Stev. 294 V Ljubljani, v četrtek, 24. decembra 1942-XXl Lelo VII. Izključna pooblaščenca ea oglaševanje Italijanskega tn tujega | Uredolštve In apmai Kopitarjeva 0, Ljubljana. = Jonceasionaria eeclnalva pet la pubbllcIlA d) provtntenza t ta liana Izvora- Onlone Pubblicitč Itallana &. A. Milana 1 Redazione. Ammlnistrazlonei Kopitarjeva & Lnblana. § ed eeterai Uniona Pubblidta it&liana & 4. Milano. Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbonamento poslale Vojno poročilo št. 942 Krajevni uspehi v Tuniziji Italijansko uradno vojno poročilo št. 942 pravi: V T u n i z i j f so italijanske in nemške bojne skupine pridobile nekaj ozemlja po živahnih krajevnih spopadih in ko so zasedle zagrizeno branjene gorske postojanke. Nasprotnikovi protinapadi so bili odbiti. Zajeli smo ujetnike in dobili vojno blago. V sirtski pokrajini so bile uničene nasprotnikove gruče, ki so poskušale z nadle-govalnimi nastopi. Protiletalske baterije so podnevi zbile dve angleški letali. Nemška letala so v_ alžirskih vodah napadala angleško-ameriški preskrbovalni konvoj ter so v zadnjih dveh dneh zadela in hudo poškodovala pet velikih trgovskih ladij in eno torpedovko. Hnd poraz sovjetskih čet severno od Tereka Močne izgube so Sovjeti imeli tudi med Volgo in Donom ter v Stalingradu — Uničene angleške skupine v Libiji, v Tuniziji zavzeta važna gorska postojanka — Pri Bougieju potopljeni dva parnika in ena podmornica Hitlerjev glavni stan, 24. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo; Nemške oklepne čete so severno od Tereka, potem ko so krvavo zavrnile močne napade, sledile bežečemu nasprotniku ter pripeljale nad 400 ujetnikov in zažgale oklepni vlak. Pri ponovnih neuspešnih napadih med Volgo in Donom in v Stalingradu so utrpele sovjetske čete velike izgube. Ob srednjem Donu tra jajo hude borbe dalje. Pri Voronežu so nemške čete prodrle preko zamrzle reke v sovjetske postojanke in razdejale številne bojne postojanke. Posadke so bile Osne podmornice so do zdaj potopile polovico vseh trgovskih ladij ua svetu Berlin, 24. decembra, s. V zvezi s podmorni-škirn vojskovanjem je zanimiv članek, ki ga je napisal znani mornariški kritik kontreadmiral Cadowo. »Zelo zanimivo je,« piše ugledni pisec, »ua so voditelji od onstran Rokavskega preliva in od onstran Atlantika skoraj istočasno pokazali svojo zaskrbljenost glede vedno očitnejših posledic podmormskega vojskovanja. Tako na primer Donald Nelson toži, da v Združenih ameriških državah ne izdelujejo s tolikšno hitrostjo ladij, kakor pa so računali, da jih bodo lahko, zlasti še, kar zadeva petrolejske ladje. Gre za to, kako bi zamašili veliko luknjo, ki so jo v ameriški mornarici naredile osne podmornice. Kako velika vrzel je v njej nastala, se vidi na primer iz tega, da je bilo v prvih 40 mesecih vojne potopljenih za 4,600.000 ton petrolejskih ladij. Kanadski minister za oboroževanje, Howe, priznava, da je tekma med torpedi in ladjedelnicami prehuda, da bi v njej mogle zmagati ladjedelnice. Komaj 30 odstotkov ladijskih izgub je bilo mogoče nadomestiti, a za zdaj še ni nobenega upanju, da bi se položaj kaj zboljšal. »Toda mi,« nadaljuje člankar, »lahko navedemo Se nekaj zanimivejših številk. Na primer naslednje: prav kmalu bo dosežen s potopitvami nov učinkovit rekord — 28 milijonov ton potopljenih ladij, kar je približno polovica vseh ladij na svetu, Pri tem pa nismo upoštevali, da so vse angleške in ameriške ladjedelnice polne ladij, ki jih je treba popraviti.« Isti Howe je tudi sporočil v zvezi s tem, da bi za ladijska popravila potrebovali poldrugo milijardo dolarjev. A višek vsega je, da si medtem ko vse to priznavajo, že nekaj čaja belijo glave, kakšna kazen naj bi doletela tiste, ki so temu krivi, zlasti Nemčijo. In višek vsega je tudi, da še naprej prodajajo medvedjo kožo prav v času, ko ta medved kaže, kako neizčrpno življensko silo ima v sebi. uničene ali pa ujete, protinapadi pa razbiti deloma že na izhodiščnih postojankah. Na srednjem in severnem odseku bojišča samo borbe krajevnega pomena odnosno delovanje ogledniških in napadalnih oddelkov. Napadi na oporišče Velike Luki so se razbili ob hrabrem zadržanju nemške posadke. V Libiji so bili ničeni angleški napadalni oddelki. Nemško-italijanske bojne skupine so v Tunisu vrgle nasprotnika s trdovratno branjene gorske postojanke. Pripeljanih je bilo mnogo ujetnikov in tudi plena. En nasprotni oddelek je bil jmpolnoma uničen. Vzhodno od Bougie sta bila med napadom nemških bojnih letal zažgana dva velika prevozna parnika, med njima 12.000 do 15.000 tonska potniška ladja. Rušilna letala so dosegla bombne zadetke na nasprotni podmornici. Računati je treba z njeno izgubo. Ponoči so bile bombardirane pristaniške naprave v Boni in neko nasprotno letalsko oporišče v Alžiru. Posamezna angleška letala so podnevi in preteklo noč izvršila neuspešne vznemirjevalne napade na severozahodno nemško ozemlje. Pri tem sta bili sestreljeni dve letali, eno pa še ob francoski obali. Po južni Angliji so bojna letala podnevi ob-metavala več krajev z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Božična poslanica voditelja nemške delovne fronte italijanskim delavcem v Nemčiji Rim, 24. decembra, s. Nemški radijski postaji v Leipzigu in Katovicah sta podali naslednjo poslanico voditelja nemške delovne fronte dr. Leya, namenjeno italijanskim delavcem v Nemčiji: »Tovariši, italijanski delavci! Leto, ki se nagiblje h koncu, je prineslo trdo delo in hude boje našima narodoma in zlasti našim hrabrim vojakom, Vsekakor pa so naši boji in naše žrtve bile poplačane s krasnimi odločilnimi zmagami. Z zmagovitim japonskim zaveznikom smo nasprotnim državam iztrgali nova obsežna ozemlja ter izkoristili vire surovin, tako da je preskrba evropskih narodov zagotovljena in zagotovljeno zmagovito nadaljevanje našega boja na obeh polutah. Italijanski in nemški narod stojita za svojima Govor japonskega ministrskega predsednika o sodelovanju med Kitajsko in Japonsko Tokio, 24. decembra, s. Japonski ministrski predsednik To.jo je na pojedini, ki so jo priredili snoči na čast Vančingveju, povedal med drugim, da gre delo predsednika narodne nankinške vlade za tem, da se okrepe prijateljske vezi med obema narodoma. Poudaril je potem prostovoljno sodelovanje Kitajske pri ustanavljanju pod-splošnega blagostanja v veliki Vzhodni Aziji, ter izrazil prepričanje, da narode, ki žive na tem velikem azijskem področju, čaka najboljša bodočnost. V svojih nadaljnjih izvajanjih je ministrski predsed-nik Tojo pripomnil, da si je v prvem vojnem letu Japonska mogla zago- , toviti najkoristnejše vojačke postojanke ter se voditeljema danes bolj pogumno in odločno kakor kdaj prej. V trdem in napornem delu ste pomagali po nemških podjetjih kovati orožje za naše vojake. Podvrgli ste se mnogim omejitvam in žrtvam, ki jih prinaša vojna. Zahvaljujem se vam za vaše delo ter za čustva, katere ste izpričali tudi letos. Veliko izmed vas se jih je odreklo prostovoljno dopustu doma in bodo tudi to pot obhajali božič v Nemčiji. Storili bomo vse, da bodo ti praznični dnevi v naših taboriščih postali dnevi oddiha in radosti. Novo leto 1943 nas bo našlo pri vztrajnem in neutrudljivem delu za moč našega orožja in za zmago naših narodov. Delamo, korakamo in se borimo složno do končne zmage, stoječ za našima velikima voditeljema: Adolfom Hitlerjem in Beni-tom Mussolinijem. polastiti najvažnejših oporišč za oskrbo z naravnimi bogastvi, ki so prej pripadala v južnem delu lihega oceana Ainerikancem in Angležem. Ii naravni viri bogastva služijo zdaj vojni za veliko vzhodno Azijo. »Prav zato,« je podčrtal iojo, »Japonska nadaljuje z vojnb v največjem zaupanju v končno zmago in v prepričanju, da bo mogla v Vzhodni Aziji spet vzpostaviti pogoje, ki so potrebni, da dobi svoj prostor pod soncem.« Ministrski predsednik je potem potrdil, kako si Japonska prizadeva, da bi vzpostavila sodelovanje s Kitajsko brez kakšnih pridržkov, ter izrazil hvaležnost japonskega naroda za obisk predsednika nankinške narodne vlade. Ogorčenje Albancev nad zavezniškimi propagandnimi spletkami z albansko neodvisnostjo Tirana, 24. decembra, s. V Albaniji še naprej z globokim zaničevanjem spremljajo poskuse angleške, ameriške in sovjetske propagande, ki bi rade ponaredile resnico. Temu čustvovanju dajo duška tudi albanska brzojavna agencija, ki pravi v svojem včerajšnjem sestavku med drugim tole: »V Albaniji je dobe angleških in ameriških spletk zdaj za vselej konec. Nanjo ostaja kvečjemu žalosten spomin. Albansko ljudstvo je kočno izbralo svojo pot. Če se v svojem gorečem zagonu proti zanesljivi bodočnosti včasih ustavi, da pogleda v preteklost, ne dela tega s kakim domotožjem, temveč, da premeri ogromen napredek, ki mu ga je bilo mogoče doseči ob boku fašistovske Italije. Albanci, katerim je znana dvolična nasprotnikova diplomatska omreževalna igra, z nejevoljo sprejemajo domnevna bodrila in pomoč, ki jo Angleži, Amerikanci in boljševiki z nekoristno vztrajnostjo ponujajo že nekaj časa. Tirana, 24. decembra, s. Odgovor albanskega javnega mnenja in tiska na zadnje trditve angleških, ameriških in sovjetskih ministrov ter propagande se je nadaljeval včeraj v raznih manifestacijah, o katerih poročajo tudi albanski listi. Omenjene trditve so bile izrečene z otipljivim namenom, da bi ponarejale resnico, namesto tega pa so še enkrat v jarki luči pokazale zahrbtnost in nepoštene načrte politikov v nasprotnih državah. Ti naprti so v kričečem nasprotju s svetimi in nedotakljivimi narodnimi pravicami. Albanski tisk razgalja mračne spletke nasprotnikov zoper albansko etnično enotnost in to z neizpodbitnimi dokazi. List »Timori« posebno poudarja izjave predsednika tako imenovane grške vlade v Londonu. Tega jb skrbelo, zakaj je gospod Eden pri veni nnairirlnn^l! __________ InSnn la Onr>orr/\«t/v.i.'l « : z izjavo po londonskem radiu, da se grška vlada, katero on zastopa, za nič ne odreče str. im težnjam po cvetočih južnih albanskih pokrajinah. Tirana, 24. decembra, s. Pod naslovom »Torej končno« je list »Tomori« objavil tale uvodni članek; »Torej končno so naši nasprotniki odkrili svojo igro! Govoril je Cordell Hull in govorila sta Eden ter Molotov. Potem je govorila še grška vlada v Londonu, kakor poroča Reuter. Govoril je torej "aIPr,ej Cordell Hull ter dejal: »Če bi bilo treba, bi lahko pomagali Albancem ter pobili italijanske y0,v p ust ministra razbojnikov — ali morda se bolje —. razbojniškega ministra ne bi mogel nihče pričakovati plemenitejših besedi. Seveda so Amerikanci pripravljeni pomagati Albancem, da se bodo sami pobijali in ubijali italijanske vojake, ki so Jih prišli reševat izpod grškega in srbskega jarma. io se razume. Račun je prav preprost. Toda zakaj se m Cordell Hull pokazal prav tako plemenitega do bolgarskega naroda, ki ima z državami Osi prav take odnošaje kakor albanski? Zakaj še Bolgarom ne obljublja pomoči, da bi lahko pobili nemške vojake? Razlaga je čisto preprosta: ker Bolgari po sodbi Cordella Hulla ne prelamljajo dane besede in narodnega ideala, medtem ko Albanci to delajo! Bolgari nikdar ne izdajajo svojih bratov, ki so jih s pomočjo Osi osvobodili izpod jugoslovanskega in grškega jarma; Albanci pa so pripravljeni prodati svoje brate za ameriške dolarje! Tako misli Cordell Hull. Albanski narod sprejema to nesramno žalitev njene narodne časti z ogorčenjem in prezirom. Angleži so bolj aristokratski kakor Amerikanci. Eden je samo izjavil željo angleške vlade, da bi se Albanija osvobodila Italijanov in dobila neodvisnost ter dodal: »Albanski narod bo svoboden in mu bo dano na voljo, naj si sam izbere vlado, ki mu bolje godi, ter da bo tvoril del balkanske zveze. Kar zadeva meje, bodo boločene na mirovni konferenci.« »Dokazila« o nasprotnikovih bedastočah Rim, 24. dec. 6. Včerajšnja »dokazila o nasprotnikovih bedastočah« pravijo: Iz Aten poročajo o neredih in spopadih med demonstranti | ter med italijansko fa.šistov»ko milico v Xirani, prestolnici Albanije. Razbita so bila okna na podkraljevi palači. Množica se je zbrala pred bivališčem italijanskega podkralja ter zahtevala, da se italijanske čete umaknejo iz Albanije (Agencija Reuter iz Carigrada). V Napoliju so imenovali vojaškega guvernerja. ki bo skrbeli za upravo mestnih civilnih in vojaških zadev. (Radio London.) Angleški dominijoni plačujejo zadnje obveznosti Londonu Rim, 24. dec. s. Polagoma se vsi angleški dominijoni povrs-ti oddaljujejo od materne zemlje tudi v gospodarskem oziru. Poročajo namreč, da je Južno afriška zveza sklenila v bližnji bodočnosti plačati dolg 42 milijonov funtov sterlingov Veliki Britaniji, da potem država ne bo imela prav nobenega opravka več z londonskimi gospodarstveniki. Indijska in kanadska vlada sta vrnili skoro vsa posojila, ki sta jih bili dobili iz Londona- Gospodarski urednik lista »Manchester Guardian« piše, da so angleške naložbe v dominijonih močno padle in se zaskrbljen vprašuje, kakšne bodo go-sjrodarske posledice, za njimi ]>a tudi politične. V Združenih državah bodo dali iz prometa 5 milijonov avtomobilov zaradi pomanjkanja ladij za prevoz bencina. Zaradi pomanjkanja ladij se je Argentiniia odločila, da bo mešala bencin s piritom, ki ga bodo pridelovali iz koruze. Hrvaški državni svet je sprejel državni proračun za leto 1943. v znesku 16.37 milijarde kun. Dne 17. decembra je bila pri Bordeauxu zasačena in uničena sabotažna skupina, še preden je mogla izvršiti svojo nalogo. Strašne posledice potresa v Turčiji Carigrad, 24. decembra, e. Novice, ki prihajajo iz Anatolije, katero je zadel potres, so vedno hujše. Skoro popolnoma je porušeno mesto Erivan, ki ga je delno uničil pit res, delno pa jKižari, ki so zaradi potresa nastali, pa jih za zdaj še niso mogli ukrotiti. Poročila pravijo, da je porušenih ali uničenih najmanj 909» vseh hiš. Število mrtvih sega čez 1000, ni pa še ugotovljeno število ranjencev. Tudi druge kraje je zadel jvotres. Poročila so za. sedaj še zmedena, vendar je gotovo, da je bil potresni sunek močan in škoda velika. Zagotovila o sodelovanju med Španijo in Portugalsko Madrid. 24. dec. s. Španski zunanji minister general Jordaua se je vrnil iz, Lizbone v Madrid. Lizbona, 24. dec. s. Predsednik portugalske republike general Čarmana je brzojavil generalu Francu ob odhodu španskega zunanjega ministra generala J oni a na. V brzojavki izreka najprisrčnejše želje, da bi zadnja posvetovanja, pomagala ojačiti zveze med Španijo in Portugalsko ter mednarodno politiko Iberskega polotoka. General Jordana pa je. z meje brzojavil portugalskemu ministrskemu predsedniku Sa-ifazarju ter mni izrekel kar najbolj živo zahvalo za prisrčni sprejeim, ki ga je bil deležen na Portugalskem, Povedal je svoje globoko prepričanje o tem. da bo špa n sko-jro rtu galsko sodelovanje rodilo blagodejne sadove za obe državi. Angleški in ameriški pritisk na Turčijo glede Dardanel Carigrad, 24. decmbra. s. O pritisku,, ki ga izvajajo Angleži in Amerikanci na turško' vlado, da biv mogli voziti boljševikom pomoč skozi Dardanele, piše list »Ikdamc. List omenja, da vlada gled turških morskih ožin red, kakor ga določa pogodba v Montreuxu. Potem pravi: »Kdor bi hotel s silo vdreti skozi Dardanele, bi se moral spustiti v vojno zoper Turčijo, ki namerava sicer ostati nevtralna, a ne bo nikdar hotela prenesti nobenega atentata na morske ožine. Vprašanje glede Darlana se čedalje bolj zapleta Stockholm, 24. decembra, s. Kakor poroča dopisnik švedskega lista »Svenska Dagbladet« iz Londona, se Darlanova zadeva čimdalje bolj za- gleta. K mnogim opazkam se je pridružil zdaj še rezimen glas, ki razlaga razne dogodke, posnete po filmski družbi Paramount. V enem izmed poslednjih angleških kinematografskih prikazih dnevnih dogodkov je videti Darlana, ko nadzira čete. Angleška javnost je z velikim začudenjem poslušala trite in grenke besede, ki razlagajo ta del filma in jih je iz nerazumljivih razlogov angleška cenzura dopustila; s tem so torej dobile bolj ali manj uraden značaj. Prikazujejo Darlana zasebno in javno kot človeka, ki je brž pripravljen pomagati ali izdajati, kakor mu pač kažejo njegove osebne koristi in nameni, pravi neznani filmski glas. Takoj nato pa nastopi zastopnik degaullske Francije, ki s precej ostrimi besedami napada ameriško politiko v Severni Afriki. Vesti 24. decembra Na tisoče nngleškhi delavcev je sklenilo stav-kajti tako, da bodo šli v tovarne, a ne bodo delallj v protest zaradi odpustitve treh tovarišev. Novo hrvaško odlikovanje za izredne zasluge, pridobljene v miru ali vojni za hrvatski narod, je ustanovil Poglavnik. Romunija je v jeseni obdelala 5 milij. hektarjev zemlje, od tega je bilo 2.6 milijona posejanih s pšenico, ostanek pa z rž jo, ječmenom in grščico. Članek nemškega ministra za propagando: Nemčija mora za vsako ceno doseči svoj cilj Berlin, 24. decembra, s. V svojem običajnem tedenskem članku v listu »Das Reich« poudarja nemški propagandni minister dr. Gobbels neizmerne žrtve, ki jih je nemški narod imel v prvi svetovni vojni, prav tako pa tudi žrtve, ki jih daje že več kakor tri leta, da bi mogel doseči svoj končni cilj: bodočnost v dolgotrajnem miru in blagostanju, bodočnost, ki je ne bo deležen le nemški narod, temveč vsi narodi nove Evrope. Nobeno stoletje, piše propagandni minister, ni veljalo Nemce toliko krvi kakor sedanje. Delati moramo tudi pokoro za krivde in malomarnost naših očetov in naših dedov, ki so se vdajali razkošju sebičnega in partikularističnega življenja. Danes pa 'stojimo, ne brez njihove krivde, pred nalogami, ki nas prav lahko navdajajo s strahom. Zgodovina ne pozna niti sočutja, niti usmiljenja in česar doslej še nismo storili, bomo morali narediti takoj ali pozneje. Vzdržati moramo, če nočemo, da nas bo strlo. Kamor koli se ozremo, naletimo na vprašanja, ki jih je treba za vsako ceno rešiti, Pot je silno težka, toda nazaj ne smemo. Cilj moramo doseči za vsak« ceno. Sedaj je še noč in samo zvezde razsvetljujejo našo strmo pot. Toda nad ciljem pa sije sonce: zmaga. Nocoj bo govoril nemški propagandni minister Berlin, 24. decembra, s. Nemški propagandni minister dr, Gobbels bo nocoj ob 20 imel po radiu govor za nemško ljudstvo Važna objava Poveljstva XI. Armadnega zbora I Armadno poveljstvo že delj časa proučuje položaj vsakega interniranca v vojaških taboriščih, da se postopoma osvobode tisti, ki se izkažejo zanesljivi glede lojalnosti do italijanskih oblasti in imajo odkritosrčen namen za mirno življenje v krogu svojih družin. Da se med drugim izogne motnjam pri težavnem delu pregleda in presoje položaja posameznega interniranca, in da se zatre goljufivo delovanje nesramnih in zahrbtnih sleparjev, ki grabijo ogromne vsote denarja na račun ubogih ljudi s tem, da sc izdajajo za zanesljive nosredovalce pri vojaških oblasteh, se »prošnje za osvoboditev« internirancev ne bodo več sprejc-m a 1 c. Posebna uradna komisija bo naglo zopet pregledala položaj vsakega interniranca. Merilo za osvoboditev bosta pravica in razumevanje: nobeno moledovanje, nobeno posredovanje tretjih oseb, nobeno priporočilo ali pritisk ne bodo mogli odvrniti Poveljstva od načina njegovega postopanja. Ta odredba stopi danes v veljavo. Ljubljana, decembra 1942-XXI". General armadnega zbora Poveljnik GASTONE GAJI BARA Delo Zveze poljedelcev 1. Organizacija V teku zborovanja Pokrajinske zveze delodajalcev, ki mu je predsedoval Visoki komisar, so predsedniki združenj podali svoja poročila o delovanju v preteklem letu. V naslednjem podajamo poročilo o kmetijstvu: Komaj se je Zveza poljendelcev Ljubljanske pokrajine z naredbo z dne 5. avgusta 1940-XX št. 80 in s preobrazbo kmetijske zbornice ustanovila, je takoj začela z delom za korist stanu, ki ga zastopa. Osrednja organizacija zveze se je sedaj popolnoma učinkovito izvedla. V okviru možnosti razvijajo zunaj svoje delo svetniki zveze v pričakovanju, da splošni pogoji dovole še večjo delavnost, prav tako pa uvedbo okrajnih zastopstev. kakor jih je že predlagala Zveza delodajalcev. Zveza legalno predstavlja nad 45.000 družinskih glavarjev, ki so razdeljeni na prav veliko število večjih posestev, ki večinoma opravljajo neposredno poljska dela in sicer za poljedelsko površino v višini 454.494' ha, od tega pa je 197.430 ha gozda. Po 6voji razsežnosti se ta posestva luhko takole razdele: Posestev od 1 do 5 hektarjev 25.000, posestev od 5 do 50 ha 21.552, posestev od 50 do 100 ha 543, posestev od 100 do 200 ha 61, nad 200 ha 44 posestev, vsega skupaj 45.000. V skladu s komisarsko naredbo št. 69 z dne 17. aprila so bile vključene še: a) Slovenska zveza vrtnarjev in b) Slovenska zveza čebelo-rejcev, katere gospodarski in proizvajalni pomen je resnično zelo velik. Zadostuje, če omenimo, da prva s svojimi 51 podružnicami v vsej pokrajini opravlja svoje tlelo na korist 4000 vrtnarjev na 5500 ha zemlje, druga pa združuje nad 1000 čebelarjev, ki so razdeljeni na 48 podružnic s skupno 20.500 panji. V svetu Zvezo vrtnarjev in Zvezo čebelarjev zastopata oba predsednika. Predsednik in podpredsednik sta člana sveta izvršilnega odbora Zveze delodajalcev. Zastopana je tudi v kmetijsko-gospodar-skem svetu pokrajinskih korporacij in pri vseh tehničnih in gospodarskih uradih Visokega komisariata. Zveza je tudi popolnoma v celoti uvedena v sindikalni’ in gospodarski red pokrajine. 2. pogodbena fn podporna delavnost. Rroučili so in izdelali razne načrte, od katerih nekatere sedaj še uvajajo in sicer:*!, ureditev kolektivnih delovnih odnosov za gofdne in oglarske delavce; 2. ureditev mezdnih razmer za dnevne dninarje in viničarje; 3. ureditev kolektivnih razmer za vrtnarske delavce; 4. kolektivna pogodba za dninarje in mezdne delavce in poleg tega o) načrt za zavarovanje proti nesrečam, b) statut za splošno socialno zavarovanje za poljedelske delavce, c) ureditev kmečkih občinskih sodišč. 3. Kolektivna in individualna pomoč. Kolektivna in individualna pomoč razne vrste se je razvijala precej živahno. Zlasti se je v popolnem sodelovanju z vojaškimi oblastmi posamično proučilo nad 4500 prošenj kmetov. ki so se morali podajati za dela na svoja zemljišča. Ro posredovanju Zveze so vsi prosilci dobili odgovarjajoča dovoljenja za prehod v veliko zadovoljstvo njih samih in vojaške oblasti same, ki je izrekla svoje živahno zadovoljstvo. Na ta način je bilo mogoče izvesti že-izgulK). Številni slučaji praktičnega in tehoič-tev pomembnih proizvodov, ki bi sicer šli v izgubo, številni slučaji praktičnega in tehničnega značaja so bili zlasti skrbno proučeni, li slučaji se zlasti nanašajo na prehrano goveda, izbiro semen, poljedelsko orodje, kmečko upravo in računovodstvo, amelioracije, kmečko gradnjo itd. Pisarne Zveze =o vedno polne kmetov, ki najdejo pri uradnikih polno in iziečuo zaupanje. 4. Tisk in propaganda. Glasilo -»Orač«, mesečnik Zveze, ki ga kmetje zelo cene in se zanimajo za njegovo delav- nost, je bilo zmanjšano po obliki in v nakladi. Zveza je razširila več dragocenih knjig poljedelske tehnike in več drugih publikacij, ki se nanašajo na poljedelstvo v pokrajini. 5. Finančni položaj. Sedaj se proučujejo razni načrti melioracij, tehnične in kulturne izpopolnitve, racionalnega kmečkega kroženja, zboljšanja in izbire goveda, ureditev namakanja, poskusni nasadi industrijskega značaja in druge odredbe in izpopolnitve socialnega in zavarovalnega značaja, tečaji za stanovsko vzgojo, izpopolnitev mojstrov — gospodarjev itd. Vse to delo pa stremi za izboljšanje organizacije na vseh gospodarskih, tehničnih, socialnih in proizvajalnih plasteh. Zveza .očituje jasno tehnično, organizatorno in podporno zbiranje, da bi se povečala kmetijska proizvodnja v pokrajini. Sporočila pripravljalnega odbora za obhajanje peiih prvih sobo? v čast Marijinemu Srcu Pisma našega nadpastirja dr. Gregorija Rožmana so pripravljena kakor tudi knjižica »Sporočilo iz Fatime« in podobice. Župnije naj pridejo ponje čimprej v pisarno pripravljalnega odbora 5 prvih sobot Pred škofijo 1, I. nadstropje (pisarna KA) v Ljubljani. Prosimo, da blagovolijo povsod zlasti pisma takoj razdeliti družinam, knjižice pa prodajati po 3 lire. Skioptiena predavanja o Fatimi Skiojrtična predavanja o Fatimi bodo; na Štefanovo, dne 26. decembra v frančiškanski dvorani ob 10.30 in ob 15.30; v Šiški v nedeljo, dne 27. decembra ob 10 za odrasle; na Kodeljevem v nedeljo, dne 27. decembra ob 14: v Mostah dne 31. decembra ob 14 za mladino, dne 3. januarja 1943 ob 15 za odrasle — vselej v župni cerkvi. Predava g. D. Zamljen. Dosedanja predavanja so imela velik uspeli. Prepričani smo, da se bodo verniki teh predavanj udeležili v velikem številu. ,,,. Vstopnine .ni, pač pa naj bi vsak kupil podobico ali knjižico »Sporočilo iz Fatime«, ki se bodo prodajale eno uro pred pričetkom predavanj pred prostorom, kjer bo skioptično predavanje. Misli na letošnji božični sveti večer Ljnbfjansho gledališče DRAMA: Petek, 25. decembra ob 15: »Oče naš«. Izven. —, Cene od 18 lir navzdol. Sobota, 26. decembra ob 14: »Petrčkove poslednje sanje«. Mladinska predstava. Izven. Zeto znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 17. »Ples v Trnovem«. Izven. Cene od 1? lir navzdol. Nedelja, "27. decembra ob 10.30: »Princeska in stirček«. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 15: »Hamlet«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek: 28. decembra: Zaprto. OPERA: Petek, 25. decembra ob 16: »Traviata*. Izven. — Cene od 24 lir navzdol. Sobota, 26. decembra ob 16: »Oasparone«. Opereta. Cene od 24 lir navzdol. Nfdelja, 26. decembra ob 16: »Thai6«. Izven. — Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 27. decembra: Zaprto. Vombergerjeva božična igra »Vrnitev« bo uprizorjena jutri ob 4 popoldne v frančiškanski dvorani. Za to lepo božično igro vlada veliko zanimanje. Igro so igralci frančiškanske prosvete dobro naštudirali, tako da bo zadovoljila slehernega gledalca. Napravljena je tudi lepa; nova scenerija. Priporočamo, da si vstopnice pravočasno preskrbite v predprodaji v trgovini Sfiligoj in na dan predstave prt blagajni frančiškanske dvorane. Opozarjamo, da bo naslednja predstava te igre v nedeljo 27. decembra ob 4 popoldne. Cene od 8 lir navzdol. Stojišča 2 liri. Spet je prišel sveti večer, katerega smo se j mladi vedno tako veselili. Čeprav živimo v vojnem ča6u, vendar se človek rad zatopi v skrivnost božičnega miru Tem bolj se želi odpočiti in okrepiti v resnični in tolažilni božični biagovesti, čim bolj ga vznemirjajo strohote 6odobne vojne tehnike in strastne podivjanosti prevzetnih imperia-lizmov. Vse lo pa ne more do živega veri in prepričanju krščanskega človeka, ki slisi božično bla-govest: »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Ta božična angelska vest miru velja le izrecno za tiste, ki so dobre volje, ki so prave volje, ki verujejo v 6vetcst življenja in svetost Boga, ki se je rodil v Palestini in ki se leto za letom znova rodi in preraja v nas in v vseh, ki so dobre volje, ki še čutijo odgovornost pred življenjem in gledajo v pošienem sočloveku brata, ki še verujejo v zmago duha nad gmoto, v zmago pravice nad krivico in v zmago ljubezni nad nasilstvom. Dolga, dolga stoletja poklekuje slovenski rod i pred jaslice in črpa iz Deteta moč za vse napore, ki mu jih stavi življenje, polno trpljenja, ponižanja, preziranja in krivic. Da ni ostal naš rod zvest božjemu Detetu, bi ga že davno ne bilo na zemlji. Prelistajmo zgedejvino slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, ki sta nam prinesla blago-vest svete noči in srečnega mesta Rima, in našli bomo nešteto dokazov, da nikjer drugje slovanski rod ni našel obrambe, ki ga je reševala in dvigala, kot le v krščanstvu Vse to nam potrjuje, da bo naše narodno delo edino takrat uspešno, če te-melji na večnih resnicah krščanstva. Zato odklanjajmo vse, kar se nam ponuja v pomoč ali zvezo ali sodelovanje, kar ni na temelju sveto-nočnega Deteta! Slovensni rod ;e bil božjemu Detetu vedno zvest, ker je reven, a vendar ljubi svoj jezik, svojo zemljo, svojo kri, ki mu jo je dal Gospodi V božičnem in novoletnem pismu našega škofa vernikom najdemo med drugim tudi naslednje- »Bog hoče tudi nered, ker 6i ga ustvari človek sam, obrniti človeku v dobro. Po trpljenju, ki 6i ga povzroča z lastnim neredom, naj .bi človek spoznal, da brez božjega reda v miru in 6reči živeti ne more, jjo trpljenju naj očisti in posveti dušo. s trpljenjem naj zadostuje neskončni božji privičnosti tudi za grehe drugih, ki sami ne za-doščujejo.« Sveti večer je nocoj. Sjvomnimo se 6rečnih mladostnih dni, ko smo hiteli k jsolnočnici in tako radi poslušali polnočno jaotrkavanje zvonov, ki so vabili k rojstvu. Prisluhnimo tem milodonečim zvokom, pesmi ljubezni in miru, ki nas lahko edina osreči, ter prižgimo tudi nocoj baklje, ki naj nam svetijo -n kažejo pravo pot. .Slava Bogu na v;sa-vah in na zemlji mir ljudem ki so doore volje!« In ko bodo na letošnji 6veti večer zvonovi oznanjali večno lepo melodijo »Mir ljudem na zemlji!«, naj ne bo nikogar, ki se mu vsaj na ta skrivnosten večer ne bi omehčalo srce in ga napojilo z neornahljivo trdno voljo in z dobrim sklepom, pomagati bližnjemu v največji meri. Ta ljubezen in skrb naj se zlash obrača na revne in zapuščene. Nocoj pa se spomnimo tudi vseh onih, ki so bili dobre volje in so se tako veselili božičnega večera v svoji družini ali v domačem krogu. »Sveta noč. blažena noč«, ta večno lepa pesem bo nocoj zadonela v V6aki slovenski hiši. »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje!« Dobro voljo lahko ima vsakdo, bogat ali reven. Naj bi vsi ob Božiču čutili dušni mir, mir, ki so ga oznanjali angeli v nebeških višavah! V tem miru bomo spoznali in čutili ves čar in vso lepoto božičnih praznikov! Sveta rog, blažena noč! Zgodovina to lopo božično pssmi Ko bomo v teh praznikih kakor vedno tolikokrat peli in slišali to pesem, je dobro, če vemo od kod je in kako se je tako zeio razširila. Ta stara pesem, ki nas vedno znova gane in ki je v tako tesni zvezi s prižganimi lučmi, ta pesem se poje danes po vsej zemlji. Pred leti so bili precej needini glede komponista te pesmi. Danes pa imamo kljub legendam o nastanku te pesmi ohianjen rokopis kom-jKmista, ki je svojo pesem poslal 30. decembra 1854 na kraljevski dvor v Berlin in s tem imamo popolno gotovost o njenem nastanku. Povod za to pesem je bil precej prozaičen. Orgle v javni cerkvi v Oberdorfu so v 1. 1816 zaradi vlage v cerkvi odpovedale ravno okrog božiča, tako da bi morala biti polnočnica brez slovesnega orglanja. Da bi to pomanjkljivost vsaj za silo nadomestili, je tamkajšnji kaplan Jožef Mohr spesnil preprosto božično pesem, ki jo je nesel svojemu prijatelju, učitelju v sosednem Arnsdorfu, kjer je bil učitelj obenem tudi organist. Ta učitelj je bil Franc Ksaver Gruber (rojen 25. novembra 1787 v Untenveissbergu, umrl 7. junija 1863 v Halleinu), ki je še tudi pozneje deloval kot svetni in cerkveni glasbenik. Njega je naprosil Mohr, da bi njegovo pesem uglasbil za dva solo speva poleg zbora in za godbo namesto orgel, ki so bile takrat pokvarjene. Gruber se je hitro spravil na delo in ljubeznivemu besedilu vdihnil tudi življenje v melodiji. Nato je nanovo komponirani tekst hitro nesel prijatelju; tako da so pri tisti polnočnici že prvič peli »Sveta noč, blažena noč«. Mohr je pel tenor in spremljal s kitaro, Gruber bas, zbor pa je ponavljal po zadnji kitici zadnje štiri takte. Tista cerkev danes sicer ne stoji več, stoji pa še hiša pesnika in komponista te pesmi. Ljudje, ki so pobožno poslušali to pesem prvič pri tej j>olnočuici, si pač niso mislili, da so pri prvem izvajanju pesmi, ki se bo kmalu razširila ]x> vsem svetu. Samo Gruberjeva žena se zdi, da je lo malo slutila, ker je rekla nazaj grede svojemu možu: »France, tole bodo še peii, ko bova midva že zdavnaj v grobu.« Kar je Gruberjeva žena le rahlo slutila, se je še v veliko večji meri izpolnilo. Preprosta božična pesem je šla po vsem svetu. Seveda se je pri tem spremenilo besedilo in tudi melodija, toda pesem je bistveno ostala ista. Pohod te pesmi po svetu se je pričel tako, da .je prišel v Oberndorf neki tirolski oglar iz Zillertala popravljat stare orgle. Orgle je popravil, potem pa vzel s seboj -tudi pesmico, ki je na Tirolskem, kjer tako radi pojo, našla prav primerna tla. Od tod se je razširila po dveh sestrah iz Zillertala, ki sta imeli trgovino z rokavicami, v Leizpig, kjer sta obe sestri, skupaj s svojima bratoma na tamkajšnjem sejmu prepevali to pesem. V Leipzigu je ta pesem vsem zelo ugajala in se od tod razširila po vsej Nemčiji pori naslovom: Narodna pesem iz Zillertala, ali Tirolska narodna pesem, ali Stara tirolska božična pesem. Ko se je razširila po Avstriji in Nemčiji, je prišla tudi čez meje nemškega jezika, na Angleško, na Francosko in kot »Sveta noč, blažena noč« na Slovensko. Prevedena je celo v kitajščino in esperanto, pod Himalajo jo pojejo izpreobrnje- Izgubil se je muf iz dihurjevih koz, temno-rjave barve, z osebno izkaznico m drugimi rečmi. Pošteni najditelj dobi dobro nagrado. Naslov se dobi v upravi »Slovenskega doma«. ni indijski otroci v liindustanskem jeziku, arabski dečki jo pojejo v Sudanu, Indijanci na ekvatorju Južne Amerike, v Afriki pa Kafri. V svetovni vojni so jo peli od Rusije čez Francijo do Anglije, od Severnega morja do Macedonije, v podmornicah in na tirolskih in italijanskih Alpah, v strelskem jarku in lazaretu, povsod se je na sveti večer razlegala »Sveta noč, blažena noč«. In tem trpinom je ta pesem prinesla za par trenutkov pred oči del doma, očeta, mater, ženo, družino in v duhu so gledali, kar jim je bilo na zemlji najdražjega. Če je res, da postanejo pesniki in komponi-sli slavni šele po smrti, potem velja to gotovo za pesnika in komponista te naše pesmi, za Mohra in Gruberja. Blagoslovljen božič vsem Slovencem žeii »SLOVENSKI DOM« Športni drobiž Budimpeštansko in padovansko univerzitetno moštvo sta se pred kratkim pomerili med 6eboj v sabljanju. Zmagali 60 Italijani in sicer takole: v floretu so gladko odpravili Madžare s 5 : 3, hujša je bila borba v meču, kjer so Italijani proti pričakovanju zmagali s 5 : 4, in prav tako vroča je bila borba tudi v borbi s sabljo. Rezultat je bil isti 5 : 4. Skupen rezultat je torej 15 : 11 v italijansko korist. Italijanski študentje so znova pokazali 6vojo visoko sabljaško kvaliteto. V Berlinu se bodo pomerili sredi februarja najboljši umetni dnsalci iz Dunaja, Berlina in Mo-nakovega. To bo nekakšen troboj navedenih mest. DARMOL II miglior lassativo najboljše odvajalno sredsivo S. S VA N DINE: &huimo,sttd •^liiiiiiiiiii^ _ - H”, mm u ž 11 - -...... ~!"iiiiji!iililii;i::.. _________________________ ■‘»iiiliiiiiiiiiiUu. -KliiiljiiiililiilljZ".. 48 »O tem ni dvoma,« je pritrdil Vanče. »Zločinec je postopal v vseh primerih na isti način. Vselej je svojo žrtev udaril po glavi, nato pa postopni tako. kakor poje tista narodna pesem Naj novejši primer se dosti ne razlikuje od prejšnjih dveh.« »Jezi me to,« se je nenadno razbesnel lleath, »da policist Cuilfovle. ki sem ga postavil na stražo za Drucker jevo hišo, ni opazil niti, da je grbec snoči odšel iz hiše, niti da je vso noč ostal zunaj. Policist se je davi ob osmih vrnil na policijski urad in še nisem mogel z njim govoriti. Pokličem ga sem.« Policist, ki ga je bil lleath (»klical telefonično, je čez deset nvinut prišel Narednik ga je takoj n« vso moč trdo prijel v roke: »Kdaj je odšel Drucker snoči iz hiše?« Kriminalni roman »Okrog osmih, takoj po večerji.« Narednik je očividno prišel v zadrego, kakor da bi se bil zbal, da ne bi odkrili morda kakšne .malomarnosti v njegovi službi. »Skozi katera vrata je odšel?« »Skozi zadnja. Preko strelišča in je stopil v Dillardovo hišo skozi dvorano za sestanke.« »Je šel tja na vljudnostni obisk?« »Zdi se mi tako, gospod narednik. On zahaja pogosto k Dillardovim.« »Hill In kdaj se je vrnil domov?« Guilfoyle je prišel kar nekam v za-d rego. »Mislim, da se ni vrnil, gospod narednik.« »Kaj, ni se vrnil? Vam je morda vso noč delal družbo, potem ko si je zlomil vrat?« »Toda jaz vendar...« lleath je bil videti vedno bolj divji. »Hočete, da vam jaz povem, kaj se je zgodilo? Zgodilo se je, da ste ob osmih, ko ste videli, da je Drucker odšel od doma k Dillardovim, mirno zaspali na vrtu... Koliko časa pa ste dremali?« »Oprostite!« se je branil policist. »Re-s nisem sjial. Vso noč sem izpol-njeval svojo dolžnost. Če nisem videl, da bi se bij Drucker vrnil domov, se to vendar še ne pravi, da sem spal.« i »Zakaj pa niste takoj telefonirali na jKilicijo, ko ga niste ojKizili, da bi se bil vrnil?« _ ■ »Ker sem mislil, da sc je vrnil skozi glavna vrata s ceste.« »A. tako. Mislili ste. Pa vam niso morda slučajno opešali možgani po tako vestni službi, kaj?« . I »Oprostite, prosim. Moja naloga je bila, paziti n« Druckerja. Vi sami ste. mi ukazali, naj nadzorujem hišo in unj si zapomnim, kdo 1» stopil v to hišo in kilo bo iz nje odšel, ter nuj vde-rem vanjo v primeru kukšnega vznemirjenja ali klica na pomoč. Zgodilo pa se je tole: Ob osmih je Drucker odšel k Dillardovim. Jaz senu še naprej opazoval oknu Druckerjeve hiše. Okiog devetih je kuharica odšla v gornje nadstropje ter prižgala luč v svoji 6obi, Poteklo je nato pol ure. nakar je *•••« ° »i i . 3,1 3|rai J'« šla... Okrog desetih sem videl, da se je luč prižgala v Druokerjevi sobi...« »Kako, kako?« »Rekel sem, da sem videti, kako «e je luč prižgala v Druokerjevi sobi. Videl setn, kako se premika neka senca in hodi |k> sobi setn in tja ob oknu. Zdaj vas vprašam: kaj bi si bili vi mislili v takšnem primeru, gospod narednik? Ali mar ne bi sklepali, d« se je najbrž grbec vrinil domov?« lleath je [»godrnjal, kakor bi bil zakrulil. »Morda,« je pripomnil. »Pa ste trdno prepričani, da je bila tedaj »deset ura?« »Nisem (»gledal na turo, a morala je biti približno toliko.« »In kdaj so ugasnile luči pri Druekerjevih?« »Sploh niso ugasnile. Vso noč so bile prižgane, čemur pa se nisem čudil, kajti vedel sem, kakšen čuden človek je tu grbec. Včasih sem videl, da je bil vso noč pokoncu.« »Nič nenavadnega ni to,« se je leno oglasil Vanče. >Pu jrovejte mi še malo tole. Guilfoyle: Ste opazili luč tudi v sobi gospe Druckerjeve?« »Da. gospod. Tudi luč v njeni sobi je bila prižgana vso noč kakor vedno.« »Je bi] snoči nasproti Druckerjeve hiše kdo na preži?« »Do šestih zvečer. Po tej uri se je policist, ki je nadzoroval to hišo, spet odstranil.« Sledil je kratek molk, nakar je Vanče spet vprašal Guilfoyleju: »Koliko je bilo mesto, kjer ste stali na vrtu na straži, oddaljeno od prehoda med obema zgradbama?« ! 'Kakih petnajst metrov,« je odgovoril policist po kratkem prcmudcKu. I »Med tistim mestom, kjer ste stali na struži, in'majhnim drevoredom, ki vodi od Druckerjeve hiše do strelišča, je nekaka zavesa iz vrbinja, ne?« i »Da, gospod, in tista zavesa mi j« precej zastirala razgled.« I »Ali bi bilo mogoče, da bi sc kdo. ki bi prišel od Dillardove hiše sem, približal železnim mrežastimi vratom prehoda med obema hišama, ne da bi bili vi to opazili?« i »lega ne izključujem, zlasti še, če bi se tisti človek namenoma skrival. Noč je bilo temno in oblačna, in od , velike prometne žile na Driveju je I neprestano prihajal tolikšen hrup, da res ne bi bilo čudno, če bi človek pre-I slišal kakšne tihe korake.« M >» i [■ 1'^ 't,\. "h C "~V% it- rfv,skrbeli, da ne bodo letošnji prazniki brez vsakega športnega sporeda. Na Štefanovo in v nedeljo bodo priredili v spodnji dvorani Mikličevega hotela turnir namiznega tenisa za klubsko prvenstvo. Oddali bodo več naslovov klubskih prvakov, zlasti zanimive pa bodo borbe med najboljšimi igrilci SK Hermesa. Za prvenstvo se bodo potegovali Bogataj, Strojnik Roman in Poženel, je pa tudi nekaj imen, ki ne bodo veliko zaostajala za temi tremi: Milanovič, Dular in drugi. Nastopile bodo tudi Ilermežanke, med katerimi velja Brici jeva kot trenutno najbolj izurjena tekmovalka. S turnirjem bodo začeli v soboto, 26. t. m. ob 14, nadaljevali pa bodo v nedeljo, 27. t. m. ob 8 zjutraj. Najbolj zanimive točke nedeljskega tekmovanja bodo na sporedu predvidoma ob 10. Vstopnina t liro. Ljnbljana Koledar Četrtek, 24. decembra: Adam in F.va: Hermina, devica: Tarzila, devica; Delfin, škof; leoi tim, mučenec. Petek, 25. decembra: Rojstvo Gospodovo, božič; Anastazija, mučenica; Evgenija, devica in mučenica; Peter Cast., opat. Sobota, 26. decembru: Štefan, prvi mučenec; Cozim, papež; Dionizij, pujiež; Marin, mučenec. Nedelja, 27. decembra: pobožična; Janez Ev., apostol in evangelist; Fabiola, vdova; Teotan, škof; Maksim, škof. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Blei-\veisova cesta 43; mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg št. 4: mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. V petek - mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva cest* 20: mr. Murmayer, Sv. Petru cesta 78 . V soboto in nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Deu-Klanjšček, Gosposvetska cesta 4; mr. Bohinc, ded.. Cesta 29. oktobra 31. Prihodnji violinski koncert bo v sredo, dne 30. t. m. v mali filharmonični dvorani. Tokrat bo nastopil in izvajal celovečerni koncertni spored naš mladi violinist Jurij Gregorc,.absolvent lole prof. Šlaisa na naši Glasbeni akademiji. Na klavirju ga bo spremljala pianistka Marta Bizjakova. Natančni spored bomo priobčili jiozneje. Začetek koncerta bo ob 18. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Rokodelski dom. 26. dec. ob pol 5 popoldne: »Dom«. V nedeljo, 27. dec. ob pol 5 pop. »Dom*. Edvard Gregorin: »Oče naš«, lo delo, ki je osvojilo že mnogo ljudi, bodo igrali v Dramskem gledališču na prvi božični praznik, 25. t. m. ob i?. V treh urah jiredstave boste doživeli teden dram, ki vsaka zase prevzame vsakogar, kdor prisluhne, miselni vsebini naše molitve. To je v resnici lepa in praznikom primerna predstava. Kupujte pustolovski roman Jezdeci škrlatne kaiulje Najboljše delo pisatelja 7. a n e Greva. Romantika divjega življenja ameriških prerij in gorskih tesni je prelepo pričarana pred nns. Mladosti, zlasti nežnih otroških let je vsakomur žal. Kupite knjigo Naš Buček, ki jo je spisal domači pisatelj Joža Vovk, pa vam bo lepota mladostnega življenja oživela v spominu. Dobite jih po vseli knjigarnah in trafikah! Najlepše božično in novoletno darilo so knjige »Slovenčeve knjižnice«! Miha Krčmar, varuh Trate, preži nn posestvo, ko se na njem vname boj za grunt. Komaj cuka, da le-ta propade in da ga more v svojo korist »rešiti«. Ko pa vsi. kj^pjko zastavijo svoje moči za domačijo in potegnejo Trato iz blata na trdno cesto, se Mihov pohlep razprši. Naslov igVe je »Dom«, še bogatejšo vsebino pa boste videli v soboto, 26. in v nedeljo, 27. t, m. ob pol 5 pop. na Rokodelskem odru, PetrarkOva 12/1. Vse točilnice alkoholnih pijač opominja mestni trošarinski oddelek, naj mu do 31. decembra t. 1. v sobi št. 23, Lingarjeva ulica 1,1. nadstropje, naznanijo v letu 1942. zatrošarinjeno vino in pivo zakadi odmere pavšala občinske davščine uu potrošnjo za prihodnje proračunsko leto. Snaženje hodnikov. Hišni posestniki so jeseni nekoliko popustili, da hodnikov ne snažijo več tako vestno, čeprav bi bilo to sedaj zelo potrebno, ko je zaradi vremena povsod precej blata. Zato spet opominjamo vse gospodarje na obvezno vsakdanje snaženje hodnikov ob hišah in parcelah, da v mestu vzdržimo snago na višini, kakršna se spodobi kulturnemu mestu. Igrače, darila »Ciciban« za božič Vas vabi ENGELMAN. Tavčarjeva ulica 3. Večje število delavcev za spravljanje snega bo mestno cestno nadzorstvo spet potrebovalo, ko zapade sneg. Spravljanje snega je pač med tistimi redkimi deli, ki pozimi dajejo zaslužka potrebnim osebam ter se zato vsako leto oglasi veliko število delavcev. Zaradi novih uredb o sprejetju na delo je letos potrebno, da se vsi oni delavci, ki nameravajo iskati zaslužka pri teh delih, že sedaj naznanijo mestnemu cestnemu nadzorstvu v sobi št. 1 v jiritličju na Ambroževem trgu št. 7. Sulie gobe prodaja Gospodarska zveza, Ljubljana, Bleiweisova št. 29. A. TVENKFR7: DVR SIROTI 44 Na dvorišču je Marest razvrščal V6e ženske in poklical prednico, da mu je potrdila imena navzočih. Sleherna med njimi je prejela od prednice blagoslov, preden je za zmerom zapustila svojo domovino. Ko je Marest zaklical Henrika Ge-rard«, je stopila preden Marijana, bleda in tresoča 6e zaradi navzočnosti prednice. i uPi-?,dn!.ca ra:vno ,0,ik°> ni kriknila, zbuljila je oči, in ko je položila svoji tn Lil n -iie Izkazala, da je doumela ta svpti H -rvi^rat v svojem življenju je .1 6.veta,a iztekla laž, ki je rešil i ne- ST Zieebila h°r°lnila odrežeiije‘ žen-kriva 1 I1D31'etua ki>kor pa »Ta laž vam bo v nebesih, draga se-tra, poplačana kakor veliko dobro delo « je dejal zdravnik m sestra |f solznih oči gledala za vozom, ki se je z dekleti oddaljeval. Zdravnik je prijel Henriko za roko in jo izročil prednici rekoč: »Rešili ste nedolžno. Jaz pa bom poskušal rešiti ubogo žrtev.« Henrika se je vrgla usmiljenki pred noge in med jokom in solzami dejala, da bo molila za njo, za tisto, ki je hotela, da bi ona našla svojo izgubljeno sestro, za njo, ki je imela tolikšno usmiljenje za dve siroti. ’ I * * • Ko se je Picard vrnil v Linieresovo palačo, je 6recal A^aresta, ki ga je usta-vil m mu pripovedoval o prizorih, ki jih je videl. Povedal mu je, da je načelnik policije izrazil zadovoljstvo nad potekom ! stvari, kajti tista ženska je že bila na poti prod Luizijani. Picard je takoj razumel, katero žensko je imel policijski agent v mislih, toda izciaii se ni bolel. Marest je nadaljeval in rekel, da je načelnik policije posebej priporočil guvernerju kazenske kolonije na Luizijani Henriko Gerard, tako ■ da bo tam lahko dobila dobrega moža! | Ob zadnjem stavku Picard ni mogel več poslušati in zdržati ter je 6kočil v vije nadstropje. Srečal je načelnika,-ki ga je povedel 6 seboj v delovno sobo. v sDobil sem poročila iz Bastille. Kaže, da moj nečak noče jesti.« | _ »Najbrž ga boli želodec,* je med zobmi iztisnil strežaj. I »Ni nemogoče, da bi mi ta trmogla-,vec *aigral še kašno neumno šalo.« j I lcard, ki je ves čas tuhtal, kako bi 6e domislil pametne pretveze, s katero bi prišel v nedeljo v Bastillo, kakor je obljubil, 6e je opogumil in rekel: »Gospod naj bi napisal za g^poda viteza pismo, kakor ga napiše stric nečaku, in naštel naj bi mu vse prednosti in koristi, ki bi jih imel, če bi se podredil kraljevi volji. Jaz 6am bi nesel tisto pismo in bi zraven dodal še kakšno pametno besedo, da bi ga bolj gotovo pregovoril ...« De Linieres je nekaj časa molčal, potem pa rekel, da ne bi bilo napak, če bi napisal pismo. Za takšno stvar da je pripravljen. Potem ko je strežaj odšel, se je načelnik prijel za glavo. Njegove misli so romale k grofici, ki 6e je zavila v mrk molk od dneva, ko je bila že na tem, da bi razkrila svojo skrivnost, ki mu je vse življenje povzročala toliko muk. Potrkalo je na vrata in Dianina strežnica je prišla povedat, da je bil zdravnik pri grofici. IX. Picard se je umaknil v svojo sobo in čakal, da ga bo poklical načelnik in mu izročil pismo za viteza. Toda grof de Linieres je bil preveč v skrbeli za zdravje 6voje grofice, katere stanje se je v zadnjih štiriindvajsetih urah močno poslabšalo. Zdravnik, ki je bil prijatelj družine, je ukazal, da jo je treba pustiti v jx>pol-nern miru in le tisti, ki so ji 6tregli, so smeli v njeno bližino. Rekel je bil grofu, da je moral močan duševen pretres poslabšati njeno stanje, ki ie ze prej povzročalo dosti 6krbi, De Linieres je bil ob teh besedah še bolj jezen na viteza, katerega je smatral za glavnega krivca in povzročitelja vse-I ga zla. Zato je sklenil, da bo dostavil k ] pismu, katero je imel napisano, še nekaj j drugačnih stavkov. Stopil je v svojo de-; lavno 6obo, dokončal pismo, nato pa dal poklicati Picarda. Ta pa je v 6voji sobi zadremal. Ko mu je sluga povedal, da ga želi njegov gospodar, je planil jjokonci in stekel. Načelnik mu je dal zavojček in mu naročil, naj ga ponese naslednjega dne v Baslilio, kajti današnji dan je bilo za takšen obisk že močno prekasno. Strežaj je bil od radosti kar pijan. Jutri bo nedelja, njegov načrt pa se razvija naravnost veličastno! Komaj je napočila jutranja zora, že se je Picard dvignil in pripravil vse potrebno za zadnje dejanje te igre. Vzel je iz omare staro tobačnico, ki je bila jjolna razdušenega tobaka, 6i našel dve vrvi in robec, s katerim bo moral zamašiti usta ječarju, ako bi se mu načrt posrečil. Ko je bil z vsem potrebnim opremljen, jo je mahnil proti Bastilli, čim je nasto-' pila primerna ura. Ko je dospel do f>ol poti, ga je neka misel ustavila. Kaj pa, če bi uradniki in ; stražniki prepoznali Rogerja, ko bo korakal mimo straže? Za hip ga je mučila ta skrb: Tuhtal je, kako bi iznašel primeren način za svojo preobleko, ki naj bi bila preprosta, istočasno pa še primerno preobleko za viteza, da bi ga nihče ne sjx>znal Hip nato pa je prst pritisnil na čelo in se olajšano oddahnil: iztuhtal je! Stopil je v lekarno in se delal, kakor da ga 6trašno boli zob, 6i dal izstaviti neke vrste mazilo, s katerim 6e je potem namazal, nato pa si dal z ogromnim robcem oviti cel obraz. Tako našemljenega nihče ne bo 6poznal. Vesel 6voje iznajdbe jo je mahnil proti trdnjavi s trdnim sklepom, da bo na vsak način poskuša! svojo srečo. Ko je prispel do glavne straže, je pokazal pismo načelnika policije, častnik pa ga je poslal na drugo stražnico. Medtem ko je koračil po hodniku, se mu je sreča nasmehnila, da je srečal 6vojega prijatelja Rumignaca. Ta se mu je vljudno j>onudiI, da bo stopil h guvernerju in tam overovil dovoljenje za obisk. To je gola formalnost, toda Picarda je malce vznemirila. Če bi guverner kaj ugovarjal, bi 6e vse skupaj podrlo. Na srečo pa je tedaj zazvonil zvonec, ki je vabil k masi in vsi možje straže so odšli, da bi izkazali vojaško ča6t guvernerju, ki je stopal v cerkev. Ker ni imel dosti ča6a, in ko je sfioznal pismo policijskega načelnika, je guverner takoj dal svoj pristanek. Ramigpac se je vrnil k prijatelju in mu rekel, da ga bo pospremil. Med kratko potjo je ječar dajal sfrežaju navodila, kako naj si odpravi zobobol. Ko sla prispela pred Rogerjevo celico, je Picard poškilil skozi odprtino in zagledal mladeniča, ki je sedel na koncu postelje in tiščal glavo med dlanmi. Bil je nekoliko bled, toda Picard je takoj zapazil blesk, ki je žarel iz njegovih oči, ki 60 pričakovale zvestega strežaja. Bil je pripravljen na vse. Vstopila sta. 160 Vinicij je bil tudi med go sli in je moral sedeti- na ladji pri cesarici. Ko so se daleč qa morju prikazala jadra, jih je prvi zagledal Vinicij Cesarica je lakoj dejala, da ni njegovim očem nič skritega Naglo si je pokrila lice s plaščem ter ga vprašala, če bi jo spoznal tudi pod krinko »Kje nekili« se je vtaknil v pogovor Petronij, ki je slutil nevarnost »Za oblakom niti sonca ni videti, prejasna.« »Vinicijev pogled bi mogla zaslepiti samo ljubezen/' je dejala Popeja ter mu za čela naštevati razne plemkinje in ga spraševati, katero ljubi Nazadnje je začela govoriti tudi o ligiji. Odgrnila ie obraz ter gledala pozorno in jezno; Vinicij je stiskal pesti in bi bil ob prvi žal bese di zbesnel, tedaj oa je Pe Ironij obrnil cesaričino pozornost drugam, s tem da je la djo okrenll. HUDIČEV GEORGE SAND \]s \V sV vt/ \j,/ BADAR (LA M ABE AO DIABLE) - Poslovenil K. N. 6 sSaj veš, če bom vselej storil po njegovi volji, kaj ne?« je rekel Germain in obrisal malčku z robcem oži. »Ah, Marija, razvajaš mi ga ... In res, predober deklič si, Marička. Kako, da nisi prišla k nam za pastirico o zadnjem kresu? Pobrigala bi se bila za moje otroke in rajši bi ti bil plačal kolikor si bodi, da bi skrbela zanje, ko pa da hodim po ženo, ki bo morebiti mislila, da mi izkazuje posebno milost, če jih ne bo zaničevala.« »Vsega tudi ne smete tako črno gledati,« je odgovorila Marička in držala konja za vajeti, medtem ko je posajal Germain svojega sinčka na sprednji del širokega sedla, pregrnjenega s kozjo kožo. JČe vaša žena ne bo marala otrok, me boste najeli prihodnje | leto, in prepričani bodite, da jih bom tako imenitno zabavala, ,l!> trl sploh ničesar ne bodo čutili.« V. Na g o 1 j a v i. rekel Germain, ko je stopila kobila nekaj ko- »Prav, bomo pa zavili v gostilno pri materi Rebeki v Corlayu, k »Jutranji zarji«. Lepo ime, ampak' slaba krčma. Veš kaj, Marija, ti boš tudi popila kupico vina.« »Ne, ne, meni ni treba ničesar,« je rekla. »Jaz bom držala ko- bilo, tačas ko bosta vidva v gostilni.« »Zdaj sem se vendar domislil, ljuba duša, da si dala davi kruh od svoje malice Pelrčku in da si še tešča. Tudi nisi hotela južinati z nami doma, ko si se samo jokala.« »Oh, saj nisem bila lačna, preveč mi je bilo hudo! In prisegam vam, da mi zdaj ni še nič prav nič do jedi.« Se boš pač nftilo posilila, mala, sicer zboliš. Imamo že dokaj poli pred sabo in ne moreva prili tja'sestradana, da bova prej prosila za kruh ko rekla dober dan. Ti bom že jaz dal dober vzgled, čeprav nisem kdo ve kako lačen. Pa bom še jedel, saj navsezadnje tudi jaz nisem uič južinal. Videl sem, kako sta se z materjo jokali, in mi je šlo do srca. Daj, daj, privezal bom Sivko k vratom. Skoči dol, hočem tako.« Vstojuli so vsi trije pri materi Rebeki in preden je minilo če-ure jim je debela, šepasta gostilničarka postregla s poštenim cvrtjem, črnim kruhom in lahkim rdečim vinom. Kmečki ljudje ne jedo hitro in Petrček je bil tako lačen, da je minila debela ura, preden je Germain lahko mislil na odhod. Majička je jedla spočetka iz vljudnosti. Potem se ji je pomalem začel oglašati tek, saj se človek pri šestnajstih letih ne more dolgo postili in kmečki zrak tudi zah levji svoje Prijazne besede, ki jih je našel Germain, da bi jo potolažil in jo opogumil, tudi niso bile zaman. Šiloma se je prepričala, da bo sedem mesecev kmalu okoli, in mislila je na srečo, ki ,jo čaka, ko bo spet lahko doma in v do- <5 »Saj res!« je rakov po poti. »Kaj pa poreko doma, ko fantiča ne bo nazaj? Stara dva bosta v skrbeh in ga bosta povsod iskala!« j »Rekli boste cestarju, ki dela tamle gori na cesti, da ste ga j vzeli s sabo in ga boste prosili, naj to pov<5 vašim domačim!« j »Res je, Marija, ti se pa res zmeraj znajdeš. Meni ni bilo niti na mari, da je Jeannie tamkaj.« j »In ravno zraven pristave stanuje. Cisto gotovo bo povedal, | kar mu boste naročili,< Ko sta /a to poskrbela, ie pognal Germain kobilo spet v dir in - .. .. Petrček je bil takcTvesel, da LpSčetka niti ni čutil, da ni še nič «aen. .nJ..ko rodov.tna. Manja 3o južinal. Med ježo pa se mu je le začel oglašati želodec in ko so V1(1U<> halanske . bili kakšno miljo daleč, je začol zehati in bledeti in je nazadnje začel praviti, da je tako lačen, da nič v&5 ne more. | »Se že začenja,« je rekel Germain. »Saj sem vedel, da ne bomo prišli daleč, da ne bi začel gospodar javkati, da je lačen ali žejen.« »Žejen sem tudi!« je rekel Petrček. »Danes pa res počenjam same neumnosti! Daj, Marija, (»ojdimo, deklič. Dnevi so kratki in čez eno uro, ko bo vzšel mesec, ne bo toplo-« . , .. Šli so spet na pot, prejahali veliko goljavo, in sonce je zašlo, ko so krenili s ceste proti gozdovom. Germain ni mogel poganjati Sivke v dir, da bi otroka in deklice preveč ne utrudil. Germain je poznal pot do Magnierja. Mislil je pa, da bo pot krajša, če ne bo krenil po chanteloubski cesti, marveč če se bo spustil skozi Presles in La Sepulture. Kadar je hodil na semenj, eni imel navade hoditi v tej smeri. Zašel je in je izgubil spet nekaj časa, preden je prišel do gozda. In še ni krenil vanj na pravi strani, a tega ni opazil. Jahal je celo v nasprotno smer od Fourche in se bližal mnogo više Ardentesu. Razgledati se ni mogel zaradi megle, ki se je dvigala z nočjo, megle, kakršna nastaja v jesenskih večerih, ki je v siju mesečine še bolj nedoločna in še bolj varljiva kot sicer. Velike mlake vode, ki jih je polno po posekah, izpuhtevajo tako goste hlape, da jih sploh ni bilo videti, ko je Sivka stopala po njih. Le zato, ker je čofotala s kopiti in jih s težavo izdirala iz blata, je bilo čutiti, kod hodi. Ko so naposled našli lepo, ravno pot in so na njej dospeli do konca, je poskušal Germain pogledati, kje so Opazil je, da je zašel. Ko mu je uamreč oče Maaurice razlagal pot, mu je rekel, da bo moral, zapustivši gozd, po zelo strmem pobočju navzdol, nato čez zelo prostran travnik in da bo dvakrat prebredel reko. Naročil mu je celo, naj oprezno slopa v vodo, ker je bilo v začetku jeseni precej deževja in bi utegenila voda biti dokaj visoka. Germain ni mogel opaziti ne strmega pobočja, ne travnika, ne reke, ampak samo enolično goljavo, belo kakor snežni prt. Uslavil se je, iskal hišo, čakal človeka, pa ni našel ničesar, da bi zvedel, kje so. Tedaj se je mači vasi, ko sta oče Maurice in Germain istih misli in ji obljub- j — . . _ ljata, da jo bosta vzela k sebi v službo. A komaj se je nato raz-j vrnil, od koder je prišel, in spet stopil v gozd. Megla pa se je ce* vedrila in se začela igrati ' domislil lini, ki s Petrčkom, se je Germain na nesrečo dalje bolj gostila in zastirala luno. Stene so bile obupne, *led po do- j jam nič koliko. Toliko, da Sivka dvakrat ni padla, ko je tako prijazna, tako nositi tako težko breme. Loteval se je je nemir. Razločevala jje se da ji je pokazal skozi okno v gostilni lepi pogle jo je z višine tako lepo videti in je *“'•* globokih je morala je pogledala in vprašala, ali se : Kakopak,*: je rekel Germain, in pristava in celo vaša hiša. Poglej, tistole sivo piko, ne daleč od Godardovega topola, pod zvonikom!« »Ah, jo že vidim,< je rekla deklica. In ze je začela jokali. »Napak sem storil, da sem se domislil,« je rekel Germain. toliko svojo okolico, da se ni zadevala ob drevesa, ni P« mogla preprečiti, da bi se tistim, ki so jo jahali, ne bilo treba umikati debelim vejam, ki so segale čez pot v višini njihovih glav m so jim bile hudo nevarne. Germain je pri taki priliki izgubil klo mk m ga le komaj spet našel. Petrček je bil zaspal in je postajal v Germai-novem naročju vse težji, tako da ga je Germain vse težje držat in je vse težje vodil konje. isrhnio ob deluvnikih on 12 — Me* Rokopisov ne vračamn — »Slovenski dom« U Ljud-.kii tiskarno % Ljnhljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: mi Sodja - Undnik Mirk. Javornik - ... " ~ d _ podružnica^Novo mesto sečna uaročnina II lir, *a Inozemstvo 15 lit - Uredništvo; Kop.tarjeva ulica 6/111 - Uprava: Kop.tarjeva ulica fc. Ljubljana - leleloo Me,. St 1S9 V Laurentumu so bili cesar ui njegovi spremljevalci gostje Popeje, ki jim je pripravila sijajen sprejem. Po obedu so se w zlatih ladjicah vozili po morju. Veslali so sami, ker je cesarici tako godilo Neron je stal pri krmilu ter i liro v roki prepeval slavospev morju Na drugih ladjah so goste spremljali sužnji, ki so igrali na morske školjke Kdaj bodo letala švigala po zraku s hitrostjo zvoka? Misel, da bi letala kdaj dosegla tolikšno hitrost, kakor jo ima zvok, to se pravi hitrost 330 metrov na sekundo ali nekaj nad 1000 km na uro, se zdi na prvi mah precej drzna, ve ne naravnost predrzna. Ce pa pomislimo, kako velike uspehe so na tem polju dosegli v zadnjih časih graditelji letal, se že ne zdi nič kaj preveč nemogoče, da bi letala kdaj res dosegla hitrost zvoka. Ogromen napredek od prejšnje svetovne vojne Spomniti se je treba, da so na primer 1. 1918. najsrečnejši letalci dosegli 6 svojimi lovskimi letali kvečjemu hitrost kakšnih 190 km na uro, danes pa lovska letala letajo že s hitrostjo 650 km. Ta velikanski napredek je bil dosežen torej v dobrih dveh desetletjih. Čeprav vsak nadaljnji napredek na tem polju povzroča vedno nove in vedno večje težave — pri svojem prizadevanju, da bi z letali dosegli hitrost zvoka, morajo graditelji letal računati s tem, da v večjih zračnih višinah vladajo drugačni zakoni in razmere, kakor pa nizko nad zemljo in da je temu primerno treba spreminjati tudi zunanjo obliko letal, če naj z njimi dosežejo vedno večjo hitrost — čeprav je torej vsak nadaljnji napredek v zvezi z vedno večjimi težavami, vendar prav gotovo ni nekaj nemogočega, da bi v doglednem času letala švigala po zraku 6 hitrostjo zvoka, torej s hitrostjo 1000 km $a uro. Tri sivari, ki so omogočile tako nagel napredek Tako sijajen napredek glede hitrosti letal je bilo, kakor pravi neko poročilo iz Berlina, mogoče doseči predvsem zaradi treh stvari in sicer: zaradi zboljšanja letalskih motorjev, zaradi dosti vitkejše zunanje oblike letal, tretjič pa zato, ker so 6e letala začela vzpenjati višje, v redkejše zračne plasti, kjer je odpor manjši. Še največjo zaslugo pri tem napredku pa ima zunanja oblika letala in tudi s še takšnim zboljšanjem motorja v tem oziru niso dosegli niti približno toliko, kakor s tem. da so letalu dali »vitkejšo linijo«. Močnejši motorji Pri graditvi letalskih motorjev so dosegli ogromen napredek. Danes 60 letalski motorji sedem do osemkrat tako močni, kakor pa so bili m(> tor ji letal iz prejšnje svetovne vojne. Na drugi 6trani pa so najnovejši letalski motorji tudi ne; primerno lažji, kakor pa so bili pred kakšnimi 25 leti. Razmerje med njihovo težo in močjo 6e je v zadnjih dveh desetletjih silno zboljšalo. »Vitkejša linija« Ce hočemo letalu dati večjo hitrost, ga je treba — kakor rečeno — zgraditi tako, da bo bolj vitko, ali z drugimi besedami, da ga zrak pri polet-u ne bo preveč oviral. Upor zraka pa 60 že zelo zmanjšali, s tem da so začeli izdelovati precej tanjša letalova krila in da so trup sploščili. Pri gradnji letal skušajo danes čim bolj upoštevati aerodinamična načela. Kolesa ali »noge« pri novejših letalih se dajo potegniti med poletom v trup, zaradi česar je upor zraka spet znatno manjši in letalova hitrost večja. Za visoke polete je potreben posebne vrste kompresor, ki ga pri novejših tipih letal ženejo plini, ki jih je motor sam uporabljal. Njihova sila se tudi neposredno uporablja kot gonilna sila, ki deluje kot nekakšna raketa. Morda je to tista pot, ki jo bodo ubrali iznajditelji, da bodo čimprej 6 6vojimi letali dosegli hitrost zvoka. Amerikami obljubljajo Alžircem zastave in podobe namesto živeža Tanger, 24. decembra, s. Amerikanci si skušajo pridobiti naklonjenost maroškega in alžirskega ljudstva z najbolj veselimi, bedastimi in smešnimi reklamnimi sredstvi. Tako je na primer alžirski radio, ki je pod strogim nadzorstvom zasedbenih oblasti, razglasil, da bodo v kratkem razdelili med ljudi velike slike Roosevelta in najbolj znanih političnih ter vojaških osebnosti Združenih držav, vrh tega pa še veliko število ameriških zastav. Res je, da Alžirci niso nikdar verovali v glasne obljube ameriških oblasti, ki so takoj po razbojniškem napadu na to deželo hitro raztrobili, da jo bodo naravnost preplavili z živežem. A nihče ne bi mogel slutiti, da bodo namesto žita poslali ameriške zastave in vedno večje j>omanjkanje živil pokrili s slikami Roosevelta ter vrhovnega rabina ju- dovske naselbine v New Yorku in \Vashingtonu. Ljudsko nezadovoljstvo je torej po objavi te nove Rooseveltove sleparije še bolj naraslo. Po vsej francoski Severni Afriki so na tihem razdelili tisoče in tisoče letakov, v katerih je popisano ogorčenje prebivalcev nad zasedbenimi silami, ter jih pozivajo, naj čimprej zapuste deželo. Ljudstvo je prav hudo tudi zaradi tega, ker so Amerikanci izjavili, da bodo vse razpoložljivo brodovje zdaj mogli rabiti samo za vojne prevoze. Zasedbene oblasti so v hudih skrbeh zaradi te zmede, in ker o spoznaleda z ♦razdeljevanjem slik ne bodo imele uspeha, so začele ljudstvo strašiti: po vseh velikih središčih so priredili vojaške pohode, a poprej so zajjrli mnogo ljudi. I Nekaj zanimivih, morda še | neznanih Znano je, da je indijski voditelj Gandhi, kadar ni drugače mogel doseči, da bi ga izpustili iz političnega zapora, sklenil začeti z gladovno stavko. Dostikrat je na tem polju prekosil svoj jrejšnji rekord. Kar po ves teden in še več ni aotel pokusiti nobene jedi in nazadnje tistim, ki so ga zaprli, le ni kazalo drugega, kakor da so ga izpustili na svobodo, če niso hoteli, da bi ta mož, ki med Indijci uživa veliko priljubljenost, le ne bi od lakote oziroma od >trme« umrl. Toda svetovnega rekorda v prostovoljnem stradanju pa Gandhi le še ni nikdar dosegel. To je rekord, ki ga je postavil Italijan Riecardo Sacco, ki baje celih pet in šestdeset dni ni pokusil nobene jedi. V sedmem stoletju so otrokom, ki so ponoči močili posteljo, dajali za kosilo med drugim tudi ocvrto miš. Slovita madame de Sevigne je v nekem svojem pismu napisala, da je to sredstvo bilo za takšne otroke čudovito uspešno. Kaj bi ne bilo! * Po nekaterih oddaljenejših vaseh v Slavoniji imajo še danes navado dajati ljudem, ki umirajo, piti vodo iz starega čevlja. Mislijo namreč, da človek, ki pred svojo smrtjo pije vodo iz starega čevlja, dosti lažje odide na drugi svet. * Največji čajevec raste v Baduli na otoku Ceylonu. To je grm, ki meri v premeru osem metrov, pot okrog njega pa je dolga nad dva in dvajset metrov. Naročajte Slovenski dom! Švedska zimsko-športna zveza je določila, da bodo tekmovali v alpskih kombinacijah za državno prvenstvo 21. marca. Najboljše med tekmovalci bo pripravljal za hude borbe Švicar Allmen. Tudi rokoborci Italije, Madžarske in Nemčije se bodo v prihodnjem letu pomerili med seboj. Nastopili bodo od 5. do 7. marca v madžarski prestolnici. ROMAN V SLIKAH