# .    Znani italijanski teolog in socialni etik Bartolomeo Sorge je v poznih devetdesetih letih, ko se je italijanska politièna scena pre- strukturirala, napisal èlanek z naslovom “Skrito zlo strankarstva”. Èlanek je objav- ljen tudi v drobni knji`ici Kristjani in poli- tika, ki je izšla v slovenšèini 1994. leta. Nje- gova spoznanja o temeljnih etiènih dilemah takratne italijanske politike so kljuèna tudi za našo sedanjo situacijo v Sloveniji. Poglavitna vloga strank v politiènem `iv- ljenju sodobne dr`ave je, da posredujejo med dr`avljani in dr`avo, da so glasnik dr`avljan- skih pobud in da skrbijo za skupno blaginjo. Sorge pravi: “Subjekt politike so torej dr`av- ljani; stranke nastanejo šele kot prednostno sredstvo politiène vzgoje dr`avljanov ter nji- hove dejavne udele`be pri oblikovanju in nadzorovanju dr`avne politike.” (Sorge, 41.) Politika, ki je izvorno vezana na polis, na mesto, mi bi danes lahko dejali na kraj, kraj bivanja, tam, kjer imajo ljudje prvi in naj- bolj primarni stik s politiko in dr`avo, mora za svojo prenovo kot izhodišèe in kot vstopno mesto vzeti dr`avljana in lokalno skupnost. Ali drugaèe reèeno, nastajati mora od spo- daj navzgor in ne obratno. V kolikor se zgo- dijo obratni procesi, gre za zlorabo politike in za pojav strankokracije. To pomeni, da po- litika logiko slu`enja postopoma spremeni v logiko gole oblasti in boja za oblast. V naših slovenskih razmerah smo politiko od spodaj navzgor prièeli graditi šele pred dvajsetimi leti, ko smo se dr`avljani uprli sta- remu enopartijskemu dru`benemu sistemu 4#5 +2 &'                in zahtevali novo demokratièno dru`beno ureditev. To se je zgodilo prviè v naši zgo- dovini. Na polju politiènega smo naredili usodno napako, da smo dopustili preobrazbo ene partije v veè novih partij, s tem pa ohra- nili staro logiko vladanja in razumevanja ob- lasti. Po dvajsetih letih se ta usodna napa- ka predstavlja v krizi vodenja dr`ave, v izjem- no nizkem spoštovanju lastnih dr`avniških atributov in v narašèajoèi politièni brezbri`- nosti dr`avljanov. Stara logika partije je bila priti, imeti in ohraniti oblast za vsako ceno. Tudi za ceno `rtev in pobijanja ljudi. Preobleèena logika te stare miselnosti se jasno manifestira in po- navlja s pomoèjo dru`benih konstruktov in montiranih afer, ki starim silam pomagajo ohranjati oblast. Ka`e se tudi po izjavah po- litikov, da je la` v politiènem `ivljenju do- pustna, ko je potrebno spraviti z oblasti koga, ki politiènim nasprotnikom ni po volji. K temu je potrebno dodati še perverznost sa- mopromocije kot popolnoma novega naèina politiènega delovanja, ki bo sedaj zares dru- gaèno, kot je bilo dosedanje delovanje, tako tistih iz politiène kontinuitete, kakor onih iz diskontinuitete. Ta mit novosti in drugaè- nega vodenja dr`ave ter upravljanja z oblastjo se je sesul v prah prej kot v enem letu ponov- nega absolutnega vladanja staro-novih poli- tiènih garnitur na Slovenskem. .    Kot prvo temeljno vprašanje se torej po- stavlja vprašanje oblasti. Razumevanje poli- tike kot zgolj in samo boja za oblast in kot .         ohranjanja oblasti za vsako ceno je temelj- ni razlog, zakaj je politika danes pri dr`av- ljanih osovra`ena. Volivci imajo izkušnjo, da na volitvah sicer lahko izbirajo, a v nadalje- vanju nimajo veè nobene moèi ne vpliva na spreminjanje svojih odloèitev in doseganja interesov. Medijski prostor, ki bi moral biti servis dr`avljanom, da kontrolirajo izvajanje oblasti, je ali pokvarjen ali zašèitniški ali sen- zacionalistièni, vsekakor veèinoma pristran- ski, in sredstvo, s katerim moèni ohranjajo oblast. Politiki tako lahko neomejeno upo- rabljajo in zlorabljajo dr`avljanov glas v ce- lotnem mandatu. To pa pomeni, da se po volitvah, po tem, ko se pride na oblast, dr- `avo uporablja za ozke strankarske koristi in interese. Pred takšno zlorabo ni nihèe imun, najbolj pa je v tem usposobljen tisti, ki je najdlje na oblasti in ki ima svoje satelite v vseh porah dr`avnih struktur. Zreli dr`avljani bi morali svojo politiè- no odloèitev utemeljevati na programu in na kontroli izvajanja tega programa, ne pa na pripadnosti našim ali ne našim. Logika ure- janja skupnih stvari mora imeti prednost pred logiko oblasti. Dokler ne bo dose`en ta preo- brat, tako dolgo bo politièno `ivljenje drselo samo navzdol. Oblast ni sama sebi namen. Oblast je za to, da jo uporabljamo v splošno dobro in korist èim širšega sloja dr`avljanov. Kdor je dobil mandat na volitvah, ga ni dobil za to, da lahko dela, kar hoèe, in da mu v èasu mandata ni potrebno upoštevati javnega mnenja, civilne dru`be ali glasu posamezni- kov. Kakšno oholo je razumevanje suvereno- sti predsednika dr`ave, ki ob odlikovanju Ert- la kljub protestom in nestrinjanju z vseh stra- ni, vztraja pri svoji suvereni odloèitvi. .   V slovenski politiki se pogreša pravilno razumevanje oblasti. Zato se postavlja drugo temeljno vprašanje, ki je moralno ali etièno vprašanje. To vprašanje je povezano z izgubo politiène kulture in etike. Pred politiko in pred oblastjo obstajajo vrednote, ideali, na- èela, cilji. Obstaja doloèena vizija èloveka in dru`be, obstaja kultura, ki je temelj sleher- nega dru`benega `ivljenja in sobivanja. Ko zanemarimo kulturo in z njo etiko, izgineta tudi iz polja politiènega. Politika postane tehnokracija vladanja, v skladu s sprejeto pro- ceduralnostjo, kjer bolj izurjeni izigrajo manj vešèe, vajence ali celo amaterje. Politiko bi moralo navdihovati kulturno in etièno razu- mevanje dru`benih odnosov. To ne pome- ni samo, da bi politiki morali biti osebno po- šteni pri izvajanju oblasti, v korist splošne bla- ginje; tudi to, a še mnogo veè. Moralno ali etièno vprašanje pomeni, “da morajo dr`avne institucije in njihovi organi poleg drugega spoštovati tudi pravice dr`avljanov in vred- note civilne dru`be”(Sorge, 45). Prve, ki so poklicane, da spremenijo od- nos do dr`avljanov, so javne slu`be. Te mo- rajo biti pregledne in poštene do dr`avljanov, ne smejo delovati po naèelu podkupovanja, zvez in politiènih povezav. Prve bi morale biti v slu`bi skupne blaginje, ne glede na to, ka- tere politiène stranke so na oblasti. T. i. javna uprava in vse, kar dr`avljan potrebuje od dr- `ave, mora delovati, ne samo prijazno do dr- `avljanov, ampak tudi dr`avljanu v pomoè, podporo in splošno korist, ne pa na naèin, kot je zavlaèevanje postopkov, prelaganje od- govornosti, kopièenje birokracije, iskanje za- konskih vrzeli za ote`evanje pri doseganju upravièenih ciljev, privilegiranje postopkov za tiste, ki imajo zveze itd. Dokler ne bo oz- dravljen dr`avni aparat, ki je pri nas po veèini sestavljen iz logike politiènega kadrovanja, kar sega globoko v pretekli re`im, tako dolgo etiènega vprašanja v sodobni dr`avi ne bomo rešili. To vprašanje je tudi najtesneje povezano s civilno in dr`avljansko zavestjo dr`avljanov. Ali, kakor pravi Sorge, “moralno vprašanje se v vsej svoji zapletenosti isti s problemom .       # èuta za dr`avotvornost, ki mora vedno nav- dihovati zavest, opredelitve in obnašanja po- litikov, javnih upravljavcev, institucij in na- vadnih dr`avljanov” (Sorge, 46). O stopnji dr`avljanske zavesti ni potrebno izgubljati be- sed. Od šolskega sistema do pravnega reda in od medijev do najbolj izpostavljenih po- litiènih funkcij, kot je predsednik dr`ave, lah- ko govorimo o kroniènem pomanjkanju dr- `avljanske zavesti. Dokler se bo ta gradila na proslulem preteklem sistemu in na kultur- nobojnih temah, tako dolgo se zavest o dr- `avotvornosti kot odgovornosti slehernega dr`avljana ne bo spremenila na boljše. Kultura upravljanja z oblastjo, vloga dr- `avnih institucij in stopnja civilne oz. dr`av- ljanske zavesti bi morale zapustiti razmiš- ljanje, kaj bom storil, da bom dr`avo ogo- ljufal. Na to mesto bi morali postaviti zavest, da smo dr`ava mi dr`avljani, in kaj bomo sto- rili dobrega za njen razvoj, ki je tudi naš raz- voj. To je smer za reševanje etiènega vpra- šanja v naši mladi dr`avi. &'    Tretje vprašanje je institucionalno vpra- šanje. V politiki se ga pogosto uporablja s spreminjanjem institucij kot manevrskimi momenti, s katerimi se pozornost dr`avljanov obraèa od bistvenega k nebistvenemu. To je v doloèenem trenutku lahko zgodba o zmanj- šanju ministrskih resorjev kot institucionalno vprašanje, ki pa je dejansko ukvarjanje z obrobnostjo. Pri institucionalnem vprašanju tudi ne gre za kozmetiène popravke ustave. Pri institucionalnem vprašanju gre za vlogo dr`avljana, za njegove participativne mo`no- sti, gre za to, da se ustvarijo pogoji za nove oblike mo`nosti soudele`be dr`avljanov pri upravljanju z lastno dr`avo in z zadevami skupne blaginje. Pri institucionalnem vpra- šanju je potrebno na novo odkriti vlogo po- litike kot dru`beno kohezivne sile, kot ka- talizatorja med razliènimi interesi in resniè- nostmi. “Sr` problema je v vzpostavitvi `i- vega odnosa med dru`bo in dr`avo, med re- sniènostjo in zakoni v dr`avi.” (Sorge, 47.) Prav zadnji predlogi spremembe zakona o dru`inski problematiki in o RTV Slove- nija jasno ka`ejo, v kako globoki institucio- nalni krizi smo in kako daleè je politika od resniènih ter dru`beno najbolj relevantnih problemov. Ko politika odpira kulturni boj, in to leva politika poène od leta štirideset na- prej, izkorišèa obrobne dru`bene teme za vrednostno bojevanje ljudi, da ti kot dr`av- ljani ne bi videli, kako ta ista politika ma- nipulira z oblastjo. Dva dejavnika sta za institucionalno vprašanje odloèilna: prenova politike od periferije navzgor in oblikovanje kvalitet- nega politiènega kadra. Stara, propadla in kot ptiè feniks vedno v novih oblikah ob- novljena politika še vedno razmišlja tako, kot da dru`ba temelji na odnosu èlovek- stroj. Moderna, postmoderna dru`ba pa te- melji na predpostavki èlovek–storitev. Sled- nje pa terja veliko aktivnejšo vlogo institucij do dr`avljana, ki jih mora èutiti in do`iveti kot storitev na domaèem pragu. Zato je po- treben drugaèen in novi razmislek o odnosu javno-zasebno, ne pa kakršno koli privile- giranje javnega na raèun zasebnega. Prav takšna politika hromi, zavira in ubija dr`av- ljana kot posameznika in kot dru`beno us- tvarjalno ter inovativno bitje. Problem èlovek-storitev je najbolj tipièen na podroèju šolstva in zdravstva. Samo po- mislimo, kakšen odpor do zasebnega je na tem podroèju, pa bomo ugotovili, kje smo in kje smo obtièali z demokratiènim raz- vojem. Etatistièni model dr`ave unièuje lo- kalno in regionalno samoupravo, s tem pa ubija dr`avljana kot participativno bitje. To je lahko po volji samo tistim, ki hoèejo dr- `avljana—stroj za svojo strankarsko in ideo- loško mašinerijo. Reševanje institucionalnega vprašanja od zgoraj navzdol je logika partij- .        skih kongresov. Demokratièna dru`ba mora pot demokraciji utirati od periferije h glo- balnim problemom. Dr`avljan mora na lastni ko`i èutiti, da je dr`ava servis, ne pa izkoriš- èevalec, rube`, pogoltne`, tista, ki naj daje, tudi ko nima kje vzeti. Institucionalno vprašanje lahko rešujemo z novo politièno kulturo, z novimi kadri v upravi in v politiki. Stari politiki je uspelo kdaj upravièeno, kdaj neupravièeno oblatiti tudi novi politièni razred, ki se je oblikoval v zadnjih dvajsetih letih. Mediji so pri tem izdatno sodelovali s svojo agitpropovsko vlo- go. Tako smo dobili frazo: vsi so isti. Osebno trdim, da niso vsi isti. Tisti, ki niso isti, so imeli sorazmerno malo èasa, da bi dokaza- li, da je to res. Tisti, ki so isti, pa imajo in- teres, da drugi od njih niso razlièni, ker tako sebi zagotavljajo veèno vladavino. Ko bo nova politièna garnitura dokazala, da ni ista, ta- krat bomo smeli upravièeno govoriti o tem, da smo zamenjali dru`beni sistem in da `i- vimo v dr`avi, ki je res naša. Za to pa potre- buje veè èasa kot en mandat. Èas je torej, da se ponovno spro`ijo civilni procesi za menja- vo politiène garniture za vsaj dva mandata, èe hoèemo demokracijo rešiti in utrditi.     Kristjan je na podroèju zemeljskih stvar- nosti, k èemur uvršèamo tudi politiko, av- tonomen. To stališèe iz èasa zadnjega kon- cila je imelo za posledico, da se danes kristjani politièno opredeljujejo samostojno in da se ne ravnajo po kakršnih koli konkretnih na- vodilih klera ali cerkvenega uèiteljstva. Se- veda pa se ob tem zastavlja vprašanje, po ka- terih merilih kristjan izbira svojo politièno skupino ali pa se raje zateka v apolitièno dr`o, v preprièanju, da v politiki ne more ostati zvest svojemu kršèanskemu preprièanju. Tako je med kristjani tudi veliko politiène abstinence. Èe je kristjan na podroèju zemelj- skih stvarnosti avtonomen, ta avtonomija se- veda ne more pomeniti samovolje in odsot- nosti slehernega etiènega merila za presojanje na polju politiènega. Saj naj bi bil kristjan kristjan tudi, ko je politièno aktiven. Prva stvar, mimo katere kristjan ne more, je vprašanje njegovega pogleda na èloveka, oziroma vprašanje kršèanske antropologi- je. Bistveni element te antropologije je, da je absoluten samo Bog in ne èlovek, s tem pa tudi nobena èlovekova dejavnost. To se- veda lahko zveni demotivacijsko, še pose- bej na podroèju politiènega boja, kjer se je potrebno kdaj zelo zagreto boriti za oblast. Oblast je potrebna, je nujna, ker je brez nje dru`ba na poti v anarhijo in razpad. Ven- dar je in ostane oblast za kristjana nekaj re- lativnega, kar pa ima tudi prednost, da krist- jan oblasti nikoli ne bo vzel preveè zares. Imeti oblast ali biti na njej je prehodnega znaèaja. Kdor oblast vidi tako, ima do nje hkrati zdravo distanco. Kdor jo vidi abso- lutno, jo lahko bistveno prej zlorabi. Drugo merilo za kristjana v politiki bi moral biti èlovek kot tak, s svojim dosto- janstvom, s svojo bogopodobnostjo. Ko se kristjan odloèa politièno, si mora odgovoriti na vprašanje, kako se v doloèeni politièni skupini gleda na èloveka. Ga razumejo kot telesno, duhovno in duševno bitje, imajo v svojem programu nakazano celostno obravnavanje èloveka, mislijo na to, da èlo- vek v svoji veèdimenzionalnosti le-to `ivi na vseh ravneh, javni in zasebni? Danes bi go- vorili o holistiènem pristopu k èloveku. Èe tega ni, potem bodo tudi politiène odloèitve enostranske, s tem pa v nevarnosti, da bodo dru`bo usmerjale v popolnoma napaèni smeri. Janez Pavel II. je ob padcu komuniz- ma v okro`nici Ob stoletnici ugotavljal, da je komunizem propadel zaradi napaène po- dobe o èloveku. Èloveka je skrèil na mate- rialno dimenzijo in ga tako spremenil po po- trebi v sredstvo. To se ni moglo dobro kon- èati. Kot se ne more dobro konèati kapita- .       # lizem, ki ga ne zanima drugo kot denar in to, kako ga zapraviti. Tretje merilo za kristjana v politiki je kon- kretna, politièna izpeljava ljubezni do bli`- njega. Drugaèe povedano, skrb za skupno do- bro ali za splošno blaginjo. Gre za prerašèanje in omejevanje dru`benega egoizma. Naloga politike je, da s pomoèjo zakonodaje skrbi za praviènost, ki je prva hèi ljubezni. Brez te- meljne praviènosti ni ljubezni. To na najbolj abstraktni ravni pomeni, da kristjan lahko zagovarja tr`no gospodarstvo, s socialnim in ekološkim korektivom, izhajajoè iz predpo- stavke, da je temelj in cilj sleherne dru`be- ne dejavnosti vedno in samo èlovek v svoji celovitosti. Pri skrbi za skupno blaginjo pa je potreb- no še posebej imeti pred oèmi socialno naj- šibkejši del prebivalstva, tisti del, ki tudi sicer po svoji dru`beni vlogi nima drugih vzvodov vpliva na dru`bo kot tistega, ki se iz altruizma in prostovoljstva odloèi, da bo njihov glas. To so kristjani poèeli skozi vso zgodovino in to delajo tudi danes. V zgodovini pomislimo na J. E. Kreka, na redovne skupnosti. V èasu komunizma, ko je bila karitativna dejavnost Cerkve prepovedana, so se z bolniki in in- validi ukvarjali pri reviji Ognjišèe, v Prija- teljstvu bolnikov in invalidov, v okviru laza- ristov in sester usmiljenk, mno`iène pomoèi slovenskim misijonarjem po svetu, ki je naj- veèkrat potekala na medosebni ravni. Po dru`benih spremembah se je ta altruistièna, karitativna dejavnost razcvetela in pomno- `ila na zelo razliènih podroèjih. Od skrbi za brezdomce do narkomanov in drugih sku- pin, èe omenimo samo nekatere. Naloga po- litike je, da vsem takšnim oblikam delova- nja omogoèi pravno podlago in finanène olaj- šave, ki jih dr`avljani smejo svobodno usmer- jati v dobrodelne namene. Hkrati pa mora politika skrbeti za to, da dobrodelnost ni par- kirni prostor za davène utaje in za ustvarjanje lepe podobe pred javnostjo. Èetrto merilo za kristjana je naèelo sub- sidiarnosti ali vzajemnosti, ki je tudi pove- zano z dr`avljanovo soudele`bo na dru`be- nem `ivljenju. Demokratièna in pluralna dru`ba se gradi od spodaj navzgor in ne obratno. Preprosto reèeno, veè dr`avljana, veè lokalne samouprave, veè regijske samo- stojnosti, manj dr`ave in manj kontinentalnih in svetovnih organizacij, ki odloèajo o kon- kretnostih našega `ivljenja. Danes je èloveštvo v globalnem smislu `e vzpostavilo stopnjevitost organizacijskih pri- stojnosti, ki jim lahko sledimo od krajevne skupnosti do OZN. Vse bolj so razdeljene tudi pristojnosti in vse bolj nam postaja ja- sno, kako smo globalno soodvisni. Naloga politike v prihodnje bo, da bo znala te pri- stojnosti porazdeliti v skladu z realnim `iv- ljenjem in da bo skrbela za ravnote`je med globalnim in lokalnim. To je in bo eden od najveèjih izzivov za svetovno skupnost v na- slednjih desetletjih. Zadnja finanèna kriza je pokazala, kako pomembno je, da se finanène tokove nadzira v globalnem okviru, sicer lahko otoki, finanè- ne oaze, povzroèajo velike te`ave. Kristjan kot èlan globalne katoliške skupnosti ima tu ve- like prednosti in mo`nosti. V domaèem oko- lju pa je glavna naloga kristjana, da poma- ga graditi dr`avljansko samozavest, da se za- veda participativne vloge v dru`bi in da pod- pira tiste politiène odloèitve, ki gredo v smeri “veè dr`avljana, manj dr`ave”. Peto merilo za kristjana v sodobni dru`bi je skrb za profesionalnost na podroèju, ki ga pokriva. Brez tega je vsaka moralnost in etiè- nost prazna fraza ali celo kamen spotike. Ljudje se radi skrijemo za etiènostjo ali za nazorsko pripadnostjo, ko nam zaškriplje na podroèju strokovnosti. Kdor nima pokritega hrbta s ko- rektnim in strokovnim delom in se sklicuje na svojo kršèansko pripadnost, kar navja bodisi kot alibi pred obto`bami bodisi kot razlog, zakaj je kritiziran, nikoli ne bo imel ustrezne etiène .         moèi za uveljavljanje svojih stališè. Najprej stro- kovnost in profesionalnost, potem etiènost. Samo na ta naèin in po tej poti si lahko zgra- dimo nesporen ugled in avtoriteto. Šesto merilo za kristjana v politiènem od- loèanju mora biti povezano z vprašanjem, kakšno mesto naj ima vera, z njo pa cerkve in verske skupnosti v dru`benem `ivljenju. Pri tem je potrebno jasno razumeti in raz- mejiti pristojnosti, ki izhajajo iz svobode ve- roizpovedi in iz naèela loèitve Cerkve in dr- `ave. Prvo naèelo nam zagotavlja, da smemo in moramo biti kot verniki dovolj samoza- vestni, da uveljavljamo svobodo veroizpovedi v javnem `ivljenju, tudi v šoli in v slu`bi. To- liko bolj v ustanovah, kjer je gibanje ome- jeno (bolnišnice, vojašnice, zapori in podob- no). Naèelo loèitve Cerkve in dr`ave pa nam narekuje, da znamo razmejiti podroèje vere in podroèje sekularne dr`ave. To razmejeva- nje je postalo zelo subtilno in natanèno raz- delano. Predvsem pa je pomembno, da ne dopustimo, da si kdorkoli v imenu sekularne dr`ave dovoli ideološko olastniniti dr`avo in njene institucije. Slednje so za vse in od vseh. Prav nad tem je potrebno budno bdeti in sto- riti vse, da ne pride do enostranskega prev- zema dr`ave. Tudi sekularizem in laicizem imata v dr`avi samo toliko pravic kot kato- licizem. V nasprotnem primeru prihaja do ideologizacije dr`ave, s tem pa do njene uzur- pacije s strani doloèenih elit. Takšna dr`a- va ni veè ne pluralna ne demokratièna, za nas kristjane posledièno tudi nesprejemljiva. Pri- lašèanje dr`ave v tem smislu poznamo iz pol- pretekle in novejše zgodovine, zato smo krist- jani v politiki hkrati moteè dejavnik, ko to prepreèujemo in takemu politiènemu delo- vanju nasprotujemo. Svoboda vere ne pome- ni prizadevanja za konfesionalno dr`avo po poti èlovekovih pravic, a soèasno ne pomeni niti ustvarjanja prostora za dr`avo, ki uva- ja sekularizacijo kot svojo dr`avno ideologijo v javno `ivljenje. Sedmo merilo za kristjana v politiènem `ivljenju je vprašanje polo`aja in vzpodbu- janja civilne dru`be, skrb za to, da je med po- litiènimi strankami in civilno dru`bo prava razdalja in konstruktivno sodelovanje. @iva civilna dru`ba je izraz dr`avljanskega poguma in dr`avljanske ustvarjalnosti. Vsrkavanje ci- vilne dru`be v strankarsko politièno `ivlje- nje je posledica ideologizacije dru`be. Po dru- gi strani je vkljuèevanje pobud civilne dru`be v politièno `ivljenje naloga strank, ki so po naravi stvari posrednik med dr`avo in dru`- bo. @iva civilna dru`ba je hkrati generator politiènih talentov in kadrov, ki jih dr`ava potrebuje za opravljanje svoje funkcije. Ve- liko bolj zdravo in politièno manj usmerjeno je, èe strankarski kadri prihajajo iz civilne dru`be in ne iz karieristièno naravnanih stran- karskih podmladkov. Takšni kadri bodo vrednostno bolj obèutljivi kot tisti, ki imajo kot svoj primarni interes plezanje po stran- karski karierni lestvici.   V sedanjih dru`benih razmerah vsi poli- tièni analitiki, ne glede na ideološki predznak, govorijo o krizi v dru`bi, ki ni samo gospo- darska, ampak globoko moralna. Hkrati pa so tudi tiste institucije, ki naj bi posebej skr- bele za moralo v svojih vrstah, izgubile ve- rodostojnost. Katoliška cerkev je med njimi. Razlika med Katoliško cerkvijo in drugimi institucijami v dru`bi je ta, da imamo krist- jani nepokvarjen vir, izhodišèe, to je Jezus Kristus in njegovi evangeliji. Kristjani se ima- mo kam vrniti, se imamo ob kom oèistiti in lahko z novo preprièljivostjo postanemo sol sredi tega sveta. In ko je kriza v dru`bi na viš- ku, smo poklicani, da nanjo odgovorimo z lastno verodostojnostjo. .