Štev. 24.
Velja po pošti:
ia ceio leto naprej K26-— ta pot leta ,, ,, 13— •*a četrt leta „ „ 6'50 ia en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
tu ce!o leto naprej K 20- —
ia pol leta „ „ 10'— ta četrt leta „ „ 5-— ta en mesec „ „ 170
la poSilj. na dom 20 Ii na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
---dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
oie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
U Ljubljani, v torek, dne 29 januarja 1901
«*>*	joa
Političen list za slovenski narod
Leto xxxo.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 Ii za dvakrat .... 11 „ za trikrat , . . 9 „ za Ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmonifvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzeniSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo )e v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inseraie in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Uer#e vaje šolskih otrok.
Poslanci Ofner, Vogler, Seitz in tovariši so naučnega ministra Marcheta interpelirali glede na znani odlok dunajskega okrožnega šolskega sveta od 20. oktobra 1906, ki disciplinarno kaznuje šolske otroke, ki sc ne udeležujejo verskih vaj. Naučni minister je na to včeraj v zbornici pojasnil vladno stališče v tem vprašanju sledeče: Vlada ne odobrava, da posamezne dežele to vprašanje uredijo sami na svojo roko. zato je naučni mniister sistiral sklep češkega deželnega šolskega sveta, ki je novi šolski in učni red glede na obveznost verskih vaj tolmačil ravno v nasprotnem smislu kot dunajski okrožni svet. Vprašanje je sporno v tej točki: Ali je mogoče na podlagi obstoječih zakonov kazensko postopati proti starišem ali njih namestnikom, ako otroci neopravičeni izostanejo od zaukazanih verskih vaj? To vprašanje in vsa druga, ki so s tem v zvezi, se mora rešiti le sporazumno z vsemi činitelji., ki pridejo tu v poštev, v prvi vrsti s cerkvenimi oblastmi. Zato je vlada tudi predsedniku češkega deželnega šolskega sveta zaukazala, da se mora glede tega vprašanja dogovoriti z nadškofijskim ordinarija-tom v Pragi. Na, tej podlagi bo vlada to vprašanje v kratkem rešila nnsplošno in veljavno za celo državo. Kar se pa tiče drugega vprašanja, jeli na podlagi šolskega reda mogoče disciplinarno kaznovati otroke, ki se neopravičeni ne udeleže verskih vaj, napovedanih od šolskih oblasti, je vlada popolnoma na, stališču dunajskega okrožnega šolskega sveta. Kajti 18. decembra 1906 je ta oblast v svojem poročilu na naučno ministrstvo svoj odlok, da se imajo taki otroci kaznovati, čisto pravilno,, tolmačila takole: Neopravičeno izostajanje od verskih vaj, napovedanih od šolske oblasti, se disciplinarno kaznuje takrat, ako šolski otroci izostaja.io brez vednosti in proti volji starišev. To stališče — pravi naučni minister je edino pravo, kajti tudi iz pedagoškega stališča je zelo napačno, ako se šolska oblast iz kateregakoli vzroka postavi med stariše in otroka in s tem povzroči v otrokovi duši hud dušni boj, komu naj uboga.
To zadnje stališče odobravamo, opozarjati pa moramo, da se ne tiče le verskih vaj marveč vsega šolskega delovanja. Marchet nai se blagohotno vpraša, kaj je z učitelji, ki se bojujejo za svobodno šolo. Vsi pedagogiki bije v obraz, če učitelj v najvažnejšem vzgojnem vprašanju stopi v nasprotje s stariši. Zato bodo pa tudi naši stariši pedagogiško načelo, ki sc ga drži celo liberalni Marchet, dosledno izvedli tudi v naši domovini. Iz nobenega vzroka se liberalno učiteljstvo ne bo smelo staviti med stariše in otroke.
Prvo Marchctovo načelo je pa nedosledno in otročje zlobno ob enem. Sovraštvo vsled sodnega preganjanja naj nosi cerkev. Dotično vprašanje moramo presojati s stališča prisilne šole. Država sili stariše, da pošiljajo otroke v šolo. Država jc dala pravico vzgoji v nravnoverski smeri. Ne spuščamo se v vprašanje, ali jc sploh opravičena državna sita v tem oziru, to pa pravimo, da če se sprejme prisilna šola, se mora raztezati tudi na vse. o čemur govori zakon. Nam šolski zakon tudi ni všeč, a če misli Marchet, ali kdorkoli, da naj se tista določila, ki so v prilog verski vzgoji, z diplomatskim zavijanjem oslabe, sc temeljito moti.
Zadnjo seio.
D u n a j, 28. ian. 1907.
Poganska zbornica ima danes zadnjo sejo, ki jo hočejo menda slovesno zaključiti. Se-daifia poslanska zbornica je bila izvoljena v
decembru 1900 in januarju 1901 ter umre naravne smrti, namreč zadnji dan zakonite šestletne dobe. Ctidno! Prva štiri leta zbornica zaradi obstrukcije ni skoraj ničesar storila; zadnje dve leti pa je mnogo nadomestila. Glavno njeno delo pa je volivna preosnova. In že zaradi tega ostane trajno zapisana v parlamentarni zgodovini.
Prvo sejo je imela sedanja zbornica dne 31. januarja 1901, imela je 485 sej, ki so doživele štiri ministrstva. Dr. pl. Korber je odstopil koncem leta 1904, ker mu je proračunski odsek odrekel državno posojilo v pokritje raznih ustavno nedovoljenih izdatkov iz bla-gajničnih preostankov. Niegov naslednik jc bi! baron Gautsch, ki je 26. svečana 1906 predložil volivno preosnovo. Ker pa je s svojim načrtom naletel na odpor nekaterih strank, osobito Poljakov, je odstopil z grofom By-landtom dne 2. maja 1906. Njegov naslednik princ Hohcnlohc je bil preslab nasproti mažar-skim zahtevam ter jc sam vladarju predložil svojo ostavko. Sedanje ministrstvo z baronom Beckotn jc nastopilo dne 2. junija 1906, v kate rem sedi tudi pet poslancev. Zbornica je štela 18 strank, poleg teli 17 poslancev, ki niso v nobenem klubu. V zadnjih šestih letih je umrlo 49 poslancev, mandate pa odložilo 33, v gosposko zbornico so bili poklicani štirje. Vlada je v tem šestletnem zasedanju predložila .360 predlog in 71 cesarskih naredeb. Zbornica je rešila državni proračun samo za leto 1902, vsi drugi so ostali nerešeni. Odseki so izdelali 346 poročil. Samostojnih predlogov so poslanci vložili 1.650, interpelacij 11.550, prošenj 46.760, nujnih predlogov vsled uim 1.600.
Danes ie torej zadnja seja, v kateri je hotela zbornica rešiti najmanj šc deset precej važnih zakonov. To pa .ie naravnost izključeno, ker ob 4. uri niti prva točka ni bila rešena. Sicer pa se poslanci malo zmenijo za dnevni red, marveč sc poslavljajo drug od drugega. Mnogo jih jc, ki se več ne povrnejo.
Višja sodišča.
Posli višjih sodišč, osobito najvišjega sodišča so sc tako pomnožili, da zaostaja delo. Merodajni krogi so že več časa razmišljali o sredstvih, s katerimi bi bilo mogoče odpraviti ta nedostatek. Ko bi se pomnožilo osobje pri višjih in najvišjih sodiščih, pomnožili bi se tudi stroški. Vlada pa se hoče izogniti višjim stroškom, zato nasvetuje preosnovo senatov. V prvi vrsti naj bi se znižalo število članov v posameznih senatih. Tako bi bilo več sodnih moči prostih za proučevanje aktov in hitrejšo rešitev poslov. Isto nasvetuje tudi najvišje sodišče ter stalna delegacija avstrijskih odvetniških zbornic.
Dandanes razsoja pri višjem deželnem sodišču o pritožbah, vzklicih, kazenskih it: disciplinarnih stvareh senat peterih sodnikov. Pri najvišjem sodišču štejejo senati po pet, sedem, devet in enajst sodnikov. Dotične določbe o sostavi senatov so raztresene po raznih zakonih. Novi načrt zakona pa določa, da pri višjih sodiščih razsojajo senati samo 3 članov o pritožbah v civilnih in upravnih zadevah advokatov in notarjev, sicer pa senati peterih članov. Enako bi bili senati sostavljcni pri najvišjem sodišču. Senati iz treh članov bi razsojali o civilnih in upravnih stvareh, sicer senati peterih članov. O disciplinarnih zadevah bodo razsojali senati peterih članov. O ničnostnih pritožbah v varstvo zakona sedaj razsoja v senatu enajst sodnikov, po novem načrtu jih zadošča sedem. Dalje našteva novi zakon 16 slučajev, ko pri višjih deželnih sodiščih in najvišjem sodišču nc bode razsojal senat, marveč določeni referent, katerega rešitev odobri načelnik senatov. Le v slučaju, da ima načelnik pomisleke proti rešitvi referenta. skliče senat treh članov.
O tej prvi točki današnjega dnevnega reda je bila obširna in jako živahna razprava. Češki poslanci so sc pritoževali, da pravosodna uprava prezira češke uradnike in češki jezik; nemški poslanci pa so se hudovali, češ, da vlada pošilja češke sodnike v nemške kraje.
Maroko.
Nato je zbornica sprejela načrt zakona, s katerim se vlada pooblašča, da izvrši dogovore liiejnarodne konference v Algecirasu. Glavna točka dogovora je. da se ne sme v Maroko uvažati orožje ter vtihotapljati razno prepovedano blago. Sodno pravico imajo konzulati za svoje državljane.
Tržaško pristanišče.
Več desetletij je na dnevnem redu vprašanje glede na razširjenje tržaškega pristanišča. Trgovske ladje večkrat mnogo tednov ne morejo v pristanišče zaradi neugodnih razmer. Prva večja dela v tržaškem pristanišču so bila izvršena leta 1749. za časa Marije Terezije. Ko je bila leta 1857. izvršena železnica z Dunaja do Trsta, bili so povečani štirje moli. Večja dela je leta 1867 izvršila Južna železnica po naročilu države. Leta 1887. jc državni zbor zopet dovolil 9,760.000 kron za razna dela v Trstu. Sedaj, ko je dograjena druga želez-nična zveza do Trsta, treba bo pristanišče zopet izdatno razširiti. Troški so bili prora-čunjeni na 53,334.500 kron. Dela jc dr. pl. Korber oddal brez dovoljenja državnega zbora. Čitatelicm jc gotovo še znano, koliko prahu je vzdignilo, ko je poslanska zbornica zahtevala od vlade natančne račune in poročilo o delili. Konec dolgih, jako burnih razprav v proračunskem odseku je bil, da je vladi dovolil 41 milijonov, s katerimi naj dovrši že pričeta dela. Ta sklep je danes zvečer zbornica odobrila brez najmanjše razprave. Stavil bi glavo, da niti polovica poslancev ni vedela, da zbornica dovoli 41 milijonov za razširjenje pristanišča v Trstu. V zbornici jc nepopisen vrišč. Vsevprek kriče: Konec! Konec! Posl. Steiner poroča o nujnih predlogih vsled uim, toda ne razume ga nihče. Konečno se vendar sprejmejo predlogi in resolucije Steinerjeve.
Konec seje.
Nato se vzdigne predsednik grof Vetter ter zaključi zbornično zasedanje z dolgim govorom. Izvaja približno sledeče: Zaključujemo najdaljše in najvažnejše zasedanje poslanske zbornice. To je zadnji dan parlamenta, kjer so bile zastopane kurije. Vzlic obstrukciji, ki se je tupatam pojavljala, smo v šestih letih dokončali ogromno delo; kronali pa smo svoje delovanje z volivno reformo. Prihodnja avstrijska zbornica bo po številu članov za angleško nižjo zbornico in francoskim parlamentom najmočnejše ljudsko zastopstvo na svetu. To je tembolj važno, ker se je pri volivni reformi uvaževalo posestno stanje vseh narodnosti. Tako smemo upati, da bo naš prihodnji parlament imel vsaj toliko moči in vpliva, kakor ga ima parlament v onostranski državni polovici.
Zelo plodovito je bilo v tem zasedanju parlamentarno delo, ki kaže o lastni inicijativi poslancev. Nujnih predlogov je bilo vloženih 600, predlogov brez nujnosti je bilo 1.600, interpelacij pa 11.000. Še nikdar, odkar obstoji avstrijski parlament, ni bila parlamentarna ini-cijativa tako bogata in močna. Jako pomanjkljiv in nujno potreben reforme je pa poslovni red zbornice. Interpelacije je treba čitati med sejo, nujni predlogi pogoltnejo ves dnevni red, način, kako sc rešujejo zakonski predlogi, pa jc zelo neroden in zamuden. Celili sedem mesecev je rabila zbornica, da je leta 1902 rešila proračun, edin proračun, o katerem je parlament obravnaval redno. Nova zbornica bo morala poslovni red izpremeniti in izboljšati, če nc ji bo delo zrastlo preko glave. Želeti je, da se omeji možnost obstrukcije, zato pa bo treba varstvo parlamentarnih manjšin, ki je pri nas nujno potrebno, drugače izvesti. Nato se predsednik prav prisrčno zahvaljuje poslancem, svojima tovarišema, podpredsednikoma, ministrskemu kabinetu in zborničnim uradnikom. Važni zgodovinski trenotek zaključitve zasedanja konča predsednik z vzklikom na cesarja, kar ponovi trikrat vsa zbornica.
V imenu poslancev se predsedniku zahvali poslanec Kathrein. Prisrčno mu zakliče: »Bog Vas blagoslovi in ohrani!« Konečno se Kathrein v imenu zbornice toplo zahvaljuje uradnikom in slugam zbornice.
Predsednik: »Zaključim zasedanje.«
Volitve no Nemškem.
Zmagonosni počutki-nemške vlade so se že polegli. Trezni politiki jasno vidijo, kako silno jc bila pri volitvah poražena vlada, ki sedaj svojo zmago nad socialnimi demokrati uporablja za to, da pokrije svoj popolni poraz v boju proti katoliškemu ccntruniu. Uspeh nasproti socialnim demokratom pomenja nasproti neuspehu proti centru silno malo, kajti dobra tretjina meščanskih liberalcev, ki so to pot padli po socialnih demokratih, ni zanesljiva za vlado. Dobra tretjina teh volivcev in poslancev jc nasprotna absolutnemu režimu
Viljemovemu; treba le registrirati glasove v »Zukunft« in meščanskem »Thiirmerju« in »Deutsche VVarte«.
Večino bo morala vlada hočeš nočeš zopet sestavljati iz katoliškega centra. Konzer-vativno-liberalna večina je trajno nemogoča. Vladi se ni posrečila ta njena najlepša namera: centruni potisniti v neznatno manjšino, da bi tvoril opozicijo proti nacionalni politiki vlade. V tem slučaju bi bil centrum res navezan na socialne demokrate, Velfe in Poljake, kar bi bila vlada izrabljala za to, da bi bila centruni očrnila kot protinarodno, nenemško in protidinastiško stranko. S tem bi mu bila iz-podkopala tla. Sedaj sc je pa zgodilo nasprotno: Biilo\v bo moral centrum uporabiti za svojo vladno večino, ako bo hotel ustavno vladati. Ta poraz jc popolrl.
Tudi Poljakov vlada ni mogla omajati. Izmed Poljakov, ki so si že pri prvi volitvi priborili. 17 mandatov (leta 190,3 16) in pridejo v ožjo volitev v petih okrajih (trije gotovi), so med drugimi izvoljenimi poljski prvaki pl. Chrzanovvski v mestu Poznanju, pl. Miccz-ko\vski v Krotošinu, Grabski v Gnjcznu, Stychil v Krobenu (Pozn.), pl. Czarlinski v Jarošinu, v Mogilnem pl. Dziembowski, v Konicu Kuoierski, knez Radzi\vil v Ostrovi, rentir Czarlinski v Šubinu, pl. Skarzynski v Gratz-Neutomišlu, pl. Chlapouski v Schrodi (vse v Poznanju), pl. Janta-Polczynski v Neu-stadtu (Slezija), pl. Javorski v Švecu (zahod. Prusija).
V	ožjo volitev pridejo Poljaki med drugim v Thornu (zali. Prusija), v Lublincu (Šlc-zija), v Graudencu (zah. Prusija), v Flatovu (zali. Prusija).
Nadalje so izvoljeni: v Opelnti v Šleziji župnik Brandys, v Jarnovicah urednik Napie-ralski, v Gabrcah urednik Korfanty, vsi v Šleziji.
V	Berolinu so dobili poljski kandidatje v vseh šestih okrajih skupno 2146 glasov proti 1819 glasovom leta 1903.
Značilno je za centrum, da je v Saarlo-nisu poslanec Roeren, ki je vlado med vsemi najostrejše napadal, zmagal z 28.668 glasovi proti »nacionalnemu katoličanu« Bochu, ki je dobil 4498 glasov. Roeren je dobil to pot 6361 glasov več kot leta 1903. Katoliški centrum je to pot združil toliko glasov, kolikor jih ie upala imeti socialna demokracija: prišel je do tretjega milijona!
GOSPOSKA ZBORNICA.
Dne 28. t. ni. se je vršila predzadnja seja gosposke zbornice. Sprejela je zakon o konverziji liipotekarnih dolgov, o avtorstvu, o lokalnih železnicah, o mornariških predlogah in pogodbo z Lloydom. Dne 29. t. m. reši zbornica predlogo o kongrui in ostale. Industrijski krogi iz gosposke zbornice se baje zelo protivijo od poslanske zbornice sklenjenemu zakonu o jamstvu avtomobilov.
NEMŠKA NAPREDNA STRANKA.
V	svoji sklepni seji so člani nemške napredne stranke povdarjali, kako so se uspešno borili proti Badeniju, tako da nimajo vzroka, smatrati se za manj vredne, kot ostale nemške stranke. Vendar pa jc za prihodnje dr-žavnozborske volitve potreben skupni nastop vseh nemških svobodomiselnih strank, posebno proti socialnim demokratom.
RAZGLAS NEMŠKE LJUDSKE STRANKE.
Nemška ljudska stranka je objavila dolg razglas na nemške volivce v Avstriji, kjer hvali svoje delo in sugerira nemškim brav-cetn razglasa idejo vsenemškega bloka v prihodnjem parlamentu. »Združitev vseli Nemcev v Avstriji na nacionalni podlagi«, to bodi geslo, ki naj ustvari novo stranko. Nemška ljudska stranka bo nadaljevala svojo politiko za srednje stanove in socialnopolitiško zakonodajo. Konča se razglas: »Hic gut deutsch allervveg!«
DRŽAVNA KONFERENCA AVSTRIJSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE.
V	nedeljo je zborovalo na Dunaju približno 150 zastopnikov avstrijske socialne demokracije. Zborovali so pod vplivom socialno-demokraškega poraza v Nemčiji. Tajnik Ska-ret .ic izjavil, da stranka nima povoda obupati zaradi izida državnozborskih volitev v Nemčiji. Zborovalce jc pozdravil Pernerstorfer v imenu socialnodemokraških državnih poslancev. Dr. Adlcr jc poročal o prihodniih državnozborskih volitvah in o nalogah stranke
v bodočem državnem zboru. Z vso silo bo stranka spravljala na dnevni red socialno-po-litična vprašanja in se borila proti klerikalcem. Glede na razmere z Ogrsko zahteva popolno politično samostojnost, samostojno Avstrijo v gospodarski zvezi s samostojno Ogrsko. Daszynski je izjavil, da sc bodo poljski socialni demokrati vedno oklepali mednarodne zastave. Vsi socialni demokrati ne glede na narodnost bodo nastopili kakor dozdaj tudi v prihodnj cm državnem zboru v skupni zvezi. Izključeno ni, da pride v novo zbornico osem poljskih socialnih demokratov. Končno so sklenili, da postavijo kandidate po vseh nemških okrajih. Da napoveduje jud Adler boj kle-rikalizmu, strahu, ki ga ni, sc nc čudimo. Kulturni boj judom seveda diši, ker sc ravno po kulturnem boju množi judovsko bogastvo. Socialna demokracija pa itak ni nič drugega, kakor obrambena armada judovskega zlatega malika.
POLONY.|EVA AFERA.
Kdo bo naslednik Polonyjev. Zichy in Wckerle sc posvetujeta, kdo bi mogel prevzeti za Polonyjem justični resort. V prvi vrsti mislijo na Giintherja iu poslanca Hollota.
Polonyi izdeluje tožbo. Polonyi izdeluje tožbo proti Lengyelu. Eno stvar hoče izročiti kazenskemu, drugo porotnemu sodišču. Danes bodo tožbe najbrž že izdelane.
Nova stranka? Baje hoče član neodvisne stranke grof Štefan Karolyi ustanoviti novo stranko.
Roza Schonberger jc sklenila, da listov nc bo tožila, ker so priobčili njene »popravke«.
NEMŠKI CESAR OMEJUJE NA SVOJ GOD KAZNI RADI RAZŽALJENJA VELIČANSTVA.
Berolin, 28. jan. Včeraj ie cesar Viljem II. slovesno obhajal svoj god. Ob tej priliki ie cesar odredil, da bodo odslej kaznovani lc tisti razžalivci veličanstva, ki to store z zlim namenom, ne pa tisti, ki žalijo veličanstvo iz lahkomiselnosti in brez pravega premisleka.
KARDINAL ČLAN FRANCOSKE AKADEMIJE ZNANOSTI.
Pariz, 26. jan. Prihodnji četrtek bodo slovesno vstoličili v francoski akademiji znanosti kardinala Mathieuja.
BEBEL O NEMŠKIH VOLITVAH.
Bebel pripisuje izgubo socialne demokracije nacionalnemu vprašanju, ki ga je vlada spravila na površje, bojem med strokovnimi društvi in malimi podjetniki, ki so zdaj vsi proti socialni demokraciji, njenemu boju proti draginji mesa, ki je kmete pognal proti socialistom ter divjanju učiteljev in uradnikov. Pri ožjih volitvah centrum ne bo podpiral nc socialnih demokratov, ne liberalcev — pravi Bebci. Cesar je pozval včeraj k sebi grofa Balle-strema, da ga pregovori, naj dela med centrom za to, da nri ožjih volitvah centrum glasnic proti socialnim demokratom. Tako vsaj misli Bebel.
(Mveni letopis.
Glagolica.
Kongregacija sv. obredov je izdala odlok, ki določuje rabo glagolice. Ta odlok preklicuje vse predpise z dne 5. avgusta 1898 in sledeče. Sedaj se nalaga škofom, da sestavijo zapisnik vseh cerkva, v katerih se rabi privilegij glagolice in sicer vsaj do konca meseca julija t. I., ter ga pošljejo v Rim; ta privilegij pa vživajo samo tiste cerkve, o katerih se, ne le po domnevanju, ampak z gotovimi spomeniki in z gotovimi pričami dokaže, da se je v njih glagolica rabila brez prestanka v svetih obredih od 1. 1868 do sedaj. Ne prištejejo se tiste cerkve, v katerih sta sc pri latinski slovesni sveti maši običajno pela list in evangelij v glagolici, še manj, če sta se pela v hrvaščini. Potem določa kongregacija sv. obredov:
1.	Ker hoče Apostolska stolica glede rabe staroslovenskega jezika v bogoslužju to, kar je nekoč privolila, določiti z jasnimi mejami, naj vsi pomnijo, da se mora ta raba smatrati kot krajevni privilegij, ki je dan za nekatere cerkve, in ne kot osebni privilegij, dan nekaterim duhovnikom. Zato duhovniki, ki znajo staroslovanski jezik, nc bodo mogli rabiti tega jezika v cerkvah, ki ga nimajo.
2.	Ko bo zapisnik objavljen, ne bo smel nihče več rabiti v drugih cerkvah slovanski jezik. Ce kak svetni ali redovni duhovnik stori drugače, bo takoi suspendiran od maše in drugih obredov, dokler ga nc odveže Apostolska stolica.
3.	V cerkvah, ki vživajo privilegij glagolice, se bodo smeli sveti obredi javno in slovesno opravljati edino le v staroslovenskem jeziku, in ni dovoljeno vmešavati kak drugi jezik (razen v slučaju, ki je določen v členu 11.). Knjige, ki se bodo rabile pri obredih, bodo tiskane z glagolskimi črkami in potrjene od Svete stolice. Vsaka druga knjiga, ali tiskana z drugimi črkami, ali brez potrjenja od Svete stolice, je prepovedana.
4.	Kjer hoče ljudstvo odgovarjati duhovniku ali pevati kak del maše, tudi če ne v sta-slovenskem jeziku, mu je to dovoljeno v privilegiranih cerkvah. Da sc to olajša, more škof, a samo za vernike, dovoliti, da sc tiskajo ročne knjige z latinskimi črkami namestil gla-golskih.
5.	V cerkvah, ki imajo brez dvoma privilegij staroslovanskega jezika, se more pri delitvi zakramentov in zakramentalij rabiti obrednik tiskan v slovanskem jeziku, da jc lc pregledan in odobren od Svete stolice.
6.	Škofje nai z vso skrbjo pospešujejo v svojih semeniščih učenje latinskega in staroslovenskega jezika, da bodo mogli v vsaki
škofiji dotični duhovniki rabiti pri obredih ta ali oni jezik.
7.	Škofje morajo čc potreba drugače zahteva, pred posvečenjem določiti klerike, ki bodo služili v latinskih ali v staroslovanskih cerkvah, in siccr ko so sc prepričali o volji in o zmožnosti onih, ki jih naj posvete.
8.	Ako kak duhovnik, ki je nastavljen pri cerkvi z latinskim jezikom, inora opraviti slovesni obred v drugi cerkvi, ki ima privilegij staroslovanskega jezika, mora tam pevati mašo in breviarij v staroslovenskem jeziku; dovoljeno mu je privatno dokončati oficij v latinskem jeziku. Ako mora duhovnik, nastavljen pri cerkvi s staroslovenskim jezikom, opraviti slovesni obred v latinski cerkvi, mora pevati breviarij in mašo latinsko; privatno more opraviti breviarij glagolsko.
9.	Duhovniki od latinskih cerkva morejo maševati privatno v staroslovenski cerkvi latinsko. Duhovniki od glagolskih cerkva v latinskih nc morejo tudi privatno maševati glagolsko.
H). Kjer se jc utrdil običaj, da sc pri slovesni maši list in evangelij, ko sta sc odpela latinsko, pevata še staroslovensko, se more ta običaj šc dalje ohraniti. Pri župnih mašah jc dovoljeno po evangeliju prebrati ga še v ljudskem jeziku za pouk vernikom.
11.	Tudi v cerkvah, ki imajo privilegij staroslovenskega jezika, sc morajo, ako kak vernik zahteva, krst, zakon in drugi zakramenti izvršiti po rimskem obredniku latinsko, tudi javno, tako tudi obredne molitve za mrliče, in je duhovnikom prepovedano se taki volji ustavljati.
12.	Pri propovedi besede božje in pri drugih bogoslužnih opravilih, ki niso strogo litur-gična, jc dovoljeno rabiti slovanski jezik po koristi in zložnosti za vernike, oziraje sc na splošne določbe kongregacije sv. obredov.
13.	Škofje v onih krajih, kjer je v rabi ljudski jezik, naj skrbe, da se molitve in pesmi, ki jih hoče ljudstvo rabiti, enako prevedejo, in Sicer zato, da če ljudstvo prehaja od ene škofije v drugo, ne najde drugih različnih molitev in pesmi.
M. Nabožne knjige, v katerih so bogoslu-žne molitve za vernike preložene v ljudski ie-zik, morajo biti pregledane in potrjene od škofov.
Iz seje „SI0V- Kršč, socialne zveze".
V Šmarci se ustanovi v nedeljo 3. februarja t. 1. »K. s. izobraževalno društvo.« »Zve-
zin« pevski zbor dobi nove znake.
* # #
Občni zbor »S. K. S. Z.«
Na Svečnico, dne 2. februarja t. 1. se vrši občni zbor »S. K. S. Z.« v društveni dvorani. Začetek ob 10. dopoldne.
Spored: Predsednikov nagovor. Poročilo ženskega oddelka »S. K. S. Z.« Tajnikovo poročilo. Blagajnikovo poročilo. Poročilo pre-gledovalcev računov. Poročilo knjižničarja Kosa. Podpredsednika Smolnikarja poročilo o »S. K. S. Z.« širšem delovanju (stik z društvi - tiskovine — Zvezine publikacije). Kronika »S. K. S. Z.« poroča dr. Aleš Ušeničnik. »S. K. S. Z.« mešan pevski zbor, poročata pevovodji Cadež in Cernič. Češki tečaj, poroča Hybašek. Knjigovodski tečaj, poroča Podlesnik. Socialni kurz poroča dr. Krek »S. K. S. Z.« telovadni odsek, poroča Podlesnik. Volitev odbora, namestnikov odbornikov, prcgledovalcev računov in razsodišča. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Dnevne novice.
+ Rebus. Recimo, da .ic nekje mož, ki je prišel v konkurz. Imetje mu jc zaplenjeno. Ze prihajaio zvrševavci pravice, da mu na dražbi prodajo njegovo posestvo in ga postavijo čez nrag. On pa med tem študira »In-teressantes Blat« in rešuje rebuse. Taki so naši liberalci. Zase ne morejo iztakniti edinega kandidata, ki bo nekoliko častnejše pogorel; zato pa neprestano stikajo glave in ugibljejo naše kandidate. Tako so n. pr. za krški okraj iztuhtali Šukljeja, za Ljubljano Kregarja. Dobro srečo! Le to jim povemo, da so naši rebusi pretežki za liberalne možgane.
+ V avdijencl pri cesarju. Cesar je 28. t. m. v avdijenci sprejel g. prošta dr. Elberta iz Novega mesta in g. Jos. Tomšeta, artiljerij-skega polkovnika v c. in kr. vojnem ministrstvu. G. Tomše je rojen v Ovsišah pri Pod-nartu in sin priprostih kmetskih starišev.
+ Konferenca »sodalitatis in hon. Ssl. Cordis Jesu« za ljubljansko dekanijo bode dne 6. februarja ob 10. uri dopoldne pri D. M. v Polju. Poročal bode g. Fr. Finžgar o izobraževalnih društvih.
+ Vas pogorela. — Na pomoč bednim v hudi zimi! — Dne 23. t. m. je nastal v vasi Brestu pod goro Učko velik ogeni, ki je pokončal skoro vso vas. Štela je 45 hiš, ki so skoro vse pogorele. Vse seno in drugi živež, mnogo ovc, svinj, mezgov in krav je poginilo in zgorelo. Sreča v nesreči jc bil slučaj, da se jc to zgodilo podnevi, dasiravno jc razsajala velika burja. Od prebivalcev je ponesrečil samo eden. Ljudje se nahajajo v največjem ubo-štvu in so večinoma v tem luidcm mrazu brez strehe. Zavarovan ni bil v celi vasi nihče. Škodo cenijo nad 57.000 kron. — Pazinsko okrajno glavarstvo jc dalo sicer takoj ukaz pobirati po sosednjih občinah milodarc. Ali prebivalstvo teli občin je tako revno, da nc more in nima kaj darovati. Zato prosi podpisani župni urad brate Slovence, da bi morda utegnili prispevati s kakšnimikoli bodi darovi ali v denarju, ali starih oblekah itd. Nesrečnim pogo-rclcem bo pač vse dobro došlo. — Župni urad
Vranja. P. Lupoglava, Istra. — Franc Marin-čko, župnik. — Opomba uredništva: Toplo priporočamo to prošnjo in prosimo za ponesrečence blagohotnih darov, katere sprejema tudi naše upravništvo.
+ Gregorčičev večer v Dobu. Iz Doba se nam poroča: V nedeljo 3. februarja priredi naše k. s. izobraževalno društvo Gregorčičev večer. Na sporedu: Govor, deklamacije in petje Gregorčičevih pesmi. Za slavnostnim delom sledi vesela enodejanjaka »Stric-Matev-žcv god«. Večer obeta biti lep, zanimiv in zabaven. Društveniki in drugi, pridite in poglejte !
+ Predavanje. V nedeljo 27. t. m. jc predaval v katoliškem izobraževalnem društvu v Preski pri Medvodah gospod profesor dr. A. Ušeničnik.
—	Proti podraženju poštnih pristojbin.
Proti podraženju telefona se je vršil tudi na Dunaju velik shod. Shod je pozval vse dunajske hišne posestnike naj s 1. julijem odpovedo poštni upravi dovoljenje, da sme imeti na njihovih hišah pribita stojala za telefon ter je pozval vse trgovce, naj se kolikor mogoče malo poslužujejo loko znamk ter naj pisma po mestu dajo raznesti po posebnih svojih raz-našalcih. Kakor sc čuje se pripravlja nekaj siičnega tudi v Ljubljani.
—	Enketa o vzrokih in o zatiranju za-strupljenja po svincu v tvornicah za barve in v slikarskem, pleskarskem in lakirarskem obrtu. Dne 28. t. ni. se .ie pričela v delavskem Statističnem uradu pod vodstvom sekčnega načelnika dr. Mataje ekspertiza glede na sredstva o omejitvi bolezni, ki jih povzroča svinec v obrtih, ki smo .iih navedli v naslovu. V komisijo, ki ima nalogo, da izvede ekspertizo, so zastopniki ministrstev za notranje zadeve, trgovinskega, poljedelskega, železniškega, mornariške sekcije, vojnega ministrstva in najvišjega sanitetnega sveta in delavskega sveta. Pri enketi jc 39 ekspertov, ki pripadajo deloma delodajalski kategoriji (tvorničar.ii barv, industrija za izdelovanje strojev, vagonov, avtomobilov, železniške oprave, Štabili-mento Tecnico Triestino, »Avstrijski Lloyd«, slikarski in pleskarski mojstri), deloma kategoriji delojemalcev (tvorniški delavci, slikarski in pleskarski pomočniki), deloma iz krogov higieniških strokovnjakov. Ekspertize so se udeleževali na posebna vabila tudi zastopniki svinčenih belobnih, cinkovih belobnih in litofonctvornic. Sckčni načelnik dr. Mataja je pozdravil došle člane komisije, eksperte in naznanil, da je nameraval trgovinski minister dr. Fort sam otvoriti komisijo, a da je zadržan po nujnih parlamentarnih zadevah, a da namerava pozdraviti eksperte v prihodnji se.ii. Dr. Mataja je govoril nato o nalogah in stremljenjih ekspertize in o načinu obravnave. Nato se jc pričela ekspertiza z ozirom na temeljna vprašanja, ki jih je izdelal Statistični urad.
Avstrijski častniški namestnik Ferdinand Richter v Benetkah poizkusil pobegniti. Avstrijski čast. namestnik Ferdinand Richter, ki sc jc svoj čas v Benetkah hotel zastrupiti s svojo ljubico Wtid!er — dekle je umrlo, Richterja so zdravili v bolnici — je včeraj, ko so prišli ponj v bolnico italijanski karabinijeri, da ga odvedejo v preiskovalni zapor — poizkusil karabiniierjem zbežati. Ko so ga hoteli spraviti v gondolo, ki bi ga odvedla v zapor, je skočil v vodo. Kmalu so ga potegnili iz vode, vsega zmrznjenega in ko so ga pogreli, so ga odpeljali v zapore k sv. Marku.
—	Predrzen rop v Trstu. Trije neznanci so v Trstu napadli ob tretji uri popoldan v starem mestu delavca Marka Todi ter mu vzeli iz žepov 7 kron 90 vin.
—	Za župana iz Grositplja se je predstavljal po Vižmarjih neki 30 let stari človek. Tudi drugod je ta človek nastopal ter po gostilnah, ko je bil dobro postrežen, dejal krčmarju, ako ima za menjati 1000 kron. Krčmar je seve to vedno zanikal, nakar je rekel slepar, da gre menjat ter jc — izginil. Po drugih krajih se je ženil in tako sigurno nastopal, da je bil v nekaterih premožnejših kmečkih hišah dobro pogoščen. Orožniki so sedaj dognali, da je to delavec Jožef Crček iz občine Dobrnik, ki nastopa časih tudi kot mešetar.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Ribnici priredi dne 3. februarja v salonskih prostorih g. A. Arka plesno veselico pod pokroviteljstvom blagorodnih gospa Klementine Pauser-jeve, Franje Piklove. Matilde dr. Rudescheve, Olge Rudescheve in Štefanije dr. Schiffrerje-ve. — Začetek ob osmih zvečer. Vstopnina I K za osebo. — Svira oddelek ljubljanske društvene godbe. — K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Dimnikarji v Trstu štrajkajo. Danes se poda deputacija dimnikarjev k županu in k na-mestništvenemu svetniku, grofu Dandini, da mu obrazloži svoje želje in pritožbe.
—	Po zamrzlem bleškem jezeru bodo šli Blcjci v nedeljo, dne 3. februarja, to je svetega Blaža dan na veliki cerkveni shod, ki bo v romarski cerkvi na otoku. Ob 10. uri bo slovesna služba božja z govorom; po službi božji bo blagoslov sveč sv. Blaža, potem sc bo pa delil takozvani blagoslov sv. Blaža zlasti zoper bolezni v grlu. Na ta shod opozarjamo, ker tudi cenjenim bravcem privoščimo to izredno zimsko zabavo, po jezeru hoditi kakor no suhem. »Kdor slabe noge pa ima: poišči konja iskrega, — da peljal bode ga — na sredo jezera!« — Da, tudi to izredno veselje si lahko privoščiš, da sc lahko s konjem popelješ po jezerski gladini.
Vesti iz Amerike. — V La Salle (111.) jc umrla soproga Ivana Boka. Povozil jo je vlak. Pokojnica je bila tretjič omožena. Zanimivo je. da je njenega drugega soproga povozil vlak na istem mestu kot zdaj njo. — Istotam je umrla soproga Hut Stiha, rojena Julija Oklcščan. — V Chicagi so se stepli v neki gostilni Slovenci. Urednik »Prolctarca«, Zavertnik, jc hudo poškodovan. Vzrok tc-
peža je bilo politično nasprotje. — V Cleve-landu je umrl na sušici Filip Novak iz Adlešič na Dolenjskem. — Slovenci v VVaukeganu so osnovali svoje pevsko društvo »Ljubljanica«.
—	Srebrno poroko jc praznoval 22. t. m. v Kamnju gospod Jožef Čerinelj, sedaj gostilničar v Trstu .
Promet s tujci na Kranjskem. V preteklem letu se je ta promet na Kranjskem v obče prav ugodno pomnožil, kajti vsi kraji in vsa letovišča in toplice, ki jih tujci obiskujejo, izkazujejo napram letu 1905 večje število obiskovalcev (tujcev seveda!) Tako je naraslo, oziroma se pomnožilo leta 1906 število tujcev v Ljubljani za 5.200, na Bledu za 10.200, ostala Gorenjska v obče za 3.540; kamniško Kneippovo zdravilišče za 1.020; Postojna za 2.440, Planina, Vipava, Cerknica, Rakek, Logatec in Notranjsko v obče za 920; Novo mesto za 1.280, Kostanjevica, Krško, Kočevje, Črnomelj, Višnja gora in ostala Dolenjska za 2.600, Toplice za 280. Ves ta promet pomeni za deželo, oziroma posamezne sloje prebivalstva — dobiček in reklamo. Ko bi se bili pa začeli mi sami žc pred 10- -15 leti brigati za reklamo, bi nas tujci danes žc okolu in okolu poznali iu poveličevali naravno krasoto naše dežele. Poštene, zmerne cenc za jed, pijačo in stanovanja, potem bomo na zunaj vživali kredit in hvalo, inače pa bomo razupiti. Tako postopanje pa odžene vse tujce in dežele in noben boben jih nc spravi več notri!
Ogenj v gozdu. Pred nekaj dnevi je pogorelo več oralov borovih nasadov v bistriški gori. Domneva se, da so po neprevidnosti zažgali bistriški lovci.
—	Proti zagrebškemu županu dr. Amrušu nameravajo »Pokrctaši« dne 3. februarja prirediti v Zagrebu shod ter mu izraziti nezaupnico.
Umrl je v Zagrebu umirovljeni artilerijski major Josip Peterka.
Štajerske novice.
S Ustanovni shod »štajerčeve« stranke
v Ptuju ni bil tako sijajen, kakor so pričakovali sklicatelji, zato števila udeležencev tudi ne povedo. Kako očetje tc stranke zaničujejo slovenskega kmeta, so pokazali s tem, da so predsednikom shoda izvolil poslanca Stigerja in da jim nihče izmed od njih zapeljanih kmetov ni bil za kako tako mesto sposoben. Za podpresed. shoda so izvolili župana Kartz-hammerja iz Ormoža, za zapisnikarja pa ravnatelja A. Steringa in nekega Murkota. Stiger je proslavljal ustanovitev »Štajcrca« kot politično delo, nakar so bili prebrani brzojavni pozdravi raznih Nemcev — dokaz, da ima ta stranka samo poneničevalnc namene. Glavno besedo jc imel svoječasni Bismarkov obože-vatclj, poznejši socialni demokrat Linhart, ki je povedal, da sc ^nora prijaznost napram Nemcem šc bolj razširiti. »Štajcrčcva« stranka je doslej zmagala v 15 občinah in v petih okrajnih zastopih. Nato jc govoril nemški odvetnik Plachki, ki je predlagal, naj sc slovenskim kmetom postavijo v vseh sedmih okrajih od »Štajerčeve« stranke protikandidatje. -Sprejeto. — Slovenski kmetje bodo tem kandidatom nemškega odvetnika pač primerno podkurili! Zastopniki iz Koroške so izrekli željo, naj »Štajerčeva«-Plachkijeva stranka poseže vmes tudi pri državnozborski volitvi na Spodil jeni Koroškem. Flcil-klici! Z ozirom na Koroško se jc sklenilo, da se stranka imenuje »Napredna zveza«. Vodstvo stranke bo v Ptuju v pisarni nemškega odvetnika Plachki-ja. V odbor stranke in v tiskovno društvo »Štajerca« so izvoljeni »kmetje«: dr. Plachki, Licnhart, Stiger, Kantzhammcr, Ornig, Stra-schill, J. Steudte, Slavvitsch in neki Korošec. Nato je Licnhart napadal jioslanca Roškarja in dr. Jurtela ter dr. Jurteli očital grozno pregreho, češ, da je on provzročitelj bojkota nemških trgovcev. Smešni fantič je zahteval, naj dr. Jurtela njega toži. Ali Lienhart ne ve, da nikogar ne more razžaliti, dokler sc ne opraviči o onih svojih dejanjih, katere so mu očitali socialni demokratje in cclovški »Mir«: da ni izletel iz socialne demokracije radi velikega jezika, ampak radi dolgih prstov. Ormoški župan Kantzhammcr sc je osmešil z zahtevo, naj nemški poslanci radi Lienharto-vih očitanj nroti Rošu in dr. Jurteli interpeli-rajo v štajerskem deželnem zboru. S tem je bil dovršen ta shod nemških advokatov in nemških meščanov.
š Shod »Narodne stranke« v Sevnici ob Savi. To vam je bilo sijajno, dne 27. prosinca. Vse hiše in hlevi bili so ozaljšani, ne sicer z zastavami, pač pa z velikimi in malimi lepaki, ki so vabili »zavedne Slovence« na shod »narodne stranke« pri Simončiču. Samo na eni hiši našteli smo nad 50 lepakov. Večina posestnikov jezi se, da so se jim hiše z grdim jiopom onesnažile. Ko pride 3. ura, — trara, tiara, trara, glas trobente poie in praznično oblečenemu sevniškemu trgu naznanja slovesni obhod 5 težko obloženih sani in vozov, v katerih sc pripeljejo Rajhenburžani in Blan-čani. kateri so sprejeti z veliko častjo od g. Vladimira, Križana in Drnovšeka. Ti pa so iih, kakor se to že »šika«, pripeljali v ovenčano Ši-mončičevo dvorano, da so se poklonili g. nad-učitelju Mešičku in gg. doktorjema Božiču in Kukovecu. In da je bilo tem lepše, počastile so zborovalcc še tri gospice s svojo navzočnostjo, da so tako rešile narodno čast vrlim Sevničankam. Otvoril je shod g. načelnik Ku-nej Stolovniški,kateri ie navzočim oznanil z gromovitim glasom, da začne govoriti g. doktor Božič. Govoril ie o kmetijskem vprašanju mirno in stvarno, večinoma to, kar jc »Slovenski Gospodar« že pred 9. leti pisal in kar sc jc sedaj obravnavalo pri ustanovitvi »Kmečke zveze« v Mariboru. Novega ni ravno nič povedal, — Drugače jc bilo z dr. Kukovcem.
Oni so bili pa hudi, da sc niso povabili k ustanovitvi kmečke zveze, hudi nadalje, da se narodna stranka smatra brezverno. Ko bi vendar morali vedeti vsi ljudje, kako vestno izpolnujejo cerkvene zapovedi vsi tisti, ki snubijo za »narodno stranko«? Ali ni vprežena za voz narodne stranke gospoda iz tiste učiteljske zveze, ki je glasom »Učiteljskega Tovariša« i. 1901 na Bledu sklenila resolucijo: cerkev iz šole!!? Hudi pa so bili gospod doktor tudi radi tega, da se nekateri, ki bi morali hoditi »lc za plugom in brano ali pa pri sv. maši sv. hostiio kvišku držati«, prcdrznejo vtikati sc v take reči, katerih ne razumejo. Zivio-klici in »bravo« jc gromelo po dvorani. Devet učiteljev in več komijev in še drugih iz Rajhen-burga in Brežic prišedših poslušavcev pritrjevalo je govorniku, kadar se je dotaknil »Slovenskega Gospodarja« z glasnimi »škandal«. Sevniški kmeti so občudovali močne prsi Raj-henburžanov in Brežičanov. Motil pa ni prav nihče govornikov. Gospod kaplan je moral že med prvim govorom dvorano zapustiti in iti na obhajilo, med tem, ko smo se župnika srečno iznebili s tem, ko smo glasno zaklicali: »Farji imajo največje trebuhe, zdaj pa še večje dobijo!« Župnik zapusti mirno dvorano, med tem, ko so »nehvaležni« sevniški kmetje rekli , da imajo gospodje doktorji iz »Narodne stranke« res prav olikano spremstvo. Slavni govornik Rebek jc tudi svoj govor o kmečki zvezi končal, ne da bi povedal, kako so mu duhovniki trebušček zredili in ko še g. Kraj-nik eno modro povč, smo slavno stoječo sejo zaključili. Potem ie želodec stavil svoje nujne predloge, kateri so se takoj rešili. — Trara, trara, trobenta zopet zabuči, sani in vozovi se zopet polnijo ter oddrdrajo iz lepe Sevnice, katera pa še bode veliko lepša, ko smo jo mi uaprednjaki prebudili iz smrtnega, narodnega spanja. Trara!
š Pokopali so Franca Severja, zidarskega delovodia in posestnika v Razgonici pri Ptuju.
š Poštna vest. Poštni asistent gospod Fr. Polič v Celju je prestavljen na lastno prošnjo v Gradec.
florošKe nouice.
k Predpustna veselica velikovških Slovencev. Iz Velikovca sc nam poroča: Kakor vsako leto, tako priredimo tudi letos velikov-ški Slovenci predpustno veselico iu sicer tokrat naše »Slov. kat. izobraževalno društvo Lipa«. Na vsporedu jc petje, tamburanje (tam-buraši iz Zagreba), veseloigra »Zakleta soba pri zlati goski«, srečolov in prosta zabava. Upamo, da bo tudi tokrat tako mnogobrojen obisk, kakor do zdaj.
k Iz Velikovca se nam piše: Kandidaturo od strani nemških nacionalcev je sprejel v našem volilnem okraju, kakor žc znano, velikov-ški pivovarnar Nagele. Ker je tudi pri Slovencih zelo priljubljen in vpliven, bo treba napeti vse moči.
Mrtvoud jc zadel vpokojenega podmar-šala pl. Herrensch\vanda v Celovcu. Rajnik ie bil star 74 let, bil je tehnik in sc kot tak odlikoval pri zgradbi galiških trdnjav. Udeležil se je tudi bo.iev ob okupaciji Bosne.
k Zopet eden utonil. V nedeljo popoldne so zapazili ljudje v Dolah, da nekdo gre čez jezero. Kar naenkrat je pa ta čudni potnik izginil v jezeru. Pripravili so takoj čoln, da bi ponesrečencu šli na pomoč, pa niso mogli tako hitro naprej, ker je pri kraju jezero dobro zamrznjeno. Nazadnje so ga pa vseeno našli in potegnili iz vode, seveda že mrtvega. Ponesrečenec je bil neki ključar iz Poreč, že prileten, kateri si je skoraj gotovo hotel pot prikrajšati, ker jo je kar čez jezero mahnil. Telo so pripeljali v mrtvašnico na Otok.
Ljubljanske novice.
lj Javna predavanja. Opozarjamo na današnje javno predavanje, ki bo v »Slovenski krščansko-socialni zvezi« točno ob polu 8. uri zvečer. Predaval bo g. kanonik Sušnik. Na-daljna predavanja so razdeljena tako: v torek 5. februarja g. dekan Koblar, v torek 19. februarja g. profesor Evgcn Jarc. v torek 26. februarja gospod kanonik Sušnik, v torek 5. marca g. profesor Knific, v torek 12. marca g. Janez Kalan.
lj Na »zaupnem« shodu magistratne stranke, ki jo vodi in težko misli zanjo Ivan Hribar, sta bila v nedeljo od ljubljanskega uči-teljstva navzoča Luka Jelenec in Jakob Dimnik. Tudi to pot gospod Luka ne bo kandidiral za Ljubljano.
lj Fr. Edmund Vrhovec je preteklo nede-lio obhajal petdesetletnico vstopa v frančiškanski red. Rojen 8. junija 1839 v Moravčah je pohajal ljudsko šolo v Kamniku, 27. januarja 1857 vstopil v red, se tukaj izobrazil v raznih jezikih in strokah, več let učiteljeval v Pazinu, potem pa v Noveni mestu in Ljubljani služboval in se skazoval posebnega mojstra v vrtnarstvu. — Čast vsakemu bratu, ki je petdeset let vestno izpolnjeval svojo dolžnost!
lj Na oklicih so: g. Ivan Dražil, vodja mestne posredovalnice, z gospodično Mari Barič; g. Jakob Welej, tajnik zavarovalne družbe, z gospodično Terezijo Kepler; g. Josip Zupančič, mesarski mojster, z gospodično Ivano Herman; g. Jože Urbanija, posestnik, z Uršulo Trontclj: g. Franc Remic, delavec, z Frančiško Kunavar_ služkinjo; Anton Praust, hlapec, z Marjeto Bartoni, kuharico.
Ij Poročeni so bili te dni: g. Ivan Tokan, mizarski pomočnik, z gospodično Marijo Oblak, šiviljo; g. Anton Verbič, posestnik v Ko-runovih ulicah, z gospodično Magdaleno Jan-šel, hčerjo posestnika. Bili srečni!
Ij Nemški »Turuverein« je v preteklem svojem poslovnem letu imel 480 članov, med temi 54 gospej in gospodičen, skupno za 40 manj, nego lani.
lj Občni zbor muzejskega društva za Kranjsko. Muzejsko društvo bo imelo svoj občni zbor v ponedeljek 11. februarja ob 6. uri zvečer v prostorih »Slovenske Matice« na Kongresnem trgu.
Ij Sliko Sunona Gregorčiča je razstavil gospod Peter Zmitek v oknu Sch\ventnerjeve knjigarne. Gospod Zmitek je napravil to sliko po slikah iz prejšnjih let in po informacijah onih, ki so Gregorčiča osebno poznali. Oceno priobčimo v kratkem.
lj Umrl je v Ihanu mizarski pomočnik pri g. Ferd. Primožiču, g. Fran Hribar. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov se je z društveno zastavo in lepim številom članov udeležilo pogreba.
lj Burjo in 4 cm snega smo zopet dobili v noči od sobote na nedeljo.
Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj (nepar) sc vprizori drugič na slovenskem odru mclodiozna Donizettijeva opera »Lucia di Lammermoor«. Prihodnja predstava bode v petek dne 1. februarja.
Ij Dva krošnjarja z rusi aretirana. Delavcu Mihaelu Podboršku iz Loke pri Kamniku in pilarju Ivanu Vavpotiču je zadišalo včeraj popoldne po žganju in sta vstopila v neko zganjamo na Dunajski cesti, misleča, da dobita kaj od svojih prijateljev. Ker od teli nista nič dobila, sta pričela premišljevati, kako priti do denarja. Podborščku ie prišla kmalu rešilna misel in žalosten jc povedal svojemu prijatelju, da ne zna pisati, češ, ko sem služil na Rakovniku, sem hodil vedno z listkom k Sta-culu, tam bi se že kaj dobilo. »Pisat znam pa že jaz. saj sem ljubljanska srajca,« se je odrezal Vavpotič. Listek jc bil takoj napisan za dva sodčka rusov in Podboršek se je podal v trgovino, kjer je ruse tudi dobil. Prijatelja sta šla potem takoj krošnjarit in ko sta prišla v trgovino g. Hinga na Dunajski cesti, sta se pa vjela. Hingu se je stvar zdela sumljiva in je poklical policijskega stražnika, ki je prijatelja žganja odvedel na policijsko stražnico, kjer se jc stvar razjasnila. Ko sc je Vavpotič jezil nad Podborškom, zakaj ga je izdal, da je on pisal, se mu je Podboršek odrezal: »Kaj češ, oba sva v lebet, pa jc ven.« Oddali so ju sodišču.
lj Godec izgubil godalo. Danes ponoči so štirje ponočnjaki tako razgrajali po Trnovem, da jih je moral stražnik opozoriti na nočni mir. Ko so pa prišli na Opekarsko cesto, so pod nekim oknom napravili »mačjo godbo«. Ko so opazili z nova stražnika, so zbežali in jc eden tako tekel, da .ie izgubil kitaro, katero je stražnik pobral in jo vzel seboj.
Ij Pri včerajšnji kostumni veselici ua mestnem drsališču našlo sc jc nekaj denarja. Kdor ga ie izgubil, naj se zglasi pri hišniku na drsališču.
lj Društveni godbi ljubljanski naklonil je gospod Ivan Mejač, imetnik tvrdke Gričar & Mejač v Ljubljani, povodom svoje 501etnice znatno svoto 100 kron. Bodi izrečena vrlemu narodnjaku za ta velikodušni dar najiskreneiša zahvala!
lj »Slovensko planinsko društvo« jc raz-pcslalo vabila za planinski ples, ki sc priredi dne 2. februarja. Kdor po neljubi pomoti ne dobi vabila, nai blagovoli to javiti odboru, da se mu vabilo dopošlje. Siccr pa opozarjamo, da se zunaj Ljubljane posamezna vabila večinoma niso razposlala in da jih nadomešča vabilo, objavljeno v »Planinskem Vestniku«. Planinski ples je pa itak obče pristopen brez vabila in je treba preskrbeti le vstopnice, ki so dobe v trgovinah I. Korenčana, Gričar & Mejača, A. Škofa in E. Skušeka v Ljubljani in na dan plesa v »Narodnem domu« pri društveni blagajni. Na mnogoštevilno udeležbo vabi odbor.
lj Slovensko pevsko društvo »Lipa«, priredi veliko predpustno veselico v petek 1. svečana v gostilniških prostorih g. Pavšeka (pri Tonetu). Martinova cesta. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vinarjev.
lj Otvoritev nove tapetniške obrti. V Rožni ulici je otvoril svojo tapetniško in de-koracijsko delavnico domačin gospod F r a n c Š e b e r. Gospod Šeber je znan strokovnjak ter ga občinstvu prav toplo priporočamo. Več današnji inserat.
lj Bivši trgovec napadalec. Ze večkrat predkaznovani postopač bivši trgovec Karol Nekermann iz Ljubljane je sinoči v nekem hodniku Kolizcuma napadel gostilničarko g. Kosovo in zahteval od nje denarja. Kosova je bežala čez cesto proti domu in ko ji je Nekermann sledil, je bil ustavljen in izročen policiji. Oddali so ga sodišču.
lj Panorama-Kosmorama. Znana jc Ampe-ška (Ampezzo) dolina, preko katere vodi pot v Italijo. Polna jc prirodnih lepot, zato jo turisti radi obiskujejo. Vsakemu seveda ni mogoče potovati, a ogleda si pa vsak lahko naravne posnetke v Panoraini-Kosmorami že zato, ker so kraji zanimivi tudi vsled tega, ker ni izključeno, da se bo tam v boju s sosedom prelivala tudi naša kri.
lj Podporno društvo delavcev in delavk c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani se tem potom iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se je društvena predpustna veselica v veliki dvorani »Uniona« tako sijajno izvršila. Pred vsem sc zahvaljujemo blagorodnima ravnateljema g. M o 11 c r j u in g. P c s s i a ku ter drugim gospodom uradnikom, gg. častnikom, zdravnikoma gg. dr. Zajcu in dr. Hoglerju, primariju g. dr. Vinku (iregorič u, g. dr. R o b i d i, g. dr. P r a u n-s e i s u, g. občinskemu svetniku P r o s e n c u ter gg. paznikom, ki so s svojo udeležbo počastili našo veselico. Nadalje prisrčna hvala vsem, ki so z blagohotnimi darovi in obiskom pokazali, da imajo srcc za delavstvo, v prvi vrsti veleccnjenima tvrdkama Č c š n i k »k M i I a v e c in J. M i k 1 a v c, velespoštovani tvrdki I. C. M a y e r, g. prof. A n t. F u n -
teku, lekarnarju g. Bohinc u in g. mesarskemu mojstru Fr. Lovšetu, tvrdkama P e t k o s i g in F r. X. S o u v a n ter vsem drugim blagim dobrotnikom in vsemu slavnemu občinstvu, ki je pohitelo na našo zabavo. Vsem prisrčna hvala s prošnjo, da nam blagovoli slavno občinstvo tudi nadalje ohraniti svojo naklonjenost. — Društveni odbor.
li Izgubljene in najdene reči. Na južnem kolodvoru jc bil najden naočnik, zavoj franko-ve kave, zavoj deške obleke in 4 pare belih nogavic. — Služkinja Frančiška Jezerškova je izgubila denarnico z manjšo svoto denarja. — Dimnikarski pomočnik je izgubil srebrno uro z verižico, vredno 44 K. — Gpa. Otilija Antosiewich je izgubila srebrno zapestnico.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 50 Makedoncev, 40 Hrvatov in 80 Slovencev, nazaj je prišlo 150 Hrvatov in Slovencev.
lj Umrli so: Ivan Gričar, trgovčev sin, 1 dan. Viljem Bischof, pomožni uradnik, 25 let. — Avgust Craighero, brusač, 48 let. — Franja Cerkovnik, delavka, 31 let. — Josip Hvala, sprevodnikov sin, 3 leta. — Robert Ja-šovc, inkasist »Narodne tiskarne, 43 let. — Katra Zalar, kamnosekova žena, 56 let.
NA SVEČNICO ZVEČER na predpustno zabavo
ljubljanskih obrtnikov, v veliko dvorano »Uniona.« • Za Izborno zabavo je preskrbljeno. •
Iz slovanskega sveia.
sl Napad na srbskega prestolonaslednika. V kraljevi palači v Belgradu so zelo razburjeni. Sodijo, da je bil nameravan napad na nepriljubljenega prestolonaslednika. Jasno pa še. ni, jeli so uprizorili napad organizirani zarotniki ali pa je provzročeni napad posledica kake osebne žalitve. V Belgradu jc javna tajnost, da obstoji protidinastična zarota, ki je pred vsem namenjena prestolonasledniku. Na dvoru se boje, da je napad prvi korak propagande dejanja. Tako nemški listi. O suhem dogodku smo včeraj sporočili, drugo bo pač precej »fantazija«.
sl Obstrukcija v hrvaškem saboru. Dogovori, da bi ponehala obstrukcija Starčevi-čancev v hrvaškem saboru niso imeli ugodnega zaključka. Starčevičanci danes nadaljujejo obstrukcijo proti adresi, a so za to, da se adresa obravnava v posebni seji, a pre-memba ustave v posebni seji. Tak nujni predlog so Starčevičanci uložili v današnji seji hrvaškega sabora, a resolucionaši menda tega nočejo. S tem predlogom so Starčevičanci zavezali usta tistim, ki so hoteli upiti, da Starčevičanci z obstrukcijo onemogočujejo svobodnejše zakone.
sl Nemiri v Bolgariji. V nedeljo so nameravali prirediti v Bolgariji opozicionalci in socialisti i>o mestih shode proti vladi. V Plov-divu so se socialisti stepli z vladnimi pristaši. Sterljali so iz revolverjev m je bilo nekaj oseb ranjenih.
sl Stavka železničarjev na Bolgarskem
se še vedno nadaljuje.
sl Napad na ravnatelja kaznilnice. Dva re-volucionarca sta napadla ravnatelja Grodnske kaznilnice. Nato sta zbežala, na begu pa ustrelila dva policaia, ki sta ju zasledovala. Nato je policija revolucionarca ujela, toda jnnožica ju je osvobodila. Množica jc streljala. Policaji so zasledovali enega ubijalca, ta pa je ustrelil tri policijske uradnike. Šele vojaštvu, ki je obkolilo hišo, kamor je revolucionarec pobegnil, se je posrečilo ubiti ga.
sl Otvoritev razstave v Belgradu. Prestolonaslednik Jurij jc včerai slovesno otvoril umetniško razstavo jugoslovanske kolonije.
sl Srbi za bolgarske dijake. Belgrad. — Velik shod meščanstva in dijakov je obsodil postopanje bolgarske vlade proti bolgarskim vseučiliščnikom ter .ie sprejel protest.
sl Poljski delavci iz Galicije na Ogrsko. Zveza delodajalcev v Temešvaru in okolici se je pogajala z novo ustanovljeno socialistično stranko v zadevi letošnjih poljskih del. Ker se ni doseglo sporazumljenje, poslala je zveza svoje odposlance v Galicijo, da pripelje iz Galicije 50.000 poljskih delavcev na Ogrsko.
sl Slovaški poslanec Jehlička, ki ic vsled nervoznosti moral dalje časa bivati v Woris-hofenu, je popolnoma ozdravel ter bo zopet lahko deloval za svoj ubogi narod.
sl Kongres čeških krščanskih socialcev se bo vršil v Brnu 17. in 18. februarja.
Razne stvari.
Za 1310 milijonov kron žganja so prodali na Ruskem od 1. januarja do 1. novembra 1. 1905.
Časnikarski kongres in splošna razstava se bo vršila 1910. v Turinu. Kongresa se udeleže vsi časnikarji alpskih krajev.
Nemci in Japonci. V Berolinu sc nahaja japonski financijski agent Takohaši, kateremu prirejajo Nemci najprisrčnejše bankete. Navdušujejo sc silno za nemško-japonsko zvezo.
Ponesrečeni rudarji. V nekem rudniku v Trinidad (Colorado) je eksplozija ubila 24 rudarjev.
Obrekovanja proti vodju dunajske kršč. soc. mladine can. iur. Orlu. Janez Kulhanek, uradnik rdeče splošne delavske bolniške blagajne na Dunaju in vodja socialnodemokraške mladinske organizacije in urednik njenega lista, jc blatil že celo vrsto let krščansko socialno zvezo »mladega avstrijskega delavstva«. To žil ic tudi tri njene člane zaradi nravnih prestopkov, a vsi trije so bili oproščeni. Nadalje se jc tožil z urednikom glasila te zveze, cand. iur. Ant. Orlom, in mu podti-
kal tatvino. Orel je bil oproščen, in ker ga je Kulhanek blatil še dal e po listih, se je pri sodniji zoper žaljenje časti pritožil. Kulhanek je bil zato obsojen na 150 K denarne kazni. Obe stra.nki sta vložili pritožbi pri vzklicnem sodišču. Kulhanek je zgubil, a Orel dobil. Kul-hanekovo kazen so izpremenili v 14-dnevno ječo.
Amerikanec o nemškem volilnem boju.
Dopisnik ameriškega lista »Ne\v York Herald« v Berolinu pripoveduje o Nemcih, kakšni so pred volitvami.. Čudi se jim, kako so mrzli in mirni. Pred volivnim dnevom je vse mirno, samo ■Članki po listih oznanja o volitve in lepaki po vogalih. Ko vidijo volivci svojega kandidata, ga ne pozdravljajo nc z godbo in ne s petjem in tudi z navdušenjem ne.
»SLOVENČEVI« PODLISTKI.
Jutri pričnemo s prlobčevanjem veleza-nimive povesti
»INES DE LAS SIERRAS«. francoski spisal Charles Nodier.
Povest opisuje čudne doživljaje dveh častnikov v skrivnostnem gradu Ghlsmon-dovem.
Telefonska in brzojavna poročila.
DR. LUEGER VEDNO SLABEJŠI.
Dunaj, 29. januarja. Dr. Luegerjeva bolezen je postala znatno hujša in je njegov položaj je jako kritičen.
ZADNJA SEJA GOSPOSKE ZBORNICE.
I) u n a j, 29. januarja. Danes je bila zadnja seja gosposke zbornice. Predlog, naj bi se nujno razpravljal zakon o avtomobilih, gosposka zbornica ni sprejela in tako je ostal zakon o avtomobilih nerešen, ostale predloge je pa gosposka zbornica sprejela tako, kot jih je sklenil državni zbor.
POLONYI roži.
Budimpešta. 29. januarja. Danes je Polonyi vložil pri državnem pravdništvu tožbo proti Lengyelu. katerega dolži šestkratnega obrekovanja po časopisih in da je enkrat prelomil pismeno tajnost.
SUMLJIV POŽAR.
Budimpešta, 29. janeuarja. V okrajnem sodišču V. budimpeštanskega okraja je ogenj uničil mnogo aktov. List »Nepsava« trdi, da so se ti akti tikali Polonyjeve afere.
AGRARNOSOC1ALNA KRIZA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 29. januarja. Nemirno gibanje med kmečkimi delavci izkuša vlada potlačiti kazenskopravnim potom. Včeraj je sodišče v Budimpešti odsodilo odgovornega urednika glasila ogrskih kmečkih delavcev, Štefana Kovacsa, na pet mesecev ječe in na 600 kron globe, ker jc v nekem članku poživljal na kmečki punt.
TAJINSTVENA SMRT.
Trst, 29. januarja. Hčerki trgovca Jožefa Jeršeka, 141etna Ester in 41etna Ermene-gilda sta v nedeljo zvečer šli s služabkinjo spat v ulico delle Lodole št. 10, kjer so te tri spale vedno same. Proti jutru so stanovavcl v hiši čuli otroka stokati; bližnji gasilci so odprli s silo vrata in našli služkinjo, 28-letno Terezijo Mamič ter štiriletno Ermene-gildo onesveščeno, prvo na postelji, drugo na tleh. Poleg okna pa je bila 141etna Ester mrtva. Vzroka smrti še sedai niso mogli konsta-tirati in je treba počakati, kaj porečejo zdravniki pri sekciji. Zastrupljenje z ogljikovimi plini ali pa z razsvetljavnim plinom je izključeno; morda so preje zavžile kaj strupenega.
STRAŠNA NESREČA V RUDNIKU.
Berolin, 29. januarja. Iz Saarbriickna se poroča, da je katastrofa v jami Reden velikanska. Ponoči je nastopila vlažno vreme, ki otežuje rešitev. Včeraj zjutraj je šlo v ta del rudnika 600 delavcev, nakar se je dogodila eksplozija. Doslej so spravili na dan 160 mrtvih, 24 težko in 56 lahko ranjenih. Pri rešilnih delih se je nakrat zopet dogodila eksplozija, nakar je pričelo v rudniku goreti. 200 delavcem, ki so delali, da rešijo včeraj ponesrečene tovariše, je zaprta pot nazaj, tako da bo število žrtev nad 300. Ogenj v rudniku preprečuje rešilna dela. Delavci, ki niso še mrtvi, bodo zadušeni. Nekateri so se rešili v sosedne rove in prišli na površje. Po celem okraju je strašno razburjenje.
SOCIALISTI NA BOLGARSKEM.
S o f i j a , 29. januarja. Po vseh večjih bolgarskih mestih so se vršili socialistiški shodi, ki so obsojali politko vlade.
CIVILNA LISTA NA SRBSKEM.
B e I g r a d , 29. januarja. Ministrski predsednik Pasič bo skupščini predlagal, naj se civilna lista zviša od 120 na 300 tisoč frankov, da bo tudi prestolonaslednik imel apanažo. Opozicija se bo temu upirala.
VOLITVE V RUSKO DUMO.
P e t e r b n r g , 29. februarja. Pri volitvah zaupnikov, ki bodo volili poslance v dumo, so zmagali socialisti.
M o s k v a , 29. januarja. Izmed 301 zaupnikov za volitve v dumo je 207 socialistov in 23 socialnih revolucionarjev.
RUSIJA ZAPUŠČA MANDŽURIJO.
P e t e r b u r g . 29. januaria. Car je odredil, da morajo ruske čete zapustiti Mandžurijo ter je o tem obvestil kitajskega cesarja.
METEOROLOGICNO POROČILO.
I) u naj. 29. januarja. Večinoma jasno, zmerni vetrovi, temperatura se dviga.
Prva domača slovenska pivovarna g. Auerjevih dedičev
Ustanovljena leta 1854.	— ■ = -■ ---'	»■ ■ ■ - ---
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
Stev. telefona 210,
2469 150- 2
mmm m c* bi |»
** v noiI rih i ii stekleni e si ii.
elniška družb
ZALEG in
TRG v Lj&aibSjani, teiel. St. 163. = pr«p»r*6«

izborno pivo v sodcih in s
' Zalog« v Spodnji fiiftjti, tttittirona et««. 13?.
KrcjiStMioa masfOMEj.
HSSSfl
MRKU I'

Borzna poročila.
,Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 29 januarja 1907
Zaloibonl papir;!.
t7, ma)eva renta.....
4"/, srebrna renta.....
4•/, avstrijska kronska rent« 1*1, , siata renta . . . i■/, ogrska kronske , ... f/. . slata , . . &•/, posojilo dežele Kranjske 4"-/,"/, posojila meata Spljet .
**/»"/. . . Zader •
4 V/. -bere žel. pos. 190S 47. Češka dež banka k. o.
47. . . . ž. o
4V/. *a8t pisma ga) d, hip. b 47,7, pošt. kom. k o « 107t rr 4,/,7, last. pismu Innerst. hr. 4l/,7. . . ogr. cen dež. hs i V/. ,	, hip. banki
47,7, obl. ogr lokalnih že! d r)r 47,7, obl. češke ind. bank* 4*/, prior. Trst-Poreč lok i'j, prior dol žel. , . 37. , jui. iel kup. »///» 47,'/, avntr pos za žet. p. o
S r a d h b
fcreCk« od 1 HR60',
. . .
„ tiisfc«
*«sn. kreditn«
I.	sailsl/B
II.
„ o(?r hip. banke . „ srbske 4 f™ 100-, turšk« Sasillk«	tntčk*
Kreditne	»I
InomoAke	tt
Krakovske Ljubljanske	11
Avstr. rud. kril* a Ogr. ,	„
Rudolfove
»»
Rnlcburik.	„
Dunajske kom. „ o.i ■i• ♦ južne železnice Državne železnice . A.vstr ogrske bančne delnice A.vstr. kreditne banke Ogrske „ ,, Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Brta) Aipinske montan Praške žel. indr družb« Rima-MurAnyi Trbovljakt premog, družbe Avstr. orožne tovr družbe Češko sladkorne družb« Ttl.lft
C. kr. cekin 20 franki SO marke . 8«voreigns Marke . . . Laški bankovci Rublji . . . Dolarji .
Denar
99 15 100 15 b9 25 117 25 9.i65 114 26 99 10 13 3
■>8 MO
99 60
99	eo •9 0 0 3>
105 16 00 -100 -
100 100
00-28 )9'9<
9 50
316 fiO 0(S5
157
H 6 5 53 30 •74 75 2S1-25 53 10
«9 50 2 50 47 80 92 6
47 >0 825 '6 83
497 6<>
187 -90-?>0 782 -if?7'25 «137 2 4 v; 0 66 624 2663
■;o >. 9 560 42-
11 Sb g T 48
24
11 45 if 50 2-6250 4 4
Blago
99 35 100- n »9 45 117 4s
9h 8N 114 45
ion io 3 H* 10' 86 100 60 «9 0 99 HO 1 35 1(6 5 101 -'0< 2 s DO'30 <01
in": 5
318 50 lOi 65
15^0 268 5 155 30 284 7n 9' 25 262 0 0 •
7i "50 4 5
7	— 85
8 1
«9 50 He'26
•O
90 -(8 -
168 -Hi i0
9
*8 25 83 • 6 f0 7« -«25- • 26'3 71' 282' -569' 145 -
I 40 | 19 U < 6
.08 7 6 tt 7(1 2 6325 b-
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem .-06 2m, srednji zračni tlak 7 .'.60 mm
s M C	C»8 0p»- zovunja	Stanje barometra ▼ mm	Tompo-rntura po Celzija	Vetrori	Nebu	> 2 e a laB |S ►
28	9. zveč	735 8	8-2	sr. svzh	jasno	
29	7. zjutr-	33 1	12 1	sr. sviih.	del. obl.	0 0
29	2. pop	30 5	0-7	p m. zah.	del. jasno	
Srednja včerajšnja temp. — 9 2», norm - 19».
SPOMINJAJTE SE DRUŽBE SVETEGA CIRILA IN METODA!
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Kolesa
Durkopp, Sty
V
Šivalni stroji
84 4
iz prvih tovarn Avstrije: Durkopp, Styria (Puch), Waff«nrad.
izborna konstrukciia in elegantna izvršitev iz tovarne v Liucu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo bre/plačno.
Adlerjevi pisalni stroji
Ceniki z»stonj in franku.
Išče se
mesečna soba
s 3 ali 4 sobami ter pritiklinami v 1. nad-, . .	s	stropiu se odda za majski termin,
s posebnim vhodom, če mogoče Več se poizve pri D. Rovšek-u, s hrano.	1h2 i-i fotografu v Kolodvorskih ulicah
Tužnim srcem javljam vst-m so rudnikom, prijateljem in znancem, da jc moja iskreno ljubljena soproga
Mimica Knavs
roj. Lunaček
danes, v nedeljo 27. t. m„ dopoldne c b 10 uri, previdena s svetotaj.itvi za umirajoče, po kratki in mučni bolezni v 25. letu svoje dobe mimo v G ^podii zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bode vršil v torek, 29. t. m , iz hise žalosti v Retjah na farno pokopališče
Predrago rajnico priporočam v pobožno mol tev in prijazen spomin.
Loški potok, 27. jan. 1907.
180 Alojzij Knavs.
Posebna naznanila se ne izdado
Naslov pove upravništvo „Slo\enea". 1 šte%». 35.
M 3-1
Oglas.
Podpisano društvo išče
izurjenega trgovca
z mešanim blagom, kateri bi prevzel tudi vodstvo gostilne v novo sezidanein Narodnem domu v Buzetu, Istra.
Ponudbe naj se pošiljajo na Buzetsko družtvo za štednju i zajmove do konca februarja.	172 4_3
Največji vspeh nove dobe!
je sloviti


Podpisani usoja si slavnemu občinstvu naznaniti, da je po 281etnem praktičnem delovanju (med tem skozi 14 let kot delovodja pri tvrdki SvCi J- Mathian v Ljubljani) na svoje pričel
fi tapetniško in dekoraciislio obrt.
Sprejmejo se vsa v to stroko spadajoča dela in poprave z zagotovilom najsolidnej&e izvršitve po najnižjih cenah.
Z odličmm spoštovanjem
Fran Šeber
Ljubljana, Rožne ulice št. 5.
83 3-1
S3CMIE
Vpisana varstvena znamka.
Da snežno belo in popolno brez duha
perilo m izrtdno varuje platenino. Brez mila, sode ali drug h pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	^218 10—14 250 grainov-zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ I kg „ „ 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se po-k> a i perilo.
Dobila se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. Hinlosu na Dunaju, I. HtilkeMei 3._
I Kontorlstlnla
vešča slovenskega in nemškega jezika, praktično izurjena, išče službe.
Ponudbe na »S. S. 4« poste re-stante Ljubljana.	184 l—i
Podružnica : v Spljetu. s
Delniška glavnica: : K 2.000 000. :
Ljudlianslia Kreditna banka u Ljubljani.
priporoča k žrebanju dne I. februarja 1907:
Turške srečke: kurz K 169.	Glavni dobitek Frs. 300.000.
Srečke laškega rud. križa: kurz K 49. „	,, Lir 15.000.
Promese na drž. srečke iz I. 1860 { p®'tfnke £ ?J; } gl. dobitek K 600.000.
Sprejema vloge na knjifrioe in tekoči račun po 4	f3 13
Podružnica s v Celovcu, s
: Rezervni fond: : K 200.000. :
1
Podružnice:
Pr.^n > uicn|alnlc»ml Ur.ben 25, Mal. .Iran, Moet allca 17, Žifku«. Brnu, B.ilen. ' Mk. I.lp«, Crik. K.in.lca, Huc.T.kl ZgiubtrR, HoiIIIiik. Kuri Jl'l« Plr.pn, HtIUto Io Mbrrce.
Menjalnico na Dunaju
I. W.llrelle 10, II. Tabflrslr.aa. 4, III Unf(arKaaa< (vogal Rennwc(R), lil. LA-»fonassc 27, IV Wl«ln.r Hauplatraaii Ii, V Schftnbrunnemlrmii« 88 ., VII Marlnhlleratr.aae 70, VIII Lcrchcnleldtr^tra-at 132, IX Alarmirani« 32, X. ''.vnrllcnalraaac 59, XVIII Vilhrlnffcratr.tir 82, XIX. Dnbllnger H.uptslr. 33, XXI. Haiini.ir.i.r n.
Mnnjalnična dsfniška družba
45 ISO 11
„M E R C U Ii"
)unaj. L, Woll7,ei»e «0
kko k	* S OrtO OOO »'-»O' ■•■.wl»<" K 1 AOft.OOO
Nuj« uiai-t nejsi
nakup in prodaja ^
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, tastavnic, srečk, deviz, valut in denarja
in cskmiiptiranjc
»»>!.ihanib nastavnic in oblicacij. srečk in kuponov.