GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 50 — Leto II.
Murska Sobota, 14. decembra 1950
Cena 3 din
Uredništvo in uprava: M Sobota. Trg Zmage — Ček. račun: Narodna banka Murska Sobota št. 64-903-121 Naročnina: Celoletna 100 din, polletna 50 din. četrtletna 25 din
Vestnost v delu
zagotavlja uspeh
Prevedba delavcev je eden izmed ukrepov, katerega so naši delavci prav toplo sprejeli. V tem mesecu se bliža dan, ko morajo vse komisije zaključiti svoje delo. Do 15. t. m. morajo imeti vsi delavci v rokah pravomočne odločbe o prevedbi. Skoraj vse komisije po podjetjih in ustanovah so že uspešno izvršile svojo nalogo. Najslabše pa so začeli delo na mestni ekonomiji, kjer je malo delavcev in bi prevedbo že lahko izvršili. Komisija mestne ekonomije je že v začetku pokazala slab odnos do dela. Niti seminarja, na katerem so bile pojasnjene naloge komisijami niso udeležili. Poverjeništvo za delovno silo je poslalo svojega organa na komisijo, da jim podrobno pojasni njihovo delo v zvezi s prevedbo. Toda tudi to ni pomagalo. So pa še nekatere komisije za prevedbo slične oni z mestne ekonomije. Vse se izgovarjajo na to, da delavci nimajo zadostnih dokumentov in da jim to onemogoča  delo. To dokazuje, da se ne poglabljajo dovolj v delo, kajti o tem jim daja »Vestnik rada« podrobna navodila. V njem je najti člen, ki pojas-
njuje ta primer: obrniti se je treba na upravo podjetja ali ustanove in izvršiti prevedbo po podatkih, katerimi razpolaga podjetje.
Med najboljšimi in nabolj vestnimi so bili v tovarni perila, kjer je največ delavcev; na Državnem posestvu v Rakičanu in še nekateri. Tudi cestarji, ki so v začetku pokazali malomarnost so so potrudili in jih je prišteti k najboljšim. Komisija je delala po cele dneve in zaključila delo 1. decembra. V podjetjih, kjer je malo delavcev, pa deluje okrajna komisija. Njen delokrog obsega 22 podjetij. K temu je prišteti še okrajne šoferje. Delo te komisije ni mogoče pohvaliti, kajti njeni člani ne marajo nobene požrtvovalnosti. Seveda se to ne more očitati vsem. Izrazit primer je tov. Štertak! Ta se doslej še sploh ni udeležil dela, dočim je pristopil tov. Perhavec Edi z vso energijo k delu in mu pripada polno priznanja.
Vendar pa je vredno poudariti, da je delo kljub temu dobro, seveda — v kolikor je opravljeno, kajti doslej še ni bila vložena pri komisiji druge stopnje nobena pritožba.
„Ne damo je iz rok ...“
zatrjujejo frontovci iz Lutverc
»S takšnimi ljudmi, kot so Kobe Janez, Lužar Franc, Nevjer Danica, Povžek Katica in nekateri drugi Lutverčani, sc da delati.« Tako je po kratkem premisleku dejala sekretarka VOOF tov Srpčičeva. Za temi stojijo vsi vaščani Vas Lutverci, si je priborila v novembru prehodno zastavico OOOF za dosežene uspehe v tekmovanju na čast 10-letnice OF.
Okoli 2180 prostovoljnih ur so prispevali pri gradnji in streha je bila nad poslopjem Prosvetna dvorana je pripravljena za kulturne prireditve. Popravljali so ceste, pomagali na terenu, pri gradnji silosov. Vse to jim je dalo še nadaljnjih 5200 prostovoljnih ur
»Če tekmujemo, potem pa zares dajmo. Tako so sklenili. Pomerili so se s frontovci iz Segovec, Apač, Plitvice, Lemanoš in Radgone Na prvo mesto so dali kulturno prireditev, seveda pa ta ni zadnja v tekmovanju. Prikazali so dve enodejanki, zaplesali narodne plese in s tem zadovoljili vaščane. V izobraževalni tečaj se je prijavilo 50 frontovcev in mladincev. S tečajem so že pričeli. Predvsem se hočejo na njem pogovoriti o praktičnih stvareh. Do 27. aprila bodo ustanovili IZUD.
Vsak Lutverčan je dober frontovec; mnogo izmed njih pa je delavnih zadružnikov. Članarino so točno odvedli na okraj in jo vsi redno plačujejo; Fronta, KLO in druge množične organizacije so pravzaprav eno telo. Poleg rednih organizacijskih sestankov imajo množične študijske sestanke. Na teh sestankih pretresajo govore voditeljev Partije in diskutirajo o njih. Le-ti so jim vzpodbuda za nadaljnje delo, zato se z njimi radi seznanjajo.
O Lutverčanih bi se dalo še mnogo govoriti. To tudi zaslužijo Pri ljudskem posojilu so presegli dano obveznost. Šli so na prostovoljne akcije. Lutverška mladina je delala na Avtostradi v Novem Beogradu, a vaščani na Pohorju in drugod, Pomagali so, kot je to njihova navada, tudi na domačih tleh.
Ali se še morejo kje ponašati s takšnimi uspehi pri volitvah, kot ravno Lutverčani? Marsikdo bi lahko podvomil o tem. Pri marčnih volitvah so pričeli ob pol eni in končali ob pol tretji uri ponoči. Vsi so glasovali za ljudi svoje Fronte. Tudi pri frontovskih volitvah niso bili slabši. Kar so sklenili na predvolilnem sestanku, so tudi držali. Ob 4.15 uri zjutraj je
padla zadnja kroglica v škrinjico, ki je tudi tokrat izpričala njihovo zavednost.
Koga pa bodo volili za odbornika OLO? Vsi so bili za pridnega zadružnika Srpčič Antona; ki ga zelo dobro poznajo. Ni samo zadružnik, ampak tudi frontovec! Skratka: je eden najboljših Lutverčanov. Za namestnika so potrdili zadružnika Križman Franca.
Srpčičeva, ki je že več let sekretarka Fronte, mi je ob koncu povedala, da bodo tudi pri teh volitvah pričeli opolnoči. Zaupno ml je povedala, da naj tega ne napišem. No kljub njeni želji sem se le odločil, da to storim. To pa le zaradi tega, ker sem čutil potrebo, da o tihem lutverškem sklepu izvedo tudi druge frontne organizacije. Te naj poskrbijo, da bo tudi pri njih tako. Verjel sem Srpčičevi, da ne bodo zlahka pustili zastavice iz rok. Vsi ti skromno prikazani uspehi so pritrditev na zagotovilo Srpčičeve. Povedo, da bo Lutverčane res težko premagati. Zato bo treba med frontovci radgonskega okraja živahnega dela, da se bo vsaka frontna organizacija borila za zmago tako, kot sc borijo Lutverčani.
Že od dneva frontnih volitev naprej so na območju ljutomerskega okraja zbori volivcev, na katerih razpravljajo o kandidatih za odbornike OLO. Volivci živo pretresajo kandidate, ki jih je predlagala Fronta. Potrdili so za kandidate predvsem tiste, ki so  se doslej v delu izkazali in opravičili 
zaupanje volivcev
Na zborih volivcev so govorili tudi o drugih gospodarskih nalogah, ki še čakajo bodoči OLO, Predlagani kandidati so lahko slišali, kako delajo KLO, katere bodo dolžni v bodoče podpreti v delu. To je bilo potrebno. Vsak kandidat je dolžan, da se že pred volitvami seznani z vsemi nalogami, ki ga čakajo kot ljudskega odbornika.
V ljutomerskem okraju kandidira 72 kandidatov in 39 protikandidatov. Ta številka pokaže, da so premalo storili. Bolj bi se morali potruditi, da bi volivci res lahko izbirali med najboljšimi kandidati. Po nekaterih volilnih enotah je bilo med volivci razpoloženje za postavitev protikandidatov, kar pa ni prišlo popolnoma do izraza. Med kandidati je lepo število ljudi iz dosedanjega OLO in IO OLO, ki so s svojim delom opravičili dano zaupanje ljudstva pri zadnjih volitvah. Njih delo bi bilo treba bolj živo prikazati delovnim ljudem na vasi.
Med kandidati je 33 zadružnikov ...
Zadružništvo, ki je v ljutomerskem okraju zelo razvito, bo častno zastopano v bodočem OLO. Vendar po z oziram na razmerje med zadružnim in
privatnim sektorjem, število kandidatov-zadružnikov ne odgovarja. Potreba po dokončni socializaciji vasi terja, da bodo izvoljeni odborniki, ki bodo uresničili zastavljeni cilj. Med kandidati zadružniki so znana imena. Mnogi med njimi so pionirji zadružništva v okraju. To je najlepše zagotovilo, da bodo dostojno zastopali interese zadružništva v svoji oblasti. V Ljutomeru kandidira tov. 
Rajh Mirko. Volivcem je poznan kot dosleden funkcionar MLO, v katerem vrši dolžnost tajnika. Rajh deta tudi drugod. V okrajnem lovskem svetu, po frontni liniji, v kasaškem društvu — povsod je občutiti njegovo delo. Na Kogu so volivci-zadružniki predlagali za kandidata svojega predsednika tov Štrucl Stanka. Štrucl že dolga leta pomaga VINOZ »Kerenčič Kog« v njenem napredku. V stari Jugoslaviji je s svojimi zadružniki okušal grenkobe tlačanstva takratni gospodi, ki je viničarje grdo izžemala. V Radomerju bo Pihlar Ferdo še naprej zastopal tamkajšnje ljudstvo v OLO. Volivci so mu dali svoje zaupanje in ga kandidirali kot vestnega zadružnika. V Vinskih vrhovih bodo zadružniki glasovali za svojega  kandidata Rataj Matijo. V Razkrižju Kutnjak Šimona, na Krčevini pa Lukman Štefana. Še mnogo imen je zaznamovanih na kandidatnih, ki so znana mnogim zadružnikom širom okraja.
Pintaričeva mama kandidat na Krapju
O Pintaričevi mami iz Gornjega Krapja se zadnje čase mnogo govori. Spada med male kmetovalce, ki jim je pri srcu ljudska oblast. Pintaričeva je že vse od leta 1929 napredna živinorejka. Doslej je na svojem malem posestvu zredila 30 priznanih rodovniških bikov. Bavi se s selekcijo svoje živine. Poseduje 4 ha polja, travnikov in krpo gozda. Na tej zemljici redi 7 glav živine, katero po materinsko oskrbuje. Poglejmo, koliko je letos oddala državi? Odrinila je 600 kg žita, 580 kg krompirja, 38 kg masti, 61 kg težkega prašiča. 500 kg govejega mesa in 1720 litrov mleka. Celoletno obveznost je izpolnila že meseca oktobra. To je v skopih besedah povedano o Pintaričevi mami, ki so jo volivci Krapje potrdili za svojo kandidatinjo Prav so storili, saj jih bo takšna žena res lahko resnično zastopala v OLO
Predlagani kandidati bodo po svoji izvolitvi prevzeli odgovorne naloge v oblasti Njih čaka še trdo delo do naših vaseh. Utrditev in širjenje zadružništva bodo prav sigurno zapisali na prvo mesto med nalogami. Zato pomeni vsak glas volivca zaupanje v svojo oblast, pomoč za novo zmago v socialistični graditvi na naši vasi.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
M, Sobota, 14. decembra 1950
Dobre in slabe strani KLO Mala Nedelja
Na položnem hribu sredi Prlekije leži vas Mala Nedelja. Kraj je precej oddaljen od centra ljutomerskega okraja. Njegovi prebivalci so večinoma poljedelci, med njimi je lepo število dobro stoječih srednjih 'in večjih kmetov. V Moravcih in v Mali Nedelji so zrastle tudi KDZ, ki se borijo kot vse ostale z gmotnimi težavami Zadruge pa so pokazale že tudi uspehe.
Poglejmo si od blizu delo KLO Male Nedelje
To kaj kmalu spoznaš, če se poglobiš v delo KLO in v njegovo sodelovanje z volivci. Zbori volivcev, kot najvažnejša oblika sodelovanja množic pri delu svoje oblasti so v Mali Nedelji slabo obiskani. Letos so zabeležili na vseh zborih le povprečno 40-odstotno udeležbo vseh volivcev. Že večkrat se je zgodilo, da so sklicani zbori sploh niso bili sklepčni Razgibanost volivcev ni takšna, kot jo je želeti, če hočemo govoriti o oblasti, v kateri ljudstvo resnično sodeluje. Volivci, ki so poklicani, da stavljajo na zborih zdrave predloge za izboljšanje dela KLO, so vse preveč pasivni, da ne rečemo skoraj molčeči. Toda ta ugotovitev zahteva odgovora, zakaj je tako?
Predvsem se člani KLO na zasedanja slabo pripravijo. Novoizišle uredbe in navodila višjih organov oblasti jemljejo navadno nekateri člani IO kot stvari, ob katerih se ni potrebno pomuditi. Šele takrat zgrabijo za delo, ko zahteva višja oblast obračun dela. KLO kot celota vse premalo dela v smislu kolektivne odgovornosti za izvrševanje nalog, saj vse preveč rešujejo poedinci. Celo tako daleč je prišlo, da so posamezni člani KLO stavili zdrave predloge, proti  katerim pa so nastopili člani IO. Tako delo seveda ne more roditi uspehov, kvečjemu škodo. Prav tako so odborniki KLO na zasedanjih premalo poučeni o ukrepih, ki jih je izvedel med dvema zasedanjima IO.
Frontovci iz Male Nedelje so se le odrezali pri akciji za vpis II. ljudskega posojila in pri zadnjih frontnih volitvah. Zakaj? Zato, ker so k akcijam pristopile vse množične organizacije in skupno s KLO vendarle uspele. To naj bi bil pouk za bodoče delo, ki bo prav sigurno uspešno, če bodo za delo zgrabili vsi KLO, Fronta. AFŽ in LMS. Na žalost pa v Mali Nedelji doslej ni bilo vedno tako. 
Frontni sestanki so bili sklicani le pred večjimi akcijami, ob katerih je bila Fronta zadolžena za razno delo. Torej gre za kampanjski način dela frontne organizacije. Namesto, da bi se člani Fronte na rednih mesečnih sestankih pogovorili o vseh perečih vprašanijh in nalogah, med katera spada tudi delo KLO, gospodarske naloge, odkupi, davki itd., so prešli na drug način dela, s katerim Fronta v preteklosti ni zadostno opravičila svoje vloge.
Pomudimo se pri razbijanju planov obveznih oddal posameznim kmetom. V Mali Nedelji takole prakticirajo: plane razbije LO, ki skliče za tem zasedanje celotnega KLO. Na zasedanjih se o planih nadalje pogovorijo. Povabijo tudi člane množičnih organizacij, ki se pa teh zasedanj zelo slabo udeležujejo. S tako sprejetimi sklepi stopijo pred zbor volivcev, na katerih navadno manjka čez polovico volivcev. Zbor sprejme po navadi sklepe KLO prav molče. Sedaj šele pride glavno. Predsednika in sekretarja Fronte na-
vadno napotijo po hišah, da vršita naloge, ki spadajo v okvir dela KLO. Predstavniki Fronte postanejo tako operativni izvrševalci nalog KLO, namesto, da bi preko frontnih sestankov, tolmačili pomen odkupov, pripravljali, množice, da bodo čim laže sprejemale te naloge. Če bi Fronta tako zagrabila, bi bila po vsej verjetnosti tudi udeležba na zborih večja. Volivci sami bi bolj življenjsko razpravljali o stavljenih predlogih KLO. V tem slučaju bi bilo volivcem laže, ker so bili precej preko Fronte o tem dobro seznanjeni.
Pri vsem tem res ni čudno, če je zoper letošnje predpise vloženih na KLO 60 pritožb, proti odločbam za gospodarsko leto 1950-51 pa celo polovica od vseh izdanih. Tega je kriva tudi rajonizacija in izenačenje višinskih krajev z nižinskimi predeli, kjer zraste več pridelkov, kot pa v hribih. KLO je že predlagal, da se hribovite vasi prevedejo v II. rajon, njihov predlog pa sedaj rešujejo na okraju.
Tako je tudi z drugimi množičnimi organizacijami. Pri ženah je še vedno mnogo zastarelih nazorov, ki ne odvračajo samo njih od aktivnega sodelovanja z oblastjo in Fronto, temveč so mnogokrat povod, da se tudi njihovi možje za to le malo zanimajo. Novoizvoljeni frontni odbor, ki pa se še vedno ni sestal, čaka odgovorna naloga v dajanju pomoči frontni sekcije AFŽ in vsem drugim množičnim organizacijam. Treba bo že enkrat priti do tega, da bodo naloge postale skupna stvar in delo vseh množičnih organizacij in KLO.
Ali je Fronta razpravljala o ljudeh, ki razbijajo sestanke
V Mati Nedelji so ljudje, ki se še danes niso sprijaznili z ljudsko oblastjo in socialistično graditvijo. Na sestankih Fronte in zborih volivcev se navadno ti ljudje razkrinkajo pred množico. Najbolj goreč razbijač dela ljudske oblasti je Vrbnjak Ludvik iz Drakovec, ki bo v kratkem polagal obračun za svoje razdiralno delo pred ljudskim sodiščem. Ali pa Slekovec Alojz iz Bučkovec in Perkova iz Drakovec. Kaj bi n. pr. rekle matere v mestih in industrijskih centrih, če bi slišale zasmehovanje Domalic Franca iz Drakovec, ki je na zadnjem zboru volivcev dobesedno izjavil, da umirajo otroci po mestih samo zaradi tega, ker dobivajo z dežele premočno mleko. To je bil njegov medklic na besede, sekretarja OK tov. Verdeva, da naj kmetje redno oddajajo mleko, ker sicer obstoji nevarnost, da bodo otroci po mestih začeli umirati. Ali taki ljudje zaslužijo, da nosijo legitimacijo OF, v kolikor jo seveda imajo.
Ali bi z dovoljno budnostjo članov OF in vseh množičnih organizacij moglo priti do tega, da so iz fonda krajevnega samoprispevka uporabili preko 8 tisočakov in še gradbeni material, ki ga danes primanjkuje. Največ odgovornosti leži na tovariših iz SAP-a v Mariboru, ki spočetka niso upoštevali ljudskih zahtev. Zahtevali so od KLO, da gradi avtogaražo za njihovo podjetje v dolini pod vasjo. KLO je tam pričel z delom. Zgradili so temelje in že nekaj zidu. Potrošili so 8.000 komadov opeke, precejšnje količine apna, cementa, in drugega materiala. Z mestom gradnje garaže pa se ni strinjalo ljudstvo. Zato . je KLO znova zahteval predstavnike SAP-a iz Maribora, da pridejo na lice mesta. To se je tudi zgodilo. Sporazumeli
so se z gradnjo garaže na hribu v centru vasi, kjer so že pred dnevi pričeli z gradnjo. Zid v dolini so podrli, tako da je šel v nič tudi gradbeni material, razen opeke. Zato se ljudem iz Male Nedelje zdi čudno, zakaj niso tovariši iz SAP prvotno privolili v gradnjo garaže na hribu in kako so le mogli s svojim nepremišljenim ukrepom povzročiti, da se je tjavendan trošil material, kljub temu, da je to bilo, ko je že izšla Uredba o varčevanju.
Kako daleč so v Mali Nedelji z odkupi?
Včasih pa pade tudi kakšna zdrava beseda volivcev. Tako so letos predlagali, da se uvede krajevni samoprispevek v višini odstotka po davčni lestvici. Pridobili bodo okrog 80.000 dinarjev,  ki so jih namenili za gradnjo avtogaraže. Prav dobro so tudi ocenili potrebo pri popravilu cest, ki so bile v KLO precej zanemarjene. KDZ, ki ima na svojih površinah velike gramoznice, so sprejele načrt za preko 80.000 dinarjev investicij, s katerimi so prevzele odgovornost za stanje cest. Že danes je mogoče ugotoviti, da so ceste dobro posute z gramozom. Vse to so bili predlogi volivcev.
Z odkupi še kar dobro stojijo, dasiravno imajo težave pri posameznih kmetih. Oddajo mesa so izpolnili 100 odstotno, maščob 90 odstotno, mleka 100 odstotno, žita 80 odstotno. Tudi pri oljaricah so plan že izpolnili. Tudi davki so že poravnani.
Privatni sektor je že pred tedni zaključil setev, sedaj pa prašijo zemljo. Nič kaj razveseljivo pa ni v KDZ, da še vedno sejejo. Pozna setev jim po vsej verjetnosti ne bo dala zaželenih pridelkov, na kar bi le mogli zadružniki ob pravem Času pomisliti. Kdaj pa potem pride na vrsto globoko zimsko oranje, pri katerem bi morale zadruge dati zgled privatnemu sektorju.
V Mali Nedelji pa se ne morejo pohvaliti z lokalno delavnostjo in gospodarstvom, kj bi se lahko razvilo. Za to imajo vse možnosti, ne manjka jim obrtnikov, pa tudi ne orodja. Stvar je zaenkrat edino v tem, ker niso uspeli pritegniti v lokalna podjetja obrtnike. Trenutno imajo samo krojaško delavnico, mislili pa bi lahko še na čevljarsko, kovaško, kolarsko in še morda na kakšno drugo. Seveda je pa za to potrebno malo več volje in razumevanja, tako pri odbornikih KLO, kakor pri samih obrtnikih.
Veržejski zadružniki so res nepoboljšljivi!
Setvena komisija v Veržeju nima nobene evidence nad posejanimi površinami v svojem okolišu. O tem zgovorno govori poročilo KDZ, ki predvsem nima nobenih znakov kulturnega dopisovanja z oblastnimi organi. Na navaden oguljen papir brez žiga KDZ in podpisa njenega predsednika je poslal zadružnik Šonaja Ivan poročilo na okraj. Po vrhu tega — pa še kakšni podatki Poročilo govori o posejanih površinah z jesenskimi kulturami. Razen zadružnikov Ferenca, Heriča in Gaberčeve ni noben zadružnik dal točnega poročila o posejanih površinah. Zanimivo -je, ko si ogledamo, kako so ti ljudje napisali svoje poročilo. Zadružnik Bunderl Ivan se opravičuje, da ga ni doma. Galunder Franc pravi, da ima vse posejano, Šonaja Ivan pa se kar obregne: »Idite gledat in merit, posejano je vse«. Šonaja Anton in Gregorinčič Franc sta poročala, da imata vse posejano. Slednji je še pristavil da ne more dati točnih podatkov. Puhar Alojz pa sploh noče povedati, koliko je posejal. Na čelu vseh pa je predsednik KDZ Prelog Anton, ki se trka na prsa, da je svojo dolžnost izvršil.
Vsak razumen človek se bo začudil takšnemu poročilu veržej skih zadružnikov, ki je prej norčevanje iz organov ljudske oblasti, kot pa poročilo, ki naj bi služilo okrajni evidenci za pregled nad posejanimi površinami v okraju. Kako le naj odgovorni referent na okraju spričo takšnih poročil daje odgovor ministrstvu za kmetijstvo, ki je zahtevalo točna poročila o poteku setve.
Sicer pa se ni čuditi takšnemu poročanju, če v vsem prednjači sam predsednik KDZ Prelog. Odgovornost do zadružnikov in celotne ustanove je zamenjal s takšnim delovanjem, ki ne sodi v delo poštenega zadružnika. Ali je prav, da imajo v Veržeju kar dva predsednika KDZ, ki se pa med seboj osebno sovražita? Ni samo sovraštvo med njima; tudi odnosi med posameznimi zadružniki so taki, da si iz sovraštva celo dopisujejo preko veržejske pošte. Naj omenim samo pismo Šonajeve, ki ga je napisala Ferenčevi. Grožnje v tem pismu in pa medsebojne klevete — so pravzaprav odraz nezadružnega odnosa med temi zadružniki. Kdor pozna globlje veržejske zadruge, je lahko že ugotovil, da je na žalost slična zgodba med vsemi ostalimi zadružniki. Veržejski zadružniki se bodo pač morali naučiti složnega zadružnega življenja.
Kateri okraj je boljši od radgonskega?
V torek je zasedal OLO, kateremu poteka mandat. Predsednik Zadravec Branko je poročal o delu odbora od marca 1948 do zdaj. Bilo je 15 rednih in eno izredno zasedanje OLO. Menjavanje članov odbora je slabo vplivalo na njegovo delovanje. Narodni dohodek je od leta l948 narastel za 52,6 odst. Investicije po petletnem planu so izčrpane za 72,5 odst. Doslej so bile porabljene za dvig proizvodnje, poslej je pričakovati preusmeritev za komunalno dejavnost. Pomembna je stanovanjska kriza, pomanjkljiva  kanalizacija, preskrba vode in elektrifikacija. Izkušnje narekujejo 'poostritev borbe proti špekulacijam v privatnem in proti slabi organizaciji v zadružnem sektorju. Povprečni donos žitaric v letu 1948 je bil 13 stotov, v letu 1949 16, a letos 12 stotov. Pri krompirju 13.000, 16.000 in 11.000 kg v letošnjem
letu. V letu 1948 je bilo škropljenega sadnega drevja 66 tisoč, letos pa se je komaj pristopilo k delu. Živinoreja ni zadovoljivo razvita, kar je kvarno za dvig proizvodnje. 1. nov. je bil ustanovljen sklad za mehanizacijo in kapitalno graditev zadružnega gospodarstva. Zadružništvu bo treba nuditi več materialne in moralne pomoči. Več pozornosti zahteva ureditev ohišnic in organizacija dela.
Jesenski setveni plan je izpolnjeni 95 odstotno. Pereče vprašanje so odkupi. Izpolnitev odkupa: Meso 95 odst., mast 68 odst., bela žita 80 odst, krompir 70 odst, mleko 41 odst., seno 18 odst, slama 13 odst, oljarice 89 odst, sadje 64 odst in vino 60 odst Zaostanki davkov za tri leta nazaj znašajo še preko 6,990.000 dinarjev. V teku polletja je bilo izterjano 43 milijonov dinarjev.
M. Sobota, 14. decembra 1950
»LJUDSKI G L A S«
Stran 3
Kogovški frontovci so
v ljutomerskem okraju
Že 24. novembra so se zbrali kogovski volivci, da se pogovorijo o kandidatih za bodoči OLO v Ljutomeru. Njihov razgovor ni veljal samo izbiri kandidatov. Seznanili so se tudi z gospodarskimi nalogami, odkupi in davki. Padla je marsikatera koristna beseda volivcev, pa tudi predlogov ni manjkalo. Še lansko leto je veljal KLO v Kogu za enega izmed najslabših v okraju. Ni bilo konference ali skupščine OLO, da ne bi grajali njihovega dela. Lansko leto izvoljeni odborniki pa niso hoteli poslušati teh neprijetnih očitkov. Začeli so drugače. Nič več tako, kot je delal stari odbor. To pa ni bila lahka naloga. Stare napake in navada je le težko popraviti, vendar so z voljo zagrabili za delo in ga nadaljevali skozi vse leto. O tem, kaj so popravili in storili koristnega, je volivcem povedal predsednik KLO tov. Zabavnik Drago. Pojasnil jim je mnogo, pokazal tudi to, kar je slabega v delu KLO.
Na prvem mestu so odkupi
Kogovčani in njihov KLO se dobro zavedajo tega, kako važno je redno izpolnjevanje dolžnosti do skupnosti. Pohvalijo se lahko s 100 odstotno oddajo žita in 95 odstotno oddajo mršavcev. Že v septembru so za 10 odst. presegli plan oddaje mesa, pri letnem pa za 95 odst. Z mastjo so nekoliko na slabšem okoli 35 odst. so še komaj odrinili. Časovni plan za november so že presegli. Največ bodo oddali v tem mesecu. Tudi v mleku so izpolnili 85 odst. letnega plana. Na zboru pa so sklenili, da bodo oddali vse mleko.
Kako je pa pri oljaricah?
Plana še niso izpolnili, zato ker okrajno odkupno podjetje v Ljutomeru ni poskrbelo za embalažo in prevoz pridelka. Mnogi kmetovalci imajo na svojih domovih pridelke oljaric in čakajo, kdaj jih bodo spet pričeli odkupovati.
Ljudska volja so uveljavlja...
Prav živahno je postalo med volivci, ko so si pogledali in povedali iz oči v oči, kako so posamezniki svoje obveznosti izpolniti. Pokazali so Vezjak Franca iz Jestrebcev, ki ni hotel z njimi. Povedati so mu, da vedo, da je lani zaklal prašiča, ki mu ga je KLO določil za oddajo. Ko so prišli člani KLO k njemu na stanovanje, se je Vezjak izgovarjal, da mu ni bil določen za oddajo zaklani prašič, marveč svinja ki je bila v tem času močno breja. S tem je hotel prevariti organe KLO. Komisija je šla preko tega in mu predlagala, naj podkrmi svinjo, ki jo je imel Vezjak takrat v hlevu. Gospodar je bil s  predlogom soglasen in je podpisal s KLO pogodbo v kateri se je zavezal, da bo letos oddal 240 kg težko svinjo s katero bo zadostil oddaji maščob za lansko in letošnje leto.
Toda Vezjak je pozabil na svojo besedo in je rejeno svinjo za sebe zaklal. Zato ni prav nič čudno, če so volivci zahtevali, naj ga KLO nauči boljšega pojmovanja do skupnosti. Njemu so povedali, da jih je sram, ker imajo v svoji sredini takega državljana. Nekaj podobnega je morala poslušati tudi Zorec Neža iz Vitana, ki je spomladi pri oddaji masti pomešala 3 kg soli v 2 kg masti in je hotela na ta način oškodovati našo preskrbo. Še nekaj je bilo špe-
kulantov, s katerimi so volivci na svojem zborovanju temeljito obračunali.
Ta primer naj ne bo osamljeni
Lahko pa je bilo med volivci Zadravec Francu, malemu kmetu iz Jastrebcev. Že 26. aprila je oddal vse mleko, ki ga je moral po predpisu odriniti. Tako pa ni samo pri mleku, marveč pri vseh drugih obveznostih. Zelo rad pomaga tudi bližnjemu. Luci Anton iz iste vasi je imel letos neprilike, ki so mu preprečile, da bi izpolnil oddajo mleka. Priskočil mu je na pomoč Zadravec in za njega odnašal na zbiralnico svoje mleko. Tako je tudi Luci lahko povedal, da ni med zadnjimi, ker mu je pomagal sosed Zadravec. Ta primer medsebojne pomoči pri oddajah pa ni na Kogu osamljen. Le teh je več in so posnemanja vredni. Od Kogovčanov bi se lahko učili kmetje iz drugih krajev, kako je treba drug drugemu pomagati. Ponosna na svoj uspeh je lahko Zadravec Alojzija iz Vodranec, ki je že v novembru odrinila vse mleko. Zadravčeva se je uprla prvotnemu predlogu KLO, da bi ji obveznost pri mleku znižali. Izjavila je, da ga bo dala še več. To je tudi storila.
Razpravljati so tudi o davkih. Tu pa gre malo bolj trdo. Mnogi izmed volivcev so prodali vino Vinarski zadrugi v Ormož, ki jim ga pa še ni dokončno izplačala. Zato so za 350 tisočakov v zaostanku. Volivci pa so skleniti, da mora biti še pred novim letom vplačan zadnji denar.
Boleča rana Kogovčanov — je gradnja novega šolskega poslopja
Sedaj delajo učitelji v treh malih (luknjah), v pred leti zgrajenem provizoriju. Volivci so že vse od leta 1945. na svojih zborovanjih govorili in zahtevati, da se nekaj ukrene. Na njihovo zahtevo je vedno sledil odgovor: »Počakajte, ker je treba graditi novo šolsko poslopje po izdelanem regulacijskem načrtu dr. Rozine iz Ljutomera.« Pozneje leta 1949. in letos pa ni bilo več kredita in materiala. Torej že čakajo pet let na obljube, kljub temu pa se še vedno stiskajo njihovi otroci v tesnem šolskem prostoru. Ko so se pogovorili o kandidatih, ki bi naj v bodoče vodili OLO, so volivci dali svojo besedo. Zabavnik Drago, njihov predsednik, je bil prvi kandidat, katerega so predlagati. To naj bo za volilno enoto Jastrebci in Lača vas. Za volilno enoto Kog in Gomila so izbrali pridnega zadružnika Lehtenvalder Franca, za Vodrance in Vitan pa malega posestnika Ritlop Jožeta. Volivci hočejo imeti zares demokratične volitve, pri katerih bodo lahko izbirali med kandidati. Zato so kar predlagali protikandidate:	Berko
Tranca, Munda Franca in Stanjko Viktorja.
Odkup svinjskih kož raste iz leta v leto. Že lani je bil dva in polkrat večji kot v letu 1946, a letos se bo še znatno dvignil. V Ljubljani je podjetje »Koteks« ob petletnici svojega obstoja priredilo razstavo izdelkov, ki so izdelani izključno samo iz svinjskega usnja. Obiskovalci razstave so se divili lepi izdelavi in se tutu, kjer je bil Prešeren svoj čas svinjske kože. Razstavljeni so bili  razni kovčki, torbice, aktovke, knjige, mape, lični čeveljčki itd.
Ljutomerska kmetijska zadruga bi bila lahko med prvimi v okraju. Ne samo po tem, da se razteza njena delavnost predvsem na okrajni center, marveč tudi vsled boljših pogojev, ki jih ima za svoj napredek. Toda ljutomerska KZ skrbi samo za trgovski in odkupni oddelek, vsi ostali pa ne delajo ničesar. V ljutomerski KZ so imeli v začetku tudi kreditni odsek. Zaradi preslabega dela Članov pa je odsek ostal samo na papirju. Člani so vložili okoli 200 dinarjev, kar je v razmerju z njihovim številom nič. Temu je seveda sledil še slabši ukrep. Namesto, da bi članstvu pojasnili pomen varčevanja in vlaganja denarja v hranilne ustanove, so rajši odsek likvidirali. Prav tako je tudi pri drugih odsekih, ki jih sploh niso ustanovili! Ati ne bi v ljutomerski KZ kazalo ustanoviti sadjarskega odseka prav v sedanjem času, ko preti našim sadovnjakom nevarnost propadanja? Uspešno zatiranje ameriškega kaparja, ki ga tudi v ljutomerskih sadovnjakih ..e manjka — je možno le z dobro organiziranim delom vseh ljudi v kraju. Prav zato bi morala ljutomerska KZ usmerjati kmete k Čuvanju naših sadnih nasadov, k zboljšanju sadjarstva. Tako je tudi z živinorejskim odsekom, ki bi se naj bavil z raznimi vprašanji živinoreje. Pa še morda kakšen odsek bi prišel v poštev. Seveda bi o tem dali besedo sami člani KZ.
Ljutomerska zadruga pa je med prvimi v okraju po živahni dejavnosti trgovskega in odkupnega odseka. To kažejo doseženi uspehi. Kmetijska zadruga je letos odkupila 65 ton krompirja v svojem okolišu, pa tudi na terenu drugih KZ. Pri žitu manjka še 6 odstotkov. Kmetje sedaj oddajajo ajdo in druge pozne žitne pridelke g katerimi bodo krili vso obvezno oddajo letošnjega leta. Pri sladkorni pesi se je zadruga približala 300 tonam, kolikor ji nalaga odkupni plan. Tu je potrebno poudarit, da je KZ odkupila 111 ton sladkorne pese na področjih drugih KZ, predvsem iz Stročje vasi, ker se tam poslovodja ni pobrigal, da bi zadovoljivo izvedel odkup. Maščob so odkupili 111 kg, največ pa je bodo odkupili še v decembru. Zadruga je že izvršila zamenjavo 18 ton oljaric, 1600 kg oljne repice, ene tone bučnic, odkupila pa je preko tri tone krmne pese več, kakor pa ji je določal odkupni plan. Zadruga je na Podgradju ustanovila tudi zadružno sadno sušilnico, v kateri so letos nasušili preko 1400 kg suhega sadja za široko potrošnjo in za JA. Te uspehe pa so dosegli predvsem nameščenci. Upravni odbor KZ je razpravljal na svojih sejah o odkupih, vendar pa ni v času odkupov nudil nobene pomoči.
„VIDELISMO VRH TRIGLAVA, TRÃKOŠČÃN, IVANŠČICO ~ obiskali bomo še druge kraje..."
Planinsko društvo vabi v članstvo
Planinstvo! Mnogokrat smo slišali o planinstvu, veliko smo brali v časopisih, v nas se je polagoma budalo veselje do alpinizma, do spoznavanja prirodnih lepot, vendar je dolgo pri tem ostalo. V aprilu letošnjega leta pa se je tudi v Soboti ustanovilo Planinsko društvo. O delu tega društva vedo samo nekateri, in to so člani društva in njihovi najbližji znanci Društvo si polagoma utira pot v širino. Do zdaj je zbralo že nekaj nad 100 članov. Včlanjeni so dijaki, pa tudi nameščenci, vendar se s tem ne zadovoljuje in išče ljubitelje planinstva še med vajenci in ostalimi, kajti prav starejših ljudi pogreša.
Planinsko društvo prireja izlete v naravo, seznanja članstvo z lepotami pokrajin in gora, vzgaja svoje članstvo v ljubezni do domačih in tujih planini do planinstva in. narave. Članstvo se na izletih duševno in telesno krepi, utrjuje in nabira moči za izvrševanje vsakdanjih nalog. Planinstvo utrjuje tovarištvo, povezuje ljudstvo in bistri duha. Torej ni samo v razvedrilo, je vzgojno za človeka, ki živi v trdem delu v graditvi boljšega življenja!
V tem letu je bilo več množičnih izletov v razne privlačne kraje naše domovine. Članstvo je bilo v Trakoščanu, na Ivanjščici, v Varaždinskih toplicah in je tako spoznalo lepe kraje Hrvaškega Zagorja. Pa to ni vse. V avgustu je skupina prekmurskih planincev obiskala še Julijske Alpe: Triglav in Bohinj. Vodil jih je dr Pezdirc Jože. Brez potrebne planinske opreme in breč izkustev so šli planinci na to
pot in dosegli višine nad 2000 m. Ko so se povzpeli na vrh Triglava, so imeli že dokaj izkušenj. Ta pot, ki zahteva že znanja in vztrajnosti, je bila za izletnike prva planinska šola. Skupini, ki je štela 13 članov, je posredovala ta uspeh njihova močna volja in izredno veselje do planinstva. Vsekakor je to lep uspeh vsega društva.
Toda to je samo začetek. Planinstvo zahteva veliko znanja, veliko izkušenj; torej zahteva študija. Kdor želi užitka na izletih, mora vedeti marsikaj. Seveda je najlepše, če se študij poveže z izleti, da se članstvo uči spoznavati teren, orientirati se no zvezdah, po soncu, luni in drevju, poleg kompasa, v naravi sami ne pa v zaprtih učilnicah. Takšna šola nudi članstvu veliko. O tem lahko največ povedo člani društva, ki so že bili na izletih in so premagovali na svojih poteh najrazličnejše težave. Morda bodo iz vrst teh, ki so že obogateni z izkustvi, poslani najboljši na plezalne in druge alpinistične tečaje. Morda bo šel na te tečaje tudi kdo izmed novo včlanjenih, kajti društvo pošilja v tečaje ljudi, ki bodo pokazali do alpinizma največ veselja in največjo voljo.
Vsako društvo ima v prvih mesecih obstoja večje ali manjše težave, toda volja in zavest članstva premaga vse težave. Uspehi, ki jih je doseglo Planinsko društvo do zdaj, so pokazali, da je vztrajnost in volja članov Planinskega društva velika in to dejstvo nam jasno pove, da bo tako delo veliko doprineslo k razširitvi in utrditvi društvo.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 14. decembra 1950
Na Rožičkem vrhu
med frontovci in mladino
Rožički vrh. Po valovitem gričevju so raztresene koče viničarjev in malih kmetov Malo srednjakov je tukaj V Slov. goricah je povsod tako siromaštvo. Težavno je delo Fronte v teh krajih. Toda volja zmaguje. Organizacija ni slaba. Posebno mladinska, najboljša je v radgonskem okraju.
V Fronti je 75% volilcev...
... je prvo kar povedo. Že sama številka pove veliko. Člani pa pravijo še več;
»Ne odnehamo prej, dokler ne bo sleherni volivec včlanjeni«
To je pohvalen sklep. Toda to ni vse o njihovem delu. So dobri člani in redno plačujejo članarino Siromašni plačajo manj, premožnejši več
—	do 10 dinarjev. Odbor se sestaja mesečno. Čez dve tretjini članstva se Udeležuje masovnih sestankov. Sestajajo se v bližini KLO — vedno na enem mestu. Nekaterim je do tja daleč. Nekateri že zaradi tega ne pridejo na sestanek Kaj če bi razsežen teren razdelili in na več mestih sklicevali sestanke
Zadružni dom — ponos frontovcev
Blizu KLO je novo zgrajen zadružni dom. Dvorana, namenjena kulturnim prireditvam, je v glavnem opremljena. Še urejajo pisarne KLO in krojaške delavnice. 400 prostovoljnih ur so vložili letos v gradnjo. Dom je res središče vasi. Toda niso delali samo tul 43 frontovcev in nekaj voznikov je delalo tri dni na popravilu cest. Čez tisoč pet sto delovnih ur so vložili v to delo.
A ljudsko posojilo...
... je nedosežena naloga Zbrali so preko 80.000 dinarjev. Če bi prišteli vsote, katere so člani osnovne organizacije OF vpisali v drugih KLO in ustanovah, bi presegli predvideno vsoto. So pa takšni, ki niso vpisani! Kdo? Deset kmetovi Ti bi lažje prispevali kakor viničarji.
In volitve?...
Dobro so potekale! Ob državnih — v marcu — je glasovalo 94 odstotkov volivcev za kandidate Fronte. Ob zadnjih pa se ne morejo pohvaliti, t. j. 89-odstotno udeležbo. Vprašali so se: zakaj je bilo tako? in ugotovili: Antolič Rudolf, član KLO in Fronte, je na dan volitev pijančeval
—	ni oddal glasu.
Vsekakor ni vzgledno! Tudi njegova žena Genovefa, Horvat Marija in še nekateri so ostali ob volitvah ob strani. O njih bodo govorili na prvem sestanku. Frontni odbor je sklenil, da jih bo predlagal članstvu v kaznovanje. Nedvomno bodo frontovci izrekli besedo graje...
Organizacija žena pa »spi«!
Pravijo, da Fronta ne nudi dovolj pomoči. Verjetno so tudi same žene sokrive. Gotovo je, da na Rožičkem vrhu žene podcenjujejo. To so pokazali ob volitvah v KLO. Kandidati so 3 žene, a niso bile izvoljene. Frontni odbor sicer ima v sestavu dve ženi. toda njih mnenja verjetno ne upoštevajo, kajti te se gotovo potegujejo za uspešno delovanje organizacije žena. Kakorkoli je — o tem je nujno razmisliti!
Pomoč pri odkupih...
je zadovoljivo rešena naloga Fronte. Žita so odkupili 98 odstotkov (oddala nista samo kmeta Vršič in Slavič), mesa 88 odstotkov, vina 65 odstotkov, oljaric 100 odstotkov, maščob 70 odst in 80 odst. mleka.
Na masovnih sestankih govorijo tudi o ostalih gospodarskih nalogah. To je prav. Ni pa priporočljivo združevati množične sestanke z zbori volivcev. Sicer pa to ni stalni pojav.
Na socialni fond pa so popolnoma pozabili. Saj bi gotovo našli med članstvom tudi takšne, ki bi pristali na to, da postanejo podporni člani socialnega fonda. Saj vedo da je preskrba socialno ogroženih državljanov — njihova skrb!
Mladina pa je najboljša v okraju
Spomladi so še veljali za nede lavne Tromesečno tekmovanje jih je razživelo. Vzgledu najboljših: Kuglerjeve Fanike, Križaničevega Lojzeta, Kozarjevega Vladota je sledilo 49 članov mladine, Mladina je znala razgibati vaščane. Pritegnila jih je v delo pri zadružnem domu in na cestah. Dva tisoč osem sto prostovoljnih delovnih ur so vložili v delo. Dvanajst mladincev je za en mesec šlo na sečnjo drv na Pohorje.
Sestajajo se vedno — štirinajstdnevno!  Gotovo o vsem, kar doživljajo doma in kar se dogaja v domovini in izven meja.
Mladina pomaga razumevati staršem sedanji čas — s pravilnim tolmačenjem potreb odkupov, davkov in drugih obveznosti Njihov trud rodi obilne uspehe. Toda ne ostanejo samo pri tem! Hočejo vedeti še več! Zato mesečno enkrat študirajo. Sedaj obdelujejo statut LMJ. Tudi govore voditeljev prebero. Vsi mladinci in mladinke Rožičkega vrha so
 člani LMS. Članarino redno poravnavajo, kot vse ostale dolžnosti.
Okrasitev volišč ob volitvah je delo mladine. Mladina obišče omahljivce in jih povabi na volitve. Glasove oddajo v zgodnjih urah. Vzgled so odraslim. Ob drugem ljudskem posojilu je dala mladina največji delež — 48.000 dinarjev.
Štirje iz njihovega aktiva so šli  v Armado. Odšli so kot trdni mladinci. Pred odhodom so jih tovariško pozdravili. Rantaš Jože in Gizl Avgust sta že pisala aktivu, Mladina jima je odgovorila. Tako utrjujejo zvezo med mladino in Jugoslovansko armado.
MKUD »Ivan Cankar« — so ustanovili v času tekmovanja
Tekmovanje je bilo mladini povod za borbo proti stari miselnosti. Z lastnimi silami so oskrbeli kulise in potrebni inventar. Začeli so Naučili so se trodejanke »Uroki«, pozneje drame v treh dejanjih »Svet brez sovraštva«. Z obema so nastopili doma. Gostovali so v Cerkvenjaku, z zadnjo pa še na mladinskem festivalu v Radencih. Čeprav so težave, vendar so v odraslih utrdili zavest, da mladinska organizacija mladino vzgaja dobro. Starši so nehali dvomiti. Tudi Slavičeva mama iz Stanetinec je 
uvidela, da se njeni otroci ne pohujšujejo. Svojim ni več branila hoditi na mladinske sestanke.
Pričeli so misliti na svoje mladinsko kulturno umetniško društvo. Vsi so bili za to Nedavno je sekretar OO LPS v Radgoni zapisal v seznam društev tudi MKUD »Ivan Cankar«,
katero je ustanovila mladina Rožičkega vrha. V društvu bo delovala dramatska skupina, tamburaška sekcija in ljudska knjižnica. Pritegnili so tudi pionirje. Že so imeli svojo kulturno prireditev. Mamicam so se predstavili e pionirsko igrico »Šivilja Klara, po dnevi šiva, ponoči pa...« Vsi mladinci so člani društva. Priglasilo se je tudi precej odraslih vaščanov. Ti bodo pomagali. V kratkem bodo pričeli z izobraževalnim tečajem, za katerega bo skrbel MKUD. V tem tečaju bo 16 prijavljenih mladink dobilo potrebno znanje v gospodinjstvu. Kuharski tečaj bo vodila članica AFŽ tov. Markovič Alojzija, kot dobra gospodinja.
Sekretar LMS je agilen tajnik v KLO...
Na Rožičkem vrhu se pripravljajo za volitve odbornikov OLO. Izbrali so za kandidata tov. Markoč Antona, nameščenca OZKZ iz Radgone. Mesto na kandidatni listi sta dobila tudi Sovič Rudolf, sekretar Fronte in tov. Perša Franc, sekretar LMS. Perša ni samo dober mladinski sekretar! Dela tudi v KLO kot tajnik. Vsi v kraju ga dobro poznajo. Nikjer ni nepoznano njegovo ime.
Vsi ti uspehi mladinske organizacije, pa tudi Fronte dajo slutiti, da bodo predstoječe volitve na Rožičkem vrhu uspele. Predlagani kandidati so zaslužili s svojim dosedanjim delom čast zastopati vaščane v njihovi okrajni oblasti To je tudi primerno priznanje volivcev za njihovo delo v množičnih organizacijah.
PO DOMOVINI
Pri volitvah za kandidate Ljudska fronte v nedeljo 3. decembra je v Bosni in Hercegovini glasovalo 99 odstotkov vseh volivcev. V Makedoniji je isti dan 97,1 odstotkov oddalo svoj glas za Ljudsko fronto.
V	Radencih je v izgradnji nov vrelec »Gizela«, kjer so že začeli z montažnimi deli. Izkoriščati ga bodo začeli v začetku prihodnjega leta. Dajal bo letno nad 2 milijona steklenic slatine.
Naša največja rečna ladjedelnica v Apatinu v Vojvodini je letos splavila 33 plovnih objektov, med njimi je več rečnih vlačilcev. Rečna plovba se v novi Jugoslaviji naglo razvija in ima v našem gospodarstvu zelo važno vlogo
V	Paračinu v Srbiji nastaja nova steklarna, ki bo petkrat večja od prejšnje in bo povečini proizvajala stekleno posodo. Imela bo osem velikih peči za taljenje stekla. Po svojem obsegu bo med največjimi v Srednji Evropi Surovin za steklarsko industrijo ne bomo več izvažali, ampak le končne izdelke.
4 ladje za prevoz vode so zgradili v reški luki. Dalmatinski otoki zelo trpijo v poletnih mesecih na pomanjkanju pitne vode. Reška ladjedelnica se je lotila gradnje štirih motornih ladij za prevoz vode. Delo so opravili pred določenim rokom.
V	Osijeku so s pomočjo frontovcev zgradili 3 in pol kilometrov dolgo tramvajsko progo, ki bo vezala mesto Osijek z državnim kmetijskim posestvom »Drava«, od koder dobivajo Osječani velike množine živil
IOOF Slovenije razpisuje
NAGRADNO
TEKMOVANJE
za najboljše prispevke iz območja frontne dejavnosti in dejavnosti ostalih množičnih organizacij o poteku šestmesečnega tekmovanja v proslavo 10. obletnice OF.
Kaj bomo pisali ?
V	okvir dejavnosti frontnih pa tudi drugih množičnih organizacij sodi predvsem njihova politična delavnost, t. j. utrjevanje in demokratizacija ljudske oblasti in neposredno sodelovanje ljudstva pri upravljanju države, upravljanju Podjetij po delavskih svetih in podobno. Posebna oblika delavnosti množičnih organizacij je politična in ideološka vzgoja njihovih članov z vsemi oblikami, ki se jih pri tem poslužujejo — vključujoč tudi kultumo-prosvetno delo.
Pomoč frontnih in drugih množičnih organizacij na področja lokalnega gospodarstva in komunalne dejavnosti, pomoč kmečkim delovnim zadrugam in sodelovanje z njimi, izvajanje sklepov OOOF Slovenije, borba proti špekulantom, poleg tega pa organizacijska krepitev osnovnih organizacij fronte, ustanavljanje novih odborov po manjših vaseh, pridobivanje novih elanov, redno pobiranje članarine, to sa glavne naloge fronte v tem obdobju, ki morajo dobiti odraza tudi v frontnih glasilih.
V	to tekmovanje se je vključilo glasilo OF za obmurske okraje »Ljudski glas« ter s tem vabimo vse dopisnike in delovne ljudi k sodelovanju.
Za tekmovanje dopisnikov je razpisanih dvajset nagrad v višini od 500 do 2000 dinarjev (3 po 2000 din, 3 po 1500 din, 5 po 1000 din 9 Po 500 din).
Dopise bo ocenjevala komisija, sestavljena iz enega člana komisije za agitacijo in tisk pri IOOF Slovenije, enega člana uredništva Slovenskega poročevalca, enega člana uredništva Ljudske pravice in enega člana uredništva Radio Ljubljana.
UREDNIŠTVO
Stran 6
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 14. decembra 1950
IZ SODNE KRONIKE
Pred kratkim se je pred okrajnim ljudskim sodiščem v Ljutomeru zagovarjajo več velikih kmetov. Obtoženi so bili gospodarske sabotaže. Z neizpolnjevanjem obveznih oddaj so hoteli oškodovati narodno gospodarstvo in preskrbo delovnih ljudi. Za svoja protiljudska dejanja so prejeli stroge kazni.
Jelen Franc iz Lukavec štev. 93 redi na svojem večjem posestvu štiri konje in malo število goveje živine in svinj. Živinorejo je Jelen namerno zanemarjal in redil več konj iz razloga, ker je vedel da država v obveznem odkupu ne odkupuje konj. Obtožnica ga je obremenjevala za neizpolnitev oddaje 928 kg pšenice, 534 kg rži. 340 kg ovsa in 80 kg masti. Obtoženec se je na javni razpravi izgovarjal s splošno znanimi špekulantskimi navedbami, češ. da je letos bila slaba letina in suša. Sodišče je zavrnilo zagovor Jelena kot neutemeljen in ga obsodilo na 1 leto odvzema prostosti s prisilnim delom in z zaplembo celotnega premoženja. Obtoženec je bil že lani kaznovan od OLO v Ljutomeru z 21.000 din, ker ni izpolnil oddaje žita in krompirja. To kazen obtoženca je sodišče smatralo kot oteževalno okolnost pri odmeri kazni in ga temu primerno strogo kaznovalo.
Ritonja Janez iz Vogričevec štev. 13 je šel po stopinjah Jelena. Njegova dejanja, ki jih je povzročil v škodo delovnih ljudi so družbeno nevarna. Je nepoboljšljiv špekulant, že lansko leto je bil kaznovan zaradi sabotiranja kmetijske proizvodnje in obveznih oddaj. To ga ni izučilo. Letos je od predpisanih 2375 kg žita oddal le 652 kg pšenice in 663 kg ovsa. Sodišče mu je odmerilo pravično kazen — 1 leto odvzema prostosti s prisilnim delom.
Za razdiralno delo so prejeli zasluženo kazen
Pred okrajnim sodiščem v Dolnji Lendavi se je zagovarjal Mihelj Jože, zadružnik KDZ Kamovci, ki je že dalj časa dela na to, da bi zadruga propadla.
Po zaslugi Partije in zavednih kmetov je bila 2. maja. 1949 v Kimovcih ustanovljena kmečka delovna zadruga »2. maj«. Zadruga je imela kljub raznim težavam, kot so pomanjkanje delovne sile, neprimerni goveji in svinjski hlevi, pomanjkanje raznega inventarja, vse pogoje, da se razvije v eno najboljših zadrug v okraju. S tem se pa ni strinjal zadružnik Mihelj Jože, ki je bil najbolj vpliven in največji kmet v Kamovcih. S sinom, ki je bil izvoljen za predsednika, je stopil v KDZ, pred tem pa je dal 1 ha zemlje prepisati na svojo ženo, ki je ostala izven zadruge. Svoj in sinov vpliv je izkoristil za to, da mu je bilo odmerjeno še 1 ha najboljše zemlje za ohišnico, na kateri je redil 4 glave goveje živine, med tem ko je v KDZ samo eno Zato ni čudno, če sta imela s sinom povprečno le deset delovnih dni na mesec. Večino delovnih dni je opravil njegov sin, kot predsednik odn. kot administrator KDZ Mihelj pa je iz dneva v dan večal število delovnih dni na svoji ohišnici in pri številnih protizadružnih poslih.
Izkoristil je svoj vpliv in dobro kapljco, ki jo je pridelal na obsežni ohišnici ter vabil dan za dnem zadružnike na zaupne pogovore na svoj dom. Vino in pa njegove govorniške sposobnosti so pritegnile par nezadovoljnežev, ki so ga po-
gosto obiskovali tako, da jih je dobil pod svoj vpliv. Geltu Veznaver, Vidiču in Prdecu je dokazal, da je boljše, če obdelujejo vsak svojo zemljo in izstopijo iz zadruge, ki bo itak propadla. Geltu, ki je bil do takrat dober in delaven zadružnik, je govoril: »Kaj boš toliko delal v zadrugi, zakaj se boš mučil za druge, ko pa od tega nimaš nič.« Celo pri skupinskem delu je odvračal zadružnike od dela, češ, da je boljše, če obdelujejo vsak svojo zemljo. Izkoristil pa je tudi razne pomanjkljivosti v zadrugi za dokazovanje, da ji grozi neizbežen polom. Vzporedno s tem je začel svojega sina — predsednika zadruge učiti in nagovarjati, naj se izdaja za bolanega in jetičnega, to pa zato, da bi se rešil predsedniške funkcije. Sin se je končno vdal očetovemu pritisku ter naenkrat postal hudo bolan. Zadružnikom je pravil, da hodi k zdravniku, vozil pa se je k znancem. Mihelj pa se je Veznaverju in ženi hvalil, da sl je pokoril cina kljub temu, da se je isti večkrat jokal, ker je moral pustiti predsedniško funkcijo. Zadruga je dobila novega predsednika Domanjko Antona. Mihelj je bil prepričan, da ima trdna tla. Zato je tudi na zadružnih sestankih in ob raznih drugih prilikah javno pozival zadružnike k izstopu iz zadruge in agitiral, da bo po opravljeni mlačvi obdeloval vsak svojo zemljo. Tudi Gelt, Veznaver in Prdec niso več prihajali na delo. Tudi pri nekaterih drugih zadružnikih, ki so zapadli njegovemu vplivu, je delovna disciplina padla. Zato poljska in druga dela niso bila pravočasno opravljena. Vedno bolj se je širilo nezadovoljstvo, nedisciplina in težnja za izstopanje iz KDZ. Zadruga je bila tik pred razpadom. Ko je to opazil novi predsednik zadruge, je sklical zbor vseh zadružnikov, da bi razčistili nevzdržno stanje v KDZ.
Na ta odločilni trenutek se je pripravil tudi Mihelj, ki je nekatere zadružnike ob ponovnih kupicah vina nagovarjal, da bi se na tem sestanku izjavili za izstop iz zadruge. Trdil jim je, da bo tudi sam izstopil, z 
njim vred pa še polovica zadružnikov. Vendar je poslal po kostanj v žerjavico le svoje učence, sam pa se par ur pred sestankom strahopetno umaknil kuhat žganje v sosednjo vas. Mimogrede se je oglasil pri Veznaverju in mu naročil, da naj zadružnikom pove, da tudi on izstopa. Na sestanku, ki je potekal dokaj urno, so Gelt, Veznaver in Vidic izjavili, da izstopajo, Prdec ni dokončno povedal, kako se je odločil. Predsednik Domanjko se je na sestanku pokazal neodločnega ter dopustil, da so izstopili, četudi je vedel, da po zadružnih pravilih in Temeljnem zakonu o kmetijskih zadrugah to ni mogoče pred potekom 3-letnega roka. Zadružnikom, ki so ta dan izstopili, je celo odobril vrnitev semena za nadaljnjo privatno obdelavo svoje zemlje. Zadružniki, ki so izstopili — to velja zlasti za Veznaverja, ki je nepismen, so smatrali, da je izstop zakonit. Po tem sestanku je Vidic iz nepravilnosti naslednji dan pristopil nazaj k zadrugi, Mihelj pa ga je grajal, da ni prav napravil. Veznaverja pa bodril, češ včeraj si ti izstopil, jutri bomo pa mi. Vse to je še bolj izpodkopavalo notranjo ureditev KDZ. V tej situaciji pa se je Domanjko pokazal nemočnega, da bi uredi) zadrugo ter je iz dneva v dan vedno bolj zavzemal linijo najmanjšega odpora proti  nergačem. Opustil je ukrepe, s katerimi bi se pravoi časno zagotovilo pospravljanje pri-
delkov, siliranje krme i n izvršitev jesenske setve. Razen tega pa je pristal na kupo-prodajno pogodbo za prašiče med KDZ in privatnikom po prostih cenah, Tega prašiča je zadruga dobila iz državnega sklada.
Predsednik je v znatni meri pripomogel, da so zadružniki prijavili izstop iz zadruge, da so ostali zadružniki ta nezakoniti izstop potrdili. Tako zadružniki niso imeli več zaupanja v zadrugo, ki ni pravočasno pospravila poljskih pridelkov in izpolnila plana jesenske setve. Nastale so torej motnje v pravilnem delovanju KDZ, katerim jo napravilo konec javno tožilstvo, ki je zoper krivca uvedlo preizkavo. Pred sodiščem je obtožilo Mihelja Jožefa, zaradi škodljivega delovanja proti zadrugi, predsednika Domanjka pa zaradi malomarnega opravljanja službe. Že s preiskavo in tudi na glavni razpravi je bilo ugotovljeno, da je bil Mihelj duhovni vodja protizadružnega delovanja in da je na rafiniran način organiziral izstopanje iz zadruge in njeno propast. Na glavni razpravi so bila obtožencem vsa dejanja dokazana. Potem, ko je javni tožilec analiziral obtožbo ter družbeno nevarnost dejanj in storilcev, je ljudsko sodišče strogo in pravično obsodilo Mihelja na 18 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom in zaplembo celotnega premoženja. Domajka pa na 7 mesecev poboljševalnega dela za dobo 2 let.
Zapeljani zadružniki v KDZ Kamovci delajo sedaj mirno in nemoteno KDZ se hitro razvija v eno izmed najboljših v lendavskem okraju.
Ko se bo polagal obračun dela
mislimo na to, da naj bo Telesna vzgoja last množic
V ljutomerskem okraju se bodo v kratkem vršili občni zbori telovadnih društev v Ljutomeru, Križevcih, na Cvenu, v Mali Nedelji, v Veržeju in na Razkrižju. V teh krajih so nekatera društva samo na papirju. To velja predvsem za organizacije v Mali Nedelji, v Veržeju in na Razkrižju, kjer so sicer društva registrirana, delajo pa zelo malo ali nič. Ali sploh moremo govoriti o množičnosti telovadnih vrst če je v celem okraju registriranih samo 605 članov telovadnih organizacij? To narekuje organizacijam, da pomnožijo svoje vrste in pritegnejo k aktivnemu delu vse članstvo. Okrajnemu vodstvu telovadne organizacije bi bilo treba pomisliti na ustanavljanje novih telovadnih organizacij. V več krajih je že mladina izrazila pripravljenost, da bi sodelovala pri splošni telesni vzgoji. 
Po svojem delu je najboljše TD v Ljutomeru. V tem društvu je 140 aktivnih članov, ki redno telovadijo in gojijo druge športne panoge. Tradicionalno kasaško društvo kot poseben odsek pri TD se lahko ponaša s svojimi sto člani in rednimi vsakoletnimi tekmami na dirkališču na Cvenu. Društvo je letos slavilo 75-letnico obstoja in plodovitega dela. Na Cvenu obstoji tudi kolesarsko društvo »Mura« s 60 člani, ki pa se bori z mnogimi težavami. V TD Cvenu dela 50 aktivnih članov. Premalo pa skrbi društvo za pionirski in mladinski naraščaj. V Križevcih je vpisanih v društvo 126 članov, dejansko pa jih dela samo 20. Kako pa je v Mali Nedelji in Veržeju? Prostorne dvorane in telovadno orodje imajo na razpolago. Toda to ne zadostuje. Treba bo pričeti še s telovadbo in nastopi. V teh krajih sa množične organizacije premalo zanimajo za
potrebe in delo splošne telesne vzgoje. Podcenjujejo društva in jim ne dajejo pomoči. Na Razkrižju nimajo za telovadbo potrebnih prostorov in vodniškega kadra. Nerazumljiv je odnos nekaterih tovarišev, n. pr. Šulak Jožeta iz Ljutomera, ki so bili na republiških ali pa oblastnih tečajih za vodnike. Lepo število teh ljudi društvom ne pomaga. Zakaj so le-ti tovariši bili na tečajih, če danes stoje ob strani, ko je potrebna največja pomoč. Precej krivde za takšno stanje pade tudi na Okrajni telovadni odbor, ki je pošiljal na točaje ljudi, ki niso bili pozneje voljni delati v osnovnih organizacijah, odnosno niso imeli zanimanja za telovadbo. Društva so imela letos telovadne akademije, nastopila pa so še na proslavi 1. maja. To je skoraj vse, kar so naredila. Izjema je TD Ljutomer, ki je imelo manjše nastope, njegova telovadna ekipa pa je sodelovala na letošnjih republiških tekmovanjih. Priborilo si je dobro mesto v vrsti najboljših ekip. Tudi številne odigrane nogometne tekme so prinesle mestu lep uspeh.
Društva se bodo morala v bodoče 
osamosvojiti tudi v finančnem pogledu. Zato bo potrebno več dobro pripravljenih nastopov, ki bodo prinesli tudi dohodke. Jasno pa je, da lov za dohodki ne sme škodovati kvaliteti prireditev. V Ljutomeru že gradijo 40-metrsko skakalnico — prvo te vrste v obmurskih krajih. Delo pri gradnji kar dobro napreduje, saj izgleda, da bo gotova že v letošnji zimski sezoni. Nič kaj pa se ne more pohvaliti organizacija LMS v Ljutomeru, ki se za gradnjo skakalnice mnogo ne zmeni. Tudi njenim članom bo skakalnica koristna, zato bi bilo želeti, da pomagajo tudi pri gradnji.
Nekateri člani množičnih organizacij večkrat zahtevajo dom TD za razne veselice in druga zborovanja. Titov dom naj bi služil samo društvu za splošno telesno vzgojo, ne pa za raznovrstne prireditve. Na to bi morali pomisliti prizadeti tovariši in bi ne smeli dopustiti, da se slovenjgraški podvigi proti koristim telovadnih organizacij — ponovijo tudi v Ljutomeru.
Drobne vesti
Bitolj je dobil moderno polavtomatsko telefonsko centralo za 450 številk, ki je začela obratovati na dan republike. Izdelali so jo iz domačega materiala v Skoplju.
150.000 km sta prevozila mariborska strojevodja Zdravko Novak in Ferdinand Koren z lokomotivo, ki sta jo prevzela lansko jesen in je ni bilo treba popravljati. Običajno gre lokomotiva v generalno popravilo je po prevozu 70.000 km.
150-letnico rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna so na predvečer, dne 2. decembra zelo svečano proslavili v Ljubljani in drugih naših večjih mestih Na Dunaju so pa odkrili spominsko ploščo na insti čudili, kaj vse se da izdelati iz vzgojitelj. Ploščo je odkril dunajski župan Kerner. Pevski zbor Slovenske Prosvetne zveze iz Koroške je 
zapel več slovenskih pesmi.
M. Sobota, 14. decembra 1950
»LJUDSKI GLAS«
Stran 5
DID na  Vinskem
vrhu v ljutomerskem okraju
prejel Zvezno nagrado 80.000 din
14. septembra 1947 je bil na Vinskem vrhu odprt tretji otroški vrtec za predšolske otroke v ljutomerskem okraju. Dom je med zelenimi goricami in belimi zidanicami, kjer so nekoč živeli izkoriščani viničarji. Tu je bila spomladi 1946 ustanovljena VINOZA. Ena izmed prvih nalog je bila ureditev doma za predšolske otroke, ki ga je zadruga preuredila z velikimi gmotnimi napori; pri tem je izkazala posebno požrtvovalnost sekretarka AFŽ tov. Štrucl Alojzija in njen mož Štrucl Ludvik kot brigadir. Zanimanje obeh. kakor tudi predsednika ki je bil letos izvoljen za ljudskega poslanca, je vedno večje, saj so kljub težavam začeli pripravljati na drugem hribu nov dom v Strezetini To bo prva zadruga v našem okraju, ki bo imela čez en mesec dva vrtca, za predšolske otroke
Po ureditvi je vrtec v Vinskem vrhu eden izmed najboljših v ljutomerskem okraju. Vzgojno delo je poverjeno vzgojiteljici tov. Tadini Pavli, ki si je v raznih tečajih po osvoboditvi pridobila dovolj pedagoškega znanja za vzgojiteljski poklic in proučevanje predšolskega otroka. Z neverjetno materinsko ljubeznijo pristopa k vsakemu malčku, ga spreminja iz nebogljenega in bolečega otročka v zavestnega samostojnega Titovega pionirčka, Otroci so vzljubili bivanje v domu, kjer vlada čistoča, red in snaga. Doro krasi cvetje. pred domom pa so cvetlične gredice, ki jih negujejo njeni varovanci. Tudi bazen imajo, ker ni v bližini potoka. Vsa potrebna denarna in materialna sredstva daje zadruga ravno Po zaslugi tovariša predsednika, ki ima mnogo razumevanja do najmlajših državljanov. Prisrčen odnos vzgojiteljice prepričljivo vpliva na otroke. Na temeljih kolektivnosti spretno vzgaja najmlajšo generacijo v patriotizmu, tovarištvu, privzgaja jim smisel za disciplino, rednost, snažnost, lepo vedenje. Oči malčkov se negibno uprte v vzgojiteljico, ko pripoveduje o junakih borbe in dela, o domovini, o zadružnikih in njihovem delu, drobni glaski pa zapojo maršalu Titu, Ob tov. Pavli se vzgaja tudi absolventka enoletne vzgojiteljske šole tov. Kocmutova, ki si prav tako mnogo prizadeva za izboljšanje življenja v domu.
Za uspešno delo skrbi tudi upravnica tov. Vezjak Vilka, ki je v lanskem šolskem letu upravljala dva vrtca »Jeruzalem« in »Vinski vrh«. Dobro je skrbela za oskrbo obeh ustanov. Vrtec je bil stalno povezan z zadrugo, množičnimi organizacijami v okraju, predvsem AFŽ, s starši pa preko roditeljskih sestankov in z obiski na domu.
Ta dom je bil letos nagrajen, kot najboljša ustanova v LRS z Zvezno nagrado 80.000 dinarjev Tega so posebno vesel zadružniki, ki so na zadnjem roditeljskem sestanku sklenili, da hočejo stalni dom, tako da bo ta vrtec po treh letih sezonskega dela prijeten domek naših najmlaj-ših tudi v zimi, kar je pozdravila tudi uprava zadruge Med nagrajenci je tudi tov. Tuci Marija, ena izmed starejših vzgojiteljic z večletno prakso,  ki dela med viničarskimi otroci v vrtcu Jeruzalem, Ta vrtec je bil prvi v našem okraju. Tovarišica Tucova je začela, orati ledino predšolske vzgoje! Četudi, je težka naloga, se ni uplašila nasprotovanj, težav in ovir. Spoznala pa je življenjske
težave viničarskih družin, predvsem otrok, ki jih je zbirala v domu in njim v tej skupnosti dajala v polni meri življenjske vedrine. Skrbno odpravlja pri deci boječnost, plahost, manjvrednost, kar je značilno za deco viničarjev. Malčke vzgaja v samozavestne, delovne, tovariške pionirčke. Pod njenim vodstvom spoznavajo otroci dobrine socialistične države. Te mlade državljane vzgaja v samostojne ljudi, ki znajo ceniti delo, pomagati drug drugemu, ki znajo ljubiti domovino, zemljo, svoje starše, ki znajo v igri graditi socialistično domovino. Z gojenci često prireja samostojne nastope, ki jih niso veseli le malčki, nego vse okolje, posebno še mamice. Tovarišica ima smisel in praktične izkušnje, s katerimi mnogo pripomore k splošni organizacijski ureditvi doma, ki je stalno v vzornem redu. Hodnike krasijo cvetlice, stene primerne slikanice Tovarišica ima zasluge tudi v tem, da je tekom svojega prizadevanja v našem okraju, vzgojila tudi mladi kader, ki je svojo strokovno sposobnost izpopolnil v vzgojiteljski šoli, pri njej pa dobil praktične nasvete. Mnogo udejstvuje na zdravstvenem polju, saj je daleč naokoli poznana, kot dobra poznavalka bolezni in zna bolnikom prav svetovati. S tem se je približala mnogim družinam in ob tej priliki je znala prepričevalno vplivati na viničarske družine, ki danes cenijo vzgojo socialističnega človeka, ki ljubijo snago in red Za svoje neumorno delo je prejela nagrado 10.000 dinarjev.
Kulturni drobiž
Petrovci. — Naše IZUD je imelo svoj občni zbor, katerega se je udeležil tudi delegat Okrajnega odbora. Rezultati našega dela so pokazali precej lepih uspehov. Število knjig v knjižnici smo povečali za 22 odstotkov, kar pomeni, da smo kupili 42 knjig, priredili smo Novoletno jelko, imeli smo odrske prireditve in danes imamo v blagajni 3500 dinarjev. Trenutno vadita kar dve odrski družini. Ustanovili bomo tu di pevski zbor. Lansko leto smo imeli izobraževalci tečaj, pa tudi letos bomo začeli s tečajem.
Seveda imamo tudi nekaj napak, katerih se bomo poizkusili še letos iznebiti. Tako smo na primer premalo segali po knjigah iz naše knjižnice, svojega dela nismo registrirali, sestanki odbora društva so bili neredni in premalo smo storili za vključitev novih članov v društvo.
Te napake, ki niso tako bistvene, bo odstranil novoizvoljeni odbor.
Na učiteljišču so ustanovili MKUD »Ludvik Rogan«
Te dni je ustanovljeno društvo na učiteljišču v Murski Soboti. Z ozirom na vlogo učitelja na vasi, ima to društvo specifične naloge. Ustanovili so n. pr. izobraževalno sekcijo, ki ima nalogo, da organizira predavanja mladim učiteljiščnikom o kulturnoprosvetnem delu na terenu, o delu posameznih sekcij v društvu, o zbiranju ljudskih plesov itd. Člani društva bodo sodelovali tudi v
Okrajni soboški knjižnici, kjer bodo dobili tehnično znanje za vodenje knjžnic na terenu. Vodja knjižnice jim bo predaval o delu z bralci, kako je upoštevati kulturni razvoj slehernega bralca, kako se usmerja bralca itd. Lutkovna sekcija SKUD »Štefan Kovač« bo zaposlila mlade učitelje-pripravnike ne samo v programskem delu, temveč bo jih tudi naučila izdelovati sama lutke. Zbor novega društva se nam je že predstavil na proslavi 29. novembra in pričakujemo, da se bo ta zbor razvil v enega izmed najboljših mladinskih zborov okraja. Ima mnogo pevcev in dobrega pevovodjo tov. prof. Močana. Dramatska sekcija društa se že pripravlja za nastop ob priliki Novoletne jelke.
Mlademu društvu želimo v njegovem delu obilo uspeha.
Nekaj vspodbudnih besed
murskosoboški mladini
XIII. plenum CK LMS je daleč za nami, zato nam vsakdanje izkušnje v delu med mladino bogatijo vsebino dela mladinskih organizacij ter zahtevajo od nas mnogo resnosti, predvsem v načinu dela, v pomoči osnovnim organizacijam ter v poglabljanju vsebine dela mladinskih aktivov.
Kakšne dobre in slabe strani so se pokazale pri nas v mursko-soboškem okraju v izvajanju zaključkov XIII. plenuma CK LMS, predvsem v načinu dela okrajnega komiteta ter v vsebini dela v osnovnih organizacijah?
Vsako leto omogoči predvsem zimski čas naši mladini mnogo več raznolikega dela, kot pa potrebuje, ko kmečka mladina v napornem poljskem delu skrbi za prehrano delavca. Naš plenum se je vršil prav v tem Času, ko je na osnovi bogatih izkušenj dela mladinske organizacije nakazal smernice vsej slovenski mladini, ne samo čez zimo, temveč tudi za naprej.
Mi smo k pripravam za delo mladinske organizacije v zimskih časih pristopili že pred plenumom. Plenum pa je zelo jasno nakazal pomanjkljivosti, ki so se pri našem delu pokazale.
Toda, kaj se kaže v našem delu?
Naše delo skušamo usmeriti tako, da skušamo osamosvojiti vodstva osnovnih mladinskih organizacij. Poleg tega pa je nujno potrebno dvigati raven članov komiteta, da bi bili sposobni reševati vsa vprašanja v osnovnih mladinskih organizacijah. Tam kjer člani mladinskega komiteta zaključke XIII. plenuma pravilno tolmačijo, mladina hitro dojame pestrejšo vsebino dela. To so pokazali aktivi v beltinskem, fokovskem, gornje-petrovskem pa delno tudi v rogaševskem sektorju. Toda izvajanje zaključkov XIII. plenuma vidi mladina včasih enostransko, in sicer le v kulturnih prireditvah ali pa v mitingih z veseljačenjem in zabavo. Zgodi se to, da padajo iz ene skrajnosti v drugo. Prva skrajnost je ta, da osnovna mladinska vodstva razumejo sproščenost dela v zabavi in sploh pozabijo na ostala politično gospodarska vprašanja. Druga pa je še vedno nejasno razumevanje osnovnih mladinskih vodstev in nekaterih članov komiteja pri njihovi vzgojni vlogi med mladino. Še ena slaba stran, ki se kaže, je otresanje sestankov. Ta nejasnost vlada predvsem med osnovnimi vodstvi, češ v čem in kako delati, če ni sestankov. To se kaže predvem v
tistih osnovnih mladinskih organizacijah, kjer vodstvo aktiva vidi celotno dela aktiva samo v sestankih, ki jih ima z mladino tedensko ali pa 14-dnevno. Po nekod se pa ta nepravilnost odraža na drug način in sicer, da aktiv sploh nima sestanka, zaradi česar celotno delo popolnoma zamre. Zato je jasno, da je treba dobre sestanke, na katerih se mladina temeljito pogovori o vseh nalogah in o življenju, vsekakor osvojiti, boriti se je treba le proti sestankarstvu. Mladina, ki ima razvite razne oblike dela, se naj shaja in pogovori o svojem delu, kjer še ni ter razvitih oblik, pa mora mladina imeti sestanke, da se ha njih pogovori o gospodarskih in političnih nalogah. Vsakemu aktivu in vsakemu vprašanju, ki ga stavi mladina je treba dati odgovor, kajti težnje ih želje mladine so različne.
Nič ni odveč, če člani okrajnega komiteja vodijo daljšo diskusijo v osnovnem mladinskem aktivu. Predvsem o nejasnih vprašanjih, ki pogostokrat zanimajo delo osnovne mladinske organizacije. Mi smo na seji okrajnega komiteja mnogo govorili o tem, kakšno naj bo delo aktiva, ki mora predstavljati močan politični činitelj, Govorili smo o vprašanju, kako naj naši aktivi na mladinskih sestankih razpravljajo o gospodarsko političnih nalogah svoje vasi, skratka o tem, kako naj naši aktivi spremljajo vse zunanje in notranje politične in gospodarske dogodke. Kako razpletati te diskusije, je pokazala mladina iz beltinskega sektorja, kjer so si aktivi zamislili svoje zimsko delo predvsem v vzgoji mladine.
Prekmurska mladina se v zimskem času najrajši mudi s pletenjem košar in cekarjev in pletenjem copat iz koruznega lubja. Dekleta in fantje se radi zbirajo v dolgih zimskih večerih pri luščenju bučnega semena, česanju kokošjega perja itd. Na teh večerih se pogovarjajo, vmes pa stresejo tudi kakšno bolj veselo in šaljivo. Ker nam ti večeri nudijo najlepšo priložnost za delo z mladino, predvsem pa za vzgojno delo, ker se mladina rada ob njih zbira, je mladinska organizacija te tradicije osvojila, jih dopolnila in jim dala poudarka. Naši mladinski aktivi, ki bodo te dolge zimske večere dopolnili s kulturno prosvetnim in vzgojno zabavnim delom, in kar je najvažnejše, na njih bodo nastavili politične diskusije ter razpravljali o gospodarskih nalogah svoje vasi. Seveda te diskusije ne bodo visoki politični referati, temveč preprosti razgovori kmečke mladine. Večkrat bodo te razgovore vodili kmetje in dobri kmetijski strokovnjaki s pomočjo članic AFŽ. Učitelji bodo pomagali mladini pri kulturno prosvetnem delu, predvsem pri izobraževalnem, kakor tudi pri režiji raznih dramskih del, učenju pevskih in glasbenih točk, pa tudi pri igranju šaha. Vse te oblike dela so zelo domače ter naši mladini zelo blizu.
Dobro pripravljene naloge, ki si jih je aktiv sam izbral, morajo biti za mladinsko organizacijo zakon, za katerega izvedbe so mora borili ne samo sekretar aktiva, temveč celotno mladinsko vodstvo organizacije in vsa mladina.
Pri izvajanju zaključkov XIII. plenuma OK LMS mora biti cilj vzgoja samostojnega človeka, ki zna z lastnimi možgani misliti in ki bo znal zavestno gospodarsko upravljati svojo državo.
M. Sobota, 14. decembra 1950
»LJUDSKI GLAS«
Stran 7
O nedograjenih zadružnih domovih v radgonskem okraju je bilo že mnogo govora, vsi opomini in nasveti pa so ponekod tudi letos naleteli na gluha ušesa in je zima našla še vedno mnoge zadružne domove nepokrite. Frontovci radgonskega okraja so leta 1948 položili temelje za 21 zadružnih domov. Ne samo, da zadružnih domov v mnogih vaseh niso končali, ponekod niso niti zavarovali nedograjenih zidov in gradiva. — Gospodarski in kulturni razvoj vasi zahteva vsako leto več zadružnih domov. To so spoznali ljudje, ki so v nekaterih vaseh letos sami dogradili domove, ne da bi čakali, da se bodo zganile uprave za gradnjo. V Veliki, Vidmu, Gelošaku. Kapeli in Lutvercih so vaščani sami dogradili dvorane in uredili notranje prostore. Skoraj povsod so tudi delno pripravili dvorane za prireditve. Razen tega so v Radgoni po dveh letih končno spravili zadružni dom pod streho. To pa so tudi vsa letošnja gradbena dela pri zadružnih domovih v okraju.
Vsa druga gradbišča pa so ostala tudi letos nedotaknjena in zidovje nezavarovano. V Podgorju so v letih 1948/49 dogradili zadružni dom do strehe in postavili strešno konstrukcijo, ki bi jo bilo treba le še pokriti. Iz neznanih razlogov pa so takrat dela zastala. Od tedaj sta minili dve leti. Strešna konstrukcija se je skrivila in počasi se bodo začeli rušiti tudi zidovi. Strešna opeka pa je ves čas vskladiščena ob gradbišču. Tisoče ur prostovoljnega dela so žrtvovali na gradbišču, ko pa bi bilo treba le še majhnih naporov, ki bi kronali njihovo delo, so gradbišče zapustili. — Podgorski zadružniki pravijo, da ni bilo časa za kritje doma. Res so zadružniki v Podgorju dogradili goveji hlev za 100 glav goveje živine in več večjih ter manjših gospodarskih poslopij, nekaj časa pa bi tudi še ostalo, da bi pokrili zadružni dom.
Nič bolje ni v Stogovcih, kjer propada opeka na dežju, v Apačah propada nezavarovano zidovje, v Zbigovcih so dogradili stavbo do pritličja, niso pa se potrudili, da bi zidovje pokrili vsaj z deskami. Podobnih gradbišč je v okraju več. Vsa pa dajejo slabo spričevalo množičnim organizacijam in KLO, ki ne kličejo na odgovor uprav za gradnje.
Kmečke delovne zadruge imajo veliko nalogo, da se temeljito pripravijo na graditev gospodarskih objektov v prihodnjem letu. Letos bi bile morale dograditi in zgraditi šest govejih hlevov za 313 glav živine, osem svinjakov za 664 glav, tri kokošnjake za 900 kokoši, tri remize, šest večjih silosnih stolpov, enajst cistern in drugo. Poleg tega bi bili morali adaptirati 13 govejih hlevov za 541 glav, štiri večje svinjake in več drugih zgradb.
Izmed planiranih novih zgradb pa so do oktobra dogradili le dva goveja hleva v Apačah in Podgorju, eno remizo, dom igre in dela na Janževem, vrhu in nekaj manjših objektov. Prezidali so 13 govejih hlevov, štiri svinjake in več drugih objektov. To dokazuje, da so se zadruge v radgonskem okraju letos zadovoljile le s prezidavami, planirana gradbena dela za nova poslopja pa so ostala le na papirju. Prezidave so sicer bile prej in z manjšimi stro-
ški končane, pa še dalje primanjkuje gospodarskih objektov, predvsem hlevov. Izgovori, da ni bilo finačnih sredstev, ne drže, saj so zadruge do 1. oktobra izkoristile le 27 odst. planiranih finančnih sredstev. Da niso gradili gospodarskih objektov, je kriva pomanjkljiva organizacija dela.
Letos je bila zlasti slaba dobava gradiva. Najbolj je primanjkovalo cementa. Ko so v prvi polovici leta končno dobili 17 ton cementa za zadružne objekte, so ga razdelili privatnim kmetom. To se je zgodilo sicer pomotoma, kar pa so ugotovili šele, ko je bil cement že večinoma razdeljen. Pozneje so ga sicer vrnili gradbiščem, vendar so graditelji izgubili dragocen čas. — Več gradiva bi lahko pripravili iz lokalnih virov. Krajevnim opekarnam v Radencih in Benediktu je primanjkovalo (drv, ki jih zadružna gradbišča niso preskrbela in zato tudi niso prejela opeke. Krajevne apnenice pa bi lahko dobavljale več apna, če bi krajevne uprave skrbele za njihovo razširitev.
Vse te napake in pomanjkljivosti je temeljito proučil zadružni sklad. Njegovi člani bodo v prihodnjih tednih natančno pregledali gradbišča in izvedli lokacije za vse planirane graditve v prihodnjem letu. Uspešneje pa bodo napredovala zadružna gradbena dela, če bodo zadruge prispevale več ko doslej.	—k
Zveza borcev v radgonskem okraju živahno tekmuje za kongres
V pripravah za kongres Zveze borcev Slovenije so začele krajevne organizacije Zveze borcev v radgonskem okraju delati zelo živahno, To se je pokazalo še posebej na letnem zboru Zveze borcev v Radgoni. Na čast kongresa so sedaj po vseh krajevnih zvezah sestanki, na katerih sprejemajo člani Zveze borcev svoje obveznosti. Krajevna zveza Podgorje. ki je že doslej veljala za najboljšo organizacijo v okraju, je napovedala vsem krajevnim zvezam na čast kongresa tekmovanje. Tekmovali bodo, kje bodo prvi preskrbeli življenjepise žrtev fašističnega terorja, pri popravilu vaških in krajevnih poti ter državnih cest, pri popravilu in čiščenju poljedelskih strojev v kmečkih delovnih zadrugah in za čim boljše priprave za volitve v okrajni ljudski odbor. Prav posebno pa bodo borci tekmovali za utrditev svoje organizacije. To tekmovanje je doslej zajelo tudi krajevne zveze Lutverci, Benedikt, Žepovci, Apače, Črešnjevci, Trate in Stogovci.
Borci v Podgorju pa so sprejeli na sestankih še svoje posebne obveznosti. V Lutvercih bodo uprizorili lepo igro, dobiček pa poklonili vdovam in sirotam vojnih žrtev. Pri Benediktu bodo opravili 500 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnega doma ter obdarovali za novoletno jelko otroke padlih borcev. V Apačah bodo organizirali šahovsko sekcijo. V Črešnjevcu pa pomagali pri čiščenju in škropljenju zadružnih sadovnjakov.
Organizacija Zveze borcev se je v radgonskem okraju v zadnjem času precej okrepila in razširila. Letos se je organizacija povečala za 370 članov in šteje sedaj 1104 člane.
Z našo mrežo smo ujeli
vse resnične, a vesele
Na juriš, na juriš!
Kot pošten nameščenec in delavec sem na poziv Ljubljane spravil v aktovko plane, pogodbe, kos kruha in nekaj jabolk ter se napotil v Soboto na vlak. Na poti k vlaku sem v mislih ponavljal, kaj bom povedal v Ljubljani, da bo lažje delo v podjetju in na ministrstvu.
Toda na lesenem mostu čez Lendavo v Soboti me je dočakal sovražnik. Šest jih je bilo, ki so jurišali z divjim bojnim vzklikom »hav, hav« in se vrgli name.
Kaj sem ukrenil v obrambo? Stopil z njimi v borbo in jih končno razgnal.
Rezultat borbe?
Po cesti so ležali plani, pogodbe, kruh so mi »sovražniki« odnesli, a jabolka nisem več našel.
Pobral sem plane in pogodbe ter zbežal na postajo.
V vlaku sem razmišljal — da se najde v Soboti še mnogo verig, ki bi jih lahko pravilno uporabili.
Stopnjevanje
Delavci ljutomerskih opekam so do Dneva republike izpolnili letni plan. dela.
Čestitamo !
KDZ Razkrižje gradi svoj zadružni hlev.
Čestitamo!
Za hlev so navozili 35.000 zidakov.
Prav!
Iz kamiona mečejo zidake kar na kup.
Vsekakor ni dobro!
Pri tem se uniči 10 odst. zidakov.
Velike graje vredno!
15 odstotkov zidakov se uniči do polovice.
Smrdi, kakor po sabotaži!
Dež in sneg razkrajata zidake.
Smrdi po nemarnosti, če že ne po sabotaži!
Gradbeni gospodar zadružnega hleva vodi to delo.
Mislimo, da spada brezpogojno na sodišče!
Kdo to zahteva?
Vsi delavci, ki so častno tekmovali v čast Dneva republike in vse pošteno misleče ljudstvo, ki ne trpi sabotaže.
Kje so?
V	Radgoni je predavanje o ženskih boleznih.
Povabljene so gospe, tovarišice in žene.
Prišel je predavatelj dr. Repič.
7 (sedem) žena je v sobi za predavanje.
A kje so odbornice AFŽ?
V	topli postelji!
Amen.
Mislijo, da je prav
Seja je...
Zaseda Izvršni odbor KLO Radgona.
Pred odborom stoji upravnik ekonomije.
Zasejal si jo na ekonomiji nekaj vrst krompirja in nekaj vrst koruze.
Odboru se to zdi pravilno.
Zasedanje poverjeništva za gospodarstvo OLO Radgona.
SKLEP:
»Zadevo je treba predati javnemu tožilstvu«.
Pravilno!
Toda razen upravnika ekonomije je potrebno vzgajati tudi Izvršni odbor KLO Radgona.
Če je ples, je ples
Fanta sta vprašala:
»Koliko?«
»Dva kozarca in ena buteljka? Stopetdeset din!«
Sledil je ples.
Fanta sta plesala.
Med plesom sta odplesala njuna kozarca in buteljka.
Kaj pa kavcija?
Tudi ta je odplesala.
In kdo je zaprosil za ples?
Natakarji, ki so na Dan republike v Titovem domu stregli Ljutomerčanom z vinom, kavcijami in sličnim.
Proizvodnja vezanih plošč se bo dvignila
V Blažuju pri Sarajevu gradijo veliko moderno tovarno, ki bo izdelovala vezane plošče, fine plošče za letala in umetne plošče iz žagovine. Ko bo tovarna prihodnje leto začela obratovati, se bo proizvodnja vezanih plošč v naši državi povečala za 90 odst., se pravi, da se bo skoraj podvojila. Vrednost celotne proizvodnje vezanih in drugih plošč v novi tovarni pa bo presegla skupno vrednost proizvodnje vseh podobnih tovarn v državi. Za zgraditev velike tovarne v Blažuju so samo letos investirali nad 36 milijonov dinarjev.
Zlasti pomembna bo proizvodnja umetnih plošč, ki jih bodo izdelovali iz žagovine z dodatkom lepil pod visokim pritiskom. Take umetne plošče se zlasti uporabljajo pri gradnji montažnih hiš, v pohištveni industriji, za oblaganje sten kakor tudi poda. Izdelovali bodo predvsem trde umetne plošče, ki se dajo predelovati kakor les, in imajo pred naravnim lesom mnogo prednosti.
Na gradbišču v Blažuju so letos izvršili že več kakor polovico vseh gradbenih del. Sedaj postavljajo betonsko strešno konstrukcijo glavne industrijske dvorane. Zgradili so že
mehanično delavnico, bazene za les, skladišča itd. Podjetje bo imelo svojo lastno termoelektrarno, ki bo v kratkem pod streho. Ta termoelektrarna bo dajala na leto 1 milijon, kilovatnih ur električne energije, obratovati pa bo začela prihodnje leto, ko bodo zgradili tudi prvi del stanovanjskega naselja.
Pomoč UNICEF Jugoslaviji
V poročilu o izjavi šefa misije UNICEF v Jugoslaviji so se vtihotapile nekatere tiskovne napake, Skupna vrednost pomoči, ki jo je dal UNICEF Jugoslaviji, znaša 13 milijonov 334.000 dolarjev, ne pa dinarjev, jugoslovanska vlada pa je obljubila, da bo v treh prihodnjih letih dajala UNICEF kot svoj prispevek 10—15 milijonov dinarjev, ne pa dolarjev, kot je bilo napačno sporočeno. Razen, tega je bilo izpuščeno, da je dala jugoslovanska vlada za uresničitev programa UNICEF tako v Jugoslaviji kakor tudi v drugih državah doslej okrog milijardo in pol din.
Stran 8
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 14. decembra 1950
Po svetu
Vojna v Koreji. Južnokorejske in ameriške enote so neprestano umikajo pred številčno mnogo večjim pritiskom kitajskih in severnokorejskih armad. Kitajske kolone naglo napredujejo in grozijo z obkoljevanjem nasprotnika. Vojna vihra se bliža zopet 38, vzporedniku, ki so ga ameriške in južnokorejske edinice pred približno dvema mesecema prekoračile ter v naglih pohodih dospele že do mandžurske meje na severu Koreje Kje se bodo ameriške armade utrdile in skušale Kitajce ustaviti, poročila ne vedo povedati. Ves svet sledi z zaskrbljenostjo in bojaznijo dogodkom na Koreji, kjer se bijejo Kitajci opremljeni s sovjetskim vojnim materialom in Združeni Narodi oziroma Amerikanci, kajti druge države so zastopane z zelo skromnimi silami. Mnogo pozornosti je v svetu vzbudil tudi sestanek angleškega ministrskega predsednika Attlee-ja s predsednikom ZDA Trumanom v New Yorku. Nekateri upajo, da se bodo kitajske čete ustavile na 38. vzporedniku, to je na meji med severno in južno Korejo in da se bodo začeli diplomatski razgovori. Drugi so pa zopet mnenja, da bodo Kitajci nadaljevali s svojim prodiranjem v južno Korejo ter se bo tako zaostrila vojna med Kitajsko in Zadružnimi državami Amerike.
Prirediteljem
prireditev
Kulturnoumetniška in podobna društva, množične organizacije, šole in vse druge prireditelje prireditev (kulturnoprosvetnih, proslav, akademij, gledaliških in lutkovnih iger, fizkulturnih, zabavnih, plesnih, družabnih itd.) opozarjamo, da so zavezani za vsako prireditev, kjer se izvajajo dela književnosti in umetnosti, zlasti glasbe, ne glede na to, ali proti vstopnini ali brez nje, 1. plačati davek avtorskega povračila in 2. izročiti program izvajanih del v dveh izvodih. Pojasnila in tiskovine se dobijo pri Zavodu in pri tajnikih Okrajnih (rajonskih) odborov ljudske prosvete. V kolikor niste izpolnili omenjenih obveznosti za prireditve v tekočem letu, storite to takoj, pozneje pa sproti za vsako prireditev. Proti kršiteljem teh obveznosti bo izvajal Zavod postopek po zakona
Društvo slovenskih skladateljev Društvo slovenskih književnikov Zavod za avtorskopravno zaščito Ljubljana, poštni predal 3.
RAZVELJAVLJAM ukradeno tablico kolesa pod. št S-23-2377. Gerger Ludvik, Kukeč 32.
Ali že veste,
da so se preselili v bivši stanovanjski blok poleg OLO na Trgu zmage
Okrajni komitet KPS, okrajni odbor OF in Uredništvo in uprava Ljudski glas.
Okrajni komitet KPS se nahaja v I. nadstropju, a Okrajni odbor OF in uredništvo in uprava Ljudski glas v II. nadstropju.
RAZVELJAVLJAM izgubljeno knjižico kolesa — št okvirja 70201 in evid. tablice štev. 105 78 na ime Oškola Anka. Lanovci 13., pošta Križevci.
RAZVELJAVLJAM izgubljeno mladinsko izkaznico na ime Cener Štefan, Pušča 71 in na ime Horvat Franc, Pušča 73. M. Sobota
MESTNI KINO v Murski Soboti predvaja od 15. do 17. dec. nemški film »Katica« in od 19. do 21. dec. ameriški film »Gentleman Jim«.
Popravek
Na prošnjo ravnateljstva mestnih obrtno-storitvenih podjetij objavljamo popravek v drugem odstavku »Trije obrati mestnih storitvenih podjetij v M. Soboti delajo že za prihodjne leto« objavljeno v štev. 48 z dne 30. nov., ki se glasi: Med krojači in čevljarji sta tudi štirikratni udarnik Bažika Jože... pravilno, »kot najboljši delavec je Horvat Karl, čevljarski pomočnik, petkratni udarnik, ki bo naziy udarnika obdržal, dočim je Bažika Jože le trikratni udarnik«	Uredništvo.
Ce rabiš zidno opeko
si lahko nabaviš v prosti prodaji na prežigosane bone pri vseh poslovalnicah
OKRAJNEGA MAGAZINA Gornja Radgona
SKUD ,,BELI BUDAR‘‘ proizvodnja nafte Dolnja Lendava
priredi v novi menzi Proizvodnje nafte v Dolnji Lendavi
z žrebanjem dne 31. decembra ob 9. uri predpoldne
sledečih glavnih dobitkov:
1.	)	Šivalni	stroj	10.)	Žensko kompletno	perilo
2.	)	Gramofon s	15 ploščami	11.)	25 kg galice
3.	)	Žepna	ura	12.)	Kuhinjska miza	z	3	stoli
4.	)	Moški	polčevlji	13.)	Delavski čevlji
5)	2500 kom. zidne	opeke	14.)	4 m tiska za	žensko obleko
6.)	2 postelji	15)	5 l ruma
7)	Ženski škornji	16.)	Ka vin servis
8.)	Delavska obleka	17.)	2 pokrov ca
9.)	Garnitura gum. za	kolo	18.)	Moški pulover
in 1500 raznih manjših praktičnih dobitkov v skupni vrednosti preko 300.000 din.
Srečka stane komad 50.- din in se dobi v Murski Soboti pri Državni založbi Slovenije ter v trafikah; — v Dolnji Lendavi pri Državni založbi Slovenije, v prodajal-
nah Rudarskega magazina in v vseh trafikah.
Vabljeni vsi!	SKUD „BELI RUDAR‘‘
Urejuje uredniški odbor — Odgovarja uredniški odbor. — Naslov uredništva: »Ljudski glas««. Murska Sobota - Tiska Mariborska tiskarna.