiali.
Med kupci so najbolj zaželjene nogavice. Ker volna uravnava temperaturo in pospešuje krvni obtok, so zelo primerne za tiste, ki se prekomerno potijo, jih konstantno zebe v noge in jih noge bolijo, pečejo ali srbijo. Najčešče oblečemo pod volnene nogavice še bombažne, priporočljivo pa je, da jih oblečemo na golo kožo.
Volna uravnava temperaturo: poleti varuje pred vročino, pozimi greje; ima lanolin - ki pa odbija prah, pršico in vlago - torej je po naravni poti protialergij-ska. Vsako morebitno srbenje ali praska-
nje pod volennim oblačilom še ni alergija, je le preobčutljivost na grobi materila in počasi popusti in izgine. Če želite živeti zdravo in naravno, potem ne morete mimo tako odličnega materiala, kot je naravna ovčja volna.
Volnena posteljnina za poleti in pozimi -preventiva za zdrave, rehabilitacija za bolne
Volna je odličen toplotni izolator, ščiti pred mrazom in toploto, zato je uporabna za mrz le in vro če dni.
IZVIRNO, UPORABNO IN NARAVNO DARILO za svoje najbližje ali poslovne partnerje: ročno pletene unikatne nogavice, rokavice, copate, šal, pončo, plet, kapo, dokolenke, gamaše ali toplo volneno prešito odejo, zaščito za ležišče ali vzglavnik iz naravne slovenske ovčje volne.
Obiščite nas: RAZSTAVNO-PRODAJNI SALON SOVEN SELNICA OB DRAVI, Mariborska cesta 48 NATURA SOVEN, LJUBLJANA, Ciril-Metodov trg 5 Pokličite: (02) 674 05 74 ali 040 860 165
E-naslov: soven@siol.net, www.soven.si
ODKUPUJEMO NEOPRANO OVČJO VOLNO
jo krvi in kisi ka ter tako pospe ši presnovo maščobnih oblog. Hkrati radiofrekvenca spodbuja tvorbo fibroblastov ter kolagena in elastina, kar dodatno krepi vezivno tkivo. Rezultat je bolj čvrsta in sijoča koža. Vakuum ustvari podtlak, ki razširi kapilare v podkožju in izboljša prekrvavitev obdelovanega dela telesa. Masažni valjčki mehanično pospešujejo odtekanje nakopičene medcelične tekočine skozi limfni sistem. Za vidne rezultate zadošča že 4-6 terapij.
Terapija se izvaja enkrat tedensko in ni boleča, prav tako pa nima nobenih negativnih stranskih učinkov. Postopek se lahko izvaja na stegnih,
mečih, zadnjici, bokih, trebuhu in nadlakteh, primeren je tako za moške kot za ženske. Terapija je prime-rena tudi za mamice po porodu, saj koži na trebuhu hitro povrne izgubljeni tonus in izboljša videz strij.
Samo ena ura na teden vas v štirih do šestih tednih brez posebnih diet in telovadbe pripelje do preoblikovane postave. V nasprotju z liposukcijo postopek ni invaziven, zato lahko po njem nemoteno nadaljujete vsakdanja opravila.
VelaShape terapija vam torej omogoča udobno in varno pot do lepo oblikovanega in napetega telesa, izboljša vaše počutje, polepša in pomladi vašo podobo. ■
Ima masažni učinek na telo, pospešuje prekrvavitev v tkivih. Blaži revmatske težave, bole či ne pri kro nič nih obra bah vretenc, izbolšuje stanje po poškodbah. Dosega splošno sprostitev, izbolšuje kvaliteto spanja, pomaga pri glavobolu, migrenah in nespeč nosti.
To so odlične lastnosti, zaradi katerih seje dobro odločiti za posteljnino, ki ima za polnilo ovčjo volno. Odeja, polnjenja z volno in sešita v 100 % bombaž, ima dol go življenj sko dobo. Ni nuj no, da je težka, lahko je univerzalna za leto in zimo ali pa zelo tanka, lahka poletna. V poplavi zaščit za ležišče iz uvoza in z razno-raznimi dodatki smo skoraj pozabili na nadvložek ali zaščito iz prave volne, katerega posebnost je v tem, da je debelejši in ni le zaščita za ležišče, ampak predvsem za vaše telo. K odeji in nadvložku pa spada še dober vzglavnik. Volnen vzglav nik, pri katerem je pol ni lo pri ši to k blagu, je kompakten in prava podpora še tako bolečemu vratu in hrbtenici.
Vzdrževanje volnene posteljnine - enostavno in poceni . veliko zračenja
Posteljnino iz naravne slovenske ovčje volne temeljito prezračimo vsaj enkrat mesečno, v senci. Med urejanjem postelje jo rahljamo po postopku stresanja. Madeže lah ko odstra ni mo pod teko čo vodo, brez namakanja in brez ožemanja. Odvečno vodo odstranimo z rahlim stiskanjem. Na tak način peremo le umazani del postelj ni ne.
Posteljnine ne namakamo, ne peremo ročno in ne strojno, ne ožemamo. V primeru vlažnosti, jo sušimo v senci. Likanje ni potrebno in ni priporočljivo. Priporoča se kemično čiščenje v skladu z navodili za čiščenje in vzdrževanje volnene posteljnine, kot je zapisano na trajnem všitku.
■ m.s.
t M
u
m
Preoblikovanje telesa z VelaShape: prej in po terapiji
ZM PRIZMA Klasično življenjsko zavarovanje je
vaša naložba. Je zavarovanje in varčevanje hkrati. S tem zavarovanjem boste sebi in svojim najdražjim zagotovili socialno in finančno varnost ter zavarovali največjo dragocenost - svoje življenje.
Več na: www.ZMprizma.si in na 080 19 20 ali na info@zav-mb.si
PRILOGA ZDRAVJE
21
EKO terme Snovik -prijazne okolju in ljudem
TERME SNOVIK so najvišje ležeče terme v Sloveniji, obkrožene na eni strani s Kamniško-Savinj-skimi Alpami, na drugi strani pa s čudovitimi gozdovi in neokrnjeno naravo. Od Velenja so terme oddaljene le 52 km oziroma slabo uro vožnje z avtom skozi čudovito pokrajino Tuhinjske doline.
Terme sestavlja bazenski kompleks z zuna nji mi in notra nji mi bazeni in apartmajsko naselje -»Hišice na robu gozda«, kjer je 74 apartmajev**** (45 m2) in 21 dvoposteljnih sob****.
Visoko kakovostna termalna voda je osnovno bogastvo Term Snovik. Ker je brez pri me si, boga ta z magnezijem, kalcijem in koristnimi minerali, je odlična tudi za pitje. Od leta 2006 dalje je tudi uradno potrjena kot naravno zdravilno sredstvo. Temperatura vode v bazenu je od 32 do 36 stopinj.
Voda blagodejno vpliva na obolenje hrbtenice, stanje po poškodbah in operacijah, kronične revmatične spremembe in nerazgibanost sklepov, artroze, išijas, poškodbe meniskusa in ob rednem pitju tudi na težave z želodcem in prebavili.
Zaradi visoke vsebnosti kalcija je zelo primerna tudi za vse, ki imajo osteoporo zo.
V lastnem zeliščnem vrtu pridobivajo zelišča, kijih uporabljajo za čaje in kuho.
Povabilo na obisk v Terme Snovik
Ze od vsega začetka dalje v Termah Snovik skrbijo za dobro okolja in širijo zavest o pomembnosti zdravega načina življenja. So edino turistično podjetje v Sloveniji, kije prejelo EU znak za kakovost -EKO marjetico. Letos so ustanovili Klub zdravja, ki prinaša številne
ugodnosti za člane in združuje štiri področja: gibanje, duševno ravnovesje, zdravo prehrano in dobro počutje. Namen ustanovitve Kluba zdravja je, da z izvajanimi aktivnostmi, predavanji, različnimi oblikami vadbe v vodi in na prostem, masažami in drugimi aktivnostmi tudi sami vzpodbudijo čim več ljudi, da preventivno skrbijo za svoje zdravje. Z dodatnimi popusti na storitve, kijih članstvo prinaša, bo to še lažje.
Vsak mesec imajo vsaj eno predavanje o zdravju: o stresu, radostnem staranju, osteoporozi, EFT-tapkanju, decembrskih praznikih ... Za kreativne ali za tiste, ki se želijo sprostiti, je 3-dnevna lončarska delavnica, ki jo vodi lončar Igor Bahor iz Topolšice, kot nalašč.
Program Kluba zdravja je objavljen na internetnih straneh term Snovik, www.terme-snovik.si.
V hladnih jesenskih dneh kopanje v termalni vodi poživi duha in razgiba vse generacije v družini, za katere so pripravili ugodne pakete »Moja družina«. V paket so vključene kopalne karte, kosilo in pijača za člane družine - dva in več, in to po izjemno ugodni ceni.
Ponudba jesenskih počitnic je vabljiva za družine različnih velikosti in starosti, še posebej za seni-oije in enostarševske družine. Paketi vključujejo polpenzione v sobah ali pa najem apartmaja, neomejeno kopanje v bazenih, vstop v savne, izposojo športnih rekvizitov in dodatne popuste za masaže.
Ljubitelji smučanja pa si lahko privoščijo zanimivo kombinacijo kopanja v termah Snovik in smučanja na Krvavcu, vse to v enem paketu dopustovanja.
■ PetraZ latoper, direktorica TermS novik
TERME
SNOVIK
■ -m'c
L ICI 11 I. l] 113 Ik L! 7 Ki. Yt
S paketom "Moja družina" si zagotovite cenejše vstopnice s kosilom za vso družino in tako res prijeten in ugoden dan.
Za vas smo pripravili:
•	Paket Terme: pedikura, masaža in savna s kopanjem po promocijski ceni 56,60 €.
•	Pedikuro in 2 uri kopanja po promocijski ceni 25,00 €. (Promocijske cene veljajo v mesecu novembru s priložitvijo tega oglasa.)
27.11. tridnevna lončarska delavnica
Informacije in rezervacije
01 83 44 100 info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si
Mjt<>
• jj.
zfmzerisenrejših Center starejših ZIMZELEN
V sklopu centra imajo organizirano posebno obliko oskrbe in varstva dement-nih oseb. Stanovalci zdemencoso nameščeni v dveh bivalnih enotah. Njim je name njen tudi atrij, ki je odprt na južno stran.
NOVOST: možnost začasne namestitve svojca v domu do 30 dni, v primeru raznih odsotnosti zaradi dopusta ali ostalih obveznosti.
V Dolini meseca v Topolšici je v mirnem okolju sredi gozda odprl vrata nov sodoben center za starejše, ZIMZELEN. V novem centru, kije namenjen oskrbi starejših občanov, ki zaradi starosti in drugih okoliščin ne morejo ali ne želi-
Spomladi 2010 bo pričel delovati tudi DNEVNI CENTER za tiste, ki bodo bivali doma in prihajali v dom le čez dan. Zagotovljeno jim bo zdravstveno varstvo in soci al na oskrba, ime li bodo možnost vključevanja v vse aktiv nosti, ki bodo pote ka le.
jo živeti sami ali pri družini, bodo stanovalci nameščeni v 50 dvoposteljnih in 57 enoposteljnih sobah. Sodobno opremljene sobe imajo priključek za internet, kopalnico in balkon. V sklopu doma je frizer, pedikura, mini bar in knjižnica. Dodatna možnost je najem večnamenskega prostora do 80 oseb za mirne prireditve in pogostitve. Zelja in skrb kolektiva je, da se stanovalci pri njih dobro počutijo^ ivijo čim boljs amostojno in varno življenje v prijazno urejenih in prilagojeno opremljenih pro sto rih.
Za vse informacije so vam prijazno na voljo na telefonskih številkah: tajništvo: 03 896 37 02, recepcija: 03 896 37 00, www.cs-zimzelen.si
Pravilna obutev
Ali res vemo, kakšna je primerna obutev za naše noge?
Najenostavnejši in zelo pogost odgovor je: anatomsko oblikovana in udobna obutev, če pa je le mogoče, tudi lepa obu tev.
Obutev je namenjena zaščiti stopal in za pomoč pri hoji. Lep čevelj ni vedno tudi sinonim za zdrav čevelj. Vsi tisti, ki dalj časa vztrajajo pri neprimerni obutvi in nezdravem načinu nošenja, imajo posledično z nogami največ težav. S težavami, ki so posledica nepravilne obutve, se praviloma srečujemo v zre lih, odras lih letih. Te težave so izrazitejše pri ženskah, ki izbirajo čevlje z visoko ali celo zelo visoko peto. Nepravilna višina pete je anatomski napad na zdravje celih nog,
kol kov in hrb te ni ce in morda še kakšnega dela telesa.
Ze zaradi dobrega občutka, ki mora spremljati nošenje obutve, si večina zna izbrati pravilno obutev, vprašanje je le, ali tudi dovolj kakovostno. Po zaslugi razvoja tehnologije že večina proizvajalcev obutve obvlada anatomsko oblikovanje, vprašljivi pa so materiali.
Naravni materiali so dražji, vendar noga v njih „diha", tudi pri dol-gotraj nej šem noše nju se ne znoji tako kot v cenenih umetnih materialih. Usnje je še vedno standard, ki nekaj jam či.
Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri pravilne obutve: • preširoka ali preozka obutev povzroča različne deformacije
stopal;
•	mladostniki naj poleg „superg" obujejo tudi pravi čevelj;
•	za vsak letni čas moramo imeti vsaj dva do tri pare čevljev, ki naj bi jih nosili izmenično;
•	izrabljeni, ponošeni čevlji so lahko vzrok različnih okvar;
•	notranjost čevljev zaščitimo z vložki, kijih pogosto menjavamo in tako preprečimo razvoj bakterij in gljivic;
•v toplejših obdobjih razbremenimo noge v lažji obutvi, ki pre-pu šča zrak;
•	kadar ortoped priporoča pravo ortopedsko obutev, kije izdelana po meri, upoštevajmo njegov nasvet.
Navsezadnje nas morajo noge
nositi prav vse življenje. Naj nas
nosijo dolgo. V podjetju CRI Celje že več kot 50
let izdelujemo ortopedsko obutev po meri. Dobro sodelovanje z zdravniki ortopedi je vir pridobivanja vedno novega znanja, nujno potrebnega pri izdelavi pravilne obutve. Pri nas lahko naročite izdelavo ortopedske obutve z naročilnico zdravnika specialista ali naročite obutev po meri kot samoplačnik.
Izdelujemo tudi ortopedske vložke, vložke s povišico, petne vložke, izvajamo popravilo vseh vrst obu tve ...
Pri nas si lahko kupite invalidski voziček, električne skuterje, bolniško negovalne posteljo, hodulje, bergle, sprehajalne palice, ortoze, kompresijske nogavice in še veliko drugega.
Nekatere od naštetih medicinsko tehničnih pripomočkov si lahko pri nas izposodite. Medicinsko tehnične pripomočke tudi servisiramo.
»Skrb za človeka in okolje je naše vodilo«
Prodajalna ORTOPEDIJA
Ipavčeva 6, Celje Tel.: 03 42 64 504 ortopedija@cri.si
Prodajalna "izposoja in prodaja medicinsko tehničnih pripomočkov",
Oblakova 34, Celje Tel.: 03 45 64 563
•	izdelava ortopedske obutve in vložkov po meri stopala
•	prodaja medicinskih pripomočkov
(različne hodulje, bergle, križni in kilni pasovi, sedeži za kopalne kadi, wo nastavki, toaletni stoli...)
•	izposoja medicinsko tehničnih pripomočkov
(negovalne postelje, trapezi, blazine proti preležaninam, invalidski vozički...)
Storitve lahko koristite z naročilnico zdravnika oziroma zdravnika specialista ali samoplačniško
ISO 9001 Q-224 ISO 14001 E-056
CRI Celje d.o.o., Oblakova 34, Celje, www.cri.si
22
S
Velika nagradna križanka Zavarovalnice Tilia
Delovni čas:
vsak dan od 8.00 - 11.00 ure,
pon., sre., pet. od od 14.00 - 16.00 ure
Vaši zastopniki:
G5i ó// 33/
Gai /G5 214
TILIA
Zavarovalnica Tilia, d.d.
Članica skupine Sava Re
Od 2. novembra smo vam na voljo v novih prostorih na Šaleški 19, Velenje. Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje s pripisom »TILIA«, najkasneje do 30. novembra. Izžrebali bomo tri nagrade:
1.	popust pri avtomobilskem zavarovanju v vrednosti 150 €,
2.	popust pri avtomobilskem zavarovanju v vrednosti 100 € in
3.	popust pri avtomobilskem zavarovanju v vrednosti 50 €.
www.zav-tilia.si
080 22 45
Gai /ai 94Ó
Gai /ai i35
SESTAVIL PEPS
PREBIVALEC SKANDINAVIJE
NORČIJA,
ŠALA, BUFONADA (EKSPR.)
POLPREVODNIKI POMNILNIK
POVZROČITELJ RAZKOLA, ODPADNIK
USLUŽBEN., KI SKRBI ZA
RAZVRŠČAN DELAVCEV
MORSKA DEKLICA IZ
RISANKE
PREBIVALEC KRAJA, ROJAK
NICOLAS LEBEL
ZVALNIK, SKLON (SLOVN.)
SLOVENSKI FOTOGRAF-STANE
DEKLICA (ZAST.)
KONRAD LAIB
ENOTNI VEKTOR V MATEMATIKI
SLOVENS. BALETNI PLESALEC (OTRIN)
KOS POHIŠTVA
DODATEK TESTU ZA VZHAJANJE
ZADNJI RUSKI CAR (1868-1918)
N
K
O
POKRAJINA
V
VIETNAMU
PERJE PRI REPI
SANITETNI
MATERIAL
JUGOSLOVANS NARODNA ARMADA
MESTO V EVROPSK.
DELU TURČIJE, ODRIN
OTOK V JADRANSKEM MORJU
AMERIŠKI IGRALEC-WILLIAM
MESTO
NA IRSKEM
ŽAREČ DELEC SNOVI
FINSKI POLITIK, PREDSED,-URHO KALEVA
PTICA SEVERNIH MORIJ
PRIPRAVA, KI
ODSEVA SVETLOBO
N
ZELO VELIKA, DOLGA REKA
O
GRENKI ZELIŠČNI LIKER
PETERO-STOPNI JAMBSKI VERZ
MOŠTVENA IGRA Z ŽOGO
IVO RAIC
DOLGOČASEN, NEPODJETEN ČLOVEK
ODŽAGAN KOS DEBLA
O
ENAKI ČRKI
N
SLOVENSKA PEVKA (FALK)
IVAN KOVAČIČ
AMERIŠKI SLIKAR-WYATT
BLESK, BLESKOT (KNJIŽ.)
VODNI VRTINEC
NOČNI LOKAL, ZABAVIŠČE
VRHNJE =ODR. ČLOVEŠ LOBANJE
tr09-
MESTO V SLOVENIJI, OB SAVI
Zavarovalnica Tilia, d. d.
Članica skupine Sava Re
DALMATIN. Ž. IME
LJUDSKA UNIVERZA V ŽALCU
VELIK KUP LESA ZA SEŽIG
ŠALJIV, NAVIHAN ČLOVEK (EKSPR.)
RUSKI PIANISTEMIL GRIGOR-JEVIč
DOMAČE ŽENSKO IME

ŠPANSKO IME ZA ŠPANIJO
NEKD. TEROR. ORGAN IZAC. V ALŽIRU
RADOVAN ZOGOVIČ
REKA V EVROP. DELU RUSIJE
RUSKA VIDRA, TUDI NORKA
ITALSKO LJUDSTVO
PLEMIŠKI NASLOV
OKENSKI
OKVIR (REDKO)
STRAŠILO NA NJIVI (NAR.)
OSEBA, KI PRIKAZ. OBLAČILA NA MODNI REVIJI
KOVANJE (KNJIŽ.)
SLOVENS. HARMONI-KaŠ-LOJZE
O"
PRISTAN. NA JAPON. OTOKU HONŠU
ZORAN THALER
FORDOV MALČEK
ČE
ŠVEDSKA IGRALKA-LENA
GRŠKA BOGINJA NESREČE
AFRIŠKA ANTILOPA
SLAVKO OSTERC
JAPONSKA ZNAMKA
HI-FI NAPRAV
SEZONSKA DELAVKA (POG.)
ADO DARIAN
ANGLEŠKA IGRALKA-
DIANA (1931-1984)
TOVARNA AROM
PRI CELJU
RUMENA KOLERABA, KAVRA
PRIROJENA NADARJENOST
POPOLNA PRAZNINA
LAHKO, OKRETNO (GLASB.)
NAVODILO GODALCEM NAJ SE IGRAJO Z LOKOM
ITALIJAN. REŽISERKA-LILIANA
V
N
OPERA GIUSEPPA VERDIJA
PREMIČNI DEL ŠLEMA
STARA MERA ZA VINO
PRVI, NAJSTAREJ, PREDNIK OPICE (KNJIŽ.)
POPULARNI INSTRUMENT, BRENKALO
STARA LEKARNIŠKA UTEŽ
20. IN 14. ČRKA
BOLGARSKI PESNIK-IVAN
PRERIJSKI VOLK
ZAOBLJENI, OKROGEL PREDMET
N
GRŠKA ČRKA
GOSPODAR, MOJSTER (IT.)
SLOVENS. SLIKAR-STAN MEŠKO
OČE (STAR.)
SLOVENSKI
PUBLICIST-ANDREJ
OTAKAR VAVRA
DEL KOPRA
ANGLES. M. IME
MALTNA ZIDNA OBLOGA
KAMNITO ORODJE IZ NEOLITIKA
AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA
V
POJAV NA VODI
ŠPANSKI PISATELJ (BAROJA)
FRANCOSKI SKLADAT,-JACQUES (1890-1962)
VRSTA (POG.)
SLOVENSKI
POLITIK (ŠEŠERKO)
DVOREC, PALAČA
(FR)
TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTT-INA
NOTRANJŠČINA (KNJIŽ.)
IZVIR, POREKLO
AMERIŠKA IGRALKA (DEREK)
INOSLAV (KRAJŠE)
N
MEHKA VOLNENA TKANINA
KDOR ZNA KAJ DOBRO NAREDITI
KENZO TANGE
FORDOV MALČEK
SINJE BELA KEMIČNA PRVINA (Zn)
TELICA
ALI MLADA KRAVA
NEMŠKA PISATELJ. ALICE MARIA ROTHOLZ
K
ŠVICARS.-FRANCOS. PISATEUCLAUDE
N
TROPSKA RASTLINA
ZA LESENO POHIŠTVO

MESTO V
GRŠKI POKRAJINI EMPIR
19. novembra 2009
'•«čas
UTRIP, OBJAVA
23
m
orosKoo

Oven od 21.3.do21.4.
V teh dneh vam ne bo najbolj lahka. Velika dela boste Imeli sami s seboj. Delovali boste zaskrbljeno in brezvoljno, pa sploh ne bo tako. Le čisto vsem, ki bodo rinili v vas, se ne bo ljubilo razlagati, kje ste bili in kaj ste delali. Pogosteje kot sicer boste zdoma, povabila pa bodo še kar deževala. Vsem ne boste mogli ustreči, čeprav veste, da bi bilo dolgoročno dobro, če bi jih sprejeli. Odločitev, da boste svoj čas bolj koristno izrabljali, bo vsekakor pametna, saj se bo že kmalu obrestovala. Ko boste v službi ob obilici dela znali reči tudi ne, pa bo še toliko bolje. Poskrbite za sprostitev!
Bik od 22.4. do 20.5.
Mirni dnevi so že preteklost. V naslednjih dneh, pa vse do novega leta, boste delali in hkrati uživali. Velikokrat ugotavljate, da vam je delo v užitek, pa čeprav kdaj tudi tarnate, kadar ga je preveč. Ko se vam bo ravno začelo odpirati tudi na čustvenem področju, se bo začelo lomiti na poti k uspehu pri novi simpatiji. Pa ne boste čisto nič krivi, saj veste, da na potek dogodkov niste mogli vplivati. Boste pa zato kar malo nervozni in nesrečni. Kar pa ne pomeni, da boste svojo slabo voljo prenašali tudi v svoje okolje. Zdravje vam bo dobro služilo!
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
November se bo vrtel z veliko hitrostjo, vam pa bo vsak dan bolj vseeno. Tudi zato, ker se bo malokaj izšlo tako kot si želite. Sami ste si krivi, da tudi vaši najbližji že nekaj časa izkoriščajo vašo dobroto. Preveč popustljivi ste. S tem, da hočete ugoditi vsem in se nikomur zameriti, pa si žal v zadnjih dneh delate levjo uslugo. Mnogi bodo menili, da ste navaden slabič. Ne menite se zanje, ampak še letos poskušajte uresničiti svoje sanje. Letos je čas, da si sami kupite lepo darilo. Začnite izbirati, saj imate veliko želja. Četudi boste izbrali največjo in najdražjo, bo prav!
Rak od 22.6. do 22.7.
Napeti dnevi so za vami. Zavedate se sicer, da bo čas do novega leta hitro minil in da bodo kmalu prišli mirnejši dnevi. Tudi zato boste mirni, bolj kot nekaj preteklih dni. Prezahtevno bi bilo, če bi pričakovali spremembo v vašem življenju, sploh ljubezenskem, kar čez noč. Čestitate pa si lahko, da ste se odrekli neki razvadi, ki vam zagotovo nI čisto nič koristila, pa še finančno vas je precej bremenila. Sedaj vas čaka oseben boj še z nekaj manjšimi razvadami. Ne bodite preveč strogi do sebe in si privoščite vse tisto, kar imate radi in vas sprosti.
Lev od 23.7. do 23.8.
Ko se boste zazrli v preteklost, ne boste najbolj zadovoljni. Prihodnost pa vas bega, ker vas skrbi predvsem vaše počutje. Sami nase ste jezni, ker ne znate in ne zmorete iz dane situacije. Sploh ne boste več vedeli, kje in kako bi se lotili nastalega zapleta. Jasno vam je le, da si želite v vašem življenju veliko sprememb. Prelom leta je pravi čas za take odločitve, ki jih vi sicer ne sprejemate radi. Tokrat jih boste in to brez težav. Ker vas bo življenje samo prisilili v to. Partner vam bo v pomoč, predvsem pa bo imel nekaj pametnih nasvetov. Prisluhnite mu.
Devica od 24.8. do 23.9.
Vsega boste Imeli dovolj, če ne vrh glave. Če so vsi okoli vas tarnali, da jim nič ne gre tako kot si želijo, ste vi le kimali in modro molčali. Imeli ste namreč občutek, da vaše življenje postaja mirno in takšno, kot si že dolgo želite. Ob koncu tega tedna se bo občutek krepko spremenil. Dogodek, ki bo povzročil krepko spremembo v vašem življenju, bo pravzaprav srečen, a vi ga ne boste jemali tako. Vsaj sprva ne. Pazite, kako boste v naslednjih dneh reagirali na izzivanje nekoga, ki vas ima odkrit namen spraviti na rob živčnega zloma. Pogrešali boste trenutke nežnosti.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Rekli ste da, sedaj pa Imate. Obljubo boste morali Izpolniti na hitro In v času, ki vam sploh ne bo odgovarjal. Če bi prej dobro premislili, bi se vam to, kar se vam dogaja, verjetno ne moglo zgoditi. Še sreča, da ste pri delu zelo hitri in da vas ne ustavi še tako težek problem. Še je čas, da se stvari obrnejo v vaš prid, pa čeprav boste ves čas gledali na uro. Posrečena zabava, polna smeha in sprostitve, vas čaka že konec tega tedna. In drug teden boste veselo nadaljevali. Če vas le ne bo ustavil prehlad ali želodčna bolečina. Pazite, kaj jeste. Še bolj, kaj pijete in s kom se družite. Izogibajte se tistim, ki že kihajo in kašljajo.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Planirali boste In planirali, plani pa se sploh ne bodo uresničevali tako kot si vi želite. Zato ne boste nič kaj veselo razpoloženi. To boste uspeli skrivati pred sodelavci, doma pa ne. Zato bo kakšen dan ozračje zelo napeto, saj tudi partner ne ve natančno, kaj se dogaja z vami. Tudi zato vas bodo jemali malce z rezervo, saj tisti, ki so vam blizu, razumejo vaše počutje. Za druge pa vam bo vseeno. Presenečeni boste nad darilom, ki vam ga bodo pripravili in izročili vaši najbližji. Cenili ga boste, ker boste vedeli, da je bilo vanj vloženega veliko truda. .
Strelec od 23.11. do 21.12.
Nekaj delovno zelo napornih dni je za vami. Sedaj si boste lahko oddahnili, saj vam bodo dali vedeti, da ste svoje delo dobro opravili. Boste pa, ko bo napetost popustila, kar malo izgubljeni. Niste več navajeni lenariti in preživljati dni kar tja v en dan. Zato boste vsak prosti dan porabili predvsem za prilagajanje na drugačen tempo življenja. Dobro bi bilo, če si pripravite načrt preživljanja prostih dni. Med letom pogosto tarnate, za kaj vse nimate časa. In vse to lahko uresničite v naslednjih dneh. Partner bi bil zelo vesel, če bi bili pripravljeni zapustiti topel dom in se odpraviti vsaj na obisk k prijateljem.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Glavo Imate že nekaj dni polno težkih misli, ki vam tudi spati ne dajo najbolje. Letošnji november je, hočete ali nočete, veliko bolj delaven kot ste si želeli in načrtovali. Čeprav vam bodo dnevi hitro minevali, ne bodo dovolj dolgi, da bi z nakopičenim delom končali še ta mesec. Kar sprijaznite se s tem. Čaka vas nekaj zabav, ki vam bodo všeč, pa tudi nekaj povsem zgrešenih. Iz njih boste kar hitro ušli, saj niste več pripravljeni požreti čisto vsega in poslušati vsakogar. Največja želja bo še naprej vaša velika skrivnost. Oči vas bodo ob srečanjih z osebo, o kateri razmišljate vse več, izdajale.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Letos boste med tistimi, ki bi november najraje kar ukinili. In to kljub neverjetno lepim, toplim in sončnim dnevom. Tudi zato, ker boste v sebi vsak dan bolj občutili čustveno praznino, ki jo boste polnili s hrano in včasih tudi nepremišljenimi nakupi. Potem boste imeli pa opravka še s slabo vestjo. Čeprav ne kažete radi svojih čustev, jih boste v naslednjih dneh pogosto. Nehote. Tako s solzami kot smehom. Dobro se boste počutili le v družbi ene osebe. A ta ne bo vaš partner. In tega spoznanja se boste vsak dan bolj bali. Predvsem zato, ker nimate radi bolečih sprememb. Ne prenaglite se.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Čudno vas bodo gledali, kar boste zagotovo opazili. In to ne le Iz ene strani. Kdor molči, številnim odgovori. Tako pravi pregovor, ki se ga vi pogosto držite, ker že veste, da je formula preizkušena. Zakaj bi jo torej spreminjali? Tokrat boste molčali predvsem zato, ker vam bo prekipelo. Ob partnerjevem ravnanju Imate vsega dovolj, le moči, da temu naredite konec, ne boste Imeli dovolj. Tako kot je sedaj, za nikogar ni dobro, saj nihče več ni srečen. Ne ukrepajte prehitro, pustite, da se jeza in užaljenost vsaj malo umakneta v podzavest. Če pa bo šlo le še na slabše, pa že veste, kaj bo treba storiti, kajne?
Zgodilo se j e ...
.. od 20. do 26. novembra
-A tletski klubV elenje je 20. novembra leta 1999 obŠ kal-skemj ezerui zvedelo dprto državnop rvenstvo vk rosu; prireditev je bilaz adnjap reiz-kušnja novep roge pred evropskimp rvenstvom vk rosu, ki je bilod ecembra leta 1999 vVelenju;
-	21. novembra 1977 sod elegati vseh trehz borovv elenjske občinskes kupščineF ranca Leskoška Lukos oglasnop ro-glasili zač astnegao bčana občineV elenje in muh krati podelili tudiz lati grbo bčine Velenje, ki ga je kot prvip re-jel Josip Broz Tito;
-	21. novembra 1983 jes amou-pravnas tanovanjskas kupno stVelenj ep odpisala pogodbo zV egradom za izgradnjo prvih dvehs tano-
vanjskih objektov v novi velenj ski s oseski, i me nova ni Šalek III;
-	20. in 21. novembra 1999 se
jeh armonikar Robert Goter iz Laz o dlič no o dre zal na svetovnemp rvenstvu vi gra-nju nad iatoničnoh armoniko vi taliji, saj so ga po dveh osvojenih prvihm estih na temt ekmovanjur azglasili za absolutnegas vetovnegap rva-ka vi granju na» frajtonerco«;
-	22. novembra 1998 je bil na lokalnihv olitvah zaž upana Mestneo bčineV elenje že v prvemk rogup onovnoi zvo-ljenS rečko Meh; vo bčini Šoštanj sta se vd rugi krog županskihv olitevu vrstila Bogdan Menih inM atjaž Natek, vo bčiniŠ martno ob Paki pa Ivo Rakun in Alojz
Podgoršek; vd rugemk rogu sta nav olitvahz magalaB og-dan Menih vŠ oštanju in Ivo Rakun vŠ martnem ob Paki;
■	23. novembra 1997 so na voliščih vo bčinahV elenje, Šoštanj inŠ martno ob Paki, ki so spadale v 7. in 8. volilni okraj,p otekalev olitve za predsednikaR epublikeS lo-venije; v obehv olilniho krajih jen ajvečg lasovv olilcev dobil Milan Kučan, ki je zmagal že v prvemk rogu predsedniškihv olitev;
■	24. novembra 1961 je v Mariboru umrl naš rojak, slovenskip isatelj inp edagog Gustav Šilih;
■	24. novembra leta 1996 je bilo vv elenjskiR dečid vorani državnop rvenstvo vd viganju uteži zač lane inm ladince; Velenjčani soo svojili tri naslove:v eteran Justin Vanovšek je biln ajboljši v kategoriji do99 kg, Milan Zep vk ategoriji do7 0 kg, JanošK avnik je vk ategoriji do 70 kg osvojil državni mla-
FrancL eskošek Luka( arhiv MuzejaV elenje)
dinski naslov, vč lanskik on-kurenci pa je bilt retji; - 25. novembra leta 1955 so
prvič vz godoviniv elenjskega premogovnikad oseglil etno proizvodnjom ilijon tonp re-moga; dok onca letal 955 so rudarjin akopalil .116.500 tonl ignita.
■ Pripravlja: DamijanK ljajič
Mestnao bčinaV elenje: EnSvet - energetski nasvet
Izolacija ovoja zahteva spremembo tudi na ogrevalnem sistemu
V	starejših stanovanjskih stavbah niso redki primeri, ko je specifična raba energije za ogrevanje 200 kWh/m2 in tudi več. Gre za energijo, kije potrebna v enem letu za ogrevanje kvadratnega metra ogrevane površine in je vsaj 4--krat večja od današnjih normativov. To so predvsem stavbe, zgrajene pred letom 1981, pa tudi stavbe, zgrajene do leta 2003. Največjo specifično porabo imajo javne stavbe in večstanovanjske stavbe. Vzroki so znani.
Običajno imajo starejše stavbe nekaj toplotne izolacije v strehi med špirovci ali na zunanjih stenah. Okna so že nova ali pa tudi ne. Na ovoju so izraziti in številni toplotni mostovi. Površine notranjih sten so hladne. Sneg na strehi ne vzdrži dolgo, na napušču in v žlebovih nastaja led. Poleti je stavba pregreta in brez hladilne naprave - vsaj v mansardi - ne gre. Stroški ogrevanja so seveda veliki, a bolj pomembne so slabe bivalne razmere.
V	taki situaciji se večina zaveda, da so potrebna vzdrževalna in obnovitvena dela. Z računskim primerom bom predstavil učinke dodatne toplotne izolacije ovoja stavbe na rabo energije in na bivalne razmere. Izračun je narejen za konstrukcije, ki so običajne pri starejših zgradbah:
1.	poševna streha: toplotna izolacija debeline 10 cm, finalna obloga, ali
2.	strop proti neogrevanemu podstrešju: betonska plošča 15 cm, toplotna izolacija 5 cm, estrih 5 cm;
3.	zunanja stena: apneni omet 2 cm, votličava opeka 29 cm, apne no cement ni omet 2 cm, ali
4.	apneni omet 2 cm, votličava opeka 29 cm, toplotno izolacij ski omet 5 cm, ali
5.	notranji omet 0,8 cm, sipo-reks 30 cm fasadni omet 1 cm, ali
6.	apneni omet 2 cm, EFE 29
cm, apneno cementni omet 2 cm, ali
7.	apneni omet 2 cm, beton ski votlaki 30 cm, apneno cementni omet 2 cm, ali
8.	notranji omet 2 cm, polna opeka 38 cm, zunanji omet, ali
9.	stene iz betona 20 cm, toplotna izolacija 5 cm;
10.	okna, izolacijska (npr. ter-
Izgube zaradi prezračevanja niso upoštevane, so pa pri starejših stavbah manjše od izgub zaradi prevoda. Vidimo, da so prihranki lahko veliki in da so že vnaprej določljivi. Pri mnogih obnovljenih stavbah tudi meritve dokazujejo prihranke okrog 80 %, vendar skupaj z obnovljenim ogrevalnim sistemom in s spremenjenimi bivalnimi navadami prezračevanja.
okna niso zrakotesno vgrajena, bo še vedno čutiti prepih. Pri nepravilnem prezračevanju ali če smo pri prenovi spregledali toplotne mostove, se še vedno lahko pojavi tudi vlaga. Pravilne rešitve zagotavljajo višje temperature stenskih površin, odpravo prepiha, zmanjšanje hrupa, večjo toplotno stabilnost v zimskem in poletnem času. Hladilne naprave niso več potrebne.
Vrsta konstrukcije	d1 (cm)	U1(W/m2-K)	Qi(kWh/- m2)	d2 ( cm)	UŽ(W/-m2K)	Q2(- 2 kWh/m2)	Q3 (kWh/m2)
1	10	0,4	33,6	25	0,16	13,4	20,2 (60,1 %)
2	5	0,67	56,3	20	0,15	12,6	43,7 (77,6 %)
3	-	1,44	121	12	0,27	22,7	98,3 (81,2 %)
4	-	0,95	79,8	10	0,28	23,5	56,3 (70,5 %)
5	-	0,48	40,3	8	0,24	20,2	20,1 (49,9 %)
6	-	1,39	116,7	12	0,27	22,7	94,0 (80,5 %)
7	-	1,6	134,4	12	0,28	23,5	110,9 (82,5 %)
8	-	1,41	118,4	12	0,27	22,7	95,7 (80,8 %)
9	5	0,7	58,8	12	0,22	18,5	40,3 (68,5 %)
10	-	3	252	-	1,2	100,8	151,2 (60 %)
mopan).
V	tabeli so zbrani rezultati izračuna toplotnih izgub zaradi prevoda toplote skozi posamezne dele ovoja. Pri zunanjih stenah je - tudi zaradi primerjave različnih materialov - obdelanih več variant.
V	tabeli pomenijo: d 1 debelina toplotne izolacije v obstoječi konstrukciji, d 2 debelina toplotne izolacije po obnovi, U1 in U 2 sta toplotni prehodnosti pred obnovo in po njej, Q 1 in Q 2 pa toplotna energija pred obnovo in po njej, ki se v enem letu prevede skozi konstrukcijo ovoja, če je temperaturni primanjkljaj 3500 (K, dan), Q 3 pa je prihranek energije, razlika Q 1 - Q 2 v kWh na m2 konstrukcije ovoja v enem letu in v procentih.
Poudariti je potrebno, da to ni vsa energija, ampak je izračunana samo energija, ki se izgubi zaradi prevo da sko zi kon strukcijo.
Predvsem je odprto vprašanje, koliko investirati, da ne bomo po nepotrebnem razmetavali denarja, a da bomo dosegli izboljšanje bivalnih pogojev, stavbo pa v zadostni meri zaščitili. Normative in smernice za minimalne vrednosti daje Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah in doseženo stanje razvoja stroke. V smislu kvalitete navzgor ni omejitev, postavlja sijih vsak sam. Nekdo bo npr. zadovo ljen z 10 cm toplotne izolacije na zunanjem zidu, drugi pa z 20 cm. Dejansko je obnovo vsake stavbe potrebno obravnavati posebej. Razlike so v zatečenem stanju, lokaciji, orientaciji, gradbenih mate rialih, bivalnih navadah, prioritetah in vrednotah, ki so za posameznika naj bolj pomemb ne.
Za spremembo bivalnih razmer je poleg kvalitetne opreme in materialov pomembna tudi njihova pravilna in natančna vgradnja. Če npr.
Ogreval ni sis tem pos tane po obnovi in toplotni izolaciji ovoja, neustrezen, predimenzioniran. Z manjšo rabo energije je tudi potrebna moč ogrevalnega sistema lahko manjša. Manjša moč pomeni pri daljinskem ogrevanju, manjši fiksni strošek ogrevanja, manjše število vklopov ogrevalne naprave in njeno daljšo obratovalno dobo. Zamenjava starega kotla z novim prinese tudi boljši izkoristek ogrevalne naprave in zato tudi do 30 % manjšo rabo energije. Pogosto lahko v enodru-žin skih hišah names to kot la na fosilna goriva, vgradimo kar toplotno črpalko, za katero je znano, daje primerna le za toplotno dobro izolirane stavbe. Uporabimo lahko kar obstoječe radiatorje. Njihova površina je običajno dovo lj velika, da bodo ogreli prostore tudi pri temperaturi grelne vode 45 ali 50 0C.
■ Anton J uršnik, en. svet.
24
TV SPORED
19. novembra 2009
ČETRTEK, 19.no vembra
TV SLO (T
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05 08.00	Dobro jutro Poročila
08.05 09.00	Dobro jutro Poročila
09.10	Telebajski, 3. del
09.35	Male sive celice, kviz
10.20	Berlin, Berlin, 10/27
10.50	Rada sem srečna, portret Nataše Tič Ralijan
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Elektro-orson, igrani film
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Animalija, 34/40
16.10	Iz mesta na vas, dok. film
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30 18.30	Jasno in glasno Žrebanje deteljice
18.40	Simfonorije, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
21.00	20 let po padcu železne
	zavese: Zgubljeni svet komunizma, 2/3
	
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Osmi dan
23.35	Globus
00.05	Strasti, 11. del
00.35	Tv dnevnik 19.11.1991
01.00	Dnevnik
01.35	Dnevnik Slovencev v Italij
02.00	Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infakanal 07.00 Tv prodaja 07.30 Tv dnevnik 19.11.1991 07.55 Bleščica, odd. a madi 08.30 Na lepše
08.55 Seja državnega zbora, prenos 16.00 Evropski magazin 16.30 Med valovi, tv Koper 17.00 Mostovi
17.30 To bo moj poklic: vzdrževalec
tekstilij, 1. del 18.00 Slovenski vodni krog: Dreta 18.25 Potepanja: hidroelektrarna, 2. del
19.00 Družinske zgodbe: družina
Petrič, ponov. 20.00 Trenutek slave, ang. film 21.50 Tranzistor, 4. oddaja 22.25 Govori z mano, 2/4 23.15 Ljubimca z Nila, franc. film 00.45 Zabavni infokanal
pop
06.25	Tv p
06.55	Ricki Lake, pogov. oddaja
07.50	Angeli brez kril, nad.
08.45	Jutri je za večno, nad.
09.40	Tv prodaja
10.10	Do zadnjega diha, nad.
11.15	Morski volkovi, am. film
13.25	Tv prodaja
13.55	Ricki Lake
14.50	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Na kraju zločina, nan.
21.55	Zakon in red, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Dexter, nan.
00.10	24 ur, ponovitev
01.10	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu
Pop corn, glasbena oddaja Videospot dneva
10.35 11.25
Odprta tema, pogovor, ' - razlog za
14.00 17.55
Drugačnost -strpnost
Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše,Ptičja jedilnica in uokvirjena jesen Regionalne novice 1 18.45 Videonovice za gluhe in
naglušne, ponovitev 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja- O
18.40
20.55 Regionalne novice 2 21.00 Naša. Evropa, izobraževalna
21.30 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo. Gostje: Okrogli muzikanti, ans. Hlapci
22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
20.no vembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Srebrnogrivi konjič, 27/39
09.35	Risanka
09.45	Iz mesta na vas, dok. film
10.00	Enajsta šola
10.35	Jasno in glasno
11.30	To bo moj poklic: stavbni
steklar in steklopihalec, 2. del
11.55	To bo moj poklic: vzdrževalc
tekstilij, 1. del
12.20	Osmi dan
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Dišavne in svilne poti, 3/6
14.10	Pogled na ... Jože Plečnik, Zacherlova hiša na Dunaju
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Doktor pes, 26/30
16.00	Mihec in Maja: babica, 8. del
16.05	Iz popotne torbe: konj
16.25	Slovenski vodni krog: Rinža
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potrošniška odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	Anica in športni dan, 6/10
18.35	Vipo, risanka
18.45	Zakaj?, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Proslava ob dnevu Rudolfa Maistra, prenos z Raven na Koroškem
21.00	Sonja, dok. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Polnočni klub: Nikoli ni
prepozno
00.15	Duhovni utrip
00.30	Strasti, 12. del
01.00	Tv dnevnik 20.11.1991
01.25	Dnevnik, pon.
01.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Tv dnevnik 20.11.1991
08.00	Šport špas
08.30	Podoba podobe
08.55	Seja državnega zbora, prenos
15.15	City folk: Karlovac
15.40	Circom regional, tv Maribor
16.10	Minute za ., tv Koper
16.40	Mostovi
17.15	Brat bratu, nan.
17.45	V dobri družbi z Blažem, tv Maribor
18.45	Zlata šestdeseta: kameleoni in
Danilo Kocjančič
20.00	Apollo 11: nerazkrita zgodba,
dok. odd.
20.50	Dolga roka spomina, 3/12
21.50	Revolucija in strast, am. film
00.00	Vstop prepovedan, franc. film
01.25	Jasnovidka, 2/22
02.10	Zabavni infokanal
POP
06.35	Tv prodaja
07.05	Ricki Lake, pog. oddaja
08.00	Angeli brez kril, nad.
08.55	Jutri je za večno, nad.
09.50	Tv prodaja
10.20	Do zadnjega diha, nad.
11.20	Nadomestki, am. film
13.25	Tv prodaja
13.55	Ricki Lake
14.50	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Ful gas, am. film
22.50	24ur zvečer
23.10	Trojica, am. film 24ur
Nočna panorama
01.15 02.15
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja - O celiakiji 11.30 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo. Gostje: Okrogli muzikanti, ans. Hlapci
12.45 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Evropsko prvenstvo za
mladince (U-17) v badmintonu, reportaža (2) 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Spodnje Savinjske
doline, informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 2 20.50 Videospotdneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja 21.30 V Tomovi dnevni sobi 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 21. no vem bra
TV SLO H
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Križ kraž: Ostržek, 1. del
sledi	Vrana, otroška odd.
sledi	Notkoti, lutk. serija
sledi	Ribič Pepe, nad.
09.15	Skakalec, šved. film
10.45	Polnočni klub, ponov.
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.20	Hubert in pes, franc. film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in l
16.10	Zdravje
16.30	Usoda
16.35	Alternativa
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.25	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.40	Na vrtu
18.05	Nagradna igra
18.10	Z Damijanom
18.40	Pozabljeni igrači, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Filmski spodrsljaji 20.05 Jefferson v Parizu, am. franc. film
22.15	ARS 360 22.35 Poročila, vreme, šport
23.10	Hri-bar
00.15	Usodna nesreča, 2/13
01.05	Strasti, 13. del
01.35	Tv dnevnik 21.11.1991
02.00	Dnevnik, pon.
02.20	Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Infokanal
TV SLO ®
06.30	Zabavni infokanal
07.20	Skozi čas
07.30	Proslava ob dnevu Rudolfa
Maistra
08.30	Tv dnevnik 21.11.1991
09.00	Posebna ponudba, potroš. odd.
09.20	Circom regional, tv Maribor
09.50	Minute za ..., tv Koper
09.50	Apollo 11: nerazkrita zgodba,
dok. odd.
11.40	Samo bedaki in konji, 41/45
12.30	ZGNZ - big father/2, 10. odd.
13.00	Tv prodaja
13.40	Nogomet, ang. liga, Liverpool -
Manchester city, prenos
15.40	Nogomet, dod. kvalif. za SP SP 2010, Slovenija-Rusija, posnetek iz Maribora
17.35	Nogometni magazin NZS
18.00	Slovenski vodni krog: Rinža
18.25	Črni lev, avst. film
20.00	Koncert dunajskih filh. iz
Šanghaja
21.30	Bleščica, odd. o modi
22.20	Alpe, Donava, Jadran
22.30	Manhattan, am. film 00.05 Številke, 21/24 00.45 Tranzistor, 4. odd.
01.25	Zabavni infokanal
POP
07.15	Tv prodaja
07.30	Slonček Benjamin, ris. ser.
08.00	Art Attack, izob. odd. 08.25 Brata Koalček, ris. serija 08.35 Veseli avtobuski, ris. serija
08.40	Mojster Miha, ris. serija
08.50	Lazytown, otroška serija
09.20	Winx klub, ris. serija
09.50	Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.15	Ed in Eppa, ris. serija
10.30	Stanko, ris. serija
10.55	Medved Paddington, ris. serija
11.20	Dirkalni pujsek Rudi, nan.
11.50	Planet znanost: Komet, dok. odd.
12.55	Ljubezen skozi želodec, ponov.
13.35	As ti tud not padu?!, ponov.
15.25	Lepi ljudje, nan.
16.20	Moški v krošnjah, nan.
17.15	Nezlomljiva mama, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Casanova, am. film
23.00	Zelena milja, am. film 02.25 24ur, ponovitev 03.25 Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Evropsko prvenstvo za
mladince (U-17) v badmintonu, reportaža (2) 10.15 Lokalni utrip Spodnje Savinjske
doline, informativna oddaja 11.00 Videospotdneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše. Ptičja jedilnica in uokvirjena jesen
18.40 Duhovni vrelec
18.50 Videospot dneva
18.55 Asova gibanica, informativna
19.25 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 1789. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Vabimo k ogledu 20.35 Dorijev večer, posnetek 1 dela
koncerta 21.25 Jutranji pogovori 23.10 Odprta tema, ponovitev. Drugačnost - razlog za strpnost 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila
NEDE LJA, 22.no vembra
TV SLO fi
07.00	Ziv žav
sledi	Telebajski, 33/90
sledi	Cofko Cof, 24/26
sledi	Marči Hlaček, 24/39 09.50 Šport špas, 9/9
10.20	Na krilih pustolovščine, 7/25
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha 12.00 13.00 13.15
Ljudje in zemlja, tv Maribor Poročila, šport, vreme ..... Alfi Nipič- 45 let, koncert 14.30 Prvi in drugi 15.00 NLP s Tjašo Zeleznik sledi Glasbeni troboj 15.15 Športne novice 15.20 Glasbeni troboj 15.35 Glasbeni troboj 15.40 Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom 15.50 Šport
16.00 Družabna: tekma Slovenija -Rusija
sledi Koncert Erosa Ramazzotija sledi Odprtje španskih borcev sledi 25. oblet. mačka Murija in
muce Mace 16.25 Za prste obliznit, 29. del 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 NLP, razvedr. oddl.
17.30	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.40	Prihaja Nodi, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Spet doma
21.45	Večerni gost: grof Nikolaj Tolstoj
22.30	Poročila, vreme, šport 22.55 Samosežig, 2/2
00.30	Strasti, 14. del
01.00	Tv dnevnik 22.11.1991
01.25	Dnevnik, ponovitev
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
08.20	Tv prodaja
08.50	Skozi čas
09.00	Tv dnevnik 22.11.1991
09.30	Globus
10.00	Alpe, Donava, Jadran
10.30	39. mednar. festival Beltinci, 1/2
11.00	Tv prodaja
11.30	Med valovi, tv Koper
12.00	Slovenski vodni krog:
Poljanska Sora
12.25	Rad igram nogomet
12.55	Tv prodaja
13.25	Rada sem srečna, portret
Nataše Tič Ralijan
14.15	Šepet med oblagi, mlad. film
15.15	Velenje, rokomet, liga prvakov,
Gorenje - Rhein, prenos
17.10	Magazin v alp. smučanju
17.35	Velika laž, franc. film
19.00	Veliki rock'n'roll koncert
20.00	Knežji zak
20.50	Klan Pasquier, 4/4
22.30	Na utrip srca, navdih klasike
00.15	Deadwood, 10/12
01.10	Zabavni infokanal
POP
07.15	Tv prodaja
07.30	Slonček Benjamin, ris. serija
08.00	Art Attack, izob. odd. 08.25 Brata Koalček, ris. serija 08.35 Medved Rupert, ris. serija 08.45 Mojster Miha, ris. serija 08.55 Jaka na Luni, ris. serija 09.05 Florjan, gasilski avto, ris. serija
09.30	Winx klub, ris. serija
10.00	Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.25	Ed in Eppa, ris. serija
10.40	Stanko, ris. serija
11.10	ŠKL, mlad. odd.
12.10	Preverjeno, ponov.
13.10	Moja Kitajska, dok. oddaja
13.45	Zepnina, am. film
15.40	Lepi ljudje, nan.
16.35	Mali bogataš, am. film
18.20	Ljubezen skozi želodec
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!, gostja Ceca
21.45	Zivljenje ni šala, nan.
22.40	Evita, am. film
01.10	24 ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
©
PONO VI TEV ODDAJ TEDEN SKE GA SPO RE DA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev
09.40 1788. VTV magazin, regionalni -
informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 1789. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec 11.10 Zupan z vami, pogovor. Gost:
Srečko Meh, župan MO Velenje 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo. Gostje: Okrogli muzikanti, ans. Hlapci
13.30 Lokalni utrip Spodnje Savinjske
doline, informativna oddaja 14.15 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Čas za nas, mladinska oddaja. Zenska za štedilnik, moški pred TV?, 18.45 Pop corn, glasbena oddaja 19.35 Jutranji pogovori 21.20 Vabimo k ogledu
PONEDELJEK, 23.no vembra
tv SLO rr
06.30 Utrip 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Smrkci, 198/30 09.35 Animalija, 34/40 10.00 Risanka 10.10 Šport špas 10.40 Iz popotne torbe: konj 11.05 Daulagiri, dok. odd. 11.55 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Maistrova najboljša
mariborska noč, tv igra 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Bine, čuvaj parka, 3/4 16.10 Ajkec pri restavratorjih, 6/10 16.30 Ribič Pepe, 9/26 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 18.25 Zrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Hupko, trobilka in pihec,
risanka 18.45 Toni in Boni, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 20.00 Zois 2009, prenos iz CD 21.00 Umazani ples, 10/13 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Pisave 23.25 Glasbeni večer, slov.
filharmonija 01.00 Strasti, 15. del 01.30 Tv dnevnik 23.11.1991 01.55 Dnevnik, ponovitev 02.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.00 Infokanal
TV SLO ®
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Tv dnevnik 23.11.1991
08.00	To bo moj poklic: pek, 1. del
08.25	Rad igram nogomet
08.55	Seja državnega zbora, prenos
17.30	To bo moj poklic: vzdrževalec
18.00	Jesenin. 3/11
18.50	Derren Brown. miselni triki
19.00	Zdravje. usoda. alternativa
20.00	Južni tihi ocean. 2/6
21.00	Studio city
22.00	Pozdrav Afriki. nogometna
22.30	Knjiga mene briga
22.50	City folk: Porto
23.15	Vrnitev domov, am. film
01.15	Južni tihi ocean, 2/6
02.10	Zabavni infokanal
POP
06.40	Tv prodaja
07.10	Ricki Lake
08.05	Angeli brez kril, nad.
09.00	Jutri je za večno, nad.
09.55	Tv prodaja
10.25	Do zadnjega diha, nad.
11.25	Golo mesto, am. film
13.25	Tv prodaja
13.55	Ricki Lake
14.50	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nad.
20.55	Kmetija slavnih
21.55	Razočarane gospodinje, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Dexter, nan.
00.05	24ur, ponovitev
01.05	Nočna panorama
©
.00 Dobro jutro. informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1789. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Zelena bratovščina 11.40 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Znamo zmoremo,
izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Gost v studiu VTV: dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Športni program, posnetek
tekme 22.35 Videospot dneva 22.40 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
TOREK, 24.no vembra
TV SLO (T
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Na potep po spominu
09.40	Ribič Pepe. 9/26
10.20	Ajkec pri restavratorjih. 6/10
10.35	Zgodbe iz školjke
11.10	Južni tihi ocean. 2/6
12.05	Večerni gost: grof Nikolaj Tolstoj
13.00	Poročila. šport. vreme
13.25	ARS 360
13.40	Pisave
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči Hlaček. 27/34
16.10	Notkoti: opera. 9. del
16.25	Na krilih pustolovščine. 10/25
17.00	Novice. šport. vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Pogled na ... Barjanko
18.00	ZGNZ - Big father/2. 11/15
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji. risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo. risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik. vreme. šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
21.00	Pesem upora: partizanski
pevski zbor
22.00	Odmevi. šport. vreme
23.00	Ubijalska kupčija. dok. odd.
00.05	Prava ideja!. poslovna oddaja
00.30	Pogled na . Barjanko
01.00	Strasti. 16. del
01.30	Tv dnevnik 24.11.1991
01.55	Dnevnik. ponovitev
02.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.55	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Tv dnevnik 24.11.1991
07.55	Studio city
08.55	Seja državnega zbora. prenos
16.00	Koš. magazinska odd.
16.25	Glasnik. tv Maribor
16.50	Mostovi
17.25	Brat bratu. 7. del
18.00	V dobri družbi s Smiljanom
19.00	Večerni gost: Joc Pečečnik
20.00	Muzikajeto: punk
20.35	Globus
21.05	Prava ideja!. poslovna oddaja
21.30	Obrazi drugačnosti: leta ne
štejejo. 8/8
22.00	Dediščina Evrope: figaro. franc. film
23.45	Gospodinja. 49. ang. film
01.15	Derren Brown. miselni triki
01.30	Zabavni infokanal
POP
06.40	Tv prodaja
07.10	Ricki Lake
08.05	Angeli brez kril. nad.
09.00	Jutri je za večno. nad.
09.55	Tv prodaja
10.25	Do zadnjega diha
11.30	Srce angela. am. film
13.30	Tv prodaja
14.00	Ricki Lake
14.55	Ukradeno srce. nad.
15.50	Do zadnjega diha. nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Jutri je za večno. nad.
18.00	Angeli brez kril. nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Preverjeno
22.00	Zdravnikova vest. nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Dexter. nan. 24 ur. ponovitev Nočna panorama
1.15 01.15
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Gost v studiu VTV: dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje 11.35 Športni program, posnetek
tekme 13.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Izzivi mladih, mladinska oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Iz našega arhiva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1790. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Znamo zmoremo,
izobraževalna oddaja 21.25 Videospot dneva 21.30 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Šu kham - za soncem, oddaja o življenju Romov, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
	06.10	Kultura
	06.15	Odmevi
	07.00	Poročila
	07.05 08.00	Dobro jutro Poročila
	08.05 09.00	Dobro jutro Poročila
	09.10	Marči hlaček, 14/34
	09.35	Bine, čuvaj parka, 3/4
	10.00	Notkoti, 9. del
	10.15	Slovenski vodni krog: Blejsko jezero
	10.40	ZGNZ - Big father/2, 11/15
	11.05	Knjiga mene briga
	11.25	Pogled na ... Barjanko
	12.00	Pesem upora: partizanski pevski zbor
	13.00	Poročila, šport, vreme
	13.15	Zois 2009
	14.20	Alpe, Donava, Jadran
	15.00	Poročila
	15.10	Mostovi
	15.45	Skrivni svet medvedka Benjamina, 5/13
	16.10	Pod klobukom
	17.00	Novice, šport, vreme
	17.20	Gledamo naprej
	17.30	Turbulenca
	18.25	Žrebanje lota
	18.40	Robotki, risanka
	19.00	Dnevnik, vreme, šport
	19.55	Gledamo naprej
	20.00	Klic dobrote, prenos iz Celja
	22.00	Odmevi, šport, vreme
	23.05	Omizje
	00.20	Turbulenca
	01.10	Strasti, 17. del
	01.40	Tv dnevnik 25.11.1991
	02.00	Dnevnik, ponovitev
	02.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
	03.05	Infokanal
SRE DA, 25.no vembra
TV SLO H
TV SLO C?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Tv prodaja
07.30	Tv dnevnik 25.11.1991
08.55	Seja državnega zbora, prenos
15.20	Spet doma
17.10	Mostovi
17.40	Črno beli časi
18.00	Samo bedaki in konji, 44/45
18.45	O živalih in ljudeh, tv Maribor
19.00	Na vrtu, tv Maribor
19.25	Z Damijanom
20.00	Bližajoča se vihra, ang. film
21.30	Matjaž Zupančič: hodnik, gled. delo
23.30	Slovenska jazz scena
00.20	Zabavni infokanal
POP
06.40	Tv prodaja
07.10	Ricki Lake
08.05	Angeli brez kril, nad.
09.00	Jutri je za večno, nad.
09.55	Tv prodaja
10.25	Do zadnjega diha, nad.
11.30	Odrska lepotica, ang. film
13.30	Tv prodaja
14.00	Ricki Lake
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Grof Monte Cristo, ang. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Grof Monte Cristo, nad. filma
23.45	Krvavi sladkor, nan.
00.40	24ur, ponovitev
01.40	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro. informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1790. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Videospot dneva 11.15 Športni torek, športna informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Maja in čarobna skrinja,
otroška oddaja, 3. TV mreža 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Lahko noč, otroci 18.50 Ustvarjajmo skupaj, mladinska
19.35	Videospot dneva
19.40	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Pop corn, kontaktna glasbena
20.55	Regionalne novice 2
21.00	Odprta tema, 3. TV mreža
22.00	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
23.30	Vabimo k ogledu
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
v
19. novembra 2009 JilH_A\
PRIREDITVE
25
Večer z Dragom Blagusom
Gost večera iz cikla Humano mesto in še vedno praznovanja občine ob njeni 50-letnici je bil Drago Blagus, ponovno eden tistih, ki so Velenju v preteklih desetletjih vtisnili svoj pečat.
V sproščenem razgovoru je razkril marsikatero anekdoto, predvsem pa poudaril človeku tako svojstven in potreben potencial - povezovanje. Ob pripovedi in pomembnih mejnikih smo prehodili njegova mlada in srednja leta vse do upokojitve, pri čemer se je vedno znova izpostavljala njegova pedagoška naravnanost, nenazadnje je bil njegov prvi poklic poučevanje in ravnateljevanje, predvsem pa tista njemu lastna, vseživl-jenjska učljivost, ki ga navdihuje še danes. Tudi v tretjem življenjskem obdobju je zelo aktiven, vedno znova iščoč ustvarjalnost, novo znanje ter predvsem utrjevanje pristnih medčloveških stikov.
Knjižnik otiček
Nowak Ewa: Peter repek
Otrokom se na poti v šolo in iz nje po glavi podijo najrazličnejše ideje in norčije. Tako so se tudi Peter in njegova dva prijatelja med potjo v šolo zabavali na najrazličnejše načine, še posebej pa so jih motili potepuški mački, ki jih je bilo okoli blokov polno. Ni se jim zdelo prav,


jjM
9 .
WIK

da bi ti mucki živeli v njihovi okolici in se preživljali s hrano iz smetnjakov, zato so se odločili, da jih bodo pregnali in jim čim bolj zagrenili bivanje v njihovi okolici. Ves čas so jih preganjali in obmetavali s kamenjem. Proti njihovem početju pa se je zoperstavila sošolka Dorota, ki je te mačke ščitila in čuvala. Peter pa sploh ni vedel, kako s tem svojim početjem škoduje živalim in zato ga je neko noč presenetil mačji kralj, ki ga je spremenil v čisto pravega mačka. Petru oziroma Repku, kot mu je bilo ime kot mucku, se je življenje obrnilo na glavo in doživel je mačje življenje na svoji koži. To pa mu je odprlo oči, da njegovo ravnanje z živalmi ni pravilno.
Peter repek je zabavna in poučna zgodba, ki se dotakne vseh nas.
Celeste Jones, Kristina Jones, Juliana Buhring: Ne brez moje ses tre
Knjiga Ne brez moje sestre je pretresljiva resnična zgodba, ki govori o odraščanju treh sester v sekti Božji otroci. Ta sekta je bila ustanovlje-
na v drugi polovici dvajsetega stoletja in deluje še danes. Delovanje je temeljilo na duhovni ljubezni, kar pa so vodje izkoriščali na grozno sprevržene načine. Eden izmed jih je bil tudi ta, da so podpirali in celo spodbujali pedofilijo.
V knjigi nam Kristina, Celest in Juliana predstavijo vsaka svojo zgodbo in podrobneje opišejo svoje boleče zgodbe. V otroštvu je vsaka izmed njih pretrpele ogromno fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, te zlorabe pa jih bodo spremljale skozi vse življenje. Družina, kot so imenovali sekto, jih je izkoriščala zaradi denarja in najrazličnejših uslug, ki so jih od svojih članov zahtevali in v primeru neposlušnosti so jih tudi grobo in nečloveško kaznovali. Prav zaradi teh razlogov so se vsi člani zelo bali zapustiti to Družino, kajti življenje izven nje je bil greh, ki se ga ni dalo opravičit.
Z zgodbo želijo ljudem predstaviti, kaj vse se otrokom dogaja v sektah in v kakšnih razmerah še danes delujejo le te.
James Pat terson : Biki ni
JAMES PATTERSON
BIKINI
Bikini je nov triler pisca svetovnih uspešnic Jamesa Pattersona. Popelje nas na Havaje, kjer se zgodba prične z izginotjem slavne manekenke Kim. Starša ubogega dekleta sta obupana, saj ju o izginotju hčere obvesti grozni telefonski klic. Nekdanji policist in novinar Ben Hawkins, se odloči pomagati pri raziskavi, a se znajde sredi peklenskega pogajanja, ki se mu je težko upreti. S tem pa sam postane naslednji kandidat strašnega morilca.
■ Pripravila: AKO
VELENJE
Četrtek, 19. november 10.00 Knjigarna Kulturnica
Srečanje z mladimi bralci 10 stvari, ki jih lahko naredimo za lepši svet^ 16.00 Knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : RK Klima Petek MB 19.00 Galerija Arsin
Poto pisno predavanje Damjana Zupan: po Mongoliji
Petek, 20. novembra
8.00 - 18.00
Središče mesta (pri sodišču) Kra mar ski sejem 12.00 MC Velenje
Svetovni dan otroka ob 20. obletnici sprejetja Kon ven ci je o otro kovih pra vi cah 17.00 Gasilski dom Škale
Prireditev ob Svetovnem dnevu otro ka
19.00 Več na men ska dvo ra na v Vin ski Gori
Kon cert ansam bla Spev Po Sla kovi poti 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Pred sta vi tev doni ra ne zbir ke Knjižnici Velenje Iconotheca Valvasoriana 21.00 MC Velenje Kon cert
Komu na ka band in Utrip
Sobota,2 1 .n ovembra
8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmeč ka trž ni ca 8.00 - 13.00
Središče mesta (pri sodišču) Kra mar ski sejem 10.30 Dom kulture Velenje Pikin abon ma in izven Lutkovna predstava: Muca Copa ta ri ca
Vstopnina za izven: 5 EUR 17.00 Dom kulture Velenje
Kdaj - kje - kaj
Osrednja prireditev ob 40. oblet ni ci tabor niš ke ga rodu Jezerski zmaj Mestni stadion Velenje -Nogometna tekma 1.SNLNK Rudar Velenje : NK Gorica
Nedelja,2 2. nov.
17.00 MC Velenje
Tragikomedija - Desa Muck: Nes konč no ljub lje ni moš ki 19.00 Rde ča dvo ra na Vele nje
Roko met na tek ma RK Gore nje Velenje: Rhein Necker Loewen
Ponedeljek,2 3. nov.
17.00 Dvorana Centra Nova
Okro gla miza o prob le ma ti ki alko ho la 19.30 Dom kulture Velenje Beli abon ma in izven Ella, dra ma, vstop ni na za izven: 14 EUR
Torek, 24. novembra
7.00 - 14.00
Res tav ra ci ja pod Jakcem (Gore nje)
Krvodajalska akcija 8.00 Sej na dvo ra na Mest ne obči ne Vele nje
26. seja Sveta Mestne občine Vele nje 19.00 Knjigarna Kulturnica
Predstavitev pesniške zbirke in pogovor z avtorjem Ivan Minatti: Vznemirila si gladino mojega tol mu na Sre da, 25. novem ber 7.00 - 14.00
Res tav ra ci ja pod Jakcem (Gore nje)
Krvodajalska akcija 17.00 Knjižnica Velenje - pravljična soba
Ura prav ljic 19.19 Knjižnica Velenje-študijska čital ni ca
Predavanje: Uravnotežena pre hra na
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898
25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek, 19. nov.
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure
Sobota, 21. novembra
X Logarska dolina
Pot po Logarski dolini(lahke planinske in sprehajalne poti)
10.30 Športna dvorana Šoštanj
Jesenski veteranski košarkarski turnir
18.00 Telovadnica OŠ Šoštanj Kajuh Šoštanj : Prevalje(2. državna odbojkarska liga -ženske)
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 20. novembra
18.00 Hiša mladih
Legende na velikem platnu
Sobota, 21. novembra
X Kleti odprtih vrat; Mihael Fajfar, Slatina 21/b; Avgust Reberšak, Slatina 30/a; Zdravko Ramšak, Slatina 43
10.30 Hiša mladih
Otroška ustvarjalna delavnica
13.00 Gasilski dom v Šmartnem ob Paki Srečanje starejših občanov
19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Koncert mešanega pevskega zbora Svoboda iz Šoštanja v okviru praznovanja njihove 40-letnice delovanja
Nedelja, 22. nov.
X Kleti odprtih vrat; Mihael Fajfar, Slatina 21/b; Avgust Reberšak, Slatina 30/a; Zdravko Ramšak, Slatina 43
Torek, 24. novembra
18.00 Hiša mladih Joga
Ninovela
Šoštanj, 12. novembra - V Mestni galeriji Šoštanj si lahko do začetka decembra ogledate razstavo ilustracij Celjanke Nine Sever. Odprtje je bilo minuli četrtek. Seveijeva je v projektu Ninovela predstavila v glavnem ilustracije, drobne figuralne kompozicije in simpatične utrinke iz svojega širokega spektra, a glede na njene dosedanje delo je pričakovati še mnogo ustvarjalnih presenečenj. Na odprtju so sodelovali učenci in mentorji Glasbene šole Frana Koruna Koželj-skega Velenje, razstavi na pot pa je po predlogi Marlen Premšak spregovorila Miloj ka Komprej.
Nina Sever je oblikovalka, slikarka in pisateljica, po končani ljubljanski šoli za oblikovanje je študirala arheologijo, primerjalno književnost in umetnostno zgodovino in se hkrati podala na večje 'što-panje' po južni Evropi. Za njene
projekte je značilno, da nimajo zaokroženega konca, vse se lahko nadaljuje in se hkrati težko ustavi pri samo eni tematiki.
Ta čas se želi slikanja in pisanja lotiti na višji profesionalni ravni, v njenem življenju pa so v ospredju nenavadne službe, kot so vojak-inja, pismonošinja in slaščičarka. Danes je na stop nji, ko je nje na
roka izurjena, njena domišljija pa ji omogoča, da izbrani motiv pre-gnete v slikarski, ilustratorski ali risarski maniri, v kateri prevladuje nekaj samosvojih prepoznavnih kompozicijskih, formalnih in kolo-rističnih stalnic.
■ M. K. Foto: DejanT onkli
KINOVELEN JE:: SPORED
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA:
BOŽIČNA PESEM
(A Christmas Carol) - podnapisi ! Animirana družinska domišljijska pustolovščina, 96 minut Režija: Robert Zemeckis Igrajo: Jim Carrey, Gary Oldman, Cary Elwes, Colin Firth, Robin Wright Penn, Daryl Sabara, Bob Hoskins, Callum Blue, idr. Petek, 20.11. ob 18.00 Sobota, 21.11. ob 20.15 Nedelja, 22.11. ob 18.00
SIROTA
(Orphan) Srhljivka, 123 minut Režija: Jaume Collet-Serra
Igrajo: Vera Farmiga, Peter Sarsgaard, Isabelle Fuhrman, CCH Pounder, Jimmy Bennett, Margo Martindale, idr. Sobota, 21.11. ob 18.00 Nedelja, 22.11. ob 20.00 Film posnet po romanu Philippa Grimberta, francoskega psihoterapevta, ki ga je navdihnila usoda lastne družine. Grimbert je na svoji koži občutil, da lahko skrivnost, ki jo zaščitniški starši tajijo pred otrokom, bolj boli kot še tako kruta resnica. S podporo Ministrstva za kulturo!
G.I. JOE: VZPON KOBRE
(G. I. Joe: The Rise of Cobra) Znanstveno-fantastični akcijski triler, 118 minut
Režija: Stephen Sommers
Igrajo: Channing Tatum, Dennis Quaid, Rachel Nichols, Sienna Miller, Ray Park, Marlon Wayans, Adewale Akinnuoye-Agbaje, idr. Petek, 20.11. ob 20.00 Sobota, 21.11. ob 22.00
KUNG FU PANDA
Sinhronizirano, Družinska animirana komedija, 92 minut. Režija: Mark Osborne, John Stevenson. Igrajo: Klemen Slakonja, Pavle Ravnohrib,Tone Kuntner, Pia Zemljič,Tanja Ribič, Jernej Kuntner idr. Nedelja, 22.11. ob 16.00- otroška matineja
Ustvarjalci Shreka in Madagaskarja predstavljajo nerodnega pando Poja, ki sanja, da bi postal nepremagljivi kung fu borec, a je obsojen na dolgočasno življenje
Koledar imen
November/listopad
19.	četrtek-Matilda,
	Neža
20.	petek - Feliks
	(Srečko), Edmund
21.	sobota - Marija
22.	nedelja - Cecilija
23.	ponedeljek -
	Klemen
24.	torek - Janez,
	Andrej
25.	sreda - Katarina,
	Erazem
Lunine mene
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz
Nagrajenci nagradne križanke Pizzerije Picadilly, objavljene v tedniku Naš čas, 5. novembra::
1.	nagrada v vrednosti 15 :IGOR HABJAN, Foitova 8, Velenje
2.	nagrada v vrednosti 10 :VERA ŽUPEVC, Gaberke 32, Šoštanj
3.	nagrada v vrednosti 10 : RAJKO BLAGOTINŠEK, Lokovica 18 a, Šoštanj
Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Pizzeriji Picadilly, Stari trg 35 Velenje.
v družinski špageteriji. Splet zabavnih okoliščin poskrbi, da veliki modrec v njem prepozna izbranca, zato Po pristane v rokah čemernega mojstra borilnih veščin Shifuja. Izkaže se, da je Pojeva največja moč in strast ljubezen do hrane, toda ko deželo ogrozi zlobni Tai Lung, mora Po dokazati, da se srce pravega junaka včasih skriva tudi v najbolj nenavadnem telesu. Sinhronizirano v slovenščino.
Naslednji vikend od 27.11. do 29.11. napovedujemo:
komedijo POČITNICE ZA ODRASLE, kriminalno dramo SLOVENKA, glasbeno romanco, mjuzikl FAME: SANJE O SLAVI, animirano družinsko komedijo WALLACE IN GROMITT: Prekletstvo Strahouhca (podnapisi)
26
ifjE iy
my...
r íK i ji
J,	Í^lí
«JP
lil*.
VUffMi

'"'AdliJ J 4 ]>
Prižgali novoletne luči
\ X
V nakupovalnem centru Velejapark so se v soboto slavnostno prižgale novoletne luči, ki že naznanjajo prihajajoči praznični utrip. Na prireditvi je nastopil otroški pevski zbor Ringa raja iz vrtca Velenje, enota Tinkara.
GIBANJEP REBIVALSTVA
UE Velenje
Smrti:
Praprotnik Štefanija, roj. 1928, Šoštanj, Cankarjeva c. 6; Topovšek Terezija, roj.
1918, Miklavž pri Taboru 16; Lah Frančiška, roj. 1922, Ravne 174; Orožen Filip, roj. 1927, Griže 71; Majer Marta, roj. 1926, Florjan 284; Hosnar Angela, roj. 1924, Skorno 38; Pečko Marija,
roj. 1921, Velenje, Ul. Janka Ulriha 42; Šibanc Marija, roj. 1935, Velenje, Zidanškova c. 3.
Porok ni bilo!
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje - OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOVNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potreb no takoj šnje ukre pa nje eki pe za nuj -no medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna vVelen ju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdra vil in zdra vil na recepte, pred pi sa ne iste ga dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 8981880.
Zobozdravniki:
21. in 22. 11. - MIRNA FRANJKOVIC, dr.
dent. med. (dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dež. veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil -
ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
Od O do 120 Mb v eni sekundi!
Povečali smo hitrosti v obstoječih paketih interneta in dodali nove.
Brskanje med neštetimi informacijami po spletu bo za naše naročnike potekalo veliko hitreje, sajsmo nadgradili hitrosti vvseh obstoječih paketih.Tudi tistim, ki so naročeni na trojčke. Mislili smo tudi na najzahtevnejše uporabnike, za katere smo oblikovali dva popolnoma nova paketa s superhitro povezavo: 120/10 Mb/s in 50/5 Mb/s.Več informacijna novadoba.telemach.si.
080 22 88
□ □□
TV • internet • telefon

telemach
Moj svet udobja.
ČETRTEK, 19. novembra:
16.00Dobrojutro inveselovnovdan; 6.30Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 20. novembra:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 21. oktobra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 22. novembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 23. novembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 24. novembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 25. novembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 9. nov. 2009 do 15. nov. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBCINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 9. nov. 2009 do 15. nov. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
J
1
m
Bili
mm
lili nb J]
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA - ŠKALE PESJE MOBILNA-
□ 09.nov liO.nov lil.nov □12,nov i13.nov □14,nov i15.nov
KARBON
KARBON d.o.o.
Čiste tehnologije
Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 129, Fax: 03 8996 412 E-pošta: ¡nfo@karbon.si Internet: http://www.karbon.si
UGODNO!
Odpadni les za kurjavo
do 1. 12. - 20% Telefon: 03 8982 129.
SC


30


OBVEŠČEVALEC
27
mali OGLASI
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.ž
PREMOŽEN podjetnik iz Velenja, 38-let-ni, si želi spoznati žensko ali mamico, slovenko ali neslovenko, do svojih let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.super-alan.si
INŠTRUKCIJE
ODDAM
refoška, merlota in mladega vina. Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Vabljeni!
VINO (soauvignon, pinela in refošk) prodam. Vinska klet Čehovin Bogdan Štanjel - Velenje Konovo. Gsm: 031/749-671.
ŽIVALI
INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole. Pripravljam za izpite! Gržinič Armando »Jonela« izobraževanje Velenje. Gsm: 040/226-419 ali 040/977-474.
OPREMLJENO stanovanje, 60 m2, oddam. Gsm: 041/683-580. 1-SOBNO stanovanje v centru Velenja oddam ali prodam. Gsm: 041/848-633.
PODARIM
PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 22. 11., od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202.
PRAŠIČA težkega 150 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. Tel.: 03/5892-
352.
PRAŠIČA težkega 170 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. Cena: 2 evr/kg. Gsm: 041/776-286.
PRAŠIČA težkega cca. 160 kg, krmljene-ga z domačo krmo prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/358-605.
BIKA, rjavosivega, težkega 140 kg, prodam. Gsm: 031/640-369. TELIČKO, limuzin in bikca, čb, stara 14 dni, prodam. Gsm: 031/266-194.
VOZILA
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica za vse osamljene Zaupanje ima vseskozi preko 1700 oglasov, reklam in veliko ponudb na vseh starostnih obdobjih, ki so za mlajše dame zastonj, ostale plačajo 19 evr, moški pa dobijo številne ponudbe že od 50 evr dalje. Telefon: 03/5726-319, gsm: 031/505-495. OSAMLJEN, skromen privatnik išče punco za skupno delo in življenje. Skupaj nama bo lepše. Gsm: 041/240-403. VITKA in vitalna 51-letna ekonomistka si želi spoznati urejenega prijatelja starega do 66 let, za resno vezo. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
KIA sportage 2.0L crdi vgt/103kW, z opremo ex active plus 4x4, l. 2008, črne barve, 14.000 km, prodam za 18.000 evr. Gsm: 041/281-899
PRIDELKI
PSIČKO staro 4 mesece, male rasti, z utico, oddam. Tel.: 03/5892-257 POSTELJO 90 x 200 podarim. Gsm: 051/846-909.
STREŠNO opeko, dobro ohranjena, cca. 1200 kom, podarim. Telefon: 03/5875-110.
PISALNO mizo, zelo dobro ohranjeno, podarim. Gsm: 041/611-594.
ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, mede-novec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. SADIKE vrtnic in cipres prodam. Dolinšek (Bevče). Telefon: 5870-600, gsm: 041/354-575. VINOTOČ Furlan, Kidričeva 57, Velenje nudi ugodne cena za vino soauvignon (0,99 evr), cabernet soauvignon (1,10 evr), malvazija (1,25 evr) ter še brezplačna pokušina
24 ur dnevno!
CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Prešernova 7 B
Tel.: 03 / 897 00 02. GSM: 041 / 682 369
'Pelji jo nad oblake, dolgo je čatola na to... pelji jo nad oblake, ljubijo in pazi na njo!
habit
nepremičnine
Habit d-0.0., KMinlkiM! 11. Velenje
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
AKCIJA NOVOGRADNJE - PO ZELO UGODNI CENI ZA VSAK ŽEP! PRODAMO: 10 stanovanj v Gorenju pri Šmartnem ob Paki, mirna okolica, od 30 do 87 m2, v treh etažah, s pripadajočimi kletmi v kletni etaži v novi, popolnoma adaptirani večstanovanjski stavbi. Možnost nakupa in vselitve do konca leta 2009.3 km do Šmarlnega ob Paki, do Velenja, Šoštanja in Mozirja 5 km. Cena od 900 do 1.100€zam2.
AKCIJA NOVA LUKSUZNA STANOVANJA - NA VOLJO LE ŠE NEKAJ STANOVANJ!
na odlični lokaciji v Velenju v VILA BLOKU v 4 etažah, z urejenimi kletnimi garažnimi prostori. Stanovanja so klimatizirana, opremljena s centralnim sesalnim sistemom. Velikosti od 51 do 132 m2. Cena od 86.000 do 228.000 €
več na
■ IM	|	■ ■ ■	■
www.habit.si
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večno mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji izgubi našega dragega sina, brata in očeta
SMILJANA MRKONJICA
28. 10. 1970 - 11. 11. 2009
Vsem, ki ste nam ob njegovi zahrbtni bolezni stali ob strani in ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: mama Ana in Ivo, brat Slobodan z družino ter sin Goran
DRAGO
1970 - 2008
V SPOMIN
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehnno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
KRAJNIK
Še vedno sta v naših srcih. Vsi njuni
KAROL
1936 - 2001
ZAHVALA
JANEZ MEŽA
12. 8. 1935 - 18. 10. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Hvala duhovnikoma za opravljen cerkveni obred, gasilski in rudarski častni straži, govornikoma ter Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: žena Ana, sestre Marija, Rozalija, Terezija, nečaki in nečakinje: Dani, Peter, Andreja, Ela, Stanka, svakinja Marija in svak Franc z družinami
Svet je tak, kot je bil, in vendar je čisto drugačen. Na tej strani hriba sem jaz -na oni je nekdo, ki mi je drag.
(N. Maurer)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, stare mame in tašče
EVE ZAMERNIK
iz Letuša 4. 3. 1939 - 10. 11. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem ter ostalim, ki ste nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Zapustila nas je draga
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
CILKA PLANKELJ-KMETEC
22. 11. 1928 - 11. 11. 2009
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in svaka
MIHAELA KOTNIKA
25. 5. 1941 - 12. 11. 2009
se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala velja njegovemu osebnemu zdravniku g. Pavlu Grošlju, dr. med., medicinskemu osebju Splošne bolnišnice Celje, patronažni službi ZD Velenje ter vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih.
Žalujoči vsi njegovi
Srečko ali Peter?
Na oktobrsko lestvico za izbor naj osebnosti smo na osnovi vaših predlogov uvrstili župana Mestne občine Velenje Srečka Meha, ki uspešno vodi Velenje, ki letos praznuje 50-letnico in Petra Rezmana, ki je prejel nagrado »Fabula« in oktobra izdal knjigo Beseda me gleda. Zanju boste lahko glasovali do konca meseca. Potem pa bomo zmagovalce posameznih mesecev uvrstili v veliki finale in v mesecu decembru izbrali naj osebnost letošnjega leta.
Glasujete lahko na kuponih Našega časa (upoštevali bomo vse kupone številka 4, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 24. novembra, do 10. ure) ali pa vsak delovni dan malo
Srečko Meh,
župan Mestne občine Velenje -uspešno vodi Velenje, ki praznuje 50-letnico
PeterR ezman,
publicist - prejel je nagrado dnev-nikova fabula in izdal knjigo Beseda me gleda.
pred 17. uro v živo na Radiu Velenje (107,8 in 88,9 MHz) po telefonu 897 5003 in 897 5004.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 4, bomo izžrebali dva glossa za nego ustnic Revlon, pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World - glosa za nego ustnic Revlon prejmeta Marta Zimšek, Šmarška 7, Velenje in Marija Lemež, Šmarške Cirkovce 8, Velenje
107,8 MHZ	
r	Kadio Velenje
Ekskluzivni pokrovitelj
DROGOM k PARfHjreue \j$>*u>
Da bi bil fin in krotek
Vesela Martinova sobota privabila vsaj toliko ljudi kot prejšnja leta - Letošnja letina kakovostna
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 14. novembra - Martinovo je - po ljudskem reku - jesenski pust. Ker je letos zavetnik dobre kapljice, sicer pa priprošnik vojakov, pastirjev, reve-žev in suknarjev sv. Martin praznoval god sredi tedna, so v nekaterih krajih po Sloveniji organizirali martinovanje prvo soboto v novembru, v Šmartnem ob Paki pa so tradicionalno prireditev Vesela Martinova sobota pripravili minulo soboto.
V Martinovi vasi ob železniški postaji v središču kraja je bilo veselo od zgodnjih dopoldanskih ur. Tu je bil namreč začetek tradicionalnega pohoda po Martinovi poti (letos se je nanjo podalo blizu 50 ljubiteljev pohodništva in narave), po daljšem času je znova »oživela« Martinova kmečka tržnica, dopoldanski čas pa je zaznamovalo še mini martinovanje za otro-
ke v ustvarjalnih delavnicah. Člani Društva šaleških likovnikov kot stalni spremljevalci Martinovega dogajanja so za tokratno lokacijo ustvarjanja izbrali vaško skupnost Gorenje.
Za popoldanski del dogajanja v Martinovi vasi so najprej poskrbele nekatere vaške skupnosti s prikazom starih šeg in opravil, pa sv. Martin, kije iz mošta naredil vin. Pri tem je izrazil željo, da bi bilo mlado vino manj poredno in nagajivo kot mošt in da bi bilo »fino v kozarcih in krotko v glavi.« Ob tej priložnosti so člani šmar-škega društva vinogradnikov drugič razglasili kletarja leta. Lanskemu Mihaelu Fajfaiju se je tako pridružil Branko Frančišek Rednak iz Škal. »Štimung« prireditvi so poleg šmarških folkloristov in pevcev domačega mešanega zbora prispevali še člani ansambla Golte, godci na ljudske instrumente iz Radelj ob Dravi, ogn-
»Dragi trsek,g rozdek,k apljica,p omagajte nam!L aškir izlig inr enski rizling - to je za nas, kisla šmarnica - to ni za nas«, so sv. Martinu pri spreminjanjum ošta v vinoo dgovarjali( z levep rotid esni):p redsednik šmarskih turistov Zdravko Ramšak, predsednik šmarskih vinogradnikov Peter Krajnc in šmarski župan Alojz Podgoršek.
jemet, seveda pokušina mladega vina in ostala »tekoča in trda« ponudba društev: turističnega, konjerejskega, čebelarskega, društva vinogradnikov, planincev in šport-no-rekreacijskega društva Gavce - Veliki Vrh, ki je imelo med nogometno tekmo Rusija : Slovenija največ obiskovalcev. Idej polni Gavčani so se namreč znašli in pod streho svojega »štanta« namestili TV sprejemnik. Tako so prišli na svoj račun tisti, ki so se odločili za spremljanje dogajanja v Martinovi vasi in na moskovskih Lužnikih.
Obiskovalcev je bilo pred nogometno tekmo z Rusi manj, po njej več kot lani. Tudi spili so več kot lani, a razveseljivo, da je bilo takih, ki so ga nesli slabše kot spili, manj kot prejšnja leta. Kmečko tržnico bi veljalo razširiti in »potegniti« do vsaj popoldanskega dogajanja. V primerjavi z lani je bil tokrat prikaz starih šeg, navad in opravil precej skromnejši, poznala pa se je tudi recesija. Pri nobeni predstavitvi namreč letos niso zastonj rezali kakšnih klobas, ponujali kruha, zaseke in ostalih dobrot. Škoda, da je Martinov vlak odpeljal s celjske in velenjske smeri na prireditev prej, kot je bilo napovedano.
Kletarja leta Branka Frančiška Rednaka iz Škal so člani upravnega odbora Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki izbrali med štirimi kandidati.
Rednak se ukvarja z vinogradništvom 28 let. V 25 arov velikem vinogradu v Ločah pri Poljčanah ima več kot 2400 trsov, na leto pa pridela od 2500 do 3500 litrov rujne kapljice. »Gojim sama štajerska vina, sam pa sem najbolj ponosen na traminca, rumeni muškat, souvignon. Letošnja letina je zelo kakovostna. Da bi vinček takšen tudi ostal, me čaka še kar nekaj dela. Treba ga bo poskušati in nikakor zanemarjati,« nam je dejal šmarški kletar leta.
Vaškas kupnostP aška vas je polegi zdelovanja sodovp redstavila šen ekaterad rugao pravila.
Kmečkot ržnico biv eljalo vp rihodnjer azširiti in» potegniti« v
kasnejšip opoldanski čas.
Mesto cvetja
Velenje, 11. novembra - V sredo je bila v Galeriji slovesna podelitev priznanj in nagrad udeležencem akcije Velenje - mesto cvetja, ki je tekla pod okriljem Turističnega društva, TlC-a in PUP-a Velenje. Tekmovanje je potekalo od maja do septembra. »Letos se je prijavilo 73 tekmovalcev v štirih kategorijah. Strokovna komisija si je prijavljene lokacije ogledala in urejenost točkovala,« je povedala Nataša Dolejši, članica komisije. Priznanja je podelil Mihael Letonje, podžupan Mestne občine Velenje.	■
Podelitev priznanj je potekala v Galeriji Velenje.
Velenje, Vinska Gora, 15. novembra - Dobrodelni koncert in bazar, ki ga je v nedeljo popoldne v večnamenski dvorani v Vinski Gori pripravila Osnovna šola Gorica, da z izkupičkom napolni šolski sklad in pomaga otrokom iz socialno šibkejših družin, je v popolnosti uspel. Zahvala gre vsem nastopajočim, ki so se odrekli honorarju in vsem, ki so ga s svojo pris-
otnostjo ali donatorskimi sredstvi pomagali napolniti.
»Hvala, ker ste nam pomagali zbrati zavidljivih 8.502 evra in dali možnost našim učencem spoznati svet z razigrane plati,« se je ob iztekajočem koncertu ponosno zahvalil predsednik šolskega sklada Alojz Vipavc.