262. številka Ljubljana, v torek 15. novembra 1898. XXXI. leto. Is laja tfftak dan «v« *er, izimfii nedelje in prf-nike, ter velja po pofiti pramen zu avstro opertke dežele za vse ieto 15 gld., za pol leta 8 gld, za ćetrt leta 4 gld., M jeden m s»efl l gld. 40 kr. — Za Ljubljano h res pobijanja na dom za vs* Uto \li gld., za Četrt leta I gld. iMJ kr., sca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lO.kr, na mesec, no 00 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofetnina znaša. — Na naro kr, če se oznanilo jedenkrat ti*ka, po 5 kr. fe te dvakrat, in M 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankov ati. — Rokopiti se ne vračajo. — Uredništvo in uprav aifitvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Dpravntitvo naj s« blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vatikan in tržaški škof. Lahonstvo tržaško je doseglo velik uspeh : Kardinal Rampolla, desna roka pape-zeva in prav za prav dejanski voditelj k a t o I i A k e cerkve, se je v borbi tržaških progresovcev proti Škofu Šterku posta* vil na stran progresovcev in obsodil škofa Šterka. Progresovci so začeli boj proti škofa Sterku že tisti dan, ko je bil imenovan škofom. Nasprotovali so mu, ker je hrvatske narodnosti, a dim se je pokazalo, da se neče ukloniti vsem nji Lovim zahtevam, da hoče biti ne italijanski in ne slovanski, ampak katoliški Akt f, začeli so proti njemu boj, kateri je dosegel vrhunec strasti in silovitosti povodom odredbe, da se prirede ta slovenske vernike slovenske postne propovedi v župni cerkvi pri Sv. Jakobu v Trstu. Škof Šterk tega nasprotovanja progresovcev ni zaslužil, kajti četudi se ni dal zlorabiti v namene progresovcev in se ni kazal sovražnega slovenskemu in hrvatskemu prebivalstvu, je storil venđer, kar je mogel, da prepriča Italijane o svoji op pristranosti in storil je tudi več, uvedel n. pr. povsem nepotrebne italijanske propovedi v slovenskih Barkovljah itd itd. Vzlic temu niso Lahi odnehali. Obrnili so se najprej do papeževega nuncija na Dan a ju, kateri pa je bil previdnejši, kakor Bvoj čas Agliardi in odklonil vsako intervencijo, ker ga borba mej tržaškimi Lahi in mej škofom nič ne briga in on ni kompetentan, se vmešavati v take zadeve. Na to se je tržaški magistrat s posebno spomenico obrnil do poglavarja katoliške cerkve, do papeža in „Piccolo-poroča, da je papež pooblastil kardinala H a m p o 11 o, naj piše tržaškemu županu, da obžaluje dogodbe, katere so mej škofijo in Škofom prouzročile konflikt in da poskrbi poravnanje. Po poročilu istega „Piccolo" jo vsled tega uspeha tržaški Župan Dompieri potoval v Rim, da ustno podpre pritožbo tržaškega magistrata proti škofu Šterku m kardinal Rampolla mu je rekel, da je pooblaščen — in pooblastiti ga more v take izjave samo papež — izjaviti: da je rimska kurija že s posebno odredbo poskrbelo za izključno rabo latinščine pri vseh cerkvenih opravilih; da je dogovorno z avstrijsko vlado poskrbela, da se ustanovi posebno italijansko semenišče za vse italijanske kronovine ob Adriji, in končno, da smatra papež, uva-žuje, da je Trst .i n co n t e s t a b i 1 i m e n t e* italijansko mesto, slovenske propovedi v sedanjem številu za odveč in da hoče , ker epada njih določitev v absolutno kompetenco škofovo, porabiti svoj osebni npliv in opozoriti ekofaSterka naveliko škodo, katero dela s svojim postopanjem interesom cerkve. ,Piccolo* je moten in nezanesljiv vir. Ne dvomimo, da takisto, kakor svoj čas o avdijenci tržaških državnih poslancev pri dunajskem nunciju ni poročal gole resnice, ampak jo je zasukaval in pretvarjal, teko tudi sedaj poroča, kakor kaže njemu. Ne moremo si misliti, da bi bil papež tržaškemu županstvu dal res pisati, da obžaluje Škofove odredbe, vsled katerih je nastal koi flikt. ampak pisal je bržčas le, da obžaluje kot fl.kf, in tudi ni verjetno, da bi se bil kardinal Kampolla na tako brez-olziren in žaljiv način izrazil o škof >vera postopanju, češ, da je na škodo interesom cerkve; ali v bistvu se vender kaže, da je rimska kurija zopet jedenkrat kapitulirala pred tržaškim magistratom, da je pustila kolikor toliko škofa Šterka na cedilu, in zlasti se kaže, da primorski Slovenci in Hrvati ne smejo pojiti nobenih nadej, da se bodo vpoštevale njihove verske potrebe. Veljava slovenske ga jezika v cerkvi se gotovo ne bo razmeram in potrebam primerno razširjevala, pač pa morajo primorski Slovani in zlasti tržaški Slovenci biti pripravljeni, d f» tudi cerkev ne bo spoštovala njihovih pravic tor slovenski jezik, Četudi polagoma in previdno, iztisnjevala vsaj v Trstu iz cerkve ter ga nadomeščala z italijanskim jezikom. Popolna resnica o papeževem dopisa in o izjavi kardinala Rampolle se da izvedeti namo na ta način, da zahtevajo sluvenaki čleii tržaškega občinskega sveta, naj župan predloži original papeževe rešitve na podano spomenico in naj v javni seji pove, khj mu je rekel Rumpolla, ali da „Piccolo" ni vsega izmislil, to priča odredba rimske kurije proti slovanski liturgiji, in to priča dejstvo, da se vrše pogajanja radi ustanovitve semeniAći v Trstu, kateri ne more imeti druge naloge, nego to, vzgojiti italijanske duhovnike, ki naj stopijo na mesto slovenskih duhovnikov v tržaškem mestu in v njega okolici, a morda tudi drugod. Očitneje, da hoče rimska kurija pomiriti in potolažiti primorske Lahe s koncesijami, iu siuer 8 koncesijami, katere so, če ne že neposredno, pa vsaj v Bvojih konsekvencah, naperjene protislovenskemu prebivalstvu v Trstu in v Istri, s koncesijami, katerih niso nmekovali interesi katoliške cerkve in katoliške vere, ampak ki tem interesom celo nanprotnjejo. Te koncesije so provzročili zgolj in jedino le politični momenti, če že nanje ni uplivalo italijansko čustvovanje i z vestnih najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov, ter govore glasno in jasno, da primorski Slovani v boju za ohranitev narodne eksistence vzlic podpore nižje duhovščine ne smejo računati, da ostanejo odločilni cerkveni krogi nepristranski in nevtralni. V ljubi) Hiti* 15. novembra. K položaju. .Kreuz Zeitung" je prinesla innpirir n članek z Dunaja ki pripravlja na brez-parlamentarno mejvladje. Dokazuje, da kakor Francozi za revolucije niso bili vsled svoje nervoz-nofiti zmožni za parlamentarizem, ki zahteva miru in hladnokrvnosti, tako tudi Avstrijci v svojem sedanjem nervoznem razpoloženju niso sposobni za parlament. — Dr. Pacak zagotavlja v svojem glasilo, da je dala vlada Cehom dovelj koncesij ter LISTEK. Mia carissima! Spisala Z i § k a. (Dalje.) Ljudje so žo nepotrpežljivo godrnjali nad dolgim čakanjem, ko je prišepal resni maestro izza kulis ter vgasnil smolovi baklji. V istem hipu se je popelo zagriujalo na odru in poluglasen vsklik čudenja se je pojavil mej gledalci. Bleda magična luč je razsvitljevala prizorišče na Oljski gori. Odrešenik v široki, beli obleki je klečal na sredi, pred njim stal je angelj s kehhom, v ozadju pa so se videli speči apostelji. Nepremične so bilo osebe, luč magnezijo je delala njih obraze resne in blede, tiho so bili ljudje spodaj pred odrom, skoro diha ni bilo čuti, dokler ni začela pojemati luč in dokler molčeči maestro ni 8pustil zagrinjala ter na novo prižgal bakljo. Oh, in potem so stikale pobožne btare ženice glave in še fantje niso se upa'i nagajati dekletom, kakor bo to storili sicer vsak večer. Spredaj v prvih vrstah pa je župnik pripovedoval učitelju in župan poštarju, da ta Feruardo Fabrijoleti vendar ni kar si bodi in da je za Bostanjsko van v istini njegov peset kolikor toliko imeniten. In potem se je zopet dvignilo zagrinjalo, zopet J vzplamtela je bleda magična luč, da je nje odsev j daleč vzdigal se tja v tiho temno noč. In prizori j so se menjavali, 7agiinjalo se je vzdigalo in padalo, gledalci ja so šiioko cdprtih očij zrli tja na eder. Vise ko so je dvigal križ na cdru, trudno je vieelo belo Kristovo telo na njem. Krog krža pa so stali Janfz in Magdalena in vojak s sulico, tam prav tik njega pa je slonela viseka, malo upog njena poetava Marije. — Bila je to Mihčeva Lončka. Closti črni lasje VB)pali so se izpod tančice čez btbet in tenka nje roka v širocem, zavihnjenera rokavu oklepala se je križa. — Bila je lepa, zelo lepa. In zopet se je dvignilo zagrinjalo, pod križem pa je sedela Marija in v narečji ji je ležal mitvi Krist. Njegova glava ležala je na njenih nedrih in nje mehki lasje dotikali so se njegovega lica. Skoro, da se je ra?'ce gibalo tanko cgiiujalo na laseh, skoro, da so se ji dvigala prsa v globokih dihih . . . Krasna podoba je bila ta Marija pod ktižem s Kristom v rokah. Bilo je tako tiho, tako tiho . .. Pobožno 80 zrli gledalci na njo, na žalostno Marijo z mrtvim Kristom v naročji, A njej, njej je vtripalo srce in kemaj J9 dihala. — Kako je bil lep v tej luči . . . kako !ep! — Še nikdar ni videla človeka, ki bi bil tako, tako lep! ... In luč je gorela, njej pa je stopala kri v lica. Sedela je tamkaj ž njim v narooji in zvezde so svetile na nebu . . . In zagrinjalo je palo in ljudje so 83 razšli... * Še cel teden je ostala družba Ferr.ailo Fabrijoleti v mali Bošfaujski vasi in nje šepavi maestro si je vjviIo zagrizencev se je v občinskem svetu še za nekaj glav pomnožilo. Ti obč nski svetniki pa so volili zopet prejšnega svojega župana, dr. Grafa. Jutri se bo vršila njega zaprisega. Vlada j3 poražena povsem. Ali odstopi te dni ž • namestnik marki Bactjuehem, kakor se govori, v tem tre-notku is ni gotovo. B*nffy v škripcih Tudi shod Tisze ne bo pomagal Ban£fyja iz stiske. Grof Appony , ta večni kandidat za ministerski predsedniški stolec, stoji na čelu oposicije, ki je — po izjavi poal, Potoojija — neizprosna dotlej, da pade Baaffjr. OJIo'dtev ce-■arja-kralja, da se naj Hentzijev spomenik uraakno z javnega trga na dvorišče kadetske šole, ni napravili na op^zicjo tistega vtiska kak.rsnega je pričakoval Baaffj, ki je danes glede nagodbe na mnogo slabšem stališču kakor grof Thun, kateremu preostaja za skrajno silo še § 14., BantTvju pa le — d misija. Srbija. Dolga bolezen, gotova smrt. To velja o kabineta Gjorgjevici, kateremu drže luč'co že par mesecev. Vender pa je padec ministrstva baje neizogiben. Knlj ima seje z bivšim regentom Ri-sti.em in Bnr macedonsko vprašanje je mej glav« n mi zaviranji splošnega razoroženja. Predlagala se bole v to avrho avtonomija Macedonije. Ruski po-■Janeo Sadovski v Belemgrada deluje tudi na to, a ari ski poal. Novaković v Carigradu ga podp'ra. Drevfusova afera Francosko mornaric no min iteratVO iz;avlja, da zadnja službena brzojavka ne poroča Dr<~yfuaove smrti. — Preiskava proti Piuj/iartu sa ta teden završi. Sodnik Bartulnj bode stavil predlog, naj se aačne proti Est thasvja radi fcleparstev preiskava. — O izpovedi bivšega vojnega ministra Civaignaca pred kasacijsk^m dvorom se poroča da je trdil, da kasacijski dvor ne pozna V3 h aktov, ki govore proti Dreyfi.su. Zlasti pa se je skliceval na izjave kapitena Labrun-Renaulta, ki je komandira! četo, pred katero so Dreyfusa degradirali ter mu zlomili sabljo. Ta kapitan baje trdi, da mu je I)reyfjs priznal svojo krivdo. Lebrun-Renaolta zaslišijo za pričo. Listi aahtevajo, da ga Oh, in kako živ je bil, t ko živ . . . Kaj ti domači vaški fantje, ki so tako odmerjeno stopali v nedeljo popoldne skozi vas iu tako nerodno draž.li dekleta; a ta, ta Lorenco, kako je znal gledati, kako kretit', kako govoriti! In kadar je palo zagrinjalo, ko se je zadaj v maV m | rostoru zopet oblekla v navadno svojo obleko, ko ji je stari maestro stisnil 50 kr. v roko, potem f r.š-I j« Ljrenco in pridružil se ji je, ko je šla domov. Zvezde si svetile, in on ji je šepetal v uho: „Mia cara, ljubim te! Ma slišiš ti, aodjelo de paradižu, moja bodi! Ma ti si m"j amor, ti carissima!* Hladni nočni zrak je vel iz gozda ali njej, njej je bilo tako vroče! Tako gorak, vroč dih je je imel ta Lorenco! „Wia carissima!" Kako je znal izgov: riti to! Ona ga ni razumela ali vendar ji je tolklo srce in lica so ji žarela. Ob, ta Lorenco! Ovil je roko krog njo in pritisnil avoja topla, vlažna ustna na njena . . . Zvezde so svetile in sova je skovikala v gozdu. ,M'a carissima" šepetal ji je vsak večer in njej so bajne prikazni ponoči v sanjah ponavljale: JMia carissima, mia carissima ! . . . (Konec prib.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 15 novembra. — (Nemška blaznost) Čitajoče v današnji „Tagespošti" notico o napovedanih premembah v namestništvih obšla nas je misel, da gospodje re-dakterji tega lista niso več pri zdravi pameti. Znoreli morda še niso, ali pri zdravi pameti nikakor niso več. Vest, da utegne priti v Ljubljano na mesto barona Heina Slovencem naklonjen deželni predsednik, je v možganih „TagespoŠtinih* urednikov — (Iz Spodnje Šiške) se nam piše: Sv. Martin se je — kakor običajno — tudi pretočeno nedeljo v mesta in v okolici — po Slovenskem menda sploh — živahno praznoval. Tudi Šišeubka čitalnica je priredila Martinovo veselico, toda letos — zaradi smrti cesarice — brez godbe in ple-a, in ravno zato ne pri „Koslerji" ampak pri »Anč-niku*. O „jezika" je g Jančigaj prav zabavno in poučno predaval. Mnoge je zanimala tombola, obstoječa iz 27 dobitkov in „goske". Moški zbor je pevsko nalogo pohvalno izvršil in še marsikatero „ domačo" pri vrgel. Zgodba nesrečnega korpo i al a dosegla je namen popolnoma. Sicer bolj skromna zabava je vender zadovoljila obilo in dobro razpoloženo občinstvo in — odbor. — (Podružnica dražbe sv. Cirila in Metoda na Bledo) je poslala kot jubilejni dar 10 0 gld. ■ prošnjo, naj se vpiše mej družbi ne pokrovitelje Iz divne Gorenjske je torej družbi došel ta prvi jubilejni prispevek. Živela podružnica ; živeli posnemovalci! — (Tatvine) Neznani tatovi so te ni ulomili pri gostilničarju Franca Plevniku v Velčah in odnesli različnega blaga v vrednosti 44 gold. — V Krasici v črnomeljskem okraju je cigan Hudorovec nlomil pri posestniku Antonu Jeleniču in ukradel nekaj denarja in nekaj obleke, tako da znaša škoda 22 gld. — (Nezgoda.) Mizarski mojster Lovro Hribar v Križu pri Kamniku je pad-1 v vodnjak Jus. Peterce v Subadolu in v njem utonil. — (Potres ) V soboto zvečer se je v Črnomlju primeril razmeroma dosti močan potres, kateri pa ni provzročil ni kake škode. — (Akad. podružnice sv. Cirila in Metoda ▼ Gradcu) izredni občni zbor bo dne 20. t. m. zvečer ob 8. uri v prostorih „ Anntnsftle*. Dnevni red obsega: 1. Poročilo načeln štva. 2 Slučajnost*. 3. Prosto zabavo. — (Občni zbor pol. društva „Edinost") se je vrši v nedeljo v Trstu Udeležba je bila velika. Gosp. Cotič je utemeljeval resolucijo za ustanovitev okr. glavarstva za tržaško okolico, g. dr. Pretner resolucijo gospodarske vsebine; g. dr. G r e g o r i n je opisal šolsko vprašanje v Trstu, g. Mandid je utemeljeval resolucijo o ljudskem šolstvu v Istri, g. dr. Rybaf pa je razpravljal o politični in sodni upravi na Primorskem. Sprejetih je bilo več družiti resolucij, n. pr. za gimnazijo v Pazinu, za zboljšanje učiteljskih plač itd. — (Kazenske razprave radi izgredov meseca septembra v Nabrežini in v Devinu) so se pričele včeraj pri deželnem sodišču v Trstu. Državno pravdništvo toži: 1. Antona Bukavca, pristojnega v Trat, 19 let starega, neoženjenega k le sarja. 2 Benedikta Primožiča, pristojnega v Temnici, 23 let starega, neoženjenega kamenolomca. 3 Josipa Marico, pristojnega v Gradiško, 22 let starega, neoženjenega kamenolomca. 4. Viljelma Kla riča, pristojnega v Nabrežini, 20 let starega, neoženjenega klesarja. 5. Ivana Caharijo, pristojnega v Nabrežini, 19 let starega, neoženjenega kamenolomca. G. Friderika Devetaka, pristojnega v Opatjem selu, 21 let starega, necženjenega kamenolomca. 7. Viucenca Torosa, pristojnega v Gradiški, 22 let starega neoženjenega krojača. 8. Andreja Ferfjlja, iz Sela, 25 let starega, neoženjenega kamenolomca. 9. Leonarda Boschettija, pristojnega v Gcrico, 17 let starega, neoženjenega klesarja. 10. Petra Bromata, pristojnega v Gradiški, 20 let starega, neoženjenega klesarja. 11. Josipa Caharijo, pristojnega v Nabre-žiui, IG let starega, neoženjenega klesarja. 12. Josipa Grudna, pristojnega v Nabrežini, 22 let starega, neoženjenega seljaka. 18. Roka Caharijo, pristojnega v Nabrežini, 19 let starega, neoženjenega klesarja. 14. Armenegilda Bressana, pristojnega v Gradiški, 17 let starega, neoženjenega klesarja. 15. Frana Pertot Ivanovega, 19 let starega, neoženjenega kamenolomca. Obtoženci — mej katerimi je nekaj Furlanov — so obdol/eni, da so 13. in 14. septembra demonstrovali proti Lahom, da so metali kamenje na hiše Angelija, vdove Delorenzo, ■J. Wildija in Jos. Jucha, provzročili nekaj škode in grozili nekaterim Labom s škodo na telesu in s smrtjo, da bi jih prisilili zapustiti Nabrežino. Zagovornik je dr. Rybuf. Poklicanih je bilo 14 prič. Senzacijo je vzbudila izpoved priče Matevža Fnrlana, občinskega redarja v Nabrežini, ki je rekel, da je videl Iučati kamenje samo nekega Sulčiča, glede drugih pa, da jih je le videl na cesti, v množici, da pa ni videl nič posebnega. Na to ga je opozoril predsednik, da je v preiskavi izrecno obdolžil večino obtožencev, in da je bil v zaporih konfron tiran z obtoženci. Priča je odvrnil da je vedno le govoril, da jih je videl v množici in glede nekaterih celo, da se mu to le zdi. Po tej izjavi je dr. Kybaf povdarjal, da je Furlan že pred komenskim sodnikom izrekel i stota k o, kakor sedaj. Vsled tega opozorjenja se je prečital komenski zapisnik, iz katerega je razvidno, da je temu res tako. Državni pravdnik se je pa še vedno skliceval na konfrontacijo . v zaporu in ko je bil priča potem pozvan, naj pojasni protislovje, je izjavil: da pri konfrontaciji ni bilo sodnika poleg in jedenkrat niti zapisnikarja, ampak le navaden sluga, da se torej ni tako zapi salo, kakor je izjavil on. Državni pravdnik se je Še vedno skliceval na zapisnik o konfrontaciji in je predlagal, naj se priča stavi pred preiskovalnega sodnika radi suma, da je izpovedal krivo. Sodni dvor pa si je pridržal sklepanje o tem za kasneje in je preložil razpravo. Popoldan je bil zaslišan deželnosodni svetnik dr. K ram mer, ki je v tej zadevi vodil preiskavo in ta je izpovedal tako, da je sodišče pričo Farlana dalo zapreti radi krivega pričanja. Zasliševanje prič se je sinoči zaključilo, "danes pa se dožene obravnava. * (Atentat na italijansko kraljevsko dvojico?) Listi poročajo, da je hotel 12. t. m. neki italijanski delavec v Rimu napasti italijanskega kralja, a da so ga pravočasno zaprli. * (Drevfus umrl?) „Agence H a vas" je dobil iz Colmara brzojavko, da je Drevfus umrl. Nedavno pa je prejela Dreyfusova žena pismo, da je njen soprog bolan. Morda je torej smrt res že re šila Dreyfusa vsega nadaljnega trpljenja. Ali pa je umrl vsled bolezni in ne šiloma, ni znano. * (Najstarejši literat na svetu) je menda Alojzij Knuult, francoski romanopisec, ki je prepotoval večji del Evrope, spisal nebroj potopisov, ro manov, novel in političnih člankov ter se ndeležil francosko ruske vojne. Pri prehodu čez Berezino je izgubil vsled mraza tri prste. Te dni bo slavil 10G. rojstveni dan. * (Dunajski Metuzalem ) t. j. najstarejši prebivalec se piše M. L. Kohn ter ima 112 let. Po-setniku, ki mu je prišel čestitat, Ji dejal: „Moje življenje traja že malo predolgo. Bog je menda name čisto pozabil, da me ne pokliče s sveta!" Kohn je iid. * (Lucobeni se kesa) Iz Lauzanna se javlja, da se je Luccheni, priveden v svojo temnico pod zemljo, začel kesati. „Gorje meni nesrečniku!" je zaihtel iu padel na svoje ležišče. ,,Vse življenje zaprt, to je strašno. Moja mati bo vsaj sedaj spoznala, da ni storila prav, ko me je takoj po porodu zavrgla I" * (Novo Mascagnijevo opero „Iris") bolo peli te dni v R mu. Opero je pisal Miscagai tri leta; vrši se v Japanu, značaj ji je prav tako strasten, kakor ,,Cavalleria rusticana". * (Skandali v gledališču) Pri prvi predstavi Maks Halbejeve drame ..Eroberer1, so se pripetili v Scbillerjevem g'edališću v Berolinu silni škandali. Občinstvo je žvižgalo in se rogalo na ves glas. * (Feldmaršalov sin ropar ) V Monte Carlu je ponoči napadel, oropal in nevarno ranil ruskega državnega svetnika Poloučeva mlad mož, katerega so mogli ujeti šele v Parizu. Mladi ropar in napadalec je sin ruskega maršala Gurka. Ojeta je za dela kap, ko je čul o zločinu sina, ropar pa se je v ječi sam us'relil. * Zverska mati ) Budimpeštanski listi po ročajo, da je v Feldvarcu žena mlad* ga kmeta Gavre Miličiča umorila troje svojih pasterk in dva-mesečno lastno dete. Obesila je najprej na drevo najstarejšo pasterko štiriletno deklico ter sdila nje nega lOletnega bratca, naj izjavi, da jo je on v igri obesil. Ker deček tega ni hotel storiti, ga je nečloveška mati vrgla v žarečo pe'. Tretjega otroka jo zadušila, in naposled ubila še lastno svoje dete. Žena je priznala svoj grozni čin. * (Grozen umor.) V Zuojmu so te dni zaprli moža, 50letnega Antona Scheiberja, kateri je pred kratkim umoril svojo ženo ter skril truplo v postelj. Morilec je spal še več dnij potem na tej postelji, dokler se niso začeli sosedje čuditi, da njegove žene sploh nič več ne vidijo. Objavili so to orožništvu; in ko so orožniki stopili v Scheiber jevo sobo, udaril jim je takoj strašen duh po gnilobi v nos. Po kratki preiskavi so našli v postelji skrito že vse strohnelo truplo Scbeiberjeve žene. Morilca so seveda takoj zaprli. * (Slike proti — pijančevanju) lgijski minister notranjih del hoje ljudstvo odvračati od pijančevanja, in sicer z lep*. V ta namen je razpisal nagrado za štiri slike, katere bi odvračale svet od alkohola. Prva si ka naj bi predstavljala obitelj samih pijancev, druga zopet nasprotno: rodbino, ka lera se varuje pitja. Tretja slika naj bi kazala notranjost človeka v najhujšem stadiju pijanstva, četrta pa notranjost treznega človeka. Za vsako najboljšo sliko dobi slikar tisoč frankov. Te alike bodo potem dali pomnožiti s kromolitnimi fotografijami in država jih bode razstavila na vseh javnih prostorih. * (Samice in samci v Zjedinjeninih državah ) Samcev ki so stari nad 20 let, živi v ameriških Zjedinjenih državah, 5*427.767, samic pa le 3,224 494. Torej je 2,000000 možkih samcev več, kar je čudno, nenavadno razmerje, kajti ti bi se sploh ne mogli oženiti doma. Književnost. — .Popotnik". Št. 21. Vsebina: I. Veseli pojavi. (Černej.) — II. Iz duševnega življenja otroškega. (II.) (L. Černej.) — III. Profesor Blaž Kocen. (J. Kotnik.) — IV. VI. Štajerska deželna učiteljska konferenca. (III.) V. Slovstvo. — VI. društveni vestnik. — VII. Dopisi in razne vesti. — VIII. Natečaj in inserat. — Knjige družbe sv. Mohorja so nam dospele. Tudi letos je podala družba šestero knjig. Za danes navajamo le naslove: „Koledar* za navadno leto 1899. (64 str), — .Zgodbe sv. pisma" 5. snopič. Priredil in razložil dr. Fr. Lampe. (127 str.), — „Veliki katekizem ali krščanski nauk" (224 str.), — .S 1 o v e n-ske večernice" (128 str), — »Poljedelstvo", spisal Viljem Rohrman (147 str.) in „N a š cesar". Jubilejna knjiga z mnogimi izvirnimi in dragimi slikami. Spisal prof. Apih. 0 vseh knjigah sporočimo kmalu več. Telefonifcna in brzojavna poročila. Dunaj 15. novembra. Poslanci desnice se nujno poživljajo, naj se jutrišnje in pojutrisoje seje poslanske zbornice polnoštevilno udeleže in naj ostanejo do kocca seie, da se ne primeri zopet kako presenečenje, kakor zadnjič pri razpravi o tem istem predlogu, ki pride jutri zopet na vrsto, naj se namreč obtoži Ha-denijevo ministerstvo, ker je poklicalo redarje v parlament. Dunaj 15. novembra. „Neues Wiener Tagblatt" prijavlja dopis iz parlamentarnih krogov, kateri je najbrž zagrešil grof Stiirgkh, in v katerim pravi, da je desnica pri sedanji razpravi o nag dbi državni interes žrtvovala svojim strankarsk'm interesom. V očigled dejstvu, da se je prav pri nagodbi pokazalo, m kako vehke žrtve v korist države je desnica pripravljena, je ta Silrgkov naskok že višek drznosti in je obudil v desničarskih krogih največje ogorčenje. Dunaj 1 5. novembra. Neka antisemitska korespondenca javlja, da je na posvetovanje ministrov o položaju povabljen tudi poslanec princ Liechtenstein. V kohko je to poročilo osnovano, še ni bilo možno Uoustatovati, verjetno ni. Dunaj 15 novembra. Kazni nemški provincijalni listi poročajo, da je pravosodni minister Ruber s posebno odredba vsa državna pravdništva opozoril, da je vse časniške izjave, s katerimi se izreka sogasje z veleizdajskimi govori Scho'iererja in Welfa, smatrati kot odobravanje prepovedanega dejanja, in da je v tem smislu postopati proti dotičnim Istom. Dunaj 15. novembra, Praško soiiščs je začelo poizvedovanja g'ede zapuščine dr. Vašatega in se vsled tega tu zaslišujejo različne ostbe, napram katerim se je pokojnik izrazil, katerim osebam in društvom kaj zapusti. Dunaj 15. novembra. „Neue Fr Presse" javlja iz Belega grda, da je francoska vlada sklenh, skrbeti na stroške francoske države za vzgojo treh otrok umrlega srbskega poslanika v Parizu, Miljutina Girašanina. Geneve 15. novembra. Luchenjev zagovornik, odvetnik Miriana, je na zahtevanje Luchenija podal proti obsodbi porotnega sodišča priziv n* kasac\jski dvor, dasi je sam prepričan, da ta korak ne bo imel nikacega uspeha. Pariz 15. novembra. Kasacijski dvor je včeraj zaslišal bivša vojna ministra, generala Zurlindena in Chanoinea. V parlamentu je prišlo do burnih prizorov, in to pri interpelaciji poslanca Fourniera zaradi konfiskacije neke brošure. Berolin 15. novembra Listi poročajo, da je grof Stolberg, ki je svojega vojaškega slugo s sabljo ubil, ker mu ni poskrbel dobre večerje, obsojen na 3 leti in 4 mesece v zapor. Narodno-gospodarska styari. — Državne železnioe. Prememba imena postaje za prejemanje in oddajanje živine: Gradec klalnica ces. kr. drž. žel. Postaja za prejemanje in oddajanje živine v Gradcu: „Gradec klalnica c. kr. drž. žel.", ki je zvezana Železniškim tirom s progo c. kr. drž. žel. mej Gradcem južnim in državnim kolodvorom, zvala se bo po&enši s 1. grudnom 1898: „Gradec Karlau, c. kr. drž. žel." — Tretji in zadnji del ozkotirne lokalne železnice \Vaidh fen ob Ybbsu Kienberg je bil dne 12 novembra izročen javnemu prometu. Postaja Pfaftenschlag je odprta za ves promet, izvzemdi razstreliva, postajališči Holzapfel in Gamiog pa sta odprti samo za osebni promet. — Doslej samo za osebni promet odprto postajališče Dornacb na lokalni progi Mauthausen-Grcin se je s 1. novembrom t. 1. odprlo tudi za tovorni promet in sicer za tovore, ki se prevažajo na odprtih vozovih. — Glasom naznanila v „Wiener Zeittmg" se razpisujejo različna stavbinska dela za zgradbo državne proge Prz6worskRoaLwadov. Ponudbe je vložiti do 26. novembra 1898 ob 12. uri dopoludne pri železniškem ministerstva. Pogoje je izvedeti v železniškem miuisterstvu, departement 18 in pri stavbnem vodstvu v J ar osla vu. Slovenci in Slovenke 1 ne zaVbite dražbe bv. Ciril« ln Metoda! 1 Listnica nredniitTa. Go8p. H. v M.: Obrnite ie do knjigarne L. Schiventner v Ljubljani. Ta Vam vse poskrbi. Izborno deluje Tanno-Chinin tinktura za lase IS ok.- p" ■: <■ iu ohranjuje lasisče in preprečuje izpadanje las Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO kr. ledina salcg-a. (386—37) lekarna th. E^eastefc, I Jiibfijaiia Resljeva cesta st.,1, zmven mesarskega mostu. Iz iiru pld di.e 21. novembru v Ljubljani. Posestvo vlož. 6tev. 33 kat. obč. Črnomelj, cenjeno 287 gld , dne 9B, novembra v Črnomlju. Antona Žebovea zemljišče vlož. 6tev. 44'.» kat. obč. Mengifi, cenjonu 1061 gld., dne 23 novembra v Kamniku. Josipa in Jusipine Kren posestva vlož. štev. 180, 681 in 6t*6 kat obč. Kočevje (s prit'klino, cenjena 968 gld. 31 kr. in 152 gld., in Kana Zeisserja posestvo vlož. Štev. 3'J ka'. obč. Knežja Lipa, cenjeno .~>.r>6 gld. bi* kr., oba dne 23. novembra v Kočevji. Josipa Slaka posestvo vlož. Stcv 53 kat. obč. Smo-linja vas, t-enjono 920 gld. in 149 gld. M kr., dne 23. novembra v Novem mestu. Nedol. Jaueza, Marije, Vikt«>rja in Helene Premo v in Reze Premo v omož. (truden posestva vlož. Štev. 1%8, 246, 867, 263, kat. obč. šmihel, cenjena 1060 gld , dne 23. novembra v Senožečah. Mihe K reč a iz Topola posestva vlož. Btev. 413 in 836 kat. <>bč Mengis, cenjena 962 gld. in 52 gld. 10 kr., dne 21. novembra v Kamniku. tiur i so * flLjiilHjaili: Dne 13. novembra: Ana Zabukovec, zasebnica, 65 let, Kopitarjeve ulice st. 4, vodenica. — Anton Rožič, kaj-žarjev sin, 6' , leta. Črna vas St. 13, davica. — Ivan Cesar, delavčev sin, 9 mesecev, Karlovska cesta St. 22, Vnetje sapnika. — Leopolda Smole, delavčeva hči, B dni, Opekarska cesta St. 9, oslabelost. Dne 14. novembra: Ana Arhtschin, tiradnikova hči, 1 i leta, Poljanska cesta St. 35, Vnetje sapnika. V hiralnici: Dne 13. novembra: Ivana Friedberta Rozman, usmiljena Mttra, 20 let, jetika. — Marija Cilli, mizarjeva žen a, 46 let. mrtvoud. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 3')6*2 m. 1 i E> Z Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Vetrovi Nebo oŠ -O .2 Z! 2 s a * * > M cu > 14. 16. 9, zvečer 7, tjutraj 9. popol. 1L 9 748 l •42 3 92 83 98 sr. jzah. sr. vzhod sr. svzh oblačno oblačno oblačno 0 0 Srednja včerajšnja temperatura 10 0°, normalom :a 6 1 nad dr.* 15. novembra 1898. Bkupui državni dolg v notah..... eJkupr.i državni dolg v arubru .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4°',,..... O^ersk^ ".lata renta 4%....... Dgenka kronska renta 4u/d..... Al7btro-ogeruke bančne deh.ice .... K-reditne delnice......... London vista......... Nemftki drž. bankovci za 100 m.irk . . . 20 mark........... 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dne 1 1. novembra 18ir 8 i državne srećke iz 1. 1854 po 260 gld. ■ : .i re-.'ke iz 1. 1864 po 10O g!d. Dunava reg. Hrečke 5°/0 po 100 gld. . . Zatuli, obč. avstr. 4«/*°/,, zloti »ast. listi Ak< ije auglo-avsfr. banke po 200 gld. . . ljubljanske srečke......... Badolfove srefke po «0 gld...... Kreditne sn:č!:e po 100 gld...... Tramvvav-druit. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj.......... ICO *Id 95 kr. teo , 80 i 119 , 66 i 101 „ 35 • 119 , 60 97 , ■ »H . — 888 , 50 ■ 180 „ 60 1 58 „ 95 i 11 . 78 ■ 9 ■ 64' % • 80 m 68 m 165 gld. — ki 196 , 1 'i') — • 98 „ — * ■ 153 „ — • 98 „ 50 24 . 60 901 „ — 662 , — j, 1. , 27" 4 » t .TiiUot> in naznanjata globoko potrtega srca vsem smodnikom prijateljem in znancem prežalostno vest. o smrti svojega iskreno ljubljenega sina, gospodu kateri je dn6 14. novembra ob R. uri zvečer, po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s ssetotajstvi /a umirajoče, v starosti 33 let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnkega bode v nedo, dnć 16. novembra t. 1., ob 3. uri popoludne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. muSe zadušnice se bodo brale za pokojnika v več cerkvah. Dragi rajnki bodi vsem priporočen v pobožno molitev in blag spomin. (I7t?0) V L j ubijani, dne 15. novembra 1898. (1778—1) v trgovino z manufakturnim, medanim, Spetvrijskim in železnim blagom pri l'"«*. Repic-u v Ajilovftn'ilnl. za jesen in zimo ima za preprodajalce Albert Matzner na Dunaj i. L, Kohlmessergasse 8. Zavoje vzorcev, obsegajoče srajce, jopice, hlače za gospode, dame in otroke, v znesku 10—90 gld. proti povzetju p'i dunajskim referencam. (1401 — 28) Poštna in brzojavna upraviteljica ki bi se reda natančneje privadila postnemu in brzojavnemu opravilu, išče služba za malo plačo Ponudb« pod „Slovenka 100* na upravništvo „Slovenskega Naroda". (1766—2) S tem loojaiu uar-tiavijcitl vc(c-ča^tlttviv p. vt. ?at>ianv, da scmi \\čidč\nc- stiC i* mo^ao mocti^aa zatona icoto- pbv&O ivvc?i^tinjo r» vtouo, 30^0 (\n\o mo&jo let pio>i\n ea itacatjito 6ta^o-l'oljuo tta h toujc tto^t Lh oCnfvia itatočiCa. S orff«5pcjtouanj«tii. (1782_1) J. S: tfeneditf A*.^Jk>^^*± ?;irst.7.namb: Sidro. i i < i < i i i i LINIENT CAPSICI CflllP. iz Rlchter-Jove lekarno v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeoe mazilo; po 40 kr., 70 kr. iu 1 gld. s«i d.-vlftk v Trbiž, Pontabel, Beljak, ('elovec, Ljubno, So!: tinti, Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popoludne osohni vlak v Trbiift Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Eitad - Oastein, Zeli ob jezorn, InomoBt, Brogenc, Curih, Oonavo Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejovice, Plzoiij Marijinu v trt, Heb, Francovo vare, Karlove v*re, Prago, Lirsko, Dunaj via Amstetteti. — I*roi{m v Nof« mcrttt* It w Ko «'•«•»■(**. MeAani vlaki: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob l'.!. uri M m. popoludne, ob 6. uri 30 b>, zvečer — Prihod ▼ I.|ul»ljano j. k. l»ro«. ta TrblftM. Ob 5. url 46 m. jut raj osobni vlak z Dunajr via Amstetten, iz Lipskega Prage, Francovih var.)v, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Soluo IJuii*« d. k. t KmiuuIIi. OL 7. ari 99 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 60 m in ob 10, uri 25 min. zvučor, zadnji samo ob nedeljah in pratuikih v oktobru — JPriltoi) v l.|ui>!|ttuo d. k. la Haiuulka, Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopolttdne, ob 6. ur. 10 m. in ob 9. uri 55 nun. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih v oktobru. (1044) Stanovanje obstoječe iz 3 aob, kuhinje in kabineta, koje se tudi lahko deli na dve stanovanji in sicer: jedno z 2 sobam* »n kuhinjo in drugo : z jedno sobo in kabinetom, 7. vsemi pritiklinami se odda V najem takoj ali s I. februvarjem 1899. (1748—8)) VeO se izve na Starem trgu št. 6 v trgovini. dobro izurjen v železnini, vzprejrae ae takoj v trg"vini Špecerijskega blaga Franu Ficek-« v ltilnilrl. (1779-1) Stara, dobru vpeljana, v sredini mesta ležeča prodajalna za špecerijsko blago in žganjetoč, se radi rodbin« .<>ih razmer pod ugodnimi pogoji ceno odda takoj ali pozneje po dogovoru. U78i—i) Naslov pove npravnistvo BSlov. Naroda". Trgovski pomočnik 27 let star, slovenskega, hrvatskega, nemškega in ibiliJH« ftkega jezika zmožno, izurjen v knjigovodstva, želi vstopiti v trgovino z mošaoim blagom. Blagovoljne ponudbe pod „Št. 27-1 ujiravni^tvu nS!ov, Naroda". ^17^-2) 8ANTAL od midv. Zatrt Copata, kub ho, vzbrlzganfa. O/dravi i/. >k v 4M tirali — Posebno učinkujoč pri mohurskih boleznih in povzroči fif'ftcenje najbolj kalno voflc Kot Jamstvo (f\,[)Yy ima vsak tobolčeo ime V J Zaloga, 8, rue Vivienne, Pariš in v glavnih lekarnah Avst ro-Ugrske. Gostilna „P St 86 976. Ustanove. (1742—.'!) ■ >ib^ ^. «lcecriil>r» li (os oddalo se bodo pri podpisanem mestnem niiigi.sl r.ii u mestne cesar Fran Josipove jubilejske ustanove namenjene it,*Naftnim rev«?žeu«, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada. l'r Hoje ^a podelitev teh ustanov, katerih je dvanajst, in sicer dve po 25 gld., deset pa po 20 gld., vložiti je «1© 21. t. m. pri magistratnem \ !()/> i [vssiikll. Kagistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. dne 2. novembra 18D8 ^ jit1. *g»paa»ra priporoma Narodnn Tiskarna. ^ij Jtavnohar izslu sta; !• Stenski koledarc ^ cena 2S /.•/•., po pošti %s /••**. ^ Skladni koledarc*~ v 7 raznih /inift izvršbah* vena 60 A***-, y>« posti SS kr. trv jih tt»i»ii* i•#■»/>«>»■«< « tltmtat■ *i tvtulka Josip Petrič-a trffouina « papirjem Itd. v Ljubljani, (1717—3) ' đajatelj in odgovorni urednik: Josip No li i. Last'dna in tisk .Narodne Tiskarne". 93918^6869325454