Leto LIX. številko 204. V Ljubljani v petek 10. septembra 1926. Cena Din no •shaja vsak dan popoldne, Ixvxemsi nedeljo in 3 rami k e. — inserati: do 30 petit ■ 2 D, do 100 vrst % D 50 p, veCji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru, — tnseratni davek posebej. — „Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D 1 Upravnlstvo: Knallova nllca štev. 5, pritličje. Uredništvo: Knallova nllca at. 5, L nadstropje. HT Poštnina plačana v gotovini. Telefon štet. 304. Telefon slev- 34 1 He nasedajte klerikalcem in njibouim zaueznilioniS - Izoollfe si sfanousUo, nesiranhagsiio Zbarn co! Volilna komisija za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je začela razpošiljati volilne listine in glasovnice. Trgovci in obrtniki stoje torej neposredno pred usodno odločitvijo. Izbirati imajo v obeh skupinah med dvema kandidatnima listama. Združeni trgovski g remiji ter združene obrtniške zadruge predlagajo trgovskim in obrtniškim volilcem stanovski listi odličnih in delavnih predstavnikov svojega stanu in našega gospodarstva« Njihova imena in stanovske organizacije, ki jih priporočajo, nam jamčijo, da bodo vodili Zbornico za trgovino, obrt in Industrijo res tako, kakor to zahtevajo gospodarski in stanovski interesi obrtništva in trgovstva, in da se ne bodo dali vplivati od politično-stran-karskih momentov. Zbornica bo ostala pod njihovim vodstvom res stanovska, gospodarska in strogo nepolitična kor-poracija. Tema listama nasproti so postavili klerikalci svoji strankarski listi. Za slepilo so pridobili par oseb, ki niso eks-ponirani kot klerikalci, ki pa vendar deloma nehote, deloma pa tudi zavestno podpirajo klerikalno politiko. Obe Ogrin - Jelačinovi listi sta listi klerikalne stranke. To je jasno razvidno iz številnih izjav klerikalnih politikov, iz znane okrožnice tajništva SLS klerikalnim zaupnikom in iz dejstva, da so klerikalci vpregli za volilno borbo ves svoj strankarski aparat. Vsak trgovec, ki voli Ogrin-Jelačinovo listo, voli s tem klerikalce, voli stranko konzumov, stranko najhujših nasprotnikov trgovskega stanu. Slovenski trgovec se doslej še ni nikdar vsedei na klerikalne li- manice, pa smo prepričani, da se tudi to pot ne bo. Zavedni slovenski obrtnik 'uia glav. nega nasprotnika v klerikalcih, ki ne priznajo nik°gar, nobene instituucije. aRo ni v službi njihove stranke. Slovenski obrtnik, ki bi volil Ogrin - Jelačinovo listo, bi pljuunil v lastno skledo, bi izdal klerikalni strankarski politiki svojo glavno in najmočnejšo z a ščitnic0, obrtno zbornico. Klerikalcem gre v teh volitvah le za to, da vprežejo tudi Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v svoj strankarski jarem. Zbornica bi pod njihovim vodstvom p°stala sredstvo v političnem boju in ne bi mogla več vršiti svoje prave, važne naloge. Kateri zavedni trgovec ali obrtnik bi hotel k temu pomagati? Kdo si upa prevzeti odgovornost za nedogledne posledice, ki bi udarile vso našo trgovino in obrt ako bi se klerikalcem posrečilo priti do odločilne moči v Zbornici? Klerikalci poznajo volilce samo pred volitvami. Pozneje se zanje ne zrneru-jo. Kaj vse ie obetal dr. Korošec Ljubljani, ko je kandidiral! A kaj le storil za Ljubljano kot njen postanec? Absolutno n'cesar! Spomnite se tega sedaj, ko vas hočejo zopet Dreslspiti. Odprite oči vsem znancem, vsem omahljivcem. Kdor ne voli liste združenih trgovskih gremijev in liste zd uženih obrtniška zadrug, ali kdor sploh ne vol', voli klerikalce, je izdajalec svojega stanu! Trgovci in obrtniki, na delo za °ču-vanje stanovskih in gospodarskih interesov! Na delo za zmago stanovske časti in stanovskega ponosa! listo Zveza slovenskih industrijcev je po soglasnem sklepu svojega upravnega odbora postavila za volitve v Zbornica za trgovino, obrt in industrijo svojo stanovsko listo, na katere je posta\ila kot kandidate može svojega zaupanja, brez ozira na njihovo politično pripadnost. Na tej listi so tudi klerikalci in radičevci, in sicer v mnogo večjem številu nego to odgovarja dejanski njihovi m >-5i med slovenskimi industrijci. Kakor protj stanovskim listam trgovcev in obrtnikov, pa je začela klerikalna stranka rudi proti stanovski listi industrijcev kampanjo, da razbije solidarnost tudi tega stanu. Na razvalinah stanovskih organizacij bi hoteli klerikalci zgraditi v Zbornici svojo politično trdnjavo in njihova špekulacija gre za tem. da se solidarnost v našem gospodarskem svetu se bolj spodkoplje, kajti potem bi šla klerikalna pšenica v klasje. Klerikalnim intrigam proti enotni listi industrije je sledil sedaj očiten naskok Gg. Jelačin in O^tid razpošiljata okrožnice s posebno, za klerikalne interese prikrojeno listo kandidator industrijske skupine. Okrožnica ima namero, da zmede volilce industrijske skupine ter v zmešnjavi morda kaj uspeha doseže za klerikalne špekulacije. Tako je klerikalno partizanstvo položilo svojo nesrečno razdirajoČo roko sedaj tudi na edino še enotno gospodarsko listo za zbornične volitve. Pm-~mtmi minister naoouediiie redufeclo 50,000 uradnikov Izjave ministra Trifunoviča o preobilici srednjih šol in prevelikih izdatkih za uradništvo, — Intervencija radi dohodninskega davka — Beograd, 9. septembra. Semkaj je prispela deputacija iz Križevca, ki je intervenirala pri ministru prosvete, da prekliče sklep o uknijenju učiteljišča v Križevcih. Minister prosvete Triftraovič je sprejel de-putacijo in izjavil, da svojega sklepa ne bo preklical, ker smatra, da pomeni veliko število šol, ki jih imamo v državi, nevarnost, da se vzgoji duševni proletarijat, ki bo delal proti državi. Prosvetni minister je odredil tudi zatvoritev osmih enakih zavodov v Srbiji. Vsaka intervencija v tem ozi-ru Je zaman, ker svojega sklepa ne bo preklical. V slučaju, da bi se to od njega zahtevalo, bo iz tega napravil vprašanje. »Danes pojedo v državi, koje proračun znaša 13 milijard, 4 milijarde uradniki. Za- to se mora brez odlašanja pristopiti k na-daljni redukciji uradnikov.« Prosvetni minister Trifunovič smatra, da bo treba reducirati še najmanj 50.000 činovnikov (?!). Nato je deputacija posetila ministra financ dr. Perica radi davka na dohodnino in imovino v Hrvatski in Sloveniji. Za časa prejšnjih valutamih razmer je bilo plačevanje tega davka mnogo lažje, kakor je danes, ko so cene kmetijskih proizvodov podle za 60%. Minister financ je priznal, da obstojajo velike težkoče, ker davki niso bili svcičas razvrščeni in da zato odgovarjajo finančne oblasti. Izjavil ie, da bo proučil zadevo s svojimi referenti in iskal načina, da zadovolji željam prebivalstva. Nemčija sprejeto u Društuo narodov Na včerajšnjem zasedanju je bila Nemčija soglasno sprejeta. — Njena delegacija je že odpotovala v Ženevo. — Odmev v tiska, jema Nemčije v Društvo narodov ugotavlja angleški tisk, da je s tem Društvo narodov pridobilo na moči in ugledu. >Westminster _ Berlin, 9. septembra. Včeraj ob 11. dopoldne je plenarna seja Društva narodov soglasno sprejela Nemčijo za svojega člana. Kmalu po 12. url je to sporočilo brzo-javil v Berlin glavni tajnik Društva narodov Drnmmond, na kar je nemška delegacija v Društvu narodov srnoči odpotovala v treh posebnih vlakih iz Berlina. Na postaji so se od nemške delegacije poslovili vsi člani vlade, zastopniki tujih držav ter številni osebni prijatelji delegatov. Nemška delegacija prispe danes v četrtek ob 18. v Ženevo, kjer ji prirede svečan sprejem. — London, 9. septembra. Povodom spre- Gazette« naglasa, da se sedaj lahko pristopi k uresničenju locarnskega sporazuma. Nemčija ima pravico, da zahteva sedaj v smislu tega sporazuma zmanjšanje okupacijskih čet v Poren ju. — Pariz, 9. septembra. Pariško easopla-je brez pridržka pozdravlja sprejem Nemčije v Društvo narodov in izraža nado, da se bodo eedaj lažje in v hitrejšem tempu odstranjevale ovire za prijateljsko sožitje Prnu-cije in Nemčije. Otvoritev II. pravniškega kongresa Ogromna udeležba z vse države* — Najodličnejši predstavniki vseh juridičnib panog. — Referati na otvoritvenem zborovanju. Danes dopoldne je bil na svečan način v veliki, bogato okrašeni dvorani «Uniona» otvorjen II. kongres pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Udeležba je bila naravnost ira-pozantna. Pri otvoritvi je bilo navzočih nad 1500 uglednih in odličnih pravnikov vseh strok iz vse države. V velikem številu so prišli na kongres pravniki iz Srbije in Beograda, nad 700, dalje danes dopoldne iz Hrvatske in iz Slovenije. Udeležujejo se kongresa visoki funkcijonarji vlade, zastopniki najvišjih sodnih, finančnih, upravnih, političnih in drugih oblasti ter zastopniki svobodnih pravniških poklicev. V lepem številu so na kongresu zastopane tudi žene-pravnice. Svečani otvoritvi so med drugimi prisostvovali: brigad-ni general Milosav Živkovič kot zastopnik Nj. Vel. kralja Aleksandra L, minister n. r. ir narodni poslanec dr. Gregor Žerjav, veliki župan dr. Vilko B a 11 i č, predsednik beogradske občine dr. Kosta Kumanudu predsednik ljubljanskega gerentsfcega sveta dr. Dinko Puc s članom Josipom Turkom, rektor ljubljanske univerze dr. Leonid P i t a m i c, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Janko B a b-n i k, delegat finanönejra ministrstva dr. Š a v n i k in drugi odlični pravniki, med ženami pa je bila navzoča prvo-boriteljica za pravice slovenske žene ga. dr. Franja Tavčarjeva. Predsednik kongresa dr. Danilo M a j a r o n je ob 10.45 dopoldne ob svečanem razpoloženju vseh navzočih otvoril kongres, naglašujoč uvodoma glavno temeljno idejo, na kateri sloni kongres, idejo kolezialnega zbliževanja jugoslovenskih pravnikov, idejo poglobitve bratstva in obenem veliki cilj, z novim gradivom prispevati k ureditvi pravnih odnošajev v naši državi na temelju moderne pravne vede in socijalne potrebe in to v smeri enotnega nacijonalnega Drava. Veličasten je zbor i po nepričakovanem številu uaeležencev i po odlični svoji sestavi. Odlikuje pa se po svoüh ciljih, ki niso stanovsko-sebični, ki niso bojeviti marveč pomirljivi. Ne pozdravlja vsakega posebej, marveč kolektivno, tako predstavnike državne politične uprave, ki jih je okoli 160, predstavnike državne justice od častitih predsednikov naših vrhovnih sodišč doli do nadebudnega sodnega naraščata, skupaj nad 600, odlične učitelje in mojstre pravo-znanstva (nad 20). odvetnike, branite-Ijc prava (nad ,300), notarje, pomočnike prava( nad 60), zastopnike naših samostojnih mest in upravnike občin, ki jih je nad 120. Niti ena izmed 33 oblasti ni izostala: vse so zastopane na kongresu. Navzočih je blizu 300 pravniških dam. V imenu stalnega odbora kliče vsem: «Dobro došli! Dobro došle tovarišice na II. kongresu!* Kot slovenski pravnik pozdravlja kongres v imenu slovenskih pravnikov. Snominja se kratko bojev, ki so jih vodili slovenski pravniki za pravice svojega naroda, spominja se z obžalovanjem, da velik del slovenskih pravnikov ne more danes prisostvovati kongresu. Ni na kongresu ves del Slovenije, znaten del slovenskih pravnikov je izostal. V imenu slovenskih pravnikov kliče: »Dobrodošli v srcu Slovenije! Dobrodošli v zapadni predstraži Jugoslavije!* (Viharno in dolgotrajno odobravanje! Konzul češkoslovaške republike dr. František Resi je pozdravil kongres v imenu republike in po nalogu Udruženja češkoslovaških pravnikov, izrazujoč nado, da bo kongres mnogo prispeval h konsolidaciji pravnih odnošajev v naši državi. Predsednik dr. Majaron se je nato v iskrenih besedah spominjal kralja ter predlaga, da kongres odpošlje uda-nostno brzojavko kralju na Bled, kar je bilo z burnim pritrjevanjem sprejeto. Dr. Dinko Puc je ob splošnem odobravanju pozdravil kongres, v imenu mestne občine ljubljanske. Pozdravlja brate iz Srbije, s katerimi nas druži globoka bratska ljubav, pozdravlja brate Hrvate, ki so bili z nami v stalnih kulturnih stikih, naglasa, da je ujedinjenje na polju prava težavno, toda nujno potrenbno. Če tudi plodna, zemlja ne pride do veljave, ako nima urejenih pravnih odnošajev. Kliče: «Dobro došli! Živeli!* prešel k meritornemu delu. Univ. prof. dr. Rado Kušei iz Ljubljane je podal pregledno poročilo o izenačenju bračnega prava v kraljevini. Koreferate k izenačenju bračnih prav sta podala sodnik apclacijskega sodišča v Skoplju Aleksander T. Andrijevič in senatni predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu dr. Bertold Eisner, na kar je bilo opoldne zborovanje zaključeno. Popoldne se nadaljujejo referati, prvi o vprašanju valorizacije, ki ga poda višji sodni svet dr. Edvard Pajnič. Kongresa se udeležujejo v častnem Številu tudi zastopniki vojnega sodstva z majorjem - sodnikom dr. Markovlčem na Čelu. Po dopoldanskem zborovanju je Udru-ženje pravnika v Beogradu poklonilo lep svež venec pesniku dr. Francu Prešernu na Marijinem trgu v znak njegovih zaslug za slovenski narod. Predsednik Udruženja in II. podpredsednik kongresa univ. prof. dr. Arangjelovič je pri tej priliki v prisotnosti vseh kon-gresnikov v kratkem govoru omenjal Prešerna kot borca za narodno ujedinjenje in naglašal, da smatrajo beograjski pravniki za svojo sveto dolžnost, da se s skromnim vencem poklonijo manom velikega pesnika. Oelo v premogovnikih počiva Neizpremenjen položaj. — Protestni shodi rudarjev. — Beograd, 9. septembra. Splošno se je pričakovalo, da se bodo pogajanja med vlado in zastopniki rudarskin podjetij v prihodnjih dneh nadaljevala ter da bo prometni minister, ki se je včeraj vrnil s svojega potovanja po Južni Srbiji, tekom današnjega dne pozval zastopnike rudnikov k pogajanjem. To pa se ni zgodilo. Prometni minister ie takoj po svojem povratku dlje časa konferiral z ministrskim predsednikom in finančnim ministrom. Na vprašanje novinarjev je izjavil, da slej ko prej vstraja na 15% znižanju cen premoga, da pa privatni rudniki nočejo na to pristati. Ce ne pride do sporazuma, bo ministrstvo pričelo premog, v kolikor za železniške potrebe ne bodo zadostovali državni rudniki, uvažati iz inozemstva. — Ljubljana, 9. septembra. V vseh revirjih Trboveljske premogokopne družbe so se včeraj vršila protestna zborovanja rudarjev. Zborovanja so bila razmeroma slabše obiskana, kakor se je pričakovalo. Povsod ie vladal red in mir. Govorniki raznih stanovskih organizacij so protestirali proti postopanju družbe in vlade, ki nočeta zvaliti vsa bremena svojega spora na rame rudarjev. Rudarji sicer odobravajo ukrep vlade, kolikor stremi za tem, da se znižajo cene premogu, vendar pa bi morala vlada v tem slučaju poskrbeti za to, da računa ne bo plačevalo delavstvo. Danes je odšla v Beograd deputacija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter Delavske zbornice, ki bo merodajnim krogom predočila nevzdržen položaj, ki ie nastal vsled ustavitve obratov v vseh slovenskih rudnikih ter zahtevala takojšnjo remeduro in zaščito najhujše prizadetega delavstva. Med rudarji vlada velika potrtost. Delavstvo je popolnoma deprimirano. Resnost položaja postaja od dne do dne jasnejša tudi onim, ki doslej po raznih redukcijah še niso bili tako prizadeti. POSOJILO MONOPOLSKI UPRAVI — Beograd, 7 septembra. Že dlje časa išče uprava državnih monopolov večje posojilo v inozemstvu, ki naj bi se uporabilo za modernizacijo in izpopolnitev obratov državnih monopolov. V tej nameri se je pred 10 dnevi mudil upravuik državnih monopolov Stev. Todorovič v Londonu, kjer je stopil v stik z raznimi večjimi finančnimi skupinami. Upravnik Todorovič je našel v Londonu ugodno razumevanje za naše potrebe ter zaključil z neko skupino prve predpogodbe. Včeraj je upravnik Todorovič poročal o svojem potu finančnemu ministru dr. Periču, fti bo stavljene predloge od strani upr. državnih monopolov najprvo pregledal in proučil, nato pa predložil ministrskemu svetu v as-finitivno odobritev. Predsednik dr. Majaron je nato kongresu predstavil glavne funkcijonarje kongresa, I. podpredsednika univ. prof. dr. Ladislava Poliča iz Zagreba in TI. ■ podpresednika univ. prof. dr. Arangje-loviča iz Beograda, na kar je kongres trupel. STRAHOVIT POŽAR London, t. septembra, s. Včeraj je izbruh nil v kinu Drumcollogheru na Irskem poza r, pri katerem je zgorelo nad 30 oseb, med njimi »ajveč mladine. Ponesrečilo sc je vsega skupaj 44 oseb. Ranjenih jc bilo 11. Dosedaj so potegnili i/pod ruševin 30 Dan železniških nesreč v Ameriki Štiri železniške Resrcče \ emiu to ran.m'iiili. Minuli ponedeljek se je pripetilo f Ameriki več težkih železniških imsreč, ki so zahtevale tudi številne človeške žrtve. Po doslej znanju podatkih je več ?io oseb težko ranjenih. Amerika je slavila \ ponedeljek svoj narodni praznik, in so ljudje prirejali izlete radi česar so biJi skoraj vsi \laki pro napolnjeni. Pr\a in najtežja nesreča se jt* pripetil« pri podzemeljski železnic j v Newyorku. Kei se je bližala proti večeru neviht.:, su i/letniki hiteli domov. Vlak podzemeljske železnice je bil popolnoma nabasan. Ko je \t»zi! 8 m pod zemljo, se je nenadoma i*>rušil del podzemeljskega rova ter zasul vlak. Strojevodja vlaka ni mogel pravočasno ustaviti, dasi je v zadnjem hipu opazil pretečo nevarnost. Med občinstvom je nastala grozna panika Ruševine so porušile strehe vozov in zasule potnike. Mnogo ljudi je bilo od ruševin ubitih. Ker je bila prekinjena tu U električna napeljava, je zavladala v rovu trdna tema, kar je paniko Se povečalo. Potniki so se borili med seboj za izhode in -o v temi neusmiljeno udrihali drug po drugem. Še le po poldrugournem iskanju je dospel pomožni vlak z delavci, ki so najpreje spravili potnike na varno, nato pa iskali ranjence, ki jih je nad 100. število mrtvecev se ni dognano, ker je polovico vlaka popolnoma zasutega. Nesrečo je povzročila strela. Me 1 nevihto je namreč udarila strela v zemljo nad predorom, vsled čeear so se velikanske zemeljske plasti razmajale in podrle oboke železniškega rova. Istega dne je skočil pri Bancouverju * tira potniški vlak ter se skotalil pod nasip. Vsled razbitja vozov se je vnel svetilni plin in je nastal požar, ki je uničil '20 vozov. Potniki so se še pravočasno reiili, pač pa so zgoreli štirje železniški uslužbenci, ki -o reševali ranjence. V bližini Brooklyna je plaz zasul železniško progo, po kateri je v istem trenutku privezi] z največjo naglico nabito poln izletniški vlak. Ker strojevodja vlaka ni mogel veČ ustaviti, je cel vlak skočil s tira in le prevrnil. Pri tem je bilo 5 oseb ubitih in nad 80 težko ranjenih. Na istem mestu ?e je že pred dvema letoma pripetila euaka nesreča, ki je takrat zahtevala 50 človeških žrtev. V Chicagu se je zvečer pripetila vsled krivde prometnega uradnika teska železniška nesreča. Na kolodvoru je stal izletniški vlak. V istem času je pri vozil nek dragi osebni vlak po istem tiru in se je z vso silo zaletel v zadnje vagone izletniške«.^ vlaka. Dva vagona, napolnjena z izletniki, sta bila popolnoma razbita in zmečkana drog v drugega. Osem potnikov je našlo pod razvalinami smrt. nad 130 pa jih tesko ranjenih Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. LESNI TRG. Deske, smreka, jelka, od 24 do 38 nun. 4 m dolž.. I., II., III. monte media, 23 cm, ico, vagon, meja, 1 vagon, 500—510, rc-rnelini L, II., III. monte 30-60 do 100-lOu. 4 m dolž., fco. vag., meja, 5 vagonov, 500— 510, remeljni I., II., III. monte. 70-70, SO-SU. 4 m dolž., fco. vagon, meia, 1 vagon, 500 —500. Efekti: 2%% drž. renta za vojno škodo 305, 7% invest. pos. 1921 75, Celjska posojilnica dd. 193, Ljubljanska kreditna banka 105—170, Merkantilna banka 90, Kreditni zavod 165—175, Slavenska banka 5»>, Strojne tovarne in livarne 112—115, Združene papirnice 108, Stavbena družba LJubljana 55—65, Šešir dd. 103, A%% kom. zad. dež. bke. 20—22, 4M% zast. 1. 20—22. ZAGREBŠKA BORZA. Devize : Amsterdam 22.62—32.72, Dunaj 797—801, Berlin 13.4456—13.4856. Italija 201.9O—2O3.10, London 274.30—275.50. Newyork ček 56.317—56.617, Pariz 165— 167, Praga 167.30—168.30. Curin 10.9.^ — 10.97. EFEKTI. 7odst. invest. pos. 1921 76 — 70.30, 1 in polodst. drž. rente za ratnu Metu S08 — 308.50, Ljubljanska kreditna 165— 170, IIrv. eskomptna banka 100—101, Kreditna banka Zagreb 101 — 102, Hipotekama banka 56 — 57, Jugobanka 91 in pol — 9*! in pol, Praštediona 865—867.50, Slaven«ka banka 50 — 51, Eksploatacija 10—12, Drava d. d. Osijek 242, Isis 51, Gutman 257 in pol — 262 in pol, Slavek3 140. Slavonija Sa—34. Trboveljska 350, Vevče 108. Agraria 42 in pol — 44. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13, Pariz 15, London 25.1375, Newyork 517.50, Milan 18.575, Praga 15.33, Dunaj 73.05. Trst- Beograd 49.15—49.45, Pariz 80.50— 80.95. London 135.40—135.95. Newyork 27.80—28.10, Curih 53&50—541.50, Praga S2.50—S3. Dunaj 39^—396. ^726 39^3 ft Ljubljana u leseni" Včeraj je bil poset razstave rekorden. — Veliko zanimanj« razstavo psov* — Naval na ljubljanski «Prater». Obisk pokrajinske razstave je bil tudi na včerajšnji praznik rekorden. Doslej menda še ni bilo na sejmišču toliko posetnikov v enem dnevu, kakor včeraj. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je bilo včeraj na sejmišču 18 tisoč posetnikov. Poleg domačinov je posetilo razstavo včeraj zelo veliko tujcev, zlasti Hrvatov in Srbov, ki so občudovali vzorno organizacijo in okusno opremljeno razstavo. Zelo veliko je bilo tudi kmetskega ljudstva, ki se je zanimalo pred vsem za kmetijsko razstavo, zlasti za poljedelske stroje in mlekarstvo. Vinska razstava je bila medmet živahnega zanimanja. Slovenska vina so potom teh razstav daleč okoli zaslovela in noben tujec ne zamudi prilike, da jih poskusi. Vsak najde nekaj po svojem okusu, saj je razstavljenih gotovo nad 30 vrst. Mednarodna razstava psov. Glavno zanimanje pa je bilo včeraj osredotočeno na mednarodno razstavo psov, ki je izredno dobro uspela. Juso-alovenski kinološki savez je s to razstavo dokazal, da je kos težki nalogi in da lahko stopi v svojo vzorno prireditvijo pred zunanji svet. Na razstavo so dospeli znani strokovnjaki iz inozemstva, tako z Dunaja. Gradca, Leonharda, Stupacha in drugo. Razstavljenih je bilo krog 400 lovskih in športnih psov. Razstava je pokazala vse vrline, pa tudi vse hibe naše domače pasoreje in bo nedvomno pripomogla, da se ta panoga pri nas izpopolni in zboljša. V imenu Jugoslovenskega kinološkega saveza je otvoril predstavo preds. dr. I. Lovrenčič, ki je pozdravil došle goste in v kratkih besedah obrazložil pomen razstave. Nato je posebna komisija strokovnjakov takoj pričela , z ocenjevanjem, ki je trajalo ves dan in se danes nadaljuje, tako, da končni rezultati še niso znani. Že po dosedanjih ocenah se lahko reče, da je razstava v tem oziru dosegla popoln uspeh. Zlasti lovski psi in psi-čuvaji so dosegli prvovrstne ocene. Zastopane so bile v slavnem sledeče pasme: ptičarji (nemški gladko-dlaki, nemški resavci, angleški pointer-ji in seterji z raznimi podvrstami. Poleg teh so bili španijeli, in barvarji. Posebno lepa je bila skupina brakov, kjer so bili zastopani alpski, dalmatinski, balkanski, istrski, gladkodlakarji in resavci. V drugem predelu so bili bra-ki-jazbečarji in jazbečarji z raznimi podvrstami, gladkodlaki, resavci in dolgodlaki. Skupino so izpopolnjevali foks-terijeri. škotski terijeri in dva hrta. Vseh lovskih psov je bilo razstavljenih okrog 240. Športnih psov je bilo na razstavi nad 100. Zastopani so bili bernhardinci, nemške doge, nemški ovčarji, mnogo do-bermanov, en%komondor, dva paome kuvazs, angleški buldogi, več bokser-jev, špici, resasti pinči, malteški pinči svilarji, opičji pinč, podganar in še par zastopnikov raznih pasem. Naravno, da je bila ta pestra, zelo lepo urejena in sistematično razvrščena revija naših ljubkih prijateljev psov glavna atrakcija včerajšnjega dne. Naval posetnikov okrog številne pasje družine je bil ves dan ogromen. Ljudje so ogledovali in božali psičke, ki so se jim zahvaljevali za laskanje s spontanim lajanjem, ki se je združilo z muzicira-njem pri vrtiljakih v burno simfonijo raznih kričečih glasov. Vendar pa to nikogar ni motilo, saj se psom ne more zameriti, da lajajo. Pasja razstava ima tudi svoj vzgojni pomen, ker uči širše sloje, kako je treba ljubiti pse in skrbeti za njihovo vzgojo. Tudi iz tega vidika gre Jugoslovenskemu kinološkemu sa-vezu vse priznanje za njegovo požrtvovalno delo. Umetniška razstava. ki obsega dela vseh slovenskih umetnikov slikarjev in kiparjev, je bila včeraj izredno dobro obiskana. Ves dan se je trlo v paviljonu občinstvo pred kras- nimi slikami vseh struj in tehnik. Nobena dosedanja umetniška razstava v Sloveniji ni bila tako bogata, pa tudi nobena tako dobro obiskana. Kakor čuje-mo, je bilo včeraj prodanih tudi zelo mnogo slik tako, da so naši umetniki imeli poleg popolnega moralnega uspeha tudi skromen finančni uspeh, ki jim ga iz vsega srca privoščimo. Splošno pozornost je tudi včeraj vzbujala vrtnarska razstava Obiskovalci so občudovali krasni palmov gaj in okusne grede in cvetlične aranžmane. Najbolj je bil zastopan na vrtnarski razstavi ženski svet, ki ima tudi največ razumevanja za cvetlice. Zunanji obiskovalci so občudovali velik napredek, ki ga kažejo ljubljanski vrtnarji od razstave do razstave in ki priča, da se lahko kosajo s svojimi poklicnimi tovariši v inozemstvu. Živahna kupčija. V splošnem je bila tudi kupčija zelo živahna. Poleg kmetijskih strojev so kazali obiskovalci veliko zanimanje za razna motorna vozila na avtomobilski razstavi, kjer je bilo sklenjenih več kupčij. Kupčija na drobno je bila ves dan izredno živahna. Posebno v kožuhovinl je bilo sklenjenih mnogo kupčij. Tudi v preprogah je bil promet zelo dober. * Pokrajinska razstava je že sedaj dosegla popolen uspeh. Pričakuje pa se, da bo obisk v zadnjih dneh, zlasti pa v nedeljo še narasel. Vsakomur, ki si raz-; stave še ni ogledal, priporočamo, da te-; ga redkega užitka ne zamudi. Pokrajin-| ske razstave v tako velikem obsegu in s tako bogatim materijalom so redke in zato je v interesu vsakogar, da razstavo poseti. O pokrajinski razstavi se čuje od vseh strani najpovoljnejša kritika. Doslej menda še ni bilo nikogar, ki bi odhajal s sejmišča razočaran in nezadovoljen. Nasprotno, vsi posetniki brez izjeme trdijo, da je pokrajinska razstava krasna in da je Slovenija lahko ponosna nanjo. Pa tudi izven Sloveniie je vzbudila velika slovenska gospodar, prireditev splošno zanimanje. Resni in v gospodarskih krogih zelo upoštevani »Trgovinski Glasnik« piše o naši pokrajinski razstavi med drugim sledeče: »Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni« napravi vtis izredne solidnosti in reda. Ljubljančani so storili dobro, da so priredili to razstavo, ki nudi jasno sliko gospodarske delavnosti in razvoja Slovenije, Prav je, da so dali prednost domačim izdelkom, ker se s tem pokaže, kaj lahko doseže domača produkcija brez tuje pomoči.« V ljubljanskem «Pratru». Ker se je včeraj ves dan na sejmišču kar trlo posetnikov, ni čuda, da je vladalo tudi v velesejskem »Pratru« nad vse živahno vrvenje. Staro in mlado se je trlo okrog vrtiljakov, gugalnic, tobogana in drugih takih atrakcij, točilnice pa so bile tako oblegane, da so morali od zunaj prinašati stole in mize, pa še niso našli vsi mesta. Povsod je vladalo veselo razpoloženje. Zlasti živahno je postalo proti večeru, ko so že izginili vsi pomisleki in se je vse vdajalo zabavi. Vrtljaki so bili predmet splošnega navala. Zlasti ženski svet je bil vnet za to zabavo. Pri verižnem vrtiljaku so se vršila pravcata pogajanja za sedeže. Zastopani pa so bili vsi sloji. Videl si tam ljubljanske mešča-j ne in dobrodušne mamice, gledališke j igralce in zastopnike sedme velesile, ju-riste in trgovce skratka, vsa Ljubljana se je včeraj vrtela. Tudi na tobogan je bil velik naval. Giedalcem so se nudili skrajno komični prizori, kadar se je ta ali oni prav nerodno vzpenjal po premikajočih se stopnicah na vrh. Dekleta so bila sprva bolj rezervirana, ko pa je nastopil mrak, so izginili vsi pomisleki in so kar okupirale tobogan* okoli katerega se je zbrala cela množica gledalcev. Velik promet je zaznamoval tudi hipodrom, kjer se je publika poskušala v jahanju* Pohlevni konjički so mirno prenašali vse nerodnosti jahače v in jahaik. VeseKčni prostor je včeraj oživel, kakor med aedanjo razstavo še nikdar. Občinstva se je kar trlo in natakarji so imeli obilo posla. Vmes pa so svirali j najraznovrstnejši džezbendi, orkestri, lajne, balalajke in kdo ve kaj še vse. j Vse je bilo zadovoljno, občinstvo in podjetniki, bržčas pa tudi velesejmska uprava, ki je prejšnje dni že precej s skrbjo razmišljala o vzrokih nezadostnega obiska. Sport Jubilejni turnir Atene Zaključek lahkoatletskega mitinga. — Hazenske tekme. V torek popoldne se je nadaljeval in zaključil lahkoatletski miting Atene. Prine« sel ni posebnih presenečenj, razun morda tega, da je znana prvovrstna atletinja Pri* morja, Šantlova, oba dneva odpovedala v skoku, dasi je sicer to njeno polje. Glavni rezultati so bili: disk: 1. Tratnik (II.) 26.985, 2. Krisch (P.), 3. Caleta (Hajduk); skok v daljavo: 1. Tratnik 4.64; 2. Cimperman (A); 3. Jermol (II.); 200 m finale: 1. Jermol (II.). Šantlova je zmagala z lahkoto, a je bila diskvalificirana, ker je prestopila progo; kopa je obojeročno: 1. Cimperman 34.62; štafeta 4 X 60 m: 1. Ilirija 33.8; 2. Atena. Včeraj sta se vršili na igriSču Atene dve hazenski tekmi, ki sta bili obe prav za* nimivi in napeti. Kljub hudi vročini sta bili odigrani v hitrem tempu in razmeroma le* pem stilu. V prvi tekmi je Ilirija porazila Primorje z 8 : 2 (5 : 2), v drugi pa Atena Maribor s 7 : 6 (3 : 3). Družina Primerja kaže razveseljiv na* predek v vsakem oziru, le pred golom je še Ereveč neodločna. Ko odpravi to napako, o lahko dosegla boljše rezultate. Ilirija je imela dober dan; diktirala je takoj spočetka oster tempo, ki ji je največ pomogel do le* pe zmage. Dobro je sodil ff. Baltezar. Simpatična družina Maribora je izne* nadila s svojo nepričakovano dobro igro. Kljub temu, da so bile igralke že utrujene od peturne železniške vožnje, so bile Ateni enakovredne nasprotnice. Ako Atena v go* lu ne bi imela bravurozne Cimpermanove, bi bil rezultat bržčas drugačen. Mariborska družina lepo kombinira in igra zelo hitro, zlasti v napadu; postaja resen tekmec pr* vim našim hazenslcim družinam. Tudi Ate* na je igrala zelo dobro, tako da je bila tek* ma ena najbolj zanimivih in najlepših, kar smo jih imeli letos v Ljubljani. G. Vončina je sodil v prvem polčasu malo nesigurno, v drugem polčasu pa dobro. Danes popoldne ob pol 6. igrata na tis volskem igrišču Ilirija in Atena, torej obe naši najmočnejši hazenski družini, v nede* ljo ob 11. pa družini Primerja in Atene. Včerajšnji nogomet MARIBOR: Včeraj je igralo v Marino* ru ljubljansko Primorje proti Rapidu. Mo» štvo je razočaralo in je doživelo od Rapida, ki je igral z velikim elanom, občuten poraz 7 : 2 (2 : 0). Tekma se je igrala v ostrem tempu in v mestoma surovi obliki, s katero je začel sicer Rapid, a mu je Primorje prid* no sekundiralo. Overjeni smo, da bosta oba odbora v interesu športa in ugleda svojih klubov, primerno obračunala. ZAGREB: Gradjanski : Viktorija 2 f 0. Hašk : Gradjanski iz Karlovca 4 : I, Ha|k rez. — 01in\pija iz Karlovca 5:1. DUNAJ: Reprezentanci Dunaja in Pra* ge sta včeraj igrali na Dunaju pred veliko množico občinstva. V lepi tekmi so zrna* gali Dunaj čani s 3 : 2 (1 : 2), pri čemer pa je treba povedati, da je Praga nastopila brez igralcev Sparte, ki je na turneji v Ameriki. Vse tri gole za Dunaj je zabil Uridil, za Prago pa po enega Novak in Me* duna. BUDIMPEŠTA: A. C. Bilbao : MTK 2 : 1 (1 : 0). . — Iz sekcije Z. N. S. (Službeno.) Da* «es ob 20.30 v kavami «Evropa» seja uprav* nega* in odbora za delegiranje. — Tajnik. — Lahkoatletična damska prvenstva drŽave odgodenal Jugoslovenski lahko a ti et* ski savez je odgodil prvotno za 11. in 12. septembra določena tekmovanja za državno damsko prvenstvo vsled kolizije z olimpij* skim dnevom ter določil 18. in 19. Septem* ber kot dneva tekmovanj. Rok prijav je podaljšan do 11. septembra. Kakor čujemo, se bodo sedaj udeležili tega tekmovanja tudi ljubljanski klubi, ki so prvotno zamudili prijavne roke. Sokol Lahkoafletske tekme ljubljanske župe «Koncno!» je moral vzklikniti vsak pri» jatelj Sokolstva, ko je slišal, da je ljubljan* ska sokolska župa razpisala te tekme, ki so bile prva sokolska prireditev te vrste. Sicer so Sokoli vedno tekmovali tudi v lahki atle* tiki, ampak to je bilo vedno v zvezi z dru* gimi tekmami in nastopi. Zato yre posebno priznanje ljubljanski sokolski župi, ki je priredila včeraj posebno lahkoatlctično tek* mo. Tekmovalo se je tudi v prostih vajah, kar pa se ima razumeti samo kot preizkus* njo, ali je tekmovalec res sokolski telo* vadeč. Udeležba je bila od strani članov do* bra, od strani članic pa slaba. Tekmovali so samo člani ljubljanskih društev in Šiške ter članice Ljubljane in Ljubljanel. Kje je ostalo preko 30 ostalih društev ljubljanske žepe? Želeti bi bilo, da tudi na deželi po* svetijo več pažnje in ljubezni lahki atletiki, ki je ravno tako kot orodna telovadba se* satvni del sokolske telovadbe m ki jo je mogoče gojiti z razmeroma malimi stroški. Med tekmovalci najdemo več telovad* cev, ki so bili na tekmi v Lyonu in vidimo, da so ravno oni dosegli najboljše uspehe. Dalje pa srečamo tukaj imena, ki jih vedno čitamo pri rezultatih športnih tekem na prvih mestih. Ker tukaj nastaja dvom, ali niso to morda športniki, ki so slučajno zašli v sokolske vrste, je treba pojasniti, da so to aktivni Sokoli, ki si jih športna društva o priliki tekem «izposojujejo». Ali bi ne bilo bolj umestno, da na športnih priredit* vah tekmujejo Sokoli pod svojo pravo fir* mo? Saj so rezultati te tekme pokazali, da b; jim bil časten uspeh zagotovljen. Želeti bi bilo, da se priredi vsako leto taka tekma in se eventualno razširi še z nekaterimi panogami, ki smo jih letos po* frešaii: (teki na daljše proge, stafetni tek. ladivo itd.). Tekma se je začela zjutraj ob 8.30 na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola in je trajala do 13.30. Zaključila se je popol* dne ob 3. s plavanjem na Ljubljanici. Tek* mo je vodil župni načelnik br. Rvška s po* močjo sodniškega zbora. Radi pomanjkanja prostora moremo danes objaviti le neka* tere važnejše rezultate: Tekme članov (15 Ljubljana 1, 9 Ljub* ljana, 4 Šiška in 2 Ljubljana II): skok v dalj z zaletom (10 tekm.): 1. Zupan (Ljub* ljana I) 559 cm; v višino z zaletom (9 tek* movalcev): 1. 2abjak (Lj. I) 160 cm; krog' la (5 tekm.): Zupan (Lj. I) 10.65 m; skok ob palici (6 tekm.): Gašperčič (Lj. I) 2S0 centim.; disk (8 tekm.): Zupan (Lj I) 31.91 metrov; tek 100 m (10 tekm.): 1. Pibernik (Lj.) 11.4 sek.; 2. Orel (Lj.) 2 sek.; kopje (6 tekm.): Sršen (Li.) 35.62 m; plavanje 50 metrov (6 tekm.): Srečko Kordelič (Lj.) 41 ?ek.; proste vaje: 1. Orel (Lj.), Lovšin in Eiberger (Lj. I) po 9.75 točke. Tekme članic (4 Ljubljana, 3 Ljubljana I): proste vaje: 1. Podpac (Lj. I), Santel in Burger (Lj.) po 9.5 točke; skok v dalj z za* letom: 1. Šantel (Lj.) 4.33 m; v višino z za* letom: 1. Santel 132 cm; krogla 4.25 kg: 1. Rupel j (L j.) 7.20 m; tek 100 jardov: 1. Santel 12.2 sek.; 2. Podpac 13.2 sek; plava* nje 50 m: Gjud in Šantel (obe Ljubljana) po 56.2 sek. Dogcdki križem Jugoslavije Strašen samomor Slovenke na Hrvatskem. — Bravure naših letalcev — Atentat na sokolski vlak. — Nova tihotapska afera v Zagrebu. Pretekli teden >mo poročali o samo%no= rih dveh naših rojakov v Zagrebu, včeraj* šnji zag-rebški listi pa zopet prinašajo po* roČilo o strašnem samomoru mlade in lepe Slovenke na postaji Zakob*Krapinske topli* ce. Dne 6. t. m. okoli 6. zjutraj je našel železniški čuvaj v neposredni bližini orne* njene postaje truplo neke deklice, katero je očividno povozil vlak. Bila je to 17Ietna Terezija Strbucelj od Sv. Lenarta pri Tr* bovljah, baje nenavadno lepe dekle. Kakor vse kaže, je nesrečnica izpila stekleničico lizola, nato pa se je vrgla pod vlak. Stroj ji je zmečkal lobanjo ter odrezal desno ro* ko v podlakti. Kaj jo je nagnalo v smrt, ni znano. .\ Dne 7. t. m. je dunajski brzovlak med postajam Loka in Bianca do mrtvega povo* zil nekega moškega, čigar identitete niso mogli ugotoviti. — Neznanec je star okoli 45 let. V zadnji številki ^Slovenskega Naroda» smo poročali o prvem tekmovanju, ki je bi* lo izvedeno na progi Novi Sad*Skoplje*Za* greb*Novi Sad. i'aralelno > temi tekmova* nji so v Novem Sadu letalci izvajali v zra* ku razne drzne n smele akrobatske pro* dukcije. Največja atrakcija je bilo spušča* nje letalcev s padalom iz višine 1000 do 2000 m na tla. To so bili prizor:, da je gle* dalcem zastajala kri v žilah. Med letalci, ki so izvajali te vratolomne produkcije, je bil tudi Slovenec poročnik Pire. Pire je skočil prilično iz višine 1000 m ^ padalom na tla. Krik groze se je izvil gledalcem iz prsi, ko se padalo ni hotelo odpreti. Ko je bil po* ročnik Pire le še kakih 70 m nad zemljo, pa se je padalo naglo odprlo n v zadnjem hipu rešilo mladega avijatika sigurne smrti. Pri padcu je poročnika Pirca zaneslo na že* lezniški tir, po katerem ie ravno drvel vlak, vendar pa se je Pire tudi tej novi življenj* ski nevarnosti srečno izognil. Ko so prestra* ženi gledalci prihiteli na lice mesta, meneč da najdejo drznega oficirja mrtvega, je ta sedel lepo na tračnici ter mirno kadil ciga* reto. Na vpra^mje. kako da se počuti, je odvrnil, da prav dobro in da mu je samo žal, da je s tovarišem sklenil stavo zgolj za čašo vina. Junaškemu tekmovalcu, kakor vsem ostalim letalcem, ki so se udeležili tekmovanj, ie čestital zastopnik vojnega mi* nistra. Na posebni sokolski vlak, ki ie v po* nedeljek ob 22.45 krenil iz Splita proti Si* nju je bil izvršen atentat, ki ima gotow» po« litično ozadje. Neznani zlikovci so na pro* gO nasuli kamenje, radi česar je par vago* nov skočilo s tira. Vlak ^c je takoj ustavil. K sreči so ostali .Sokoli in drugi potniki ne* poškodovani. Vlak je ro enourni zamudi zt> pet nadaljeval vožnjo V zvezi s tem tihotapstvom srebra iz Zagreba na Reko je prišla policija na sled še dnigi tihotapski aferi Avgus* Materie, ki je prenašal iz Zagreba na Sušak srebrne krone, je namreč na policiji iziavil. da so se ti posli vršili na račun tvrdke «Zlatarka» d. d. v Zagrebu in da je od «Zlatarke» do* bival za to visoko provizijo. Pri pregledu knjig in korespondence pa policija nikjer ni mogla ugotoviti njegovega imena. Kone* no je prišla na to, ca je bil pri tvrdki rpi« san pod napačnim imenom Krainer. Ker pa podrobnejše korespondence v pisarni tvrd--ke niso našli, je policija sumila, da je ta korespondenca skrita v stanovanju kakega uradnika in je rad' tega odredila hi'no pre* iskavo pri ravnateljstvu podjetja. Ko so po* licijski organi prišli v njegovo stanovanje, so naleteli pri vhodu na uradnika «Zlatar* ket>, ki ie hotel odnesti dva usnjata kovče* ka in neki večji ovoj. Pri pregledu vsebine pa so ugotovili, da se nahaja v kovčekih večja količina zlatih in srebrnih ur, uvože* nih iz inozemstva. Ker pa je bilo od 300 ur jedva 30 punciranih. je bilo na prvi pogled očividno, da je blago vtihotapljeno. Afera je izzvala v Zagrebu veliko senzacijo. Ca* rinska oblast je proti «ZHatarki» odredila kazensko postopanje. LTre, ki so vredne nad pol milijona dinarjev, je carinarnica zaple* nila. FlGrentinski goslač in Strah pred srečo predvaja danes Elitni Kino Matica» šBeležnica KOLEDAR. DANES: 9. septembra 1926; katoličani: Dorotej in Gorgouije; pravoslavni: 27. avgusta, Tarnen; muslimani: Reli-ut-evel 1345; židje: Novo leto 1. Tišri, 5687. DANAŠNJE PRIREDITVE. KINO MATICA: >Florentinski goslače; UUBLJANSKI DVOR: >On se boji ženske, KINO IDEAL: ?Razkrinkani-c. POKRAJINSKA RAZSTAVA >LJUBLJA-NA V JESENI<. RAZSTAVA MAGOLICEV v Jakopičevem paviljonu. HAZENA: Finale Atena - Ilirija ob 17. igrišču Atene. DEŽURNE LEKARNE. DANES: Bahovee, Jurčičev trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Jost, Celovška cesta. .MESEC zaide dane.- ob 19.43 in vzide jutri ob 8.22 ter zaide ob 20.06. Maurice Boue: ! M Roman. 44 Noisy seže med knjige in papirje, ki so ležali raztreseni na mizi, in vzame dva revolverja. Enega pomoli Morlonu. Nato odpre vrata in namigne prijatelju, naj mu sledi. — Kam me pelješ? vpraša Morlon. — Poglej! Skozi to-le okno sem zadnjič opazil sence. Prijatelja se zazreta v noč. Polagoma se jima oči privadijo na temo. Nebo je pokrito s težkimi, črnimi oblaki. — Vidiš? izpregovori nakrat Noisy. So že prišli! Tudi Morlon je spoznal premikajoče se obrise ljudi. — Res je. tudi jaz jih zdaj razločim. Kaj neki počenjajo v tej pozni uri? Kakor da kopljejo jarek ... Od hipa do hipa je v noč zasijal medel odsev železnega orodja. — Le glej! Ali se ti ne zdi, da nekaj odkopavajo? Morlon ni niti za trenutek izgubil skrivnostnih senc iz oči. Dva moža sta stala pod oknom in opravljala čuden posel. Včasih se je kdo sklonil k tlom in nekaj pobiral pazljivo motreč, potem pa je zopet vrgel na tla. — Ce bi bili na pokopališču, Šepne Morlon, bi mislil, da ■■ odkopujeta človeške kosti. — Kaj naj storiva? — Stvar je kaj preprosta. Ali se da priti iz hiše na dvorišče. — Seveda. — Potem je dobro. Vzemiva orožje in odidiva natihoma dol. Presenetila ju bova, ko se bosta najmanj nadejala. Tako bova najlaglje zvedela, kaj pomenijo ti nočni obiski, in se bova od blizu prepričala, ali imava opravka z nezaznavnimi duhovi ali pa z živriii bitji. — Pojdi naprej, jaz grem za teboj, pravi Noisy. Pes je zopet pridušen d zalaja! in se vzpel s tacami na vrata. — Mirno, Cezar! ukažo Noisy in ga ljubkujoče pogladi. Zvesta žival utihne, migVoč z repom. Boječ se, da bi i a pasje lajanje rse izdalo, ga zapre siika^ v sosedno sobo. Nato vzame svetilko, üi ie jedva za silo osvetljevala sobo. in stopi previdno na plan. Toda ni še storil ko*aU'i, *o se um izvije iz grla krik sro^e. Široko razpisih oči omahne nazaj in y*Waffenrad< in vredno 1500 Din. —lj SkaTti! Dne 11. tm. se vrši ob 17. vsakoletna stegova skupščina. Volitve! —lj Vreme. Danes ob 7. zjutraj je kazal barometer 769. termometer 18° C, vlažnost 98%. Deloma oblačno. Opokme barometer 768, termometer 24° C, vlažnost 84 %. Jasno. Iz Celja —c Odhod vojaških gojencev. V torek zjutraj so se vrnili gojenci vojno-administra-tivne šole, ki so se mudili devet dni v Celju, s svojimi častniki v Beograd. Na kolodvoru se je poslovil od njih celjski častniški zbor in precejšnje število domačega občinstva. Gojenci so si ogledali v teku svojega bivanja v Celju pod vodstvom ustanovitelja šole g. polkovnika Ristica, ki biva sedaj na Dobrni, tukajšnje tovarne, celjski kolodvor in razne znamenitosti mesta. Poleg tega *o imeli tudi vojaške vaje v okolici proti Sp. Hudinji in Vojniku. —c Preselitev. Mestna pisarna za odmero in plačevanje cestne naklade se je s 1. septembra preselila iz skladiščnega poslopja drž. železnice v poslopje Prve hrvatske št dionice poleg kolodvora in sicer v prostore tujsko-prometne pisarne. Obe pisarni ura-dujeta ločeno. —c Iz državne službe. Carinik g. Trifun Vujoševič je premeščen s celjske carinarnice v Koprivnico. —c Prihod pravnikov v Celje. Udeleženci ljubljanskega pravniškega kongresa pri-spo v nedeljo zjutraj iz Ljubljane v Celje, kjer si nameravajo ogledati nekatere celjske znamenitosti. Opoldne jim bo priredila mestna občina svečan banket v ^Celjskem domu«, nakar odpotujejo gostje v posebui-n vlakom v Maribor in na Falo. —c Občinska seja, ki je bila minulo soboto preložena, se bo vršila v teku prihodnjega tedna. Na dnevnem redu je med drugim tudi važno vprašanje regmlacije Savinje in pritokov. Iz Maribora —m Porotno zasedanje v Mariboru. Pri mariborskem okrožnem sodišču prične porotno zasedanje v torek dne 14. t. m. Doslej je razpisanih že 10 razprav in jih morda pride še par zraven. Mariborska porota ima po preobratu običajno največ razprav. Največ zločinov se vrši v Prekmurju. kjer vladajo po nekod žalostne družinske razmere, ki vodijo do krvavih tragedij. Tudi ptujsko polje, kjer se fantje radi stepojo, skrbi za naraščaj mariborske kaznilnice. —m Higijenski nedostatki na mariborskih ulicah počasi izginjajo. Občina je v zadnjih letih izvedla tudi ob periferiji mesta kanalizacijo, v notranjosti so mnoge ulice na novo tlakovane in sedaj je začela občina odstranjevati še starodobna javna stranišča, ki pa bi bolj zaslužila naslov smrdišča. Poleg onega na glavnem kdolodvoru je bilo najbolj zanemarjeno stranišče na Rotovškem trgu, ki je bilo prizidano ob magistratno poslopje, tako da je bilo okuženo ozračje v skoraj vseh pisarnah. Mestni svet je sedaj odredil, da se to stranišče podere, ker je nepotrebno. Na Kralja Petra trgu grade moderno podzemeljsko stranišče, ki bo ustrezalo vsem zahtevam in predpisom. Enako stranišče se zgradi tudi pred glavnim kolodvorom, čim bodo končana pogajanja med občino in železniško upravo, ki naj bi prispevala h gradbenim stroškom. Kongres hišnih in zemljiških posestnikov Manifestacijski zbor. — Za odpravo stanovanjskega zakona. Ljubljana. Ö. septembra. Tretji kongres >Svojihe< se je včeraj dopoldne na manifesta t i ven način zaključil z velikim zborovanjem, katerega so se udeležili delegati organizacij hišnih in zemljiških posestnikov in cele države in mnogoštevilni ljubljanski posestniki. Kongres je pred zborovanjem izvolil še novi glavni odbor: predsednik dr. Mihajlo Mariukovič, člani: Andrija A g 1 i č, Split, Juraj C a č k o v i č. Mihajlo E b r i č, Zagreb, Ivan F r e 1 i c h, Ljubljana, Luka Javor, Vinkovci, Zora M e 1 z n e r, Zagreb, Blago je N e d i č, Beograd, dr. Ivo P i 1 a r, Zagreb, dr. Lovro Požar, Ljubljana, Toša V a s e 1 i «5, Sreni-ska Mitrovica. Manifestacijskemu zborovanju so med drugimi prisostvovali: vlad. svet. dr. Ivan G o r s i Č kot zastopnik ministra za socijal-no politiko, vlad. svet. dr. Mencinger kot zastopnik obeh velikih županov Slovenije, predsednik gerentskega sveta dr. Dinko P u c, član gerentskega sveta Anton L i k o-z a r, pol. svet. dr. Gerzinič, zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo davčni konzulent g. Fran Z a g a r, zastopnik delegacije ministrstva financ fin. svet. dr. B o-n a č, zastopnik gremija ljubljanskih trgovcev g. S m u c, dalje predsednik avstrijske zveze hišnih posestnikov posl. Feliks P i -s t o r iz Gradca, predsednik dunajskih hjšn. posestnikov dr. Oskar Trnka in delegat Zveze koroških hišnih posestnikov g. Vedam iz Beljaka. Predsednik dr. Mihajlo Marinkovič je po pozdravu oficijelnlh zastopnikov o Črtal sedanji položaj hišnih posestnikov. Izvajal je, da se ne upajo niti vlada, niti vladina večina niti ostale stranke v parlamentu pravično rešitj vprašanja stanovanjske krize. Napadal je vlado, ki ne podpira gradbene akcije, in zahteval enako obdavčenje vseh slo-ev. Nato je preeital došle pozdrave iz Pariza, Prage, Čeških Budjejovic, Beograda, Zagreba, Maribora, Berlina in Celovca, kaker tudi pismo pred?ednika gremi ja ljubljanskih trgovcev g. Gregorca. Dr. Dinko Pnc je v imenu mestne občine pozdravil zborovanje, in stvarno deli kongresa. Stanovanjska kriza v večjih mestih se je zadnji čas poostrila. Res je, da se stanovanjski zakon v sedanji obliki ni odnesel. Pri reševanju stanovanjske krize nioia pomagati tudi privatna inicijativa z drugim besedami: več hiš je potreba, več hišnih posestnikov. Vsi merodajni faktorji naj bi podpirali gradnjo hiš. Upa. da bo zborovanja obrodilo trajne u?pehe. G. Fran Žagar je j>ozdravil kongre» \ imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Zbornica budno motri gibanje hišni i posestnikov iu ga po svojih močeh podpira. Zbornica bo složno nastopila s hišnimj posestniki za olajšavo davčnih bremen. G. Vedam iz Beljaka je v slovenščini pozdravil zbor v imenu koroških tovarišev. Beogradski delegat Blagoje N e d i č je nato navajal nekatero drastične slučaje o nevzdrž-nosti sedanjega položaja. G. Feliks P i -s t o r. avstrijski poslanec, je deloma v hrvatskem, deloma v nemškem jeziku očrta 1 borbo lastnine proti komunističnim navalom ter pozival vse, da nastopijo v sklenjenih vrstah proti boljševizmu. Dunajski deleg I dr. Oskar Trnka je karakteriziral položaj hišnih posestnikov s pravnega stališča. # RESOLUCIJE Gospod Ivan Frelih je nato prečita! pet obsežnih in utemeljenih resolucij, ki -o bile z odobravanjem sprejete in povdarjajc: 1) Kongresa zahteva brezpogojao odpravo stanovanjskega zakoni, kako/ tudi vseh stanovanjskih omejitev protestira preti vsakemu podaljšanju stanovanjskega kona in kaJtršnirnkoli utesnitvam. Likvidacija sedanjega stanja naj se izvrši nadalje v roku šestih mesecev, računajoč rd 1. novembra 1926. 2) Uvede naj sc čimprejšnje izenačenje davkov za vso državo, kakor uidi maksimiranje občinskih in irugih doklad. Posredni davki naj se znižajo do minima, zakon o taksah revidira 'n tak^e popolnoma ukinejo, zemljiški in iiišio-najcmninski d•■-vek pa zniža najmanj na \2 %. Za vse nove stavbe se zahteva 201etna davčna prostost. Novi zakonski načrt o acposrcd-nih davkih naj se stavi po otvoritvi .skupščine takoj na dnevni red, da more stopit' v veljavo že L januarja 1927. Kongres zahteva dalje pravično ureditev lestvice sa odmero invalidskega davka. 3) Država naj vpliva na denarne zavode, da začno zopet dajati dolgoročne hi-potekarne amortizacijske kredite po kar najnižji obrestni meri. Država naj zniža pristojbine in takse za hlpotekarne transakcije, kakor za zadolžnice, vpisnino, izbrisne pobotnice in zlasti, da se konverzije hipotekarnih dolgov oproste vsakih pristojbin in taks. Kongres vztraja pri zahtevi po ustanovitvi lastnega denarnega zavoda za hišne in zemljiške posestnike In izreka obžalovanje, da je vlada do sedaj ovirala izvršitev tega načrta. Dokler se ta zavod ne ustanovi, naj se IzvrJe vse priprave, da se ustanove v posameznih pokrajinah pokrajinske zadruge, katerim naj prizna država vse ugodnosti, ki jih uživajo slične organizacije. DrZavna Hipotekama banka naj v bodoče rezervira največji del kredita za zgradbo malih hiš in izvršuje kreditiranje po posredovanju organizacij hišnih in zemlnških posestnikov. 4) Da zavaruje hišne in zemljiške posestnike pred nadaljnjimi napadi na njihovo privatno lastnino, poziva kongres vse hišne posestnike držav v Srednji Evropi, da v okviru obstoječe internacionalne organizacije v Parizu ustanove permanentno delavno enoto, katere naloga bo, da se z internacionalno pomočjo postavi nasproti velikemu valu komunističnih' idej, ki se širijo od vzhoda. Kongres sklene posvetiti n.r-večjo pozornost vprašanju osnutka posvetovalnih komor in nalaga predsedništvu (ii. Saveza, da izbere odbor, ki naj temeljito prouči to vprašanje in evetualno izdc'a primerno zakonsko osnovo. Kongres zahu-va dalje, da naj se tudi hišni in zemljiški posestniki pozovejo v Gospodarski Svet 5) Kongres protestira proti novemu naCr-tu zakona o ureditvi agrarnih razmer v Dalmaciji. Odlikovanje „Ratna spomenica" za dobrovoljce Oblastni Savcz dobrovoljcev za Slo= venijo v Ljubljani sporoča spodaj naštetim tovarišem dobrovoljcem. da naj dvigne|o odlikovanje »Ratno spomenico« pri tajniku tov. Velkavrhu (Cegnarjeva ulica št. 4., i. nadstropje v Ljubljani). Ti tovariši so: Dra-gotin Fonda, dr. Mirko Kambič, Andrej Rastja, Rudolf Uršič, Josip Samec, Grga Ruku-nič, Vinko Rom, Kamilo Firinger, Ignac Bukovec, Rajko Feterljn, Ivan Levstik, Fax ie Paviovič-Šura, Vladimir Miselj. Engelbert Šmit, Anton Flander, Stanko Stanič, dr. Via dimir Graldi, Dragotin Lapajue, Anton So« sič, Jože Ciiak, Ivan Gombač. Julij Hmelak. Franjo Savli, Ludovik Jager, Ivan Stres, An ton Starec, Jakob Jakobčič. Anton Medve-šček, Iv. Stergulc, Jos. Miheli, Ciril Schweiger, Ivan Stele, Andrej Kavčič, Karo] Cim-perman, Karol Miklavčič. Jože Hovar. Ignac Tanko, Avgust Uršič, Ivan Zagorjan. Adolf fiuter, Jože Kumar, Jos. Kriškovič Janko Daljnšek, Juro DuČič, Joško Škof. Friderik Končenik, Fran Kostanievee, Jože Jančič. Rudolf Sajn, Josip Ota, Lovro Ramovš, I. sip Kuhar, Ivan Poznik, Jurij Vodušek, L', opold Pertot. Fran Vevk Janko Kos, Anu Čuden, Tomaž Lapajne, Josip Soban, Grv Zukon. Oni tovariši, ki bivalo v Ljublian. lahko dvignejo odlikovnje osebno pri to\ tajniku (med 3. in 4. uro pop.), drugi pa na mu pošljejo točen naslov In 10 Din za poštiK stroške za dostavitev kolajne. Akt s podpisanim reverzom je vrniti takoj po prejemu na Savez dobrovoljcev. Oni tovariši dobro-voljci, ki še nimajo te spomenice, a nanjo reflektirajo, naj se javijo Savczu v Ljubljani s potrebnimi podatki. To in Tajinstveni rdeči avtomobil ono Pariška kriminalna afera, v kateri igra glavno vlogo borzni špekulant in večkratni milijonar Guyot, vzbuja v pariški javnosti večje zanimanje kakor znana afera Landru. Policija je dognala, da je živel Guyot dvojno življenje in zakrivil celo vrsto zločinov, kakršnih ne pozna francoska kriminalna zgodovina. Guyot se bo moral zagovarjati radi umora štirih žensk in radi mnogih drugih zločinov. Priče so izpovedale, da je bil Guyot obenem najdrznejši in najbolj rafiniran železniški bandit. ki je opetovano napadel brzovlak Pariz— Lyon blizu postaje Gray s tira. Iz razbitih vagonov so se začuli obupni klici na pomoč. Ta čas sta oropala dva ma-skirana bandita poštt vagon, v katerem i je bila železna blagajna, polna zlatnikov in raznih dragocenosti. Neki trgovec iz Bordeaux a, ki slučajno pri katastrofi ni bil ranjen, je skušal opozoriti železniške organe na bandita, toda bandita sta ta čas že naložila blagajno na avtomobil in pobegnila. Nadaljna preiskava železniške katastrofe je dognala, da gre za zločinski napad na brzovlak in da so bile tračnice na dotičnem kraju nalašč odstranjene. Omenjeni trgovec je izjavil, da se dobro spominja, da je bil avtomobil, v katerem sta bandita pobegnila, rdeče pobarvan. Tudi telefonistka Beulagu-tova je bila odpeljana in umorjena v rdečem avtomobilu. Nesrečnega pariškega pismonošo X. je povozil rdeči avtomobil. Zato policija domneva, da je vse te zločine izvršil lastnik rdečega avtomobila, milijonar Guyot. Gora, kamor ženske ne smejo Zabavno pustolovščino sta doživeli nedavno dve Angležinji, ki sta se napotili na goro Athos v Grčiji in prišli celo v znameniti samostan, kamor ženske od pradavnih časov niso imele dostopa. Ta prepoved je bila v veljavi že 1000 let in šele nedavno strmoglavljeni grški diktator Pangalos jo je razveljavil. Angležinji Betty in Paulina Rowe sta prišli preoblečeni v moško obleko v samostan na gori Athos in si ogledali vse njegove zanimivosti. — Nisva vedeli, — je pripovedovala Betty svojim prijateljicam, — kaj bo. ako menihi spoznajo, da i>va ženski. Hoteli sva se prepričati, koliko je resnice na trditvi, da se s svete ?:orc Athos nobena ženska ne vrne živa. V mestecu Kalabaka sva podkupili župana in policijskega prefekta, da sta nama dovolila pridružiti se skupini okoliških kmetov, ki so šli v samostan na delo. Namazale sva si obraze ter oblekle široke hlače in srajce, kakršne nosijo on-dotni kmetje. Po dolgi in naporni hoji smo prišli do lesenega mostička, ki vodi čez globok prepad. Neki kmet je potrkal na vrata in kmalu smo bili na samostanskem dvorišču, kjer nas je star menih strogo preiskal. Strah me je bilo njegovili črnih oči in strogega. asketskega obraza« toda k sreči starec ni opazil, da sta med kmeti tudi dve ženski. Ko je bil pregled končan, smo odšli v samostanski vrt, kjer smo pod nadzorstvom starega meniha trgali sadje. Proti večeru so prišli na vrt trije Američani. Na prvi pogled sem spoznala, da so pošteni in zanesljivi. Zato sem jim povedala, kdo sve in zakaj sva prišle v samostan. Ameriški turisti se niso mogli dovolj načuditi najini hrabrosti. Domenili smo se, da prevzame-va njihovo ročno prtljago in tako smo si skupaj ogledali ves samostan. Menihi so nas pogostili z izbornim vinom in predno smo se poslovili, so vprašali Američani njihovega predstojnika, zakaj ženske ne smejo stopiti v samostan. — Zato, — je odgovoril predstojnik, — ker bi motile naš mir. Sveta gora je veliko svetišče, iz katerega se dvigajo k nebu molitve za odpuščanje prvega greha. Ako bi ne bilo ženske radovednosti, bi bil ostal svet raj in človek bi bil srečen.__^^^^^ Zlati čas je tu. Na veleseimu si more vsakdo ogledati, kako lepe, moderne, iz angleškega blaga izdelane obleke, suknje itd. se danes lab ko že za mal denar kupi pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana. Svojo hčerko je hotela žrtvovati Kristusu V Trnavi na Slovaškem se je pripetil v soboto ponoči tragičen dogodek, ki priča, kako je preprosto ljudstvo še vedno zaslepljeno in kam vodi verski fanatizem. V mestu živi že več let raz-našalec novin Voprada z ženo in 19 letno hčerko. Vopradova je bila do zadnjega časa mirna, marljiva in vestna žena. Nedavno je pa podlegla verskemu fanatizmu. Hodila je po večkrat na dan v cerkev in klečala po cele ure pred oltarjem. Nekoč se ji je prikazal v sanjah sv. Jožef, drugič sv. Janez, potem kak drug svetnik in tako se je njeno versko fantaziranje nadaljevalo, dokler sirota v verski blaznosti ni zabredla tako daleč, da je hotela umorit; lastno hčerko. Te dni se je prikazal Vopradovi v sanjah sam Kristus. Vsem znancem je pripovedovala, da mora doprinesti Kristusu kako žrtev v znak hvaležnosti za njegovo naklonjenost. Svoji sosedi je izjavila, da njena hčerka ne sme zahajati v njihov dom, ker sicer Ana Vopradova ne pride v nebesa. Drugi dan je povedala možu. da se ji je prikazal Kristus in zahteval, naj mu žrtvuje svojo hčerko. Mož je bil tako razburjen, da dolgo ni mogel zaspati. Videč, da žena mirno spi, se je proti jutru pomiril in zaspal. Komaj je pa zaspal, ga je zdramil obupni krik nesrečne hčerke. Voprad je planil iz postelje in za- gledal pred seboj grozen prizor. Žena je skakala s spačenim obrazom in široko izbuljenimi očmi okrog hčerkine postelje in vihtela nad njeno glavo sekiro. Mož jo je prijel za roke in ji iztrgal sekiro, toda bilo je že prepozno. Predno se je namreč zbudil, je versko blazna žena dvakrat udarila s sekiro svojo hčerko in jo težko ranila. Onesveščeno žrtev verskega fanatizma so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Njeno mater so odpeljali v norišnico. . Roparska romantika v Saizburgu V torek popoldne sta prišla v pisarno nekega salzburškega tovarnarja dva elegantno oblečena mladeniča, ki sta se izdala za kriminalna uradnika. Ko sta videla, da v pisarni ni razun uradništva nikogar drugega, sta izvlekla revolverja in zahtevala izročitev denarja in ključa železnt la-gajne. Blagajna je bila prazna in i , ar-ja sta dobila le male vsote drobiža, ki so ga imeli nameščenci pri sebi. Zaprla sta nato vse osobje v pisarno in pobegnila. Spotoma sta se oglasila še v neki trgovini z urami in na enak način uro-pala okrog 400 šilingov. Prepodila ju je urarjeva žena, ki je začela klicati na pomoč, predno sta ji mogla zabraniti. Po salzburških ulicah se je začel nato pravi filmski lov za roparjema, ki sta tekla iz ulice v ulico in streljala na svoje zasledovalce, ne da bi koga ranila. Po četrturnem lovu. v katerem so sodelovali tudi avtomobili in motorna kolesa, se je posrečilo ujeti in aretirati enega izmed roparjev, dočim se je drugemu posrečilo, da je pobegnil na streho neke hiše in se rešil s smrtnonevar-nim begom po strehah. Izginil je brez sledu. Policija in žandarmerija sta zato obkolil vse mesto, da bi mu onemogočili beg. Ropar pa ni mislil samo na beg. ampak je hotel spotoma opraviti še kak dobičkanosen »posel«. Napadel je v njegovi vili nekega gimnazijskega profesorja in ga z revolverjem prisilil, da mu je izročil zlato uro in denar. Ko pa je hotel nato v mraku zapustiti mesto, se je vjel v policijski kordon in bil aretiran. Oba roparja, ki sta vzbudila v mestu pravo paniko, sta brata Franc in Kari Spiess in sta bila radi raznih deliktov že ponovno kaznovana X Nesrečni Skiades. Našim čitateljem bo še v spominu grški bankir Skiades, ki so ga držali več mesecev v naših zaporih, ker so zahtevale grške oblasti njegovo izročitev, češ da je običajen defravdant, dočim je sam trdil, da je političen begunec. Naposled so naše oblasti verjele njemu In ga izpustile- Skiades pa se ni vrnil v Grčijo, ampak se zatekel v Avstrijo, kjer se ponavlja njegova usoda v Jugoslaviji. Na zahtevo grške policije je bil že pred enim mesecem aretiran kot defravdant, sam se zagovarja, da ga preganjajo Iz političnih motivov. In kakor poprej naše, štejejo gumbe zdaj avstrijske oblasti, ali naj ga smatrajo za političnega begunca in ga izpuste, ali pa naj ga izroče Grčiji kot obi- ades upira izročitvi tudi sedaj, ko v Grčiji ni več na krmilu Pangalos, o katerem trdi, da ga le iz politične in osebne mrznje preganjal na življenje in smrt X Potepuh dobi visoko nagrado. Poročali smo svoj čas o strahoviti železniški nesreči pri Leiferde v Nemčiji. Preiskava je dognala, da je bila nesreča povzročena po atentatu, zločincev pa ni otto mogoče izslediti. Zato je železniška uprava razpisala visoko nagrado 25.000 mark (300.00O Din) za onega, ki iih razkrinka. Zdaj sta dva od njih že aretirana in sicer največ p^ zaslugi nekega potepuha, ki je ž njima spal v nekem brlogu in iz njunega razgovora posnel, da sta ona dva atentatorja. Prijavil jn je in b^ zdaj dobil visoko nagrado, ki mu bo omogočila pošteno življenje, ako je zanj še sploh sposoben. Gospodarstvo Stanje Narodne banke dne 31. avgusta 1926. Razlika v primeri s stanjem Aktiva: 22. avgusta. Kovinska podlaga 397,0 + 3,7 posojila 1,492,1 + 54,5 račun za odkup kronskih novčanic 1,151,9 račun začasne razrae- njave .350,8 državni dolgovi '.966,3 vrednost drž. domen, zastavljenih za izdajanje novčanic 2,138,2 saldo raznih računov 218,2 -j- 41,4 Skupaj 8,714.8 Pasiva: Od glavnice izplačano 30,0 rezervni fond 7,7 novčanic v obtoku 5,470,1 državni račun začasne 3503 razmenjave državne terjatve raznih računih razne obveznosti državne terjatve zastavljene domene 2,138,3 ažijo za kupovanje zlata 83,0 po za 32.3 602,3 -H 64,7 — 86,7 -h 121,7 Skupaj 8,714,8 Obrestna mera je ostala neizpremenje-na. Obtok novčanic se je zvišal od zadnjega izkaza za 64,700.000 Din. Svetovna konferenca o energiji Svetovna konferenca o energiji, ki se je sestala v Baslu, je razpravljala 2. in 3. septembra v dveh sekcijah — prvi o elek-trizacijl železnic, v drugi o elektrizaciji poljedelstva. Sekciji, ki razpravlja o elektrizaciji Železnic, so predsedovali po vrsti angleški, švedski in avstrijski delegati. Podanih je bilo 14 referatov, med katerimi so bili švicarski, francoski, nemški in avstrijski zelo obširni. Ker so bili vsi referati tiskani, je začela konferenca takoj razpravljati o glavnem vprašanju, da-li naj se clektrizacija železnic priključi splošni elektrizaciji ali pa naj bi se zgradile v ta namen posebne elektrarne Poedini dele- gati so naglašali, da je to vprašanje indi-čajnega zločinca. Zanimivo je, da se Ski- i vidualno In zato ne more biti enotno re- šeno. Avstrijci, Nemci in Švicarji stoje na stališču, naj bi imele železnice lastne elektrarne, docim so bili delegati drugih držav mnenja, naj bi se elektrlzacija železnic priključila splošni elektrizaciji. Po dvodnevni diskusiji je predložil generalni referent dr E. Huber resolucijo, v kateri predlaga, naj se sestavi posebna primerjalna tabela o razmerju med prevozom električnih in parnih železnic. Podatki, ki jih bodo navedle poedine države v tej tabeli, naj služiio prihodnji konferenci za podlago pri razpravi o elektrizaciji železnic. Sekciji za elektrizacijr poljedelstva sta predsedovala danski in japonski delegat-Podanih je bilo 9 referatov, med njimi dva (švicarski in nemški) zelo obsežna. Vsi referati se strinjajo v tem, da je elekrriza-cija poljedelstva *c v povojih in da ji |e treba posvečat* vedno večjo pozornost. Potrebno je v prvi vrsü sodelovanje med inženjerjem in kmetovalcem Poljedelska produkcija b* se dala s pomočjo elektrlza-cije znatno povečati Refe»ati priporočajo, naj bi se poedine države boli zanimale za vporabo električne energije na veleposest-vih. Po diskusiji sc nekater, delegati predlagali ustanovitev posebne mednarodne komisije, ki bi se pečala s tem problemom. Ker pa v Francili taka komisija ze obstoja, je bil predlog odklonjen. —S Pravilnik o Obrtni banki. Obrtniška zbornice in organizacije so predložile trgovinskemu ministrstvu pravilnik o Obrtni banki. Trgovinsk' minister je povabil v Beograd tajnika Sa.eza hrvatskih obrtnikov Cupka, da sodeluje pri definitivni redakciji pravilnika, k* bo v najkrajšem času potrjen tako, da prične Obrtna banka kmalu poslovati. —g Sol se je pocenila. Uprava državnih monopolov je znižala s t. septenj*4ni cenoa fine soli od 195 na 150 Din za 100 kilogramov. —g Dobave. Direkcija državnih železnic sprejema do 10. septembra t. L ponudbe za dobavo 400 kg loja, za dobavo 16 m* borovih plohov; do 14 septembra t. 1. pa za dobavo 20.000 kg negašenega apna in za dobavo 3 sodov ca 500 1 denaturira-nega špirita. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem ode len ju te di* rekcije. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe za dobavo 1300 kg lahkega bencina. — Vršile se bodo naslcd* nje ofertalne licitacije: Dne 27. septembra t, 1. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave raznega materijala (1 zračna sesal* ka [kompresor], 1 transformator, 8 cevni osigurači. bakrene vrvi. 3 enopolni strelovodi). — Dne 30. septembra t L pri direk* ciji državnih železnic v Ljubljani glede do bave 1700 kg bele kovine ter glede dobave k lose tov za osebne vagone; dne 4. oktobra glede odbave ležiščne volne ter glede doba; ve dvoj na tih živovodnih koles; 5. oktobra pa glede dobave 2900 zvitkov brzomerilnih trakov ter glede dobave 5000 komadov vo* dokaznih in 2500 komadov gledalnih stekel. Dne 7. oktobra t. 1. pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave 1200 kg letnega in 500 kg zimskega avto*olja. Po* drobnosti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Darujte za sokolski Tabor! znižane cene za dvokolesa Tribuna, Siyria, Frera, Bianchi, Champion, motorje Frera vsakovrstni odeli, otroške vozičke od najpreprostejših do najfinejših, holender je več vrst. - Engro-endetail! Vodaja na obroke, ceniki franko. 850 Razstavljeno na pokrajinski razstav TRIBUNA" F. B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovska cesta 4. Priporoča se 260- damika konfekcija In modni atelje T. KUNC lestnl trg 14 Ljubljana Pod Trančo 2 Paviljon »H« St. 455 RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Uubliana, Cankarjevo nabrežje štev. 5 L. Itflikuš Mestni trg štev. 15 Tvornica dežnikov, zaloga izprehajalnih palic Najstarejša slovenska pleskarska in l i carska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Dunajska cesta 15 in Oosposvetska » i (dvori&c kavarne Evropa") Se priporoča. — izvršitev točna, cene zmerne. 7s-i !Najnovejša iznajdba! Brez k varjenja Dlaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek. ANTON BOC *** Ljubljana. Šelenbnrgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 Narodna tiskarna izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoč« dela kakor račune, kuverte, cenik«, uradne tlksovine. poimrtnke hranilne fn zadrui. knJIike. poročna, naznanil«, etikete, zavitke, Časopise In barvottske od preproste do najfinejše Izvršitve točno, okusno In ceno Telefon itev. 304 >• Ljubljana, KnafIjeva ul. 5 Išče se mlajši pomočnik kolonijalne stroke, vešč zamota-van a (pakovana) in odpreme blaga Ponuibe na Breuer, dioničarsko društvo, Bjelovar 25 7 10 čevljarskih pomočnikov vajenih izdelovanja močnih ba-kandž, sprejmem akoj za stalno. Hrana in stanovanje v hiši. — Franjo Tuček. via-titi proizvod cipela. Sirac, Slavonija. 2605 Zastopniki ™* se sprejema 10 po vseh kraj h za prodajanje dovoljenih srečk. — Merkur. Brno, Nova. CSR. BOGOMIR OKRUPA MIRA OKRUPA roj. Pegau poročena Ljubljana, 8. septembra 1926 2608 L TI Premog- drva ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. — TeJeton 220 T-53 iiiiimillllllll m Milili mannt a&tBina imoräa awrtto im fasset* in Sva* Blsfs start, etat ikks i Sv. Petra cesta 20 .-541 11111111111111 n 111111 Službo gospodinje pri samostojnem gospo* du išče dobra kuharica (vdova) — Dopisi pod «Dobra kuharica /2593» na upravo «Slov Nar.» 7000 Din posojilu išče uradnik s stalno službo proti primernim obrestim. Vrača mesečne Din 150. — Ponudbe na upravo «Slov Na roda pod «Din 7000/2596». Dve sobi lepo opremljeni, parke* tirani, solnčni, z elek* trično razsvetljavo, bal* konom, vporabo kopal* niče in klavirja — od» dam boljšemu gospodu ali zakonskemu paru brez otrok — Naslov pove uprava «Sloven» skega Naroda*. 2551 Foto-aparate, risalna orodja strokovno popravlja mehanična de lavnica Anton Kozina Ljubljana, Cegnarjeva ulica 12 2538 Starine kakor tabernaklje, sekretarje, garniture, okrogle mize. vpognjene komo de, lesene lestence, ste* kla. »rebro itd. — kupu* jem po ljubiteljskih ce* nah. Brze ponudbe na Julij pl. Huebmershofen Silbernagl. Zagreb. Ilica 131«, 2589 Razprodala! Od 20—50% ceneje! Jos- Selovin - Čuden • LJUBLJANA« Mestni trg 13 Radio-special aparate in posamezne dele priporoča S Ivan Bogata}, LJubljana S konces. elektrotehnično podjetje za visoko in nizko S napetost J Kongresni trg Stev 19. poleg nunske cerkve, p Telefon št 3. I Ho sejmu Rodlo - paviljon. kamaoieikl mofster ? LiiMiani Wm testa 3 priporoča bogato zalo go nagrobnih sponi eni kov od marmor I a fr granita, ploščo z? grobnice, marmornate plosfte za moblll|o pr nalnlžfih cenah Urejuje: Josip Zupančič; — Za «Narodno tiskarno*: Fran Jezerftek. — Za inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani 3R .*