225. številka. Ljubljana, v ponedeljek 3. oktobra. XXV. leto, 1892. SLOMŠKI MM (shaja Tlak dan »v/e*«r, iaimfri nedelje in praanike, ter velja po poati prejemati sa a vb trn-o g c rok e dežele sa vse leto L6 gld., en pol leta 8 gld., t.a četrt leta 4 «1d., jelen ■Meč 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom na vbo leto 13 gld., ta četrt leta S gld. SO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa Aetrt leta. — Za taje di2ele toliko vec, kolikor poštnina znata. Za osnanila placnjc se od cetiristopne petit-vrsto po 6 kr., ee ae oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po A kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvoje na KongreBuein trgu At. 12. Dpravniltvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Češko-slovenska vzajemnost in naše gledališče. Vsak narod, stopajoč v vrsto omikanih narodov, hrepeni po svojem gledališču. To mu ukazuje narodni ponos, kateri praznuje v lastnem gledališču idealno in vidno znamenje narodove moči in kreposti, to mu veleva srce, katero se ogreva in blaži, ko čuje raz oder sladke glasove materinega jezika, poveličane v krasnem okviru nevenljive umetnosti. Zatorej bode ostal dan 29. septembra, dan, ko sta življenje in svetloba prvič preplula čarobne prostore novega našega gledališča, znamenit in vesel dogodek v zgodovini slovenski. Novi Talijin hram udahnil bode, upajmo, naši umetnosti novo in bujao življenje, ona bode v njem dihala proBteje in razvila se močneje. Saj vemo vsi, da je narodna umetnost nosila okove v starem gledališču, kjer so bili še gospodarji naši politični nasprotniki, „kjer nas ljubili niso, le trpeli". Teh okov smo prosti v novem hramu in z novimi upi stopili smo v novo dobo naše dramatike. Tega, za narodni razvoj tako pomenljivega trenotka ne čutimo le mi, čutil ga je z nami tudi bratski narod češki, kateri nam je pri tej priliki l>odal nov dokaz svoje iskrene ljubezni in svojih živih simpatij. , Konstatirati nam je danes s posebnim zadovoljstvom, da je bilo pri otvoritvi našega gledališča čast do zastopano kraljevo češko „Narodni diva dl o". Deputaciji na čelu bil je ravnatelj g. Šnbert, mož. kateri je duša češkemu gledališču in kateri si je ž njim pri mejnarodni konkurenci Dunajske razstave, kakor smo to čitali v nemških poročilih samih, stekel svetovno slavo. Pridružila ata se mu član intendance g. P e c o 1 d in veteran čeških igralcev nadrežišer g. K o Idr. Ta prihod milih nam čeških goBtov iz daljne zlate Prage zabeležimo z radostnim veseljem. Ni bilo to le častno za mlado in nerazvito naše slovensko gledališče, da so se ga spominjali zastopniki in voditelji velikega in cvetočega .Narodnega divadla" — bilo nam je to tudi prijetno in dobrodošlo znamenje, da se češka dramatična umetnost zanima za razvoj do.sedaj Še skromnega našega zavoda. LISTEK. Dve seji. Izvirna pokletiBka humoreska. Spisal Samo. (Dalje.) Gospod cand. med. Grlohlad je bil pa drugače jako fino omikan mož in prav mojster v godbi. Tako pretresujočih, silnih glasov še nisem čul nikdar. Po svojih skromnih močeh sem ga podpiral in tako sva pela „Gaudeamus igitur!" kakoršnega svet še ni slišal. Kar najedenkrat stoji pred nama mož s svetlim mesecem pod vratom. »Al spet si tukaj, znauec moj?" pozdravi ga medicinec in mu pade okolo vratu. „Kolikokrat si me že zaprl, a? Ljubček moj! Povej mi, kje stanujem, jaz ne vem, a? Ti polipek ti, ali si kaj pil danes, he!" Tako je jecljal moj tovariš in se trdo oklepal moža. Človekoljubno je prijel mož tudi mene pod pazduho, in to je bilo pametno. Trije se lože bo- Zaradi premnogih družili opravil ni bilo našemu »Dramatičnemu društvu" možno prirediti odličnim gostom izvanrednih slavnustij, tem srčneje je bilo občevanje v privatnem krogu, kateri je bil zbran prvi dan pri predsedniku „ Dramatičnega društva" g, dru. Tavčarju in drugi dan pri članu intendance g. dru. Krisperju. Pri teh prijetnih prilikah pridobili smo si prepričanje, da je češkim gostom razvoj naše dramatične umetnosti zelo pri srcu in da se bode s časom rodila mej slovenskim gledališčem in češkim „Narodnim d i v a d 1 o mu duševna zveza, katera bode naši umetnosti pospeševala razvoj in kazala pravi pot. Vsled prijaznega povabila čeških gostov se bode ob svojem času tudi deputacija slovenskega „Dramatičnega društva" odzvala častnemu pohodu ter obiskala zlato Prago, kjer ji bode dana priložnost spoznavati češke gledališke razmere. Tako je novo slovensko gledališče že v prvih trenotkih privabilo nam nove prijatelje in gotovo ni brez pomena, da je pri otvoritvi dne 29. septembra kumovalo nam — slavno „Narodni d i v a d 1 o". Delegaciji. V Budimpešti, dne 1. oktobra. Avstrijska delegacija zbrala se je danes v prvo sejo in volila predsednika in podpredsednika, zapisnikarja in odseke. Karakteristično za vso situvacijo je že to, da je bil izvoljen predsednikom levičar baron Chlumeckv, kajti minolo je že več kakor deset let, da je levičar sedel na mestu predsednika delegaciji. Tempora mutantur — zdaj so levičarji zopet na krmilu in kaže se to tudi vidno. Prva seja vršila se je povse mirno. Na mi-nisterskib sedež h sedeli so grof Kalnoky, vojni minister F. Z. M. baron Bauer, in fin. minister K a 11 a y, a razen teh navzočna je bila še cela vrsta vladuih zastopnikov. Minister vnanjih reči j grof Kalnokv otvoril je sejo in povabil najstarejšega člana delegacije opata H a u s w i r t h a , naj prevzame predsedstvo, dokler se ne voli predsednik. Na to vršila se je volitev predsednika in je bil izvoljen baron Chlu-mecky s 44 od 46 oddanih glasov. Proti Cblumec- jujejo proti zakonom težnosti. Medicinec je stopal v svesti si izdatne pomoči vse možateje in metal noge v zrak, kakor bi njegove ne bile. Povabil je našega vodnika, naj nama pomaga peti. Vender slednji tega ni hotel, bržkone mu je uaše popevanje vrlo dobro prijalo, zato ga menda ni hotel kvariti. Peljal nas je v veliko hišo, kjer sva na trdem prenočevala. Zjutraj sem moral mnogo plačati. Zdelo Be mi je v tej hiši jako drago, mnogo dražje nego v hotelu in pa mnogo Blabše". IV. „Vea zavzet Bem gledal, Čudu sem so čudil . (S. Jenko.) Žveploust je nadaljeval okrepčavši Be z vrčkom hudičevega olja po kratkem prestanku: „Velik del najimenitnejših knjižnic sva še obiskala z Grlohladom, ko Bem okreval od poškodeb one noči. Vpisal sem se tudi na vseučilišču izvenreden slušatelj. Mej tem se mi j" izgubil Hudoba! Nekega lepega jutra pride medicinec, kateremu sem ob ugodni priliki razkril svoj inkognito ter obljubil lep denar za njegove dušo, k meni in mi kemu glasovala sta samo prisotna mladočečka delegata. Predseduik Chlumecky, zahvaljuje se za častno izvolitev, obljubil je najprej popolno nepristranost in objektivnost pri vodstvu razprav, potem pa v imeni vsega zbora zagotovil vlado, da se bodo vse predloge vestno, temeljito in dobrohotno uvažile. Delegacija ne bo ni za trenotek pozabila, da je treba ohraniti jednakost med državnimi troški in dohodki. Delegacija uvažuje ves pomen dobre vojaške organizacije in bo gotovo dobrohotno storila vse, kar treba, da naša monarhija ne zaostane za drugimi in v kolikor )*• to mogoče z ozirom na prebivalstvo. Velike žrtve, katere daje prebivalstvo v vojaške namene, olajša jedino to, da je s temi žrtvami ohranjen mir in pa upanje, da bode vender kdaj ponehalo vedno povečanje vojsk v vsi Evropi. Politika avstrijska je konservativna, prava mirovna politika in ta oje pravec podpirajo najkrepkeje sklenjene alijance. Letos je petindvajset let, kar se je monarhija v državnopravnem oziru presnovala in sta bili ustvarjeni delegaciji. Pogled na to dobo je poučen; vidi se, da se je monarhija na vse strani utrdila in srečno ter izdatno pospešila materijalno in kulturno blagostanje narodov. Zahvala za to gre v prvi vrsti presvetlemu vladarju, zato naj mu za-kliče zbor trikratno slavo! Ko so se polegli gromoviti Siava-klici, voljen je bil opat Hauswirth podpredsednikom; za zapisnikarje so bili voljeni delegati: llartl, Hofmauu-Wellenbof, VValterskirchen in Klucky; za verifika-torje: Jendrzejowiez, Kušar, Staremberg, Zedt-witz, Schieder; za reditelje: Arsin-Fatton, Ceschi, Helfert in Zebetmsyer. Ko je še predsednik naznanil, da je umrl delegat dr. Demel in pozval zbornico, naj v znak bo-žalja vstane raz sedeže, stavil je delegat grof Fal-kenhavn predlog, naj se izvolita dva odseka, bud-getni in peticijski. Predlog je obveljal in zbornica je volila v budgetni odsek delegate: Badeni, Be-zecny, Buquoy, Chrzanovvski, Czedik, Dumba, Eim, Falkenbayn, Jaworski, Katbrein, Gregorčič, Bitrnreither, Meznik, Pabstmatin, Plener, Papowski, Promber, Russ, StUrgkh, Suess, Vetter; v peticijski odsek pa delegate: Bauragartner, CeBchi, Helfert, Mandyczewski, Moro, Richter, Szczepanowski, Thurnberr. — Budgetni odsek volil je načelnikom izjavi, da je on in mnogo drugih pripravljenih, da se meni zapišejo. K temu sem mu že dolgo prigovarjal. Lahko si mislite moje veselje; vsaj praznih rok ne pojdem nazaj ! Vse prebite težave sem pozabil. Medicinec me pelje v veliko biblijoteko v notranjem mestu, kjer je bilo zbranega dijaštva na stotine. Pozdravili bo nas z burnimi „ PrositJ-klici, in takoj smo pričeli z zapisovanjem. Vsak se je vrezal z nožkoin v roko in s svojo krvjo podpisal pogodbo. Zato je dobil precej tisoč goldinarjev. Zadovoljen sem se vračal z listi domov. Hudoba, ki se je bil vrnil, opravičeval se je, da se je izgubil v velikem mestu. Videl je, kako sem spravljal svoje pogodbe v omaro in radovedno vprašal, kaj da imam. Ker sem se bal, da mi jih ne zapravi, rekel sem mu, da je to papir brez vsake vrednosti. Od tega dneva nisem medicinca nič več videl. Zdaj je imel denar, se\ć, in pridno se je učil b tovariši po raznih bibliotekah. — Sam sem hodil okolo; nekoč pridem v malo krčmo. Pri neki mizi sedel je mlad mož; prisedem in ga prijazno pozdravim. V pogovoru, ki se je razpletel mej nama izvedel sem, da je stud. phil. grofa Falkenhavaa, njegovim namestnikom Plenerja ter razdelil referate takole: Dumba: ministerstvo vnanjib rečij ; Badeni: redni troški za vojsko; Po-povvski: izredni troški za vojsko; Bezecny: računski sklepi; Suess: okupacijski kredit; dr. Rusb; mornarica; dr. Meznik : carine; Cbrzanowaki: najvišji računski dvor; dr. Katbrein : vkupno finančno miniBterstvo, zajedno generalno poročilo. Cesar vzprejel bode delegacijo v ponedeljek in tudi prva seja bo ta dan. Ogerska delegaci)a volila je predsednikom grofa Ludovika T i h z o , podpredsednikom pa grofa (Jezo Szaparyja. Predsednik pozdravil je zbor iu zaklical kralju trikratni Slava! drž. finančni minister Kallay pa je predložil vladne predloge ter naznanil, da se vrSi vzprejem pri cvsarji v po-nedeljek. * Kakor vidno, se prva seja delegacij nikar nič razločevala od drugi ti prvih sej. Izza kulis bodi de povedano, da se razni faktorji silno trudijo, pregovoriti niludočeške poslance, naj vsaj v javni seji ne govore zoper sedanji političui pravec, zlasti ne zoper trojno zvezo iu upravo Bosne in Hercegovine. Do-sedaj so bili vsi ti poskusi popolnoma brezuspešni. Foliticni razgled. V Ljubljani, 3. oktobra Dekelnozborske volitve na Češkem. M i ti o I i petek volili so češki veleposestniki na mesto odstopivših poslancev, ki so odložili mandate, ker so bili v nasprotji h klubom in to radi punk-tacij, nove zastopnike. Izvoljeui so bili od komiteja priporočani kandidatje. Levičarji se volitev niso udeležili. O novih poslancih se govori, da stoje na strogo-narodnem stališči. Kossuth In pragmatična sankcija. KoBsuth, katerega so prav zadnje dni čez mero slavili lojalni Madjari, češ, da veljajo slavnosti branitelju narodnih pravic, izrekel se je proti neki deputaciji jako čudno o pragmatični sankciji. Skli-cevaje se na velikega sovražnika Avstrije, zgodovinarja Hormayrja, trdil je Kossuth, da je pragmatično sankcije izvirnik ponarejen. S tem je hotel brez dvoma .-praviti na dnevni red vprašanje o nasledstvu v cesarski rodovioi in zanetiti boj mej Madjari iu krono. Stari Kossuth ima torej še dau-daues prav takšne namene, kakor tedaj, ko je v Debreczinu izrekel, da je dinastija habsburška izgubila prava do ogerske krone Ta izjava Kossuthova je zanimiva le v toliko, ker osvetljuje tendence ma-djarskih narodnih strank. \ ii *t u J «* dr/av«, Srbske razmere. Pri nekem pretepu mej radiKalci in liberalci zaprl je mestni prefekt celo vrsto radikalnih napa-dovalcev, a mestno sodišče jih je vse oprostilo. Ker jih je dat prefekt zapreti ne da bi imel za to sodnega ukaza, nameravajo dotičniki tožiti prefekta na podlogi zakona o varstvu osebne svobode. Prefekt je netjak regenta B^limarkoviča. — „Odjek4* se upira vladni nameri, ue »klicati skupščine pred novim letom, jako odločno, češ, da je proti ustavi in dokazuje le to, da liberalna ntranka nima večine naroda za seboj. — Naprednjaški „ Videlo" javlja, da so hajduki zopet prepluli vso deželo in sicer uahujskarii od radikalcev. Hajduki napadajo in plenijo samo znane naprednjake iu liberalce, radikalni kmetje pa ue marajo podpirati orožnikov iu vojakov pri težavnem zasledovanju teh junakov. Zelo sem bit tega vesel. Do sedaj bo nisem naučil ničesar v modroslovju. Predavani na vseučilišču imem razumel; prepozuo sem prišel, koncem semestra. Podlage ni bilo. Zato nisem šel več kakor jedenkrat „Blušat". — Tu bi bil toraj pravi filozof. Po vedati mi je vedel mnogo, pa tudi njega nisem umel. Učeno je govoril, jasno pa ne. Samo jeden stavek sem si tako nekako zapomnil. Da bodete imeli, gospoda moja, vsaj nekoliko pojma, kako učeno je človeštvo, vam ga citiram. Filozof mi je rekel, da tiči v njem vsa filozofija, iu da ga je on tri leta študiral, predno mu je bil jaBen. Evo ga: BWeun sich der Schvvache Kraft iu der Erreichung duukler Ziele hat gesondert, und vrie auch des Gelingens Huld ervvarmender Nachsicht diinkt, bo ist denuoch des Strebens zag-haft Spiel in banger Schuchternheit der Gevviibruug, des Lebeoa Unverstand mit VVehmut zu geniessen, die Ehre gehabt zu haben." Iz tega lahko sklepate, kako težka je človeška filozofija, za hudiča preveč! In ako že atudioaus tako govori, kako še le profesor sam, ko je dijak komaj senca njegova!" (Dalje prib.) Rusija in Turčija. Nota, katero je poslalo rusko ministerstvo vnanjih rečij turški vladi o Bolgarskih razmerah, ima, glasom poročila ne preveč verodostojne Londonske .Times" nastopno vsebino: Ruska vlada izraža svoje obžalovanje, da je sultan vzprejel Stam-bulova. Navzlic temu, da turška vlada trdi, ka je bila presenečena in popolnoma nepripravljena, ko je prišel Stambulov v Carigrad, vender ni moči udušiti nezaupanja ; če se pa pomisli, da so sedanje bolgarske razmere v nasprotji z mej narodnimi pogodbami, če bo uvažujejo umori nedolžnih rodoljubov in objavljenje ponarejenih in proti Rusiji naperjenih listin, potem ni dvoma, da je prišel Stambulov zato v Carigrad, da znova utrdi svoje podkopauo stališče in svoj ugled v Bolgarski. Turška vlada podpira Stambulova in je postala orožje Koburžana to pa utegne postati uzrok mnogim opasnim nevarnostim za obstanek Turčije, kateri je eksistencija gotova le če se točno in strogo drži pogodeb. Dopisi. O«! Orave dne 30 septembra. [Izv. dopis.) Naj mi le kdo pride in taji, da nam vlada ni silno naklonjena, nemškutarjem našim pa skrajno sovražna! Zagrmim mu grozen „Quos ego!" Starkel in njega tovariši imajo prav, dti protestujejo zoper toliko koketovanje s Slovenci. Ali tudi poslanci naši v Gradcu in na Dunaju bi storili neodpustuo brez-taktnost, če bi se ujunačili in nekoliko rezkeje povedali vladi: „Est modus in rebus . . ." ; naj vender že neha nas obsipavat: s toliko milostmi. Tega ue smejo nikakor učiniti. To bi bilo preidejalno ; le z realno politiko dosežemo vse: slovensko uradovanje, narodne šole, uuiverzo in po vihu še zjedinieno Slovenijo. „Vse to se vam bo pridalo", pravi sveto pismo. Evo vam nekaj sadu in vzgledov realne politike. V Marenbergu je bila izpraznjena župnija. Potegovala sta se zanjo dva prosilca. Jeden je precej topel; drugi pa popolnoma mrzel. Marenberžani so protestovali zoper prvega; vlada jim je ustregla in nastavila mrzlega. Od Marenberga do Maribora ui daleč. Tu pa nas gospoda še bolj boža. Za barona Heiua okrajno glavarstvo ni uradovalo niti besedice slovenski. Žal, da ne moremo reči, da bi se bilo kaj na bolje obrnilo pod vodstvom sedaujega glavarja, ki uosi slovansko ime. Ljudje celo govorijo, da se je za* pretilo županom, naj nikar ne uradujejo slovenski; ako ue znajo nemški, naj si pa poiščejo nemčurskega pisača. Davkarski urad nima slovenskih davčnih knjižic. Čemu ueki? Plačaš pa greš Ako bo vender drzneš ponižno prositi takšnih, zareži se uradnik na te: „To so gole kap r i ce!" In basta ! Na tak način se ljudje odvadijo polagoma teh muh. Lansko leto je neki poslanec interpeloval c. kr. namestnika v Gradcn zaradi teh napak, — pardon ! — zmotili Brno se. Taka politika bi ne bila realna. PraktiČneje je, da stori to vsak dotičnik sam, če ima časa dovolj in ga veseli tak sport. Poslancem rojijo druge skrbi po glavi. Kaj jih je treba motiti s takimi malenkostmi. Zategadelj tudi naša Mariborska poslanca tako redko sklicujeta shode, da bi volilcem razložila svoje delovanje; kajti to bi ne bila realna politika, nego neslišana Bmelost, nevarna politiška igra. GoBp. Wurmbrand ima v Halozah graščino. Koliko spominov nam vzbuja sv. Barbara v Halozah! Saj je še pred šestimi leti ondu bival uzorni naš Božidar Haič. Mnogo Be je izpremenilo v tej kratki dobi. Ko bi on videl danes kranjske iu goriške intrigante, zaklical bi jim britko: „Don će Vidov dan i za vas!" A kaj bi še le rekel o svojem nasledniku I Za njim je župnikoval nek J., ljubček g. Wurmbranda in Ptujskih nemčurjev, kateri bo mu pripomogli do te župnije, kakor se je uepre mišljeno Ptujski Fiirst izdal o neki priliki: „Herr J. w i r haben dich zum Pfarrer gemacht." Ta kompliment sicer J . . u ui posebno ugajal, ker so ga čuli narodnjaki; toda kaj za to V Živela praktičnost! Mož, tako vrlega mišljenja, ui bil celih šest let pri sv. Barbari, a že je dobil drugo, odličnejše mesto. To je plača za realno njegovo politiko. Morda pa Bi je stekel toliko zaslug v dušnem pastirstvu! O seveda! O tem znamo mi dosti; njegovi bivši kapelani in župljani pa še več. No, njemu Želimo srečno pot, narodnim Šmarčanom pa, da bi ga naučili kaj idealne politike. Iz EiOale nn VipavNkeni 28. septembra. [Izv. dopis.] Dasi smo vedeli, da bode naš benefi-cium v župnijo spremenjen, vender nas je jako dirnula vest, da nas zapusti ljubljeni in od vseh spo- štovani naš g. Josip Lukanec. S svojo krotkostjo. ljubeznivostjo, milosrčnostjo, s svojim prijaznim občevanjem do vsakega, pridobil si je prečastiti gospod ljubezen, udaoost in največjo pokorščino nas vseh. S skromno svojo plačo vender, ni postil siro maka praznega. Ćđ se kdo ravna po Tobijsvem iz-" reku: „Imaš mnogo, daj mnogo; imaš malo, daj to z dobrim srcem!" zvršuje te blage besede g. Lukauec v največji meri. Prepričan naj bode, da ko bode že počival v mrzlem grobu in ko bo njegova duša uživala zasluženo rajsko veselje, spomin njegov bode še vedno živel pri nas, ime njegovo, kateri je očetovsko skrbel za nas, ostalo nam bode v najblažjem spominu. G« li tudi njegovi stanovski tovariši tako ljubijo kakor mi? Žali bože, prebritko resnieo povedati moramo, da ga uprav nekateri tovariši, ka-teii ljubezen sicer samo z jezikom oznanjujejo, da ga uprav oni sovražijo, crte. Zakaj, vprašal bi nas marsikdo: Kaj hudega jim je storil ta uzorni in toli skromni mož, ki je skrbel le za blagor svojih faranov? Nedavno prepovedal je Št. Viški gospod župnik našemu prečastitemu gospodu, da ne sme niti proste bire pobirati več na Lozicah. Ne vemo odkod zajemlje Št. Viški župnik tolike oblasti. Mi si najodločneje zabranimo tako ravnanje! Gosp. župnik Št. Viški naj se ne vtika v naše razmere, kajti povedati mu moramo, da smo njegovih odurnosti tako sili, kakor bo siti Vipavci svojega ljubeznivega dekana. Vam pa vsega spoštovanja vredni, prečastiti naš dušni pastir, kličemo, da bi v zasluženem pokoji vživali še mnogo veselih dni, da bi Vas Vsemogočni ohranil zdravega in krepkega ter da bi se čestokrat spominjali Vam udanih Lozičanov in končamo s pesnikom: Srečen kraj, ki Tu ima I o srečni v njem ljudje! Domače stvari. — (Vitez Waser.) Imeli smo že priliko, naznaniti svojim čitateljem, da Be bo v kratkem izpolnila vroča želja vsega naroda, da bo odstopil predsednik višjemu deželnemu sodišču Graškemu vitez Waser. Če je kdo naših nasprotnikov zaslužil, da se primerno oceni zoper nas naperjeno njegovo delovanje, tako je to gotovo vitez Waser. Storili bodemo to, čim Be uresniči pripovedovanje, da je zaprosil umirovljenja, danes konstatujemo le globoko žalost v levičarskem taboru, da odstopi tako odličen somišljenik in pa bojazen, da bi utegnil priti na VVaserjevo mesto — oepristransk mož. Ta bojazen zapeljala je celo „N. Fr. Pr.u, da je izpovedala veliko tajnost, da je namreč odstopajoči VVaser kot višjesodni predsednik uemški levici storil neprecenljive usluge. Takšna hvala sodniku je gotovo prezoaČilua! Kar se dostaje bodočega predsednika višjega deželnega sodišča Graškega bodi omenjeno, da stavi običajni terna predlog najvišje sodišče, pravosodni minister pa ni vezan nanj, ampak more cesarju tudi koga drugega priporočiti, toda terna-predlog mu mora ua vsak način predložiti. Kandidatje za to velevažno mesto so: podpredsednik Scbmeidel, sekcijski načelnik baron Spens, ministerski svetnik Pichs, dvorni svetnik Leitmayer in grof G I e i s p a ch. Levičarji kandidirajo nekega parlamentarca, a ni upanja, da bi zmagali, k večjemu bi se jim moglo posrečiti, da spravijo na VVaserjevo mesto moža, kateremu bi nedostajalo prve lastnosti, potrebne višjesodnemu predsedniku Graškemu — neutralnosti. — (Svetčev banket.) Opozarjamo p. n. udeležnike, kateri rehVsktujejo na obisk gledališča, da se nemudoma javijo za sedeže, ker bo le na ta način moči vsakemu ustreči ter zagotoviti ustopuico. — (Slovensko gledališče.) Danes je tretja slovenska predstava v novem gledališči. V proslavo godu Nj. Vel. presvetlega cesarja bode gledališče svečano razsvetljeno. Predstavljala se bode — kakor Že naznanjeno — Blodkova opera v dveh dejanjih .V vodnjaku". Prvikat nastopita na slovenskem odru novoangažovana pevca, tenorist g. Fl. D ost al in basist g. M. FedyczkowBky, bivši pevec češke opere v Plznu. Pred opero se predstavlja Krvlova veseloigra v jednem dejanji »Medved snubač" v Borštnikovem prevodu. Začetek ob Va8. uri. — (Društvo .Pravnik") priredi na čast odhajajočemu članu c. kr. okrajnemu sodniku g, Antonu Levcu dne* 5. oktobra 1892, zvečer ob 8. uri pri „Slonu" društven večer. _(Dnevni red seji občinskega sveti L j ubij a nuka g s) v torek 4. dan oktobra ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanilo predsedstva. II. Volitev hranilničnega upravnega odbora, kateremu je potekla triletna opravilna doba. III. Finančnega odseka poročilo a) o skontrovanji mestne blagajnice in ž njo združeuih fondov dne 11. avgusta letos; b) o vstučiliškega Dunajskega podpornega društva za pravnike prošnji za subvencijo; c) o'naložitvi skupila 1946 gld. 75 kr. za občinski svet, ki se je potreboval za gradnjo dolenjskih železnic IV. Poročilo odseka za olepšavo mesta o dež j[odbora kransjkega ponudbi glede sveta pred novim gledališčem. V. Vodovodnega ravnateljstva poročilo glede vodarine od deželnega gledališča. VI. Poročilo glede mestnih otroških vrtcev. — Tajna seja. — (Iz odbora „Sokolovoga".) V sobotni svoji seji sklenil je odbor „Sokola* prirediti s sodelovanjem društvenih tamburašev dne 6. t. m. ob osmih zvečer v vrtnem salonu FrlinČeve gostilnice društveni večer. Razdelila se bodo o tej priliki častna darila za telovadbo v Jesenicah ; ob jednera pa se bode dogovorilo, kedaj se začne stndjanje za dobitke v letošnji zimski dobi. — Dalje se je načelno sklenilo vsled želje, ki se je odboru izrekla, da se osnuje dvoje telovadnih skupin za (starejše gospode. Kedaj boste ti dve skupini začeli telovaditi, naznanilo se bode društvenikom z okrožnico. — Končno se je storil ukrep glede petja pri Sokolski piramidi na pokopališči o vseh svetih. — (Ljubljansko upravništvo slovenskega ferijalnega društva „Sava") priredi jutri 4 t. m. prijateljski večer v odhodnico bratom Savanom na vseučilišča. Upravništvo vabi k temu večeru kar najuljudneje gospode ustanovnike, Btarešiue in prijatelje našega društva. Local: goBtilna ,pri Zajcu"; začetek ob 8'/j uri zvečer. — (Čitajte „Agramer Tagblatt!") V sobotni številki tega lista čitamo pod zaglavjem: „Sloveniscbe Parteiverhultnisse" zanimiv članek, v katerem se prav dobro in stvarno pojasnjujejo naše politično razmere, njih začetek in tendence posam-nih strank. Pisatelj tega članka poučil se je pri raznih slovenskih politikih o naši situvaciji, slušal vse glasove in zvonove in končno prišel do prepričanja, da je knezoškof Ljubljanski osnoval novo, izključno katoliško stranko kot izvrševatelj mioister-skega programa, kateremu je smoter „divide et impera", in da stoji ta stranka ua razpotji: Katoliško ali slovensko? — (Pevski zbor „ (i I as bene Matice") je imel dne 27. septembra svoj redni občni zbor. Obširneje poročilo priobčimo jutri. — (Občni zbor Še nt- Jakobsko- Trnovske ženske podružnice sv. Cirila iu Metoda) vršil se je včeraj v Virantovi gostilni ob mnogobroiui udeležbi in uspel izvrstno. Prvo-mestnik družbe, vodja gosp. Tomo Zupan, nagovoril je odbor, izrekel vsem družbeuicam vodstveno iskreno zahvalo, in pojasnil, kako družba deluje za sv. vero. Njene šole so na katoliško-narodni pod lagi; v Celji je izročen otroški vrtec redovnicam in v Mariboru ga hočejo koj kmalo prevzeti tamošnje za dom jako navdušene šolske sestre. Štiri knji žice, izdane po družbi sv. Cirila in Metoda, popi sujejo raznih duhovnikov-pisateljev : Dve Vodnika, jedna škofa Ravnikarja in jedna — uprav danes izšla — prvega slovenskega povestnika, župnika Janeza Ciglerja. Vodstvo izroča vsaki v novo'ustanov Ijeni podružuici svoj odlok: da naj bodo sporedi družbioih veselic vseskozi pošteni in pa brez plesu. Tak odlok je prejela tudi ta naša Šent- Jakobsko- Trnovska podružnica. Tako je naše družba delovanje gled i versko-nruvne vzgoje slovenskega rodu. Družba pa deluje tudi v strogo avstrijskem duhu. Prva njena brošura je bil ob 40 le t niči cesar „Fran Josip" ; druga oče cesar ske rodoviue „Rudoif Habsburški" potem pa sta izšla 2 snopiča „Junakov", t. j. vojakov, srčnih duhovnikov, neustrašenih žena popisovani čini. Vojaškim oblastni jam so se vrlo prikupili naši „Ju naki". Tudi merodajni državnik je naše delovanje v Trstu imenoval, patrijotičoo v najeminentnejšem smislu besede. Družba deluje konečno za do m o vino. Črv v prahu se boji pogina. Vaak narod hoče ostati to, kar je — zato hočemo tudi mi Slovenci to ostati, kar smo. Kaj bi se smelo reči od nas, ko hi sosebno ob mejah lahkomiselno gledali, kalco poginja tam naš tako verni, tako dobrosrčni slovenski rod. — Konečno te prvomeitnik še jedenkrat zglasi do novoizvoljenega odbora trdeč, da dobro ve vodstvo, kako je večinoma le bolj potrebno to občinstvo, med koj im deluje Trn. Št-Jak. ženska podružnica, da ga pa spominja tega dobrega Ljubljanskega bivalstva radodarnost daru uboge udove, ki je več dala, nego bogatini — zato ker je dala vse, kar jo imela. V tem imeuu požrtvovalnim odbornicam zakliče, naj žive. Potem so bile v Btalni odbor izvoljene: gospa Jadviga Šubic za predsednico, nospa Ivanka G u t-nik za podpredsednico, gČ. Min ki Marolt za tajnico, gč. Ivana K«čar za nje namestnico, gč. Ant. Kadivec za blagajnice, Ivana Praprot ni k, za nje namestnico. — Gospa predsednica Šubic pozdravi na to navzoče občinstvo, povdarjajoč, da vsak zaveden Slovenec pozna in ljubi družbo in ve nje blagi namen; vsakemu je ona temeljni steber našega obstanka m lepše bodočnosti — in naj se zaganjajo vanjo sovražniki iz tujine in tudi —iz doma, mi hočemo vstrajati v svesti si, da koristimo s svojim delom časni in večni sreči našega milega n dražega nam slovenskega naroda! Dobro došli! Prosim Vas, podpirajte nas duševno in materijalno v našem delovanji za blagor iu srečo slovenskega naroda. Gč. Minka Marolt kot tajnica poroča na to o osnovi podružnice in nje dosedanjem delovanji. Pri zadnjem občnem zboru Šent Jakobsko - Trnovske možke podružnice dne 3. julij.-i t. I. nasvetoval je g. dr. J. Vošnjak, naj bi se osnovala za ta okraj ženska podružnica Predlog bil je z naudušenjem vzprejet in tudi takoj izvršen. I'ne 17. julija bil je osuovalni shod „pri Lozarji", kjer se je volil začasni odbor, ki je izposloval, da so se pravila potrdila. Odbor pričel je takoj svoje delovanje; imel je več sej, v katerih se je posvetoval in ukrepal, kako zamore družbi koristiti. Da to posvetovanje ui bilo brezuspešno, svedoči lepo število članov. Dunes broji naša mlada podružnica 1 pokroviteljico (go8podičino Kadivčevo) (živela!), 7 ustanovnic, 12o letnic, 109 podpornic; skupaj 240 druibenic. To število nas nuudaja s ponosom! Pri nabiranji podpornih udov podpiral nas je požrtvovalno župnik Trnovski g. Vrhovnik. Iz dna srca hvala mu! Da Be je dosegel takšen uspeh, je uzrok ta, ker Brno prepričani, da stoji naša družba na pravem temelji, da hodi po pravi poti. Slavnemu vodstvu bodi izrečena zahvala in zaupanje z Željo, naj mu je ta naša izjava v zadoščenje za neprilike in britkosti, katere — poleg dela in denarnih žrtev — mora prenašati. Vodstvo naj nas vodi pri narodnem delu kakor dosedaj, držeč v jedni roki sveti križ, v drugi slovensko trobojnico in kličemo mu v prepričanje: V tem znamenji je zrnata! Gč. Kadivec poročala je potem o društvenem stanji: Uplačalo je 7 ustanovnic po 10 gld. = 70 gld.; 65 letnic po 1 gld. = 65 gld.; 109 podpornic skupaj 12 gld. 10 kr.; vsi dohodki znašajo tedaj 147 gld. 10 kr. Od te vsote izročilo se je č. g. Tomi Zupanu 60 gld., ostanek kakor tudi dobiček današnje veselice izročil se bode takoj po odobrenji računskega zaključka naše podružn ce. — Poročevalka po/.vala je družabuice k marljivemu in vztrajne .riu delovanju na poli i versko narodno vzgoje slovenske mladina. Sveta brata Ciril in Metod pa naj izprosita nebeškega blagoslova pri Vsemogočnemu, da zamoremo uspešno delovati v proslavo in čast našega milega iu dražega naroda. — Vsi govori vzprejeti so bili z živahnimi Slava-in Živio-klici. Podružnico počastili so s svojim obiskom gg. dr. G. Krek, vseučiliščui profesor iz Gradca; deželni poslanec Ivan Hribar z obiteljo; g. deželui odbornik dr. J. Vošnjak; č. gg. T. Zupan, Žlogar in Koblar in mnogo odličnega meščaustva. Po končanom zborovanji oglasil bo je k besedi č. g. Ž log ar ter v kratkih, jedrnatih besedah predstavil gospoda dr. Kreka. nNi mi moč," dejal je g. Žlogar, .dopovedati čast i t emu občinstvu, koliko dela in je storil gospod profesor za blagor slovenske mladine in sploh sloveuskemu narodu s tem, da ljubi ne le svoj narod iskreno nego je tako rekoč pravi oče visokoSoleem slovenskim na Graški univerzi. Jaz eam užival sem te dobrote in ne bodem nikdar pozabil, knko skrben oča je bil vsej mladini. Kličem pa danes, naj ga Vsemogočni Bog obvaruje vsega zlega ter pripusti, da še i nadalje deluje za blagor učeče mladine v tujini v korist naroda našega.* Občinstvo je stoje pritrdilo temu govoru in nazdruvilo gospodu c. kr. univerz, profesorju. G. prof dr. Krek zahvalil se je zbranemu občinstvu na ovacijo ter razjasnjeval, kako prihaja potujčevanje. Mati sama je mnogokrat kri va vsega, a tudi oče! Mladenič slo venski gleda naj na pridne roke slovenskih deklet in naj ne škili za tujimi; s tem se lahko mnogo mnogo odvrne in prav v tem pridobi in utrdi si Slovenec ugled in obdrži pravo narodnost. Mati je voditeljica otroka ; lehko ž njim stori karkoli hoče; nji pristaja ga vzrediti v duhu naroda ali ga potujčiti. Vrle društvenice sv. Cirila in Metoda! Znano mi je, da ste ne le vrle katoličanke — nego tudi iskrene domorodkinje. Ohranite si to ljubezen v prid naši mladini, da ji ne izginita vera in domoljubje, najblažja čuta človeškega srca. Dolgotrajno ploskanje in gromoviti Živio-in Slava-klici pa so zaorili, koje poprijel besedo čast. gosp. A. Koblar. Opominjal je v nauduševalnih besedah k neutrudnemu delovanju za sveto domačo stvar. Prosta zabava vršila se je vzgledno in s petjem bilo je občinstvo jako zadovoljno. Reči moramo, da pevsko društvo »Ljubljana8 jako dobro napreduje. Posebno všeč je bilo občinstvu ubrano petje kvarteta, kateri je moral večkrat nastopiti iu ponavljati pesmi. Tako se je končal I. občni zbor ženske podružnico Šent-Jakopsko-Trnovske. Želimo le, naj delujejo vrle družbenice v korist društvu," v pro-speh slovenskega naroda tudi nadalje s tako marljivostjo in UHtrajnostjo, kakor doslej. — (Samomor) Včeraj popoludne skočil je pri vojaški plavarnici v Ljubljanico občno spoštovani meščan, hišni posestnik in čevljarski mojster g. Goltsch. Truplo njegovo našli so šele danes. Ni dvoma, da jo stari, ven iu ^ en pošteni mož končal svoje življenje v hipu duševne nezavednosti. — (Generalni t o v o r n o p r o in e t n i tarif) Rsvnokar izdalo je vodstvo c. kr. avstrijskih državnih železnic III. dodatek meseca julija 1892 obelodanjenemu generalnemu tovornoprometnemu tarifu. Določila III. dodatka stopila so v veljavo dno 1. oktobra t. 1. — (Prvi občni zbor podružnice družbe s v. Cirila iu Metoda za Radovljico in okolico) se je vrši dne 27. septembra v restavraciji g. Matije Klinarja v Radovljici. Članov se je do zdaj oglasilo 54, mej ujimi 4 ustanovniki, namreč g. Matija KlinHr s 15 gld., g. Miha Pesjak iz Kamne gorice s 15 gld, g R-sman z It) gld. iu g. Luka Grilc iz Begunj z H) gld. Pri zborovanju se je z burnim odobravanjem in soglasno vzprejela tale resolucija: Prvi občni zbor podružuice družbe sv. Cirila in Metoda za Radovljico io okolico izreka svoje popolno zaupauje dozdanjemu vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda ter izjavlja, ds bodo posamezni člani edtali člani to podružnice in s tem ob jeduem družbe sv. Cirila iu Metoda le pod zadnjim ali zdanjemu vodstvu jednakim vodstvom. Z* odbornike so bili voljeni: g. dr Jauko Vilfan predseduikom, g. Janko Pianecki tajnikom, g. Matija Kliuar blagajnikom, namestniki: gg. Miha Pesjak iz Kamne gorice, Luka Kenda in Vinko lludovernik. — (Premovanje goveje živine v Novem mestu) vršile se bode dne 25. oktobra. Pri tisti priliki napravi ondotna kmetijska podružnica veliko srečkanje. Za dobitke določeno je raznovrstno kmetijsko orodje, celo nekateri stroji. Glavni dobitek — stroj za čiščenje žita — je vreden 75 gld. Srečka velia 10 kr. — (Kolera — k a -1 i ?) Tolminsko okrajno glavarstvo obvestilo je v petek Tržaško namestništvo, da so se v Tolminu pojavili štirje slučaji bolezni, o kateri se sumi, da je — kolera. Jedna obolelih oseb umrla je še tisti dan. N-imestništvo je takoj odposlalo zdravnika dra. Liebmana v Tolmin; tudi iz Modreje se je javilo o slični bolezni iu je bil takoj odposlan okrajni zdravnik dr. Braun na lice mesta. Pozneje došla poročila naznanjajo, da sumna bolezen ni kolera, pač pa griža. — (Tržaška iredenta.) Kakor smo že javili, vrgli so Tržaški patrijotje minolo sredo na gtadu za restavracijo Berger zopet petardo. Preiskava na lici mesta je dognala, da je bila petarda napolnjena s smoduikom in dinamitom in da se ni zgodila velika nesreča, temu je le krivo, da je bila petarda zanikamo narejena. Vrh tega našla je policija v obližji tistega mesta še devet kapBelnov, katerih vsak bi bil mogel prouzročiti grozno nesrečo, da se je razpočil. Policija prijela je čvetero nadobudnih patrijotov Rascovicheve vrste in preiskava v stauovaujih teh mož je pokazala, da je bil sum opravičen. Našli bo namreč mnogo priprav za izdelovanje petard, obilo smodnika in nekaj dinamita, torej same reči, s katerimi se v Trstu navadno do-kumentuje lojalnost. Zaprti irodentovci so : Amadej Herlitzka, stud. med. v Piši; Roman Mauro, stud. math. v Tunnu; J. Meuesiui, stud. med. v Padovi in hišni posestnik ter domobranec v 72 bataljoni Gvidon Walopp. Policija prijela je bila tudi dve ženski a je zopet izpustila, ker sta dokazali svojo nedolžnost glede vrženih petard. — (Novo pevsko društvo v Tržaški okolici.) Pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji v okolici Tržaški imelo je novoosnovano pevsko druStvo „Slavatt minulo nedeljo svojo prvo veselico, katere se jo udoležila ogromna množica Ijudij. Pevski zbor obnesel se je prav dobro in so morati ponoviti vsako pesem. Naudušenost jo bila splošna in se je videlo, kako srečna je bila misel osnovati to društvo. Vsa čast posebno vrlemu gospodu pevovodji, ki se je trudil toliko, da je društvo koj prvikrat nastopilo tako častno. Naj tudi tako vrlo napreduje 1 — (Vinska trgatev) bode letos v okolici goriški, na Rrdih in po vipavski dolini precej dobra in obilna, ker ni bilo toče. Pridelalo se bode dovolj dobrega in močnega vina. Posebno na Slapu je letos dozorela izvrstna kapljica in tamošnje ljudstvo Šele /daj vidi, koliko je v tej zadevi koristila bivša vinorujska Šola. — (Nova brzojavna postaja) z omejeno službo, združena s poštnim uradom, otvorila se je dne 1. oktobra v Buzetu v Istri. — (Tridesetletnica pevskega društva „Kolo" v Zagrebu.) Dne 26. t. m. praznovalo bo hrvatsko pevsko društvo „Kolo" v Zagrebu tridesetletnico svojega obstanka. Delajo se že velike priprave za to slavnost najodličnejšega pevskega društva v sosedni Hrvatski. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 3. oktobra. Na ogovor predsednikov delegacijama odgovoril je cesar: Čustva zveste udarnosti, kakor so Mi bila izražena, navdajajo Me z istinitim zadoščenjem in vam izrekam za to toplo Svojo zahvalo. Vnanji položaj se od zadnjega zasedanja delegacij ni dosti premenil. Razmerje k drugim državam je ostalo prijateljsko in zveza s sku-šenimi zavezniki kaže tudi ugodni svoj uplir za ohranitev miru. Želja po miru in skrb za materijelni blagor narodov delujeta ugodno na mejnarodne odnošaje. Moja vlada skrbela je v mino lem letu sosebno za rešitev gospodarskih vprašanj, zlasti je delovala, da se trgovinske razmere z drugimi državami postavijo na trdno podlogo za več let s tem, da se sklepajo trgovinske pogodbe. Kazen že veljavnih pogodeb z Nemčijo, Italijo, Švico, Belgijo vršila so se tudi pogajanja s Srbijo ter se srečno dognala, tako da je upati obilega haska za oba pogodnika. Moja vlada je, vestno uvažuje tinancijelne odnošaje in oziraje se na to, kar je neobhodno potrebno, nekoliko zvišala svoje terjatve v vojne namene, katere se lani iz tinancijelnih ozirov niso stavile, a so za napredovanje in tehnično zboljšanje vojske neobhodno potrebne. Dohodki Bosne in Hercegovine zadostovali bodo tudi letos za pokritje upravnih troškov v teh deželah. Konstatovati je splošno napredovanje v vseh strokah gospodarskega življenja. Zaupajoč uvidnosti in pa tri joti z mu, s katerim se lotite svojega dela in želeč Vam najboljega uspeha, Vas presrčno pozdravljam! Razne vesti« * (Gališki Židje) niso nič kaj priljubljeni in večkrat nastanejo prav nevarni odpori proti njim. V vasi Boroca napadli so te dni kmetje šest židovskih hiš in je požgali. Okrajno glavarstvo odposlalo je orožnike, ki so zaprli 37 kmetov. Židje so bežali iz vasi v sosedno mesto. * (Plavajoča hiša.) Bogati amerikanec Lo-rillard dal si je napraviti hišo, v kateri bo mogel potovati po vsem svetu Ta hiša je zajedno ladija in more glede komforta zadostovati najbolj razvajenemu človeku. „Caiman* — tako se zove plavajoča hiša — je dolga 30 m, a široka 8 m. Hiša na ladiji je dvunadstropua in urhitektonično knisuo narejena, prava palača. Lastnik te plavajoče hiše kani ua tej ladiji potovati okolu zemlje iu more povsem opravičeno reči, da potuje, ne da bi zapu-Btil svoje stanovanja. Štev. 3. Deželno gledališče v Ljubljani. Or. pr. 480. Umrli so ▼ Hjisltljaiil: 1. oktobra: Muri juna Merjasec, mizarjeva vdova, 78 let, Poljanski nasip št. M, driska. — Adolf Komika, posestnikov mu, 7 let, Tržaška crBta št. 10, dvsentorie. V o ti z v In i bolnici : 99. septembru : Marija Alhreeht, gostija, 80 let, ma-rasmus. — Katarinu Lamberger, gostija, b'<. dyseuterio. .'tO. septembra : Franc Kngel, gnatac, li» let, jetika V ponedeljek, dne 3 oktobra 1892. O HVfcanl rnzHvotlJuvl {plerlal MfcOau V proslavo godu Njega Veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. Prvi nastop novoangažovanih opernih pevcev, tenorista g. Fl. Izostala in basista g. Marcela Fe«lycakow»ke|r». — gospod Borštnik. — gospod Sršen, gospica Slavcev«. Opera v dveh (letanjih. — Napisal K. S., poslovenil Fran Gerhić, uglasbil Vilelm Blodek. Kapelnik g. prof. Fr. Gerbić. O s o n k : Jurij, kmetovalec, star udovec gospod Marcel Fedyczkowski. Janko, kmečki sin — — — gospod Fl. Dostal. Jerica, kmečka hci — — — gospica L. DaneSeva. Polona, stara žena — — — gospa M. Gerbićeva. Posli obojega spola. — Dejanje je blizo vasi, V aaletku: Veseloigra v jednem dejanjn. — Rnski spisal Viktor Krvlov (Aleksandrov). Preložil A. P. Režiser gospod Ign. Borštnik. o s o B E : Semen Andrejevič Gribkov, ) . . doslužen častnik ( m , Ivan Andrejevifi Gribkov, | Pos«sT> bivSi nradnik J n,Ka- Jelizaveta Dmitrovna (Lila), njiju netjakinja — — — — — — — — Pavel FeUorič Barsov, mlad profesor živalstva na gabernijalnem gimnaziji gospod Danilo. Dejanje se vrši v vasi pripadajoči Gribkovima, blizu gu-. bernijalnega mesta, za naših dnij. Začetek točno ob va8. uri, konec ob 10. url zvečer. Dramatično cli-iušit"vo. Pri predstavi svira godba slavnega domaČega pešpolka bar. Kubn št. 17. Parterni sedeži I. do III. vrste 90 kr. Parterni sedeži IV. do XI. vrste 70 kr. Balkonski sedeži I. vrste 70 kr. — Balkonski sedeži II. in III. vrste 60 kr. Galerijski sedeži 50 kr. Ustopnina v lože tiO kr. Parterna stojišča 50 kr. Dijaške ustopnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, Selenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Blagajnica, odpre ob 7. ari xv«čer Tržne cene v LJubljani dne 1. oktobra t. I. Ki. kr. Speli povojen, kgr. . Iti BI- Plenica, hktl. . . . ~* 12 —164 Rež, • ... 5 J« Surovo maslo, „ — 85 Ječmen, • 4 16 Jajce, jedno : . , . US 0 res, • ... 2 59 Mleko, liter .... Goveje meso, kgr. -10 Ajda, Proso, K ... ♦> 14 -|64 • ... 4 41 Telečje -'62 (koruza, t ... 4 26 Svinjsko B „ — 60 Krompir, • • 2 60 KoŠtrunova „ , — 34 Leća, Grab, ii ... 10 — — 40 • ... 10 _ Golob...... - 14 Fižol, a ... H — Seno, 100 kilo . . . 1 96 Maslo, k*r. f.| j— BO Slama, „ .... 1 69 Mast, * — 68 Drva trda, 4 Qmetr. 7 50 Speli (Višen „ — J56 „ mehka, 4 . j 5- Meteore logično poročilo. I Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina » mm. 1 1. okt. 7. zjutraj 2. popot. 9. zvečer 733 5 ms. 732 6 mi. 732 9 «■ 15-8° C 19-4°C 14 6° C si. zah. si. zah. si. jzh. megla d. jas. jasno 3-50 m dežja. 2. okt. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 731-4 ■■ 731-2 mm 731'5 mm 12 6° C 16 0° C 15-0° C si. jzh. si. vzh. si. vzh. obl. dež. d. jas. 15-00««. dežja. Hrednja temperatura 166° in 14-5°, s« 3-1* in 1*1° umi n<»r iimitiui. Izkaz avstro-ogerske banke z dne i,'J. septembra 1892. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 459,362.000 gld. (+ 19,489.000 gld.) Zaklad v gotovini . S87.iM6.0O0 Portfelj..... 161,203.000 Lombard..... 25,776.000 Davka pronta ban- kovčua reserva . . 31,710.000 <-f 5,118.000 (+ 13,916.000 (— 1,599.000 (— 12,9^3.000 . ) dne 3 oktobra t. 1. Papiroa renta .... Srebrna renta .... Pilata renta ...... , 5°/0 marčna renta ... , Akcije narodne banke . . , Kreditne akcije .... , London ....... , Srebro ....... , Napol........ , C. kr. cekini , . , , , , Nemške marke .... 4c/„ državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4u/» . • Ogerska papirna renta 5°/, . Dunava reg. srečke 5°/0 • • včeraj — gld. 9670 — danes gld. 96'50 Rudolfov« »rečice . . Akcije anglo-avstr. banke 96 y5 — 96 25 11585 — n 115 05 100-45 — n 100-30 jtitO— — 985-— B 12 50 — 312"-5 119 65 — n 119-65 9 51 — n 9 51 568 — ■ f)67 58 70 — H 58-75 250 gld. 140 gld. 25 kr. 100 „ 185 . BO j, 112 . 40 „ 100 • 45 , 100 gld. 122 . 75 . t. listi . . 117 • 50 . 100 gld. 190 1» n — 120 , 152 . &U • 239 Potrtim srcem javljamo vsem soroanikom, prijateljem in znancem, da je ua3 iskreno ljubljeni sin, oziroma brat 1101) učenec I. razreda dne 1. oktobra ob 2. uri popoludne po kratki, težki bolezni, v starosti 8 let, mirno zaspal. Truplo dragega pokojnika se je danes pit-poludno ob 3. uri od mrtvašnice pri sv. Krištofu preneslo v družbinsko ntkev ter že na tem mestu izrekamo vsem onim, ki so ga spremili do zadnjega počivališča, svojo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 3. oktobra 1892. Alojzi) in Ivana K. orni k«, atariši. — Viktor, brat. — Ivanka in Antonija, sestri. Praktikant ki je vešč slovenskemu in nemškemu jeziku, vipnjiur ae takoj v trgovino % mamil ak turni m blagom. Več se izve pri Frana Chrobatu v HranJI. (1091-2) G-ostilnica ob največjem objekta dolenjske železnice je na prodaj. Naslov pove upravništvo tega lista. (1092—2) !! Podpisana išče!! Poštenega krojaškega pomočnika, popolnoma veščega v voditeljstvu tega obrta. Zaslužek po pismenem dogovoru. (1094—2) Ana Schweiger v Črnomlju. 10O meterskih stotov pi? j a najboljše kakovosti, proda oskrbništvo graščine Preddvor pri Tupnllčali na OoreiijHkem, kamor je pošiljati ponudbe. (lioo—1) KAEL TILl" Ij|iil»I|aiia9 Npltalalce ulice si. IO. n -s Risalnice, risalni ogel, risalni čavljički, risalne J| U sine, risala, predloge za ronde pisavo, peresa D D za ronde pisavo, skriljnati klinci, škriljne pio- Q Q sčice, pisalne mape, pisalni papir, pisankc, šol- |J jj ske, torbe, sepija tinta, jeklena peresa, pred- j n loge za pokončno pisavo, peresa za pokončno ■ jj pisavo, sindetikon, bela kreda za tablo, no- j U žičevke, mape za pisanke, tinte črne in bar- I 0 vaste, tintni gumi, tintni črtniki, črnilec, tint- | Q niki, kvadratna črtala, risalniki, risarski bloki, j risarski papir, predloge za risanje, orodje za I (1024) risanje. IV. (3) j Jako koristne in zelo praktične za vse stanove so tuej drugimi nastopne reči: Šivalni stroji. Ognja in u loma varne blagajnice in kasete. Vratlln, mlatllul NtroJI in rezal ul nI roji km krmo, tlačlliliet* za vino In »a lablralialkl. el-Htlliil in «lrobilnl inlinU pumpe, tla« ellnlce* »troji ih reaan|o naeaa, «tr£il« niee «» koruzo in »troji za resau|e repe} potem otroški vozički« pralni in ožetualnl atro|l itd. (865—9) Te in razne druge priprave iz l>oljMili tovareu ima v največji izberi in po najuiŽjib tovarniških cenah v zalogi FRAN DETTER v Ljubljani nasproti ž©lezra.eraa-A mostu ua Miarcm tv\gn nt. 1. iadajatel) im odgovorni urednik: Josip NoIIi. I*aitnina in tisk .Narodne Tiifnrne".