^ollnina v gotovini platana. i. Letnik XXXII. Številka 1. Izhaja poljubno, najmanj Pa Štirikrat na leto. Posaune številke 2 Din 50 p *a inozemstvo 3 Din. J „JGZ“ združena gasilna (*niStva dobivajo po en patis „Gasilca“ brezplačno, urednik FRAN BARLE ====: v Ljubljani. GASILEC Cene enkratnim oglasom. i ................... Cela stran 300 Din, */2 strani 150 Din, 1/4 strani 80 Din, '/« strani 40 Din, >/is strani 20 Din. GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“. V Ljubljani, dne 25. februarja 1928. Vesti starešinstva. i. Razpis podpor. Odbor JGZ je v svoji seji, dne 29. decembra 1927 s«lenil, da tudi letos podeli več podpor iz »Podpornega sklada Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«. Število višimo podpor določi zvezni odbor upoštevajoč število *n potrebo prosilcev (prosilk). 'Po členu 5. pravil za omenjeni sklad imajo pravico do sklada: a) onemogli ali v gasilski službi ponesrečeni gasilci, ki so bili ali pa so še člani enega ali drugega gasilnega društva, ki je združeno v »Jugoslovanski gasilski zvezi Mubljana«; b) vdove in sirote (nepreskrbljeni otroci) po zgoraj navedenih gasilcih. Iz gasilnih društev izključeni člani, njih vdove in si-'°ie nimajo pravice do sklada. Odbor JGZ zategadelj razpisuj© več podpor iz omenjenega sklada. Prošnje za podelitev podpor, lastnoročno pisane ali Pa vsaj lastnoročno podpisane, je po členu 6. pravil do “9. junija 1928 potom dotičnega gasilnega društva in potom dotične gasilske župe predložiti starešinstvu »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«. A. Prošnje gasilcev morajo biti s p i -Sane in o p remije n e po naslednjem vzorcu: P. n. Jugoslovanski gasilski zvezi v Ljubljani! Jaz N. N., stanujoč v ... sem od ... pa do danes (ali etn bil od... do ..., torej ... let) redni član prostovoljska gasilnega društva v ... Rojen sem dne ... v .... po Poklicu sem ... ter sem vsled (n. pr. starosti, bolezni, po-vK°dbe pri požaru leta ...) nesposoben za pridobitek. Pri-PP^injam, da sem oženjen (vdovec) in da imam ... nepre-Krbljenih otrok, da nimam premoženja in da sem podpore res potreben. Prosim za eno izmed razpisanih podpor. Resničnost ojih razi0g0v potrjuje potrdilo zdravnika, mojega gasilca društva in gasilske župe. V... dne ... 1928. N. N. B. P r o š n j e vdov morajo biti pisane in P r e m 1 j e n e takole : n Jaz N. N., stanujoča v ..., sem vdova po svojem čin ^ š umr^ ^ne • • • in je bil od... do ... redni sei ^as^neka društva v .... po poklicu je bil ... Rojena skrbi- ■ • • ■ v • ■ seTn brez Premoženja, imam ... neprebujenih otrok in sem podpore res potrebna. m trosim za eno izmed razpisanih podpor. Resničnost sile!/1 raz*°kov potrjuje županstvo, gasilno društvo in ga-'uska župa. V ... dne ... 1928. N. N. silk- \ p0(iPoro tnora potemtakem prositi prosilec (pro-al sam(a), ne pa morebiti občina, gasilno društvo ali gasilska župa. Prošnje, ki niso napravljene in opremljene po tem vzorcu, ali so došle starešinstvu JQZ po 30. juniju 1928, se ne bodo upoštevale. Prošnje in priloge so kolka proste. 2. Noša gasilskih naramk. V »Gasilcu« z dne 10. decembra 1926, št. 6, smo objavili sklep skupščine JGZ, ki prepoveduje nošo dostojanstvenih oznakov bivši m društvenim, župnim ali zveznim dostojanstvenikom. Navzlic temu pa se dogaja — in došle so nam tudi pritožbe — da nekatera društva in celo župe dovoljujejo nošo nekdanjih dostojanstvenih oznakov posameznim bivšim gasilskim dostojanstvenikom. Po členu 6. pravil »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« mora vsako v JGZ združeno gasilno društvo in vsaka župa točno izpolnjevati sklepe zvezne skupščine. Kdor tega ne stori, se pregreši zoper zvezna pravila. Sicer pa ne razumemo, kako kdo more nositi oznake, do katerih nima pravice. Gasilci smo gasilci, če nosimo dostojanstvene oznake ali ne. 3. Iz seie starešinstva. 1. Starešinstvo JGZ je na svoji seji dne 29. decembra 1927 na novo sprejelo 19 gasilnih društev v JGZ in jih uvrstilo takole: a) v Gasilsko župo Belokranjsko: Kra-sinec, p. Gradac pri Črnomlju; b) v Gasilsko župo Beltinsko: Čentiba, p. Dolnja Lendava; Motvarjevci, p. Dobrovnik; c) v Gasilsko župo Ižansko: Golo, p. Studenec pri Ljubljani; Skrilj, p. Studenec pri Ljubljani; č) v Gasilsko župo Kamniško: Krašnja, p. Lukovica; d) v Gasilsko župo Krka: Korinj, p. Krka; Vrhi, p. Krka; e) v Gasilsko župo Ljutomersko: Kri-štanoi-Šalinci, p. Križevci pri Ljutomeru; f) v Gasilsko župo Maribor s k) o: Biš, p. Sv. Bolfenk v Slov. Goricah; g) v Gasilsko župo Martjansko: Krog, p. Murska Sobota; h) v Gasilsko župo Posavsko: Dolenja vas, p. Videm-Krško; Globoko pri Brežicah; Rigonce, p. Dobova; i) v Gasilsko župo Strukovsko: Serdica, p. Rogaševoi; Sotina, p. Rogaiševci; j) v Gasilsko župo Š e n t j e r n e j s k o: Prekopa, p. Št. Jernej; k) v Gasilsko župo Škofjeloško: Buko- vica, p. Selca nad Škofjo Loko; 1) v Gasilsko ž u požalsko: Sv. Vid pri Gro-belnem, p. Grobelno. 2. Prostovoljnemu gasilnemu društvu Sv. Lovrenc pri Mariboru se je dovolila sprememba imena v »S v. Lovrenc na Pohorju«. 4. Iz zadnje odborove seje. Odbor JGZ je imel dne 29. decembra 1927 v Ljubljani svojo sejo. Seje se je udeležilo starešinstvo polnoštevilno in zastopniki šestindvajsetih gasilskih žup. Izostalo je 10 zastopnikov in sicer zastopniki gasilske župe Beltins'ke, Kozjanske, Logaške, Mariborske, Martjanske, Mokronoške, Novomeške, Ormoške, Strukovske in Vrhniške. 1. Tov. starosta o t v o r i sejo, konstatuje sklepčnost ter preide na dnevni red. 2. C i t a n j e zapisnika zaidnje odborove seje se na predlog tov. Museka, ker je bil itak objavljen v »Gasilcu«, opusti in odobri brez čitanja. 3. Tov. starosta na to poroča o skupščinskem sklepu glede prireditve enodnevnega tehničnega tečaja, ki naj bi se vršil meseca maja leta 1928 v Ljubljani. Poročilu se po krajši razpravi pritrdi. 4. Poročilu in predlogu tov. staroste, naj se tudi za leto 19281. razpišejo poidpore iz podpornega ;sklada JQZ se pritrdi. 5. Na predlog starešinstva se redna letna skupščina za leto 1928. vrši v nedeljo, dne 15. julija v Ljubljani. Dodatnemu predlogu tov. Arharja, da se na skupščini prizna le delegate, ki bodo v gasilskem kroju, večina pritrdi. 6. K r a z d e 1 i t v i ip o d p o r iz 2% gasilskega sklada pred vsem prečita tov. starosta dopis velikega župana ljubljanske oblasti, ki pravi, da se podpore podelijo le onim gasilnim društvom, ki so res delavna in podpore res potrebna. Tov. tajnik nato poroča o višini gasilskih skladov pri obeh velikih županih ter predlaga, da se odobri načrt, po katerem bi prejela JGZ od vsake oblasti po 15.000 Din, župna vodstva za vsako društvo po 75 Din, gasilna društva pa: v ljubljanski oblasti količnik 500 Dint-v mariborski oblasti pa količnik 600 Din. Po vsestranski razpravi se poročilu pritrdi in predlog osvoji s pristavkom, naj se podpore med letom omeje, kar največ mogoče. 7. K raznoterostim poroča tov. starosta o dosedanjem delovanju »Samopomoči« ter o ostavki tozadevnega odseka. Po dolgotrajni razpravi, v katero so posegli tov. Vengust, Turk, Cerer, Arhar in Pnistovšek, se sklene odsek za upravo »Samopomoči« znova oživeti. Odstopivši člani odseka: tov. Vengust, Arhar in Pristovšek so znova prevzeli svoje funkcije v odseku; na Drašlerjevo mesto se pokliče v odsek tov. Fajdiga (Kamnik), za namestnika pa se mu izvoli tov. Guček iz Trbovelj. 8. Zastopnik Gasilske župe Litijske izjavlja, da ni zadovoljen z dopisom, katerega je JGZ poslala žuipi kot odgovor na prošnjo za intervencijo, da naj prejmejo odlikovanci diplome pisane v latinici in ne v cirilici. Zadevo pojasni tajnik JGZ, ki povdarja, da leži krivda na gasilski župi sami, ker ne zasleduje delovanja JGZ, sicer bi ne mogla vlagati prošenj in zahtev, ki so bile rešene in pojasnjene, in radi katerih je doživela JGZ že prav bridke neprijetnosti. K zadevi sta se oglasila tudi tov. Vengust in Drašler ter se pridružila pojasnilu tov. tajnika, ki je obenem mnenja, naj bi JGZ sploh ne predlagala nobenega v odlikovanje, dokler se ne izjavi, da je voljan plačati predpisano takso in pa sprejeti diplomo pisano s cirilico. Sprejeto. 9. Tov. Radkovič (Št. Jernej) prosi pojasnila, kdaj in komu se smejo prirejati mimohodi. Tov. starosta po-jasnij da se mimohodi smejo prirejati edinole prisotnim najvišjim gasilskim dostojanstvenikom. Izjema velja le za kralja ali njegovega odposlanca. (O tem razpravlja več poročilo tehničnega odseka, ki je objavljeno v »Gasilcu« z dne 10. decembra 1927.) 10. Tov. Fajdiga (Kamnik) prosi pojasnila, v kakšnem stadiju je novi požarni red, na kar dobi pojasnilo, da oblastna skupščina o tem še ni razpravljala. 11. Tov. Sajovic (Kranj) poroča, da kranjsko gasilno in reševalno društvo leta 1929. praznuje svojo 50-letnico in predlaga naj se tega leta vrši pokrajinski zlet v Kranj. O predlogu bo sklepala skupščina. 12. Zastopnika Gasilske župe Savske in Litijske opozarjata na obletnici gasilnih društev v Št. Vidu nad Ljubljano (40-letniica) im v Zagorju ob Savi (20-letmica), ki se vršita leta 1928. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi tovariš starosta sejo, se zahvali za obilno udeležbo ter vošči vsem navzočim in celokupnemu gasilstvu: Srečno novo leto! Zlet slovanskega gasilstva v Prago leta 1928. »Zveza prostovoljnega gasilstva češkoslovaškega« je poslala »Jugoslovanski gasilski zvezi Ljubljana« naslednji dopis, odnosno vabilo: »Zveza prostovoljnega gasilstva češkoslovaškega« (Svaz dobrovolneho hasičstva československdho) si dovoljuje povabiti Vašo cenjeno zvezo na zlet slovanskega gasilstva. ki se vrši 1. 1928. v Pragi. Zlet se bo vršil v velikem obsegu ter bo združen z mednarodno gasilsko razstavo, ki bo otvorjena od 29. junija do 8. julija 1928. Za zletne vaje bo postavljen ogromen stadion, na katerem bo izvajalo do 10.000 gasilcev svoje vaje. Glavni dnevi zleta so od 5. do 8. julija 1928. SPORED: V četrtdk, dne 5. julija: 1. dopoldne: tekme na stadionu, 2. popoldne: ob 3. uri na stadionu vaje v skupinah, in sicer s sekiricami za: a) moške, b) ženske, c) naraščaj, č) skupne, d) samaritske, 3. velika zletna scena. V petek, dne 6. julija: 1. dopoldne: ob 9. uri slavnostni sprevod po Pragi; poklonitev gasilstva mestu Pragi na Staromčtskčm nä-namčsti; spominek na Husa; počaščenje na grobu neznanega vojaka; 2. popoldne: vaje na stadionu kakor dne 5. julija; 3. zvečer: banket. V soboto, dne 7. in nedeljo, dne 8. julija: poseti mednarodne gasilske razstave, izleti po znamenitejših krajih. Dve nedelji pred zletom, t. j. dne 24. junija in 1. julija se vrše na stadionu vaje gasilskih žup, in sicer skupne vaje, vaje z lestvami, skupinske vaje s sekiricami za moške, ženske in naraščaj, samaritske vaje z ovirami. V glavnih dneh zleta (5. do 8. julija) se vrši zborovanje »Združenja slovanskega gasilstva«, ki bo združeno s sestankom ostalih zastopnikov gasilskih zvez radi obnovitve »M e d narodnega gasilskega sveta«- Vabimo Vas najsrčneje k udeležbi in upamo, da bodo vsi naši cenjeni gostje sprejeti kar najprisrčneje. Po starem običaju se po trije zastopniki iz vsake države povabijo v oficijelno zastopstvo. Sicer pa upamo, da bo Vaša udeležba večja in mi tudi vsem ostalim udeležencem iz Vaše cenjene zveze in spremljajočim sorodnikom posvetimo največjo pozornost. Nadejamo se, da nam bo dana prilika pozdraviti čim večje število Vaših udeležencev na zletu in da nam imena oficijelnih gospodov zastopnikov pravočasno naznanite. S srčnim in bratskim pozdravom za prirediteljstvo zleta slovanskega gasilstva — A. L. Seidl, starosta.« TOVARIŠI GASILCI! Ker je gasilska prireditev v Pragi ne le prireditev češkoslovaškega, temveč slovanskega gasilstva vobče, je >iaša sveta dolžnost, da se tudi mi Jugoslovani udeležimo gasilskega zleta v Prago. Tu nam bo najbrže dana prilika, da stopimo v ožje stike s hrvatskim, srbskim, banatskim in bosanskim gasilstvom, in mogoče je, da napravimo velik korak k organizaciji jugoslovanskega gasilstva. Gasilske župe in vsa v JGZ združena gasilna društva vabimo, da delajo na to, da se čim večje število naših gasilcev udeleži gasilske prireditve v Pragi. Da pa bo starešinstvu JGZ mogoče potrebno odrediti glede vožnje, prenočišča, prehrane itd., vabimo vse one gasilce, ki se udeleže zleta v Prago, da to vsaj do 1. junija t, 1. naznanijo starešinstvu JGZ. Pripominjamo pa že danes, da mora biti kroj vseh naših udeležencev enoten, izdelan in opremljen po enotnih predpisih. Sprevoda se bo moral udeležiti vsak udeleženec, ker med sprevodom med gledalci ne sme biti gasilca v kroju. — Za sprevod je določen slavnostni kroj: bluza, čepica, brez sekirice. „Samopomoč“. 20-— 30-— 40-— 50'— 60— Odsek »Samopomoči« je v svoji redni seji, dne 22. januarja t. 1. sklenil k določilom o sprejemanju članstva, °bjavljenem v št. 6. »Gasilca« z dne 10. decembra 1926. nastopne dodatke: 1. Po čl. 6. se more sprejeti v »Samopomoč« vsak redni član gas. društev, ki je pod 50 let star, zdrav in sposoben za delo in gasilca ter vplača poleg 10 posmrtnin vnaprej prijavnino: do 25 let ..................................Din Pd 26 „ 30 „ . . . .................. „ » 31 ,, 35 ,, * »t >i 36 ,, 40 ,, ............... ,, i> 41 „ 45 „ ............... ,, >■ 46 „ 49..............................\ . • „ 100-— Člani, ki so izstopili, morejo zopet svojedobno pristopiti le, ako vplačajo vnovič po gornji starostni tabeli prijavnino, od izstopa do zopetnega vstopa zapadle in izplačane posmrtnine ter vnaprej 10 posmrtninskih prispevkov, kakor novoprigiašenci. 2. V priglasnici mora potrditi preiskovalni zdravnik zdravstveno stanje in ne več načelnik gasilnega društva. 3. Izgubljene izkaznice se morejo nadomestiti z drugo- Oisom, ki razveljavi izvirnik, če bi se pozneje tudi našel. v 4. Za neodjavljeno članstvo je odgovorno društveno načelstvo ter mora plačati vse zapadle prispevke po 4 fednih od vročitve položnic, in ti zneski se bodo event. izterjali sodnijskim potom. 5. Po trikratnem opominu se črtajo člani društva iz »Samopomoči«. Med tem časom dediči umrlih članov nimajo pravice do posmrtnine. 6. Izkaznice izstopivših članov se vrnejo, pravilno frankirane, upravi »Samopomoči«. Izgubljene izkaznice odjavi načelstvo gas. društva radi zabeležbe v imeniku. 7. Izplačilo posmrtnin se more izvršiti dedičem vsakokrat 'še le po štiritedenskem roku, od dneva vposlanih poštnih položnic za 10 slučajev vnap.rej, ker po tem roku se številčno dožene vsota vplačanih prispevkov. Zatorej bodi načelništvom sveta dolžnost, da v tem času zberejo in odpošljejo doneske ter pravočasno odjavijo zanikarne-že, ki s svojo brezbrižnostjo le ovirajo redno poslovanje društvu in zveznemu odseku »Samopomoči«. Dosedanje število članstva je z ozirom na velikansko število gasilske armade, 20 tisoč mož, naravnost sramotno, neznatno nizko, ker dosega komaj petino vseh v JGZ organiziranih tovarišev. Društva so bila pri ustanovitvi »Samopomoči« vse premalo poučena o koristnosti in dobrodelnosti. Nujno potrebno je zanimanje vzbujati ob vsaki priliki, tako od strani načelstva, kakor od župnih vodstev s podrobno agitacijo, da pristopi vsak gasilec v »Samopomoč«. Še le takrat bo ta občekoristna ustanova velika, mogočna in cenena, znak zavednosti, pomoči v sili tovarištvu in zajedno svojcem. Po dosedanji statistiki umrje letno nekaj nad 1 % članov, kar znaša pri 4000 članih po Din 1 Dip 44. Kadar pristopi še 4000 članov, se zniža donesek na 50 p in pri celotnem članstvu lahko na 25 p, a posmrtnina dedičem bo presegala izdatno vsoto Din 4000. Letno 44 do 50 Din utrpi vsak, še tako slabo gmotno podprt društvenih, brez posebnih težav in žrtev. S tem pa zagotovi svojim zaostalim veliko podporo v najhujši sili, kakor se čujejo glasovi od vdov in sirot ob smrti tovarišev po čim hitrejšem nakazilu posmrtnine, ker jim nedostaja sredstev. Ako plačuje gasilec prispevke 10 let, je prihranil za svojce....................Din 440-— 20 „ „ „ „ 880-— 30 „ „ „ >> » .... . „ J3-0' 40 „ „ „ m ................. 50 „ „ „ 2200--. a za ta prihranek pa prejmejo dediči nad Din 4000; torej v 50 letih je presegla vsota vplačanih prispevkov komaj polovico. S svojo vzajemno sopomočjo je pomogel v 10 letih 440 družinam, v 20 „ 880 30 „ 1320 40 1760 „ in v 50 „ 2200 „ do lepe dedščine ter jih rešil velikih skrbi in revščine, ker gasilci so po pretežni večini sinovi in očetje manj imovitih slojev, ki ne morejo razpolagati z velikim premoženjem. Njim je tako podedovana posmrtnina velika in izdatna odpomoč. — Brez oklevanja vsi v »Samopomoč«! Vsak pomagaj drugim, hkrati pa varčuj tudi zase! Nadalje nam je tov. Pristovšek, kateremu je poverjeno upraviteljstvo »Samopomoči«, vposlal računski zaključek »Samopomoči« v koledarskem letu 1927. z nekaterimi pripomujami, ki so zanimive več ali manj za vsakega gasilca. — Poročilo se glasi: Dohodki. Računski zaključek za Samopomoč J. G. Z. v koledarskem letu 1927. Izdatki. Din P Din P 1 Članarina 111617 __ 1 Pisarniške potrebščine 1321 75 2 Pristopnina 28430 — 2 Tiskovine 3352 50 3 Povrnjene poštnine 272 — 3 Arhivna matična dela 7570 — 4 Prehodne postavke 1503 — 4 Poštnine 1799 — 5 Obresti naloženih glavnic. . . . 303 — 5 Upravni stroški 2700 — 6 Vrnjene članarine 745 — 's. 7 Uekovni stroški 786 50 8 Posmrtnine od 1. V. do 31. XII. . 106513 — 9 Saldo 17337 25 142125 — 142125 — 1. L Za prenos salda 17337 25 V Ljubljani, dne 31. decembra 1927. »Samopomoč« je imela kancem leta 1927. v 221 društvih 3942 članov. Od zadnjega poročila je padlo število za 130 članov in to večinoma zaradi brezbrižnosti in sebičnosti, deloma tudi zaradi neugodnih premoženjskih razmer. Za 16.—25. smrtni slučaj je na dolgu še 31 društev, za 26.—35. pa 123 društev svoje doneske. Vsakemu zavednemu članu bodi sveta dolžnost, da vrši svojo dolžnost čim hitreje in 'brez mučnih opominov. V decembru je umrlo 6 članov, katerih dediči so prejeli v januarju posmrtnine. 23. Vale Josip, (52 1.) + 24. XI. ... . Din 4082-— 24. Govek Ivan, (66 1.) t 27. XI................... 4084 — 25. Kus Franc, st. (66 1.) t 1. XII.... 4072-— 26. Livio Ivan, (53 1.) t 7. XII................ 4072 — 27. Hodnik Franc, (32 I.) t 21. XII. ... „ 4062 — 28. Brezec Franc, (40 I.) t 21. XII. ... „ 4062 — 29. Kreuch Maks, (20 1.) t 21. XII........... 4062-— 30. Jager Sebastijan, (70 i.) t 25. XII. . . „ 4007 — prištevši doslej izkazanih že 22 sl. torej za 30 posmrtnin je izplačanih Din 32.503-— 90.173 — Din 122.676- Gasilni aparati „Guwy“. Za pomladanskega velesejma na Dunaju so vzbudili veliko pozornost gasilni aparati sistema »Quwy«, ki po-menjajo popoten preokret v gasilni tehniki. Medtem ko se uporabljajo gasilni aparati drugih sistemov na ta način, da jih v slučaju požara vzamemo v roke in jih z našo (človeško) pomočjo spravimo do funkcijoniranja, vrši gasilni aparat »Quwy« svojo službo tudi sam o d s e b e. Zgornja slika nam kaže njegovo konstrukcijo. Gasilna tekočina (tetraklorognjenik) se nahaja v stekleni posodi, ki omogoča vsakokratno kontrolo aparata na ta način, da mora plavati plavač — ako je aparat brezhiben — na vrhu gasilne tekočine ter da mora biti zračni mehurček vedno v prvem (zgornjem) delu plavača. Ako je zračni mehurček podolgast in se nahaja tudi v spodnjem delu plavača, nam to dokazuje, da je popustil zračni pritisk ter moramo aparat zopet spraviti v red. Pravkar navedeno svojstvo aparata, odnosno njego- vega sestavnega dela, plavača, je izredno važno, zakaj, kaj mi pomaga gasilni aparat, o katerem nisem prepričan, da bo v slučaju potrebe tudi brezhibno funkcijoniral. »Gu-wy« se vsak čas lahko kontrolira, ker je posoda i* s teki a. Steklo je izredno močno in preizkušen» na pritisk 25 HP, gasilna tekočina sama pa stoji pod pritiskom 8—10 HP, kar zadostuje, da brizga gasilna tekočina pri uporabi na daljavo 12—14 m. »Guwy« se uporablja na dva načina: 1. s človeško pomočjo, 2. sam od sebe (avtomatski). Pri prvem načinu se vzame aparat, kL je obešen na steni, v roke ter se zavrti ročno kolesce (H) na levo. Na ta način se odpre gasilni tekočini pot v brizgalno odprtino na nasprotni strani ročnega kolesca (O), iz katere brizga 12—14 m daleč. Curek tekočine se nameri na rob ognja, katerega v 3—4 sekundah pogasijo nastali plini' Ko je ogenj pogašen, se ročno kolesce zopet zavrti v nasprotno (desno) stran, aparat je zaprt — gasilna tekočina je v njem ostala ter je uporabna še za druge prilike. Na ta način se uporablja gasilni aparat lahko večkrat, kar znači veliko prištedenje. Pri drugem (avtomatskem) načinu gašenja funkcijo-nira aparat sam od sebe na ta način, da se pri približno 60° (na željo tudi pri višji temperaturi) raztopi kovinski zamašek (S) druge odprtine sam od sebe tako, da ima gasilna tekočina prosto pot. Zračni pritisk jo vrže do zadnje kapljice v ogroženi prostor, nastali plini absorbirajo kisik ter udušijo ogenj. Prednosti gasilnega aparata sistema »Guwy« so sledeče : 1. Zavzema malo prostora ter ima lepo zunanjo obliko. 2. Se vsak čas lahko preizkusi glede funkcijoniranja. 3. Deluje sam od sebe, ker se razstopi v ognju kovinski zamašek. 4. S© lahko večkrat uporablja, ne da bi ga bilo treba nanovo polniti. 5. Lahka uporaba, ker je treba le malo zavrteti v ta namen napravljeno ročno kolesce. 6. Kemikalije ne vodijo elektrike. 7. Gasilna tekočina ne napravi škode na blagu. 8. Gasilna tekočina tudi pri hudem mrazu ne zamrzne- 9. Uporabljiv v suhih in vlažnih prostorih. 10. Gasi tudi bencin, olje, požare pri kratkih stikih itd. Da se preizkusi aparat glede navedenih dobrih lastnosti, se i£ napravilo v Ljubljani že več gasilnih poizkusov. V ta namen se je v motornem pokrivalu (Motorhaube) namestil apart »Guwy«, v posodo za bencin se je vhlo 3—41 bencina, ki se je užgal ter .pokrivalo zaprlo. Že čez 3—4 sekunde se je čulo, da ogenj pogaša in ko se je pokrivalo dvignilo, je bil ogenj v istini pogašen, gasilni aparat prazen, kovinski zamašek raztopljen. Drugi poizkus se je napravil na ta način, da se je v veliko P°' sodo nalil bencin, užgal in potem z brizganjem v goreči bencin v 3—4 sekundah pogasil. Tem poskusom s^j prisostvovali tudi zastopniki Gasilske zveze ter ljubljanskega gasilnega društva, ki so bili z efektom aparata »Guwy« izredno zadovoljni. V prometu so dosedaj 4 tipi tega gasilnega aparata: tipa I./A s 6/101 gas. tekočine, odgovarja 25 m3 plinove pare, tipa II./A z 1 1 gas. tekočine, odgovarja 50 m8 plinove pare, tipa III./A z 1 V21 gas. tekočine, odgovarja 75 nf! plinove pare, tipa IV./A s 2 1 gas. tekočine, odgovarja 100 m8 plinove pare. Končno omenimo še, da je gasilni aparat sistema »Guwy« amerikanskega izvora ter se je v kratkem času svoje vpeljave v Evropi (aprila 1927) že zelo udomačil-tako, da mnogo velikih tvrdk opremlja svoje poslovne prostore, skladišča itd. izključno s temi aparati, odnosno aparate drugih sistemov postopnjema nadomešča z »G11' wy«-ji, tako znana tovarna čokolade »Stollwerk« na Dunaju, »Donau Dampfschiffahrtsgesellschaft« i. dr. Več zavarovalnih družb je onim zavarovancem, ki imajo gasilne aparate »Guwy«, dovolilo znaten popust na zavarovalni premiji. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo ima tt. »Telo-t'eklam«, Ljubljana, Resljeva cesta 13-1., ter opozarjamo na današnji oglas. Društvene in župne vesti. A. DRUŠTVENE. Prostovoljno gasilno društvo v Podgorici pri Sv. Jakobu ob Savi nam javlja, da je v noči od 24. na 25. januarja 1928 nenadoma izbruhnil velik požar na gospodarskem poslopju posestnika Ivana Cedilnika v Podgorici štev. 5. Naše društvo je bilo hitro na mestu ter je takoj stopilo v akcijo s svojo novo motorno brizgalnico. Briz-Kalnica je metala ogromne množine vode v goreče poslopje tako, da smo ogenj v pol ure popolnoma omejili in udušili. Ogenj je pretil gospodarskim poslopjem stoječim v neposredni bližini požara. Zabeležili smo ta požar v kroniko našega društva, kajti stopili smo prvič, toda s Polnim uspehom v akcijo. Našim požrtvovalnim gasilcem Pa kličemo: »Tovariši, ramo ob rami hočemo pokazati Peustrašenost našega vrlega gasilstva. Na ljudi, ki niso Prijatelji gasilstva pa se ne ozirajmo.« Gasilno društvo v Mostah pri Ljubljani si je nabavilo novo dvokolno priklopno motorno brizgalnico z gumastimi, tudi za avtomobilno vožnjo sposobnimi kolesi. V nedeljo dne 12. februarja smo imeli pred »Mestnim domom« v Ljubljani ob navzočnosti tovarniškega zastopnika in kasilcev-strokovnjakov preizkušnjo, ki se je krasno obnesla. Brizgalnica je metala vodo izpred Mestnega doma čez streho ljubljanskega Gradu. Brizgalnico so dobavili »Gasilski zavodi« (preje R. A. Smekal), ki imajo svoje zastopstvo v Mariboru. B. Župne. Gasilska župa kamniška sporoča, da je 1. 1927. načelstvo župe pri več gasilnih društvih izvršilo pregledovanje in odredilo poskusne vaje, ki so imele v splošnem 'Dovoljen uspeh. V področju župe sta bili v preteklem letu ustanovljeni dve novi društvi: Šmarca-Duplica in Kraš-nja. Prvo si je postavilo nov gasilski dom, nabavilo motorno brizgalnico in ostalo opravo, drugo pa se je šele Pred kratkim ustanovilo in je na potu k izpopolnitvi. V splošnem je kamniški okraj, z eno izjemo, katero bodemo tudi odpravili, preskrbljen z gasilnimi društvi. Ostali so le še hriboviti kraji, v katerih radi lege in raztrese-uosti hiš ni mogoče organizirati gasilnih društev. Župno vodstvo je obvezno naročilo vsem v župi združenim kasilnim društvom, koliko morajo imeti sej in koliko vaj, 0 sklopili sej in o uspehih vaj pa je poročati župnemu vodstvu. Ukrep se je dobro obnesel. Vse gasilce župe smo poskušali spraviti v »Samopomoč«, kar pa se nam Ul posrečilo. Mlajši člani so izostali, češ, da bodo mo-rali predolgo vplačevati posmrtne doneske. Iz gasilske župe Kranjske. Dne 16. oktobra 1. 1. se je vršila v Kranju župna.vaja, pri kateri je sodelovalo 14 gasilnih društev s 3 velikimi, z 2 malima bencinmo-tornima brizgalnicama in s 7 hidrofori. Poleg brizgaluic Uporabili smo še 5 hidrantov. Gasilna društva, ki z orodjem niso bila udeležena pri vaji, zato namreč, da je ostala, ^e bi nastal požar, v vsakem okolišu po ena brizgalnica uoma, so bila zastopana po odposlancih. Vajo sta vodila župni načelnik in podnačelnik. Torišče požara je tvorilo skladišče nezmletega čre-iso tovarne Karla Polaka (na zalogi ga je bilo takrat ,o9 vagonov). Varovati je bilo obsežne tovarniške ob-m • P°'ak0ve tovarne, bližnjo mestno klavnico in podrtje, pristavo z več objekti na Farovški loki in isto-am stoječo tekstilno tvornico »Intex«. Dozdevni požar je izbruhnil ob 13 uri 40 min. Tovariški delavci so pričeli z gašenjem iz hidranta ob 13. uri ™ min., ki jih razreši čez 5 minut dospeli oddelek prost. gas. in reš. društva iz Kranja. V nadaljnjih 5 minutah prispo še trije oddelki istega društva z bencinmotorno brizgalnico, hidroforom in mehanično lestvo ter stopijo takoj v akcijo, peti oddelek pa že brizga vodeni curek iz hidranta v Pungrat, ki je nad požariščem. Cez nadaljnih 10 minut stopijo v akcijo na dano znamenje (strel iz puške) vsa iz bližnje in daljnje okolice dospela gas. društva. Strel iz puške ( to znamenje pa se radi šumenja Save in Kokre ni posebno obneslo) ustavi vajo, naslednji strel pa zopet otvori. Ko so župni funkcijonarji pregledali vse oddelke, se je na isto znamenje vaja končala. — Društva: Besnica, Stražišče, Šenčur (hidf.) Predoslje (vel. benc. mot.) branijo skupno z društvom iz Visokega (hidrant) Polakovo pristavo, mestno klavnico in podmestje, društva: Kranj s 3 oddelki (vel. benc. mot. in 2 hidranta), Predoslje (z 1 cevjo in dvojakom) Tržič (vel. benc. mot.), ki ima glede črpanja vode najtežjo stališče, Naklo (mal. mot.), črpa vodo iz Kokre, Voklo (hidf.), ki ima cevi preko čirčiškega mostu, Predvor in Smlednik (hidf.), ki potegneta z vrvmi cevi preko struge Kokre, varujejo tovarniške objekte in gase goreči objekt. Društva: Kokrica (mal. mot.), Kranj (hidf.) in Primskovo pa varujejo pristavo na Farovški loki in tovarno Intex. Omeniti je posebno pohvalno, da ni bilo ob nastopu in koncu vaje slišati ničesar razen povelj. Vsa vaja je pokazala velikanski napredek v župi včlanjenih gas. društev, ki so ga dosegla v zadnjih 2 letih. Pod vodstvom učitelja g. Stanka Završnika je sodeloval tudi podmladek rdečega križa. Dečki so bili dodeljeni rešilni postaji, večji pa so bili seli med vodstvom gašenja in posameznimi oddelki. Lepo jih je bilo gledati, s kakšnim veseljem, resnostjo in samozavestjo so vršili svoje posle. Po končani vaji sovse zbrala gas. društva na trgu pred mestno klavnico. Žup. nač. tov. Janko Sajovic se je zahvalil društvom za njih disciplinirano, vzorno delo, bodreč jih k nadaljnjemu vztrajnemu delu. — Vajo so si ogledali vsi višji funkcijonarji, med temi sreski poglavar, mestni župan, poveljnik žandarmerijskega zbora itd. Gasilska župa Ptujska. Župa je v preteklem poslovnem letu delovala v svojem področju precej dobro. Imeli smo župni tečaj, obvezen za vse društvene načelnike, namestnike, tajnike in bla_gajnike, na katerem sta v jedrnatih besedah povdarjala pomen in namen gasilstva tovariša podstarosta J. Vengust in zvezni prisednik Lj. Musek. Nadalje je župa priredila za vsa društva vaje po skupinah in sicer se je vršila 1. vaja v Hajdini dne 4. septembra za gas. društva Hajdin, Strnišče (izostalo), Sv. Vid pri Ptuju in Sv. Janž na Dr. polju. Vaje se je udeležilo 60 gasilcev s tremi brizgalnicami. Društva so delovala izborno. Vodo so dobila na namišljeno gorišče v 1 d'o 2 min. Napravili smo tudi vajo na daljavo 650 m in v kratkem času smo imeli vodo. Druga vaja se je vršila v Moškanjcih dne 18. IX. za gas. društva Moškanjci, Gajovci, Dornova, Stojnci, Sv. Marko, Nova vas in Bukovci. Vaje se je udeležilo 117 gasilcev s šestimi brizgalnicami. Da je moštvo izvežbano se je pokazalo s tem, da so se na dano znamenje razvrstila društva na določena mesta in v petih minutah brizgala vodo na dozdevno gorišče. Nato se je vršila vaja na daljavo 800 m. Tretja vaja se je vršila v Cirkovcih dne 9. X. za gas. društva Cirkovci, Šikole, Mihovce-Drgonja vas in Sv. Lovrenc na Dr. polju. Vaje se je udeležilo 75 gasilcev s štirimi brizgalnicami. Na dano znamenje so se društva postavila na svoja mesta in v dveh minutah je tekla voda iz osmih cevi na dozdevno gorišče. Tudi pri tej vaji se je izvadla vaja na daljavo in sicer na 680 m. Vodo smo dobili v petih minutah. Vse vaje je vodil župni načelnik tov. Kores v navzočnosti zveznega prisednika tov. Museka. Društva so pri vseh vajah pokazala disciplino in so se vaje izvršile brez hrupa in trušča, kar se pohvalno beleži; Vsaka vaja se je zaključila z mimohodom pred navzočim najvišjim dostojanstvenikom. Po vaji je tov. Musek opozoril društva, oz. člane na važnost cevi in čuvanje istih; opozarja na to, da imajo društva v sesalnih ceveh drogove, pa radi vedne vlage strohnijo in tako pridejo odpadki v zaklopnice in povzročajo, da brtzgal-nica ne deluje in tako je včasih treba v najvažnejšem trenutku namesto gasiti popravljati brizgalnico. Tov. Musek in župni načelnik tov. Kotes se zahvalita članstvu za požrtvovalnost in vzpodbudita k nadaljnji vztrajnosti, češ, ne po kroju, po delu nas bodo spoznali. Raznoterosti. Samaritanski tečaj. Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa je priredil v Ljubljani dvomesečni samaritanski tečaj, od 15. novembra 1927 do 15. januarja 1928, za ljubljansko gasilstvo. Tečaj, katerfega 'sta požrtvovalno in strokovno dovršeno vodila mestna fizika gg. dr. Mavricij Rus in dr. Otmar Krajec, je obiskovalo nad 40 gasilcev ljubljanskega poklicnega in prostovoljnega gasilstva. Dne 15. januarja t. 1. so obiskovalci tečaja v veliki dvorani »Mestnega doma« ob navzočnosti več zdravnikov in javnih funkcijonarjev polagali teoretične in praktične izpite, ki so pokazali, kaj zmore vztrajnost in dobra volja. Večje gasilske prireditve 1. 1928.: 1. dne 3. junija praznuje gasilno društvo v Zagorju ob Savi 20-letnico obstoja in razvitje prapora; 2. dne 1. julija obhaja gasilno društvo v Sp. Šiški 40-letnico delovanja, kamniško gasilno društvo pa razvitje župnega prapora; 3. dne 5. avgusta ima gasilno društvo v Št. Vidu nad Ljubljano 40-letnico obstoja. Dneva za zvezni pokrajinski zlet na Vrhniko in v Št. Jurij ob Ščavnici še nista določena. Čudno natolcevanje. V nekem kraju na Dolenjskem je izbruhnil požar. Domače in tudi sosedna društva so prihitela na pomoč in storila so, kar se je pač storiti moglo. Pri vsakem požaru in tudi pri vsaki vaji pa se lahko pojavi večja ali manjša zapreka — lahko nam poči cev, odpove spojka, odpove brizgalnica in bogsigavedi kaj še vse. Pri omenjenem požaru je nekemu društvu odpovedal gobčnik za par minut, pa se je našel Salomon, ki je raztrgal gasilno društvo v nekem dnevnem listu. Malo, da ni prišlo do tožbe. Stara pesem je, da pri požarih in tudi po požarih največ govore ljudje, ki o gasMski tehniki najmanj razumejo, zato pa preko takih klevet na delo. Čista vest je naš sodnik. Odlikovanje staroste JGZ tov. Barleta. Skupščina »Saveza vatrogasnih društava in četa za Bosno i Hercegovino« je na svoji skupščini dne 2. oktobra 1927 odlikovala starosto JGZ tov. Barleta z zlato svetinjo za zasluge na polju gasilstva vobče. Ludwig Rudolf, načelnik »Moravske gasilske zveze«, eden najsposobnejših čeških gasilcev, znan tudi v naših krajih kot vzor gasilca in kot naš iskren prijatelj, je dne 17. decembra 1927 praznoval svojo 70-letnico rojstva in 50-letnico delovanja v gasilstvu. Pridružujemo se gasilstvu Češkoslovaške in kličemo; Na mnoga leta! Naprodaj so: dve dvokolni ročni brizgalnici in dve četverokolni ročni brizgalnici, vse že rabljene, vendar pa dobro ohranjene. Cene in vse drugo pove g. Herman Zupan, Ljubljana, Gajeva ulica 2. Čudni ljudje. V najnovejšem času prihajajo starešinstvu JGZ od posameznikov, od društev in docela od žup visoko leteči nasveti, graje, nezaupnice in bog si ga vedi kaj še vse. Tako velika organizacija kot je JGZ ima v sebi različne elemente, med drugimi tudi take, ki frčijo visoko nad svojimi tovariši, ki hočejo imeti povsod prvo besedo, ki si prisvajajo pravice, katerih pravzaprav nimajo. Vse naj pleše tako, kot oni godejo. Tudi zvezno starešinstvo in zvezni odbor naj jim bo odgovoren za svoje delovanje. Vsi taki interpelantje med letom ne poznajo člena 16, točka 8, zveznih pravil, ki pravi, da je starešinstvo za svoje ukrepe odgovorno skupščini, za ukrepe, 'ki spadajo v odbor, pa odboru, ni pa odgovorno posameznikom, posameznim društvom in posameznim župam. i i Skupščina je ‘forum, na katerem vsak odposlanec lahko pove svoje želje in svoje težnje. Kdor dela drugače, je demagog, ki je potreben pouka. Pogovori. Gasilnim društvom, ki povprašujejo po rabljivosti ljubljanske motorne brizgalnice, odgovarjamo s tem, da objavimo dopis mestnega magistrata, ki se glasi: P. n. tvrdki Konrad Rosenbauer. Linz, a. D. Mestna občina Ljubljanska je v letu 1923 nabavila od Vaše tvrdke za svoje poklicno gasilstvo motorno brizgalnico z rotacijsko sesalko za Steyer-vozilo, tipe Uh rt HP. Označena motorna brizgalnica je pri vseh požarih, vajah in elementarnih nezgodah vedno brezhibno delovala in do danes v polni meri zadostila svoji nalogi, ter zasluži tako s tehničnega kakor tudi s praktičnega stališča popolno priznanje. Dr. Zarnik, magistratih direktor m. p. Kupujte pri tvrdkah» ki imajo Inserate v »»Gasilcu". ir—tt -«—n—.- ir y^r>- Točna in solidna izvršba! Najnižje cene! Edino le*po predpisu J. G. Z. Tovariši gasilci! Preden se odločite za nakup kateregakoli orodja odnosno oprave* se obrnite na spodnji naslov, kjer dobite popolnoma vse gasilske potrebščine, predpisane po starešinstvu J. G. Z. Naslednji predmeti so stalno v zalogi: Prima češke in avstrijsk0 konopne cevi do zajamčeno najvišjega pritiska, rdeče gumirane cevi> sesalne cevi, normalne in patentne Bpojke, ročniki, čepice, naramk®> piščalke, rogovi, razni odznaki, krpe za cevi, vse poslovne knjig0’ razglednice, zastavice, diplome i. t. d. Kupujem in prodajam novo ter rabljeno orodje, brizgalnice h®' Ako rabite kakršnokoli pojasnilo glede gasilskih potrebščin, 00 obrnite edino le na naslov HERMAN ZUPAN KNJIGOVEZ LJUBLJANA, GAJEVA ULICA 2 (ZA PALAČO LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE) *r<4 Specijalna tovarna brizgalnic, sesalk, lestev, cevi in oprave M za gasilce, ekstinkterjev, avtomobilnih in motornih brizgalnic GASILSKI ZAVODI preje R. A. SMEKAL Čechy pri Prostejovu na Moravskem podružnica Maribor Tattenbachova 14 prlporola svoje prvovrstno najmodernejše gasilsko orodle Avtomobllnl tren • priklopno motorno brhgalnlco. ; Lahka, dvokolna motorna brizgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 800 1 v minuti, pritisk do 12 atm. Cene solidne. Mehanična sukalna Iestva. Cene solidna. Za vse strole se lamfll / A. KASSIG LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL. USTANOVLJENO 1880. Izdelovanje čepic, ZALOGA krojnih potrebščin Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih JGZ.) kakor: Cepiče, gumbe, pilialka, naramke, znake za bluze In pice, rde te blago, vrvice za pIStalke, Irobke In rogove, lipove liste Itd. Naramkl vseh vrst lastnega Izdelka, fino Izdelani In trpeSnl. Podjetje Je nanovo moderno urejeno In povetano. CENIK ZASTONJ! ŠTAMPILIJE, pečate, pečatne etikete ter vsa v graversko stroko spadajoča dela Izvršuje po zmernih cenah graverski zavod SITAR & SVETEK, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 13 — Kongresni trg 4. Pozor, gasilna društva! Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce. Vse po najnižji ceni. Se priporoča FILIP BIZJAK, krznar in izdelovatelj čepic. LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6. Posluje po celi Jugoslaviji. - Ustanovljena leta 1913. Delniška glavnica znaša 3,000.000'— Din v zlatu „JUGOSLAVIJA“, splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani. Sklepa: 1. požarna zavarovanja, 2. iivljenska zavarovanja, 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. Najve6]i tu delujoči zavod. - Družba jo prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice* in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolae“ vea njih kup-čijaki obstoj" v nagi državi. - Nal-nižje tarife. Takojšnja izplačila škod. Glasom naredbe ministrstva za vojsko in mornari co nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe »JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike. Telefon 571. — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571. UČITELJSKA TISKARNA registrovana zadruga z omejeno zaveio V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 priporoča svojo bogato zalogo vseh najnovejših TISKOVIN za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi. šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk I E L I G 1 J EBER LJUBLJANA Kongresni trg št. 7 krznarstvo in največja izdelovalnica v Jugoslaviji. 4EHCa Vsa gasilna društva si usojam vljudno opozoriti na svojo veliko zalogo ČEPIC IN NARAMNIC ZA GASILCE bodisi za šarže ali moštvo in prosim, da v slučajo potrebe nikakor ne prezrete moje tvrdke, ker je to v Vašem lastnem interesu. Največja lzbera 1 Najnižje cene! Vse čepice se izdelujejo tudi po naročilu za najnižjo ceno. Z odličnim «poitovanjom Eltglj Eber l j Pri zavarovanju predmetov proti požaru l in pri življenskem zavarovanju, zavaro-| vanju otroške dote in pogrebnih stroškov vpoštevajte edino-le S y^emno E LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 17, E | ki Vam nudi najugodnejše pogoje. I _ _______________________________ „SAVA“ Opče osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadranska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obtne zavarovalnice Assicurazlonl Generali v Trstu. Generalno zastopstvo za Slovenilo v Ljubljani, Sv. Pslra testa 2. Posluje v vseh zavarovalnih strokah. Družba strojnih tovarn UMU ia Dunaj« (Wien) družba z o. z. Naslov: Union, Wien IX./2, Postamt 71, Postfach 17. POZOR! POZOR! Naše motorne, pa če so nosne, dvokolne, četverokolne ali pa avtomo- bilne brizgalnice, imajo patentirane samosesalne krožne črpalke. Nekaj naj popolnejšega, kar pozna današnje gasilstvo. Popolnoma zanesljivo delovanje. Brez posebne oskrbe, kakor je to pri izdelkih s posebno zračno črpalko. Dobavljamo tudi gasilske lestve, gasilske cevi, gasilsko opravo, kakor tudi gasilčevo opremo. Na zahtevo rade volje postrežemo s ponudbami. Naše dvokolne in četverokolne ročne brizgalnice so ravnotako najmodernejše sestave in razširjene so po celem svetu. OB Dvokolna brizgalnica, podvojeno brizgajoča 180 - 200 2/min. Vozna brizgalnica s patent, strojem, na peresib z dvema curkoma, močen pritisk vode. Vozna brentna točna brizgalnica, jednostavno brizgajoča. Normalna spojka. Dvokolna brizgalnica, pripravna za gospodarske in tovarniške zavode. Snemalna brizgalnica z dvema curkoma, v treh velikostih od 200 — 355 Vmin. Ročnik. Gobčnik. Vsakovrstno gasilsko orodje pri najsolldnejšl garantirani izpeljavi kakor s normalne Metzove spojke, Rothove spojke, Knaustove spojke, ročnike In gobčnlke najrazličnejših velikosti. Dobavljamo najsolidneje izvršitve ter garantiramo za najboljšo Postrežba točna. Izdelavo. Cene zmerne. USTANOVLJENO 1767. STROJNE TOVARNE in LIVARNE d. d. Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta 35. „ Kovinski obrat: LJUBLJANA, Zvonarska ulica 5. Telefon 5t. 142 in 230. Brzojavi: STIL. Telefon St. 9. Priporočajo svoje najmodernejše, na podlsgi večletnih preizkušenj izvršene brizgalnice vseh vrst, kakor: VOZilie četverokolne in dvokolne; snemalne četve-rokolne in dvokolne; prenosne jednostavno in podvojeno brizgajoče. Berglasfte brizgalnice z in brez vetrnika ter vse ostalo gasilsko orodje in potrebščine. GUWY< Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: TEiOREKLAM, družba z o. z. LJubliana, Resljeva c. 13. Telefon Sl. 20-74. Podxastopnlkl s« sprejmejo. čaast. Več kot 1000 Rosen bauer jevih Dva gasilca neseta brizgalnlco. je širom celega sveta. Nedosežna vodljivost, obratna zanesljivost in stopnjevanje pritiska je njih posebna znamenitost. Motorna snemalna brizgalnica (agregat) kot priklopita k avtomobilu. Naše lahke, nosne, dvokolne in četverokolne motorne brizgalnice so najljubše gasilnim društvom na deželi. Brezplačne ponudbe, prevajanje brizgalnic itd. izvršuje na željo Fran Košir v Celju, glavni zastopnik in zaloga za Slovenijo. Tovarna gasilnega orodja Konrad Rosenbauer - .--= Linz ob Donavi. i Zaloiil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana". — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani, zanjo odgovoren Francö Štrukelj.