172. številka. Ljubljana, vtorek 29. julija VI. leto, 1873. SLOVENSKI Izhaja vsak dan, izvzeuiai ponedeljke in dneve po praznikih, tnr velja pa posti ptt^asMta za .vslro-cour*)*« dežele ta . e <. ... .6 :'>U\.. ta pol leti 8 gok.. ta liotrt leta 4 gola. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dotu sa celo leto 13 goid., za čutr*. teta 3 golo, 30 kr., za eu mee< > i koldL 10 fcr. Ža pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za ostri Ima. — Za tuj« dežele za celo leto 20 gold., za pol h>ta 10 j^'iltl. — Za gospode učitelje na ljudskih Hoiali in za dijake velja znižana eena in sicer: 2a Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po posti proieinan za jjftrt leta 3 gold. — Za oznanila s« plačuje od četiri' s topne petit-vroto 6 kr. če bo oznanilo onkra: riaka, 5 k*-. či3 ae dvakrat in 4 kr. do M iri- ali večkr.u tiska. Vsakokrat st plaća Btempetj '/.a 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ao na vračajo. — Uredništvo j« v Ljubljani na celovški cesti v Tavoa.jevj hiii »Hotel Evropa". Opravništvo, na katoro naj »e blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacija, oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni1' v Tavčarjevi nič-. Volilni shod na Raki v nedeljo 27. t. m. je izpal na našo popolno zadovoljnost. Kakor se nam telegrafira, prišlo jo bilo nad f(>0 volilcev. Govorili ho gg. Viljem Pteifer, Rožnar, Žgur, Ulrib, Vrančič. K nogi as no je bil za kandidata sprejet g. Viljem #*/W/V,t*. Navzoči so bili možje iz novomeškega, kostanjevškega in krškega okraja. Metličanje in Črnomaljci zavoljo velike daljine nijso mogli priti, a pisali so da hočejo sklepu tega dolenjskega shoda svoje primerno soglasje izreči. Obširnejega poročila pričakujemo. Slovan kot zmagovalec. Krvavi sledovi so bili skoro vselej za petami zmagovalea. CJorje onim, ki so premagani — vae vietis — rekalo se jo že pri Rimljanih, kjer je po izgledu Hrenusovem „meč na vago padal* pri merjenji odškodnine. In kakor je bilo, tako je še. Le poglejmo v listine zgodovine, kako strahovito so delali Angleži z uporniki v Indiji, in — da ne iščemo daleč, domislimo se kako kruto so na Francoskem požigali, morili in ovešali kulturni zmagovalci Nemci in kako so ne samo dežele lep kos vzeli, temuč še novcev nezaslišano svoto petih milijard. V najnovejših dnevih so naši slovanski bratje Rusi vojsko vodili proti Kivi. Zmagali so slavno in pokorili protivnika. A kaj vidimo, kako delajo s premagancem V Tu nij slišati o vešalih in požiganjih, niti o brezusmiljenem tlačenji z neprenosno vojno odškodnino. Temuč Rusija je stopila kot blagovestnica na videlo po zmagi. Ona je odpravila rob- stvo, — velik kulturen korak! Robovi so vsled izjave kivanskega kana, kateri je v trojem oblastji puščen, ravnopravni z drugimi podaniki. Sam kan je ginjen tacega veledušnega ravnanja dal poročiti: da je preši-njeu „čutstvom spoštovanja do ruskega carja". Kiva plača samo dva milijona rubljev vojne odškodnine in to stoprv v sedmih letih! Tako plemenito se obnaša »Slovan kot zmagalec, Slovau, ki mu zapad očita nesposobnost za kulturo, Rus, o katerega „barbarstvu" ne neha lehkovernemu svetu pridi-govati zlasti Nemec ! Politični razgled. TVotruuJe «l«»£ele. V Ijubljani 28. julija. Ititf ijtin&ki Tirof ali Trentiuo bi se rad odcepil od nemškega Tirola. Poslanci Trentina bodo v državnem zboru zagovarjali to odcepljenje in kandidature se postavljajo na podlagi tega programa. A vladni „Tirol. Dote" skuša dokazati, da je taka samostoj nost nemogoča, dokler veljajo sedanje po stave. Niti krona, niti državni zbor tega ne more privoliti; pa tudi ne deželni zbor. Italijanski „Trentino" tej izjavi prav dobro od govarja. Ker so razmero Trentina do Tirolskega blizu enake, kakor naše slovenske proti nemškemu Stajerju in Koroškemu, navedemo razloge, katere „Tr." naznanja v svojem odgovoru: „V konstitucijonalni državi pravi pred vsem „Trcntino", nij na pravem mestu, v take diskusije osobo vladarjevo vpletati, ker gre le za njegovo osobno mne nje. O kompetenci državnega ali deželnega zbora za rešitev narodnega vprašanja ital. Tirola ovaja „Trentino" „Botu" da je stavek §. 11 državnega temeljnega zakona citiral ki le njemu velja. Trentino pa meni, da, ker §. 13 taistega zakona državnemu zboru pravico prizuava, postave nasvetovati, in ker po taistem 11 v okrog delovanja državnega zbora tudi postavodajstvo o onih pred metih spada, ki se tičejo dolžnostij in razmer pojedinih dežel med seboj, S. 6 dežele imenuje, iz katerih državni zbor sestoji, in ker je končno po 4;. 15 državnemu zboru pravica priznana, sklepati o preustrojenji temeljnega zakona, je državni zbor kompetenten, avtonomijo „Tr.u skleniti. „Res je sicer, na daljuje „Tr.u od besede do besede, ,,da utegne ona večina dveh tretjin na našo ugodnost ne prestopljivo oviro k izpolnenji želj naše dežele delati; to pa ne zadržuje, da pride prošnja naše ločitve od Tirola po naših poslancih pred državni zbor. — Ako bi se pa mi z našimi za-htevanji hoteli omejiti na to , le administrativno ločitev od Tirola z lastnim deželnim zborom zahtevati in drugače kakor Predarl sko provincijalno zvezo pridržati, ne bi šlo za teritorijalno premembo in obnovljenje pro vincije, nego za uresničenje že sankcijonira nega zakona, ki so ga do sedaj na našo škodo zanemarjali. Sklicevaje se na §. P.) državnega temeljnega zakona o občnih pravicah državljanov, vpraša potem „Trentino „Kje je za nas Italijane ta enakopravnost, ker smo s skupno r.pravo in skupnim deželnim zborom prisiljeno z deželo združeni, ki ima celo drug jezik in celo druge interese: v deželnem zboru, kjer imajo Nemci veliko večino, kjer se torej naši moralični iu mate rijelni interesi od one večine vedno odstav-IjajoV Na temelji naposled citiranega §, 19 mislimo se opravičene, vsaj posebno upravo in samostojen deželni zbor zahtevati, in državni zbor bi sprejemši naše opravičeno za-htevanje ne glasoval o zakonu, ki bi državne temeljne zakone spreminjal, nego bi le obnovil po zakonu že saukcijonirano naredbo: vsled tega bi k temu ne trebala dveh tretjin, nego samo absolutna večina." Meta Holdenis. (Roman, francoski spisal Viktor Ckerbulies.) Poslovenil D a v. IIoBtnik. Drugi del. III. (17. nadaljevanje.) Poslušala me je molče, zbranim duhom; povešena glava je upirala oči v tla. Hoke so se jej lahno tresle, rutica se jej je časi napihnila, kar mi je dajalo nade. Pri besedi „rente" uide jej gibljaj nevolje. S koncem oinbrele grobni spominek, na kojem so bile zlatimi pismeni zadolbeni tile štirje verzi, ki jih je zložil pisatelj Jo cel yn a za prijatelja, spečega pod tem marmorom: Tout prČH do son bcrcoau, sa tombe lut plac.'-c Peu d' espaco borna sa vio et pensee; Coutent do son bonliour, il sut lo renformer Autonr dea sculs objeta qu' il eiit besoin d' aiuicr. *) *) Grob so postavili mu zgodnji tik zibeli, V življenji mogel ska/.ati nij z mnogimi sedeli. Se srečo svojo zadovoljen, ljubil je samč Kar čislalo mu srce za drago in Ijubč. Poezija je lepa reč, vskliknem jaz, malo imetja pri tem nič ne škodi, iu porok sem vam, da bode moja soproga .... Allons! pozabil sem, da je šo nemam. In stegnovši vrat: — Draga miška mojega srca, ali me hočete V Da-li odnikate, odpeljem se na jutro v Pariš, kjer se bodem naslikal, — ali pa, kakor se mi bo zdelo. Ako pa pritrdite, bom tako vesel, da bom delal smrtno skoke, ter takoj Lulu kazal, kako se bodi po rokah. — Valjda bi radi vedeli čas ? Kadar bom imel v žepu avtentično zagotovilo, lastnoročno podpisano, v dobrej obliki, potem čakam, kolikor dolgo račite; moja nadeja je potrpežljiva. Meta vzdigne glavo ter deje: Nemci imajo zoprno navado, da o resnih rečeh resno govorč; v Francoski pridejo poradi tega če-stokrat v veliko zadrego. Veleteško jo vedeti, kedaj se Francoz šali, in kedaj je resen ! Jaz ne rečem ni da, ni ne; vam no zaupam. — Pogledite me, jej rečem. Vidite zdaj som resen, kakor osel, ki ga bičajo, pa vas zagotavljam, da ne greste prej s tega po- kopališča, da mi odgovorite. Po teh besedah jo primein za roke. Hoče mi jo vzeti, a ne da se jej. Išče z očmi Lulu; odpre usta, da bi jo poklicala. Lulu je bila daleč. Ravnokar se je bila zleknila na hrbet, ter gle dala tekati oblake, kramljala prav na glag z njimi, ter jim s paličico, s kojo so je igrala, kazala pot, po katerem naj gredo. — Nič se ne branite, nadaljujem. — Odgovorili mi boste. Ne volite izkušati, da je Burginjon bolj svojeglasen, nego Nemec Potem pristavim: — Sladka ročica, ki jo držim, ti, ki si mi razodcla Mozarta, iu ki si mi nekdaj kazala nebeške zvezdice, vsako z imenom, ti si modra, da ne grajaš ničesa, niti šivankc, niti trikota, niti likalniku. Ti imaš vse milobe, vse popolnosti, vso vede, iu zagotavljam te, da te je osoda meni odločila, da si ti za mojo srečo ustvarjena, da bi mi kazala pravi pot, ter mi šivala gumbe h ko-mašam. Da-li ti stvorim kedaj kaj, kar ti ne bo dopalo, pomolim ti lice, tvoje zauŠ niče mi imajo biti sladke. Kosna, gibka ročica, ki se mi zvijaš kakor jegulja, hočea-li V nanje države. Ruski general Kautman se še ne vrne sedaj iz Kive, nego bo podvrgel prej še tur-komanskc Jumude, roparsk narod, ki je s Kivo mejaš. V svetovalstvo kanovo, ki ob-staje iz sedmerih mož, bodo v prihodnje volili Rusi štiri može. Govori se, da hočejo Angleži posoditi Kivi ona dva milijona rubljev, katere mora plačati Rusom kot vojno odškodnino, da bi poslednje prej spravili iz Kive. Strah je tedaj že jako velik. Frttitcnskft narodna skupščina je volila v četrtek permanentno komisijo ki ob-staje iz 17tih monarhistov in osmerih udov levice. Permanentna komisija bode imela vsled določila Ernoulovo postave, ki je bila v narodni skupščini prejšnji dan sprejeta, veliko oblast. Določilo je obrneno posebno proti republikancem in še posebej proti Gambetti, katerega se monarhisti najbolj boje. Zabraniti jim hočejo s tem, da med počitnicami narodno skupščine ne bi mogli govoriti v protivnom smislu. Pa to jim ne bo dosti pomagalo, ker narod itak zanje ne mara. — V isti seji se je obravnavala postava o zidanji cerkve na Montmartru. Tolain, radi-kalec, je očital vladi da tira jezuitovsko politiko. Predlog je bil sprejet s .-J89 glasovi. Vendar pa je skupščina odbila predlog poslanca de Prudina, ki je nasvetoval, da se narodua skupščina udeleži pri pokladanji temeljnega karana. Vojvoda A u male je vjel odpust da bo pri Bazainovi pravdi predsedoval. Thiers dobiva dan na dan zahvalnice iz severnih mest, katere so Prusi že zapustili. To se monarhistom zelo kadi. Prefekt v Va-lensienu je bil zarad tega prestavljen drugam. V Mczieru in Gharlevili so bili celo nemiri, katere je pa vlada zatrla. Vctii.iktt vlada je prva, ki se je začela dejansko vtikati v španjske zadeve. Pred nekaj dnevi namreč je prijadrala pruska oklepna fregata „princ Friedrich Kari" pred Cartageno, ki je sedaj glavno mesto Španjskih ustajnikov. Iz Cartagene je jadral španjski parnik „Vigilante" v Almerio, da bi ondi tudi pomagal ustanoviti federalistično vlado. Poveljnik pruske fregate pa je španj-ski parnik ustavil in vzel, ker je španjska vlada v Madridu izrekla, da so ustajniške 1 adi ic smatrati kot piratje. Poslanec španjske vlade v Parizu, don Hernandez je sicer pojasnil, da vlada s tem nij dala tujim vladam pravice, jemati španjske ladije, nego le , da se ravna z njimi kot s pirati, ter se izroče španjski vladi. Poveljnik nemške ladije pa na to nij porajtal, nego je odpeljal parnik v angleški Gibraltar. Le vsled žaganja karta genskih ustajnikov, da inače ustrele pruskega konzula z njegovo družino, so bili ujeti mornarji, med katerimi je bil tudi vodja ustajnikov G al ve z, izpuščeni, dasi je španjska vlada zahtevala, da se njej izroče. Prusi so ravnali najbrže v sporazumljenji z Angleži, ki hote" menda ugodno priliko porabiti, da uničijo španjsko brodovje, ali pa, da pomagajo don Carlosu, ker se boje, da bi pri zmagi federalistične stranke izgubili svoj denar na Spanjskem. Ne ve se še, kaj bode iz tega nastalo. /V#o A t šah je prišel 24. jnlija zvečer v Turin, kjer se je sešel s kraljem italijanskem. Denes odrine čez Milan in Tirole na Dunaj. Prenočil bode v Insbruku. V Rim pa sedaj ne gre. Dopisi. Iz V«»liR«* !\'«Ml«»IJ«» na slov. Sta-jerji. 83. jnlija. [Izv. dop.| Kakor vsa znamenja kažejo, bode skoro prišel čas, da bomo volili v državni zbor. Zatorej jo naša dolžnost, da se resno pripravljamo k volilni borbi1 in to zdajci tembolj, kor nemamo samo z eno, to je nemškutarsko kot nasprotno stranko opraviti, ampak so tudi z drugo novo frakcijo, ki se nam pod novim imenom „pravne" ali bolje izraženo reakcijonarne stranke nsi-liti hoče. — Imeli smo sicer v tem okraji že pri zadnji volitvi g. dr. Sernca v deželni zbor neko zmešnjavo, ker so nam „konservativci" zdanji „pravni" priporočevali drugega kandidata. — Gosp. dr. Srnca so opisovali za ^liberalnega" ter terjali od njega, naj obljubi, da bo deloval v njihovem smislu za cerkev in šolo, kar pak izvrstni gospod doktor kot mož nij storiti hotel. — Vsled tega so duhovniki vse žile napenjali, da bi ovrgli kandidaturo gosp. dra. Sernca, česar pa vendar nijso mogli doseči, temuč je bil omenjeni gosp. doktor skoro enoglasno za deželnega poslanca izbran. Iz tega je jasno, da pri nas nij tal za „konscrvativne" ali zdajne „pravne", in z veseljem moremo konstatirati, da so skoro vsi rodoljubi radostni pritrdili izjavam, razglašenim v novejšem času po „81ov. Narodu" in „Slov. Tedniku", ker so gospodje duhovniki po pristopu k „pravni" stranki še celo ime „narodnjakov" zavrgli in postali nasprotniki našega narodnega programa. — Cenivši visoko nekdanje zasluge deželnega poslanca Hermana, obžalujemo iz srca, da je pristopil v tabor ..pravnih" ter se ločil od narodnega programa; ter da je tako daleč zabredel, da javno piše, da hoče „oživiti graščine", torej take razmere vrniti nam kakor smo jih imeli ob času kmečke robote; torej odločno nasprotujemo Hermanovi kandidaturi, ker se nam nij nadejati, da bi na „pravnem" stališči kedaj mogli izvršitev naših narodnih zahtevanj doživeti. — Volili bomo pa takega, ki se drži popolnem nur«»«l ncjra programa, katerega se držimo tudi vsi svobodomiselni, v resnici za narod delujoči narodnjaki. — Volili bomo namreč od odličnih slovenskih rodoljubov priporočenega, obče zasluženega gospoda »r. Plojil, kot našega poslanca v državni zbor, ker on je zvest našemu narodnemu programu in odločni boritelj za napredek ljudstva, za nja omiko in svobodo. Še nekaj. Dobili smo Veliko-Ncdeljčani novega župnika namreč gospoda Frica, ki je bil prej za župnika, pri sv. Miklavži. Dozdaj še nič ne moremo soditi o njem, toliko smo se pak vendar prepričali, da je ..pravni", češ da je „vera" in cerkev v nevarnosti, da so šole „brezverske" in kar je enacih praznih bedarij. — Odlični narodnjak nam je pravil: Imel sem priliko se enkrat z gosp. Fricem o našej politiki pogovarjati; rekel sera, da bodo volitve za naš okrajni zastop ter moremo delovati, da zmagamo. — Z vsem začudenjem dobim odgovor, „da mu je vse enako, ali so nemčurji ali Slovenci voljeni, ker v zdaj nem času nič ni za opraviti, ker so Slovenci tudi začeli liberalni biti, ter nečejo pripomagati, da se reši šola in cerkev iz te strašne nevarnosti. Iz CerRlltce 24. julija |lzv. dop.J Pravil mi je te dni nek Ljubljančan, ki stanuje na spodnjih Poljanah, da tacega ropota še nikdar nij so čuli v ondotnem „štadtvier-telnu", kakor je bil te dni v živinozdravni-ški kovačnici. Noč in dan udrihal je stari kovač na veliko kladivo; vse se je čudilo, kaj mora to pomeniti. A glej ! Zadnje ..No vice" prinesle so tri dopise iz „Notranjskega"', vsem je znati na prvi mah, da so po enem kopitu delani, vsi so ljubljanske ..domačo prireje". Ne bom se spuščal v te komedije; biti moja V Govori, povej mi svojo skrivnost. — Meta mi pokaže bele oči, ter reče: — Vi ste Francoz, vi ste umeteljnik, in šest let se nijste zmenili za-me. A čujte! Dajte mi Časa v pomislek. Ako v dveh mesecih .... Stojte, jaz verujem v obletnice. Prvega septembra 1HG3 sedela sva na vrtu; noč je bila lepa, vi ste mi pravili vsakojake buda-losti. Prvega septembra tega leta se šla sva se na tem pokopališči. Te-le rože bodo zginile; valjda vzrastejo druge. Sela bodeva na ta-le zid, pa vam povem, ali da, ali ne. — Uže velja! odgovorim, davši jej pro- StOBt. — Zdaj mi dovolite, da pokličem Lulu, kaj ne da V — Počakite še malo, vskliknem. Lulu še nij izkramljala z oblaci, in jaz še nij sem začel izpolnovati posla, ki mi je naročen. Dogodba, ki vam jo imam povedati, je čudna in gotovo vas bo zanimala. Poslušala je moje govorjenje pazljivo do konca. Takoj pri prvih besedah spremeni obraz i časi zgrbanči čelo, Časi grizlja ustna, časi brskne z ombrelo prst, ali, prijemši se za brado, gleda trdo v horizont, kakor bi kaj iskala tam. Končavši povest jej rečem: Zdi se mi, da vas je moje pripovedovanje genilo. Ona mi odgovori, da, ako bi bila prej vedela, brezdvomno ne bi bila prišla v Cbar-millcH, kajti ne hotela bi slaviti zmage nad ozkovestnostjo svojega ubogega očeta. Jaz pomislim sam pri sebi, da je njen oče pre-vesel človek, da se je udal luksusu ozko-vestnosti, in da jaz, kadar bom oženjen, nje-govej vesti ne bom dovolil obiskati me. — Ona pa mi navede potem nemški pregovor: Cegar kruh jem, tega pesen pojem, rwess' brod ich esse, dess' lied ich singe." — Teško je dokazati svetu, pristavi, da se ne odo-brujo principi ljudij, koji se ljubijo, in kojim se BluŽi.--Jaz jej odgovorim , da bode skrb za njeno reputacijo varoval Jpred vsem Toni Flamerin, da se jej od te strani nij nič bati, da gospod in gospa Mauserre nijsta grešila iz principa, da jima je kruta nepri-ličnost zabranila zaročiti se, in da bode dan, ko se jim bodo odprla vrata v županovo hišo, najlepši njihovega življenja. Bila jo je volja predikovati, kar je storila z lahnim, učenim in prepričevalnim gla-Rom, ki nij bil neprijeten. — To je zelo delikatna naloga, reče mi, vzgajati dete, ki se je rodilo iz zmote. Kako vdihniti gojenki če-ščenje do božjih postav, do postav proti staršem? — .laz jej predstavljam, da je Lulu še zelo mlada, da še nij tako posebno potrebno, razlagati jej o šestej zapovedi. Molčavši nekaj časa vsklikne: — Rada bi odšla, ko bi mogla. Enkrat, pa mi je bilo dosta, da se mi je to dete tako priljubilo, da bi 8e strašno teško ločila od njega. Zdi se mi, da sem odgovorna pred bogom za to drago dušico. — Odgovorna, jej pravim , do prvega septembra. Sploh pa, Človek si lahko uravna, kakor si hoče, in ako boste račili, boste tudi po poroki lahko odgojevali to gospodičino. Ona bo po zimi v Parizu, poleti pa pridemo v Charmille8. Gledite, nijsem-li ustrežljiv soprog ? Videlo se je, da me Meta ne posluša pazno: v enomer je brskala prst z nogo. Praševala me je o nekovih točkah mojega katerega je kak „švedcr' zadel, ta naj odgovori, jaz bom opravil svoj del. — En dopis omenja moj dopis iz Cerknice, v katerem sem pojasnil početje patrov jezuitov na Notranjskem in pravi mi prav po „Noviško": laž je, vse je laž, vse le samo hudobno natolcevanje. Zoper tako podtikanje moram pač pro^ testovati, in ponavljam zopet, da tacega pre-klinjevanja in rotenja, a tudi tacega (da se izrazim tako, kakor se je prosto ljudstvo) klafanja še nikdar nijsmo čuli na prižnici, kakor smo to pri jezuitih priliko imeli. To besede s pričami pred s o dni j o dokazati, sem vsako uro pripravljen. Imenoval ne bom le hišne gospodarje, marveč tudi župnike, ki so jim bili nasprotniki. Končno opomnim, da je bila pri Planinski preiskovalni sodniji tudi preiskava vpeljana zoper svete očete jezuite in sicer vsled ovadbe bivšega Planinskega župana g. Pe-reniČa, katera preiskava se je pa morala ustaviti, ker priče, videče še vedno od jezuitov podkurjeni pekel pred soboj, si nijso upale izpovedati resnice. Laž je, rekel bo ,.Novičaru 5 a rečem mu, idi k sodniji in beri v aklih. ■z fckofjo liOkc 27. jul. [Izv. dop.] (Seja srenjskega predstojništva loškega o zadevi zvišanja učiteljske plače dne 2(i. t. m.) Kakor je bilo zadnjič v ..Slov. Narodu" po-ročano, srenjski odbor o imenovani zadevi v predzadnji seji nij prišel do nobenega sklepa; a včeraj se je ta reč vse drugače zasukala. Notar Triller postavil je že zadnjič omenjeni za loške učitelje zelo ugodni predlog; a ta predlog kakor v predzadnji seji, tako tudi denes, nij bil sprejet. Na to je postavil g. J. Sušnik, predlog, da naj imata prva dva učitelja po 600 gld. in da bota dva poduči-telja (mislim), katera naj dobita po •'><)<> gld. letne plače, in ta predlog je bil tudi sprejet. Pristavljalo se je še tudi zraven, da bodo ti učiteljski prihodki po potrebi zboljšani. No, to je že nekaj, dasiravno še te plače ne dosegajo najmanjše plače za ljubljanske učitelje, vendar mislim, da zbog te malenkosti loški učitelji ne bodo silili v druge krono-viue, sosebno, ker se jim še zboljšanje plač pripovedovanja, ki sem jih bil površno omenil, in ki so jo zelo zanimale. — To je pravi roman, mi deje; a meni dopada le taka na kazen, kjer sta junak in junakinja reveža; gospod in gospa Mauserre , oba sta bogata, velebogata, kaj ne? — Gospa je doto pustila prvemu soproga v krempljih, a potem je dedovala po očetu. — Čegav je Charmilles? — Gospod Mauserre-ov, ki je vrhu tega še imatelj dveh hiš v Parisu, in ki ima dve stotisoč liver rente. — Vi izgovarjate besedo „renta" z nekako emfazo, reče smehljaje, napolnuje vam usta. Ponavljam vam: uže ko sem bila čisto majhena, sem izkušala, da človek biva žejen, ako je, ali ako romane čita. • Roman, ki ste mi ga vi objavili, bi mi bil bolj dopal, ko bi bila gospod in gospa Mauserre pobegnila v kako borno kočo, ter tam delala, ljubeča se. Sveta ubožnost! vsklikne nekako vzvišeno, ti očistiš vse! ti nadomeščaš nedolžnost ! ti si poezija, ti si sreča! Jaz jej hočem odgovoriti; Lulu pride, akopram je nij nihče klical. Meta jej gre ne- zagotovlja. — Slava vsem gospodom odbornikom, ki so se hrabro potezali za zvišanje učiteljske plače! Kolikor poštenejšo plačo dobivali bodo učitelji, toliko več marljivosti se sme tudi od njih zahtevati in kar so meni znani loški učitelji, mislim, da si bodo vse prizadjali, da rešijo svojo nalogo. — Seveda, da tudi pri današnji seji nij manjkalo opo-nentov; kar je bilo odbornikov iz kmetov, rekli so sploh, da naj plača učiteljska ostane pri starem: en velik mož (pa le po osobi) djal je, da iz njegove vasi že deset let nij nobeden hodil v šolo : zakaj bi potem učiteljem plačo zviševal ? toda tako priprosto oviranje denes nij palo na rodovitno zemljo. Voljena sta bila tudi dva nova uda v krajni šolski svet, kakor veleva šolska postava, da se ima krajni šolski svet za dva uda pomnožiti; izvoljena sta bila skoraj enoglasno gospod Oton Detelja, grajščak, ki je za šolo ves vnet in g. Franjo Hafner, trgovec pri Fari. Tudi s to volitvijo moremo popolnem zadovoljni biti : kajti dve mladi moči pri sedanjem šolstvu ste prav veliko vredni, toda ve se, da ne vselej. Iz Znsrrc»l»tl 27. jul. (Izv. dopis.I Magjari misle, da iz našega grma zajca gonijo, pa se bodo grdo spogledali, če bo mesto zajca volk iz grma skočil. Pogodili so se z nami, ne kakor smo mi želeli, nego kakor so oni sami hoteli. Knjati sc tedaj zavoljo nagodbe iz lepega ne morejo. Vendar se nam pa dozdeva, da so se kujati začeli, da jim je nemara žal, da so sc z na'So narodno stranko pogodili. Dozdeva se nam pa to iz tega razloga, ker toliko prtljajo okolo ustrojenja nove vlade. Se zmirom nijso na čistem, ali bi sc ustrojila narodnjaška, ali magjaronska, ali mešana vlada. Naj novejša kombinacija je pa celo ta, da naj sedanji vladni provizorij dotle ostane, dokler sabor nove nagodbe potrdil ne bo. Na mesto dosedanjega banske časti namestnika Vakanoviča pa naj stopi veliki župan zagrebške županije Mikšič. — Mikšič?! Je-li to mogoče? Ce je Raucb bil prevejano zrno magjaronske stranke, Redekovič zmes, Vakanovič pljeva, to je gotovo Mikšič smet. Po MikšiČcvcj kandidaciji za mesto banskega locumtencnta se vidi, kako daleč nazaj so Magjaroni že napredovali! — kaj korakov naproti, jo vzdigne ter si pritisne z nežno strastjo na prsi, kar bi bilo gospo Mauserre-vo gotovo očaralo. Vrnemo sc k vozu, kjer se tudi meni odloči sedež. Dete začno kimati z glavo ter zaspi; Meta si jo položi na kolena. Hotel sem obnoviti pogovor, a nij sc dalo. Razmišljena mi odgovarja Meta, zbegana gleda po krajini, gotovo je kaj senjalo. Ko prideva do grajske ograje, praša me namah: Kaj mislite, sta-li gospod in gospa de Mauserre srečna ali ne? — Še bolj bi bila, ko bi se mogla zaročiti ; toda Človek sc privadi vsega. Človek je rojen za red, mi odgovori, ako ga zgreši, gorje mu. Zdelo se mi je, da je postala malo resna. Pošegačem jo po ustnih z mavro, ki sera jo bil izpulil na pokopališči. Kar me pomiruje za to neredno hišo, rečem jej, je to, da jej bodo vaše omare izprosile milost pred bogom. V njih je vse tako lepo uredjeno, da jih neizmerne čete Kerubinov gledajo z nebeških višav. Potegne mi mavro iz rok , ter mi od- Kadar je treba teško nakladan voz premakniti, udari voznik zmirom po naj jakšem konji, nad slabšemu pa samo z bičem maha in kriči. Ravna taka je v našem političnem življenji. Vsakikrat, kadar je veljalo idejo ogerske države pri nas premakniti, udarila je ogerska vlada po našej narodnej stranki, češ, narodna stranka je naj jačejša, ona edina bo mogla naj vspešneje potegniti , če ona to idejo na Hrvatskem naprej nc porine, magjaroni, slabši, je gotovo ne bodo. Nad narodnjaki žvižga bič, magjaronom so pa polna jasla ovsa nasipavajo. Prav je narodnjakom, zakaj so prevzeli Hcrkulovo delo: namreč propagando za ogersko državno idejo na Hrvatskem. Kakor je ,,Slov. Narod" v svojem političnem pregledu že javil, odpotoval je Vakanovič na Dunaj. „Agrara." pravi, da v za devi našega sabora. Na Dunaj! Zakaj ne v Pešto? Stvar je sumnjiva. V Zagreb pa prideta naenkrat dva ogerska ministra, baje za to, da pregledata železnične gradnje na progi Karlovec-Reka. „Obzor" je začel malo ostreje pisati. Vidi se mu, kako je v svojej nevolji pero na dolgo preklal, in tinto v tintarnici zmešal, da mu bodo napisane besede bolj krupne in bolj črne. Izmed drugih jugoslovanskih političnih listov nasvetu jeta „Glas Crnogorca" in „Zastava" našemu saboru, naj svojo re-gnikolarno deputacijo ignoruje in nagodbe ne potrdi. Časopisi iz kneževine srbske pa opominjajo na modro in obzirno postopanje. Domače stvari. — SttOfi S' tioaititit na fmftwi.iln>i3i} v nedeljo 27. t. m. je skli calo klerikalno društvo „Gorica". A kandi dat klerikalcev dr. Tonkli je propal na shodu svoje lastne stranke! Dobil je od .'51 glasov samo devet. Največ glasov je dobil dr. Lavrič. Živeli Kraševci in goriški napredni Slovenci! Poročilo prihodnjič, za denes smo ga prekasno prejeli. — (O kmetijskem shodu na Jesenicah pri Bledu) prinašamo na drugem mestu poročilo. Od drugega zanesljivega poročevalca nam dohaje še vest, da je c. kr. govori: Ako mi hočete dopasti, trudite se, da boste menj Francoz in menj umeteljnik. Potem pristavi: — Obljubite mi, da ne boste nikomur ničesa povedali o tem, kar se je denes godilo med nama, in da tudi meni ne boste prej o tem govorili, nego prvega sep-tempra. Jaz jej odgovorim z enim onih štirih verzov, ki jih je bila ona občudovala. Ne bojte se, jej rečem : content de son bonbcur il sut le renfermer. Pri obedu in celi večer pazila je s podvojeno skrbjo na gospo Mauserre-vo; zdelo se mi je, kakor bi jej hotela pokazati, da, akopram ve vse, 'je zato nič menj ne Čisla in ne ljubi. Storila je še več: želeča jej lehko noč, prime jo za roko ter si jo ponižno pritisne na ustna. — Ah, draga moja, deje ji gospa, Mauserre-ova, kar ste tukaj, storili ste zdaj le prvič stvar, ki mi nc dopade; hočem vam pokazati, kako se prijateljice objemajo, — Poljubi jo nežno na obe lici. (Dalje prih.) komisar Jabornik prepovedal gosp. Že-piču, govoriti o gozdarstvu iforstwirtschaft). Po tem tacem dela proti t3tn narodno gospodarstveno obče koristnim shodom in podučevanjem e. kr. vlada in duhovščina! — (Gosp. dr. Stoki) je imenovan od vlade za c. kr. vladnega svetovalca in deželnega sanitetnega referenta za Kranjsko. — (Nova tisk ar niča.) G, Vinko Boben je dobil koncesijo za novo tiskarnico v Novem mestu. Zanimivo je to, da mu vlada tako dolgo nij hotela koncesije dati. dokler nij dokazano imela, da ta nova ti-skaruica nij filijala ..Narodne tiskarne" v Ljubljani. Ker vsaka tiskarna napredek in narodno omiko pospešuje, ker bode tudi lc-ta narodni prosveti na korist prišla, za to jo pozdravljamo. (Našo pošte.) „Soča" piše: ..Slov. Narod", posebno tiste številke njegove , ki so v Gorico namenjene, na c. kr. poštah mej Ljubljano i Gorico tako radovedno čitajo, da en cel dan prepozno k nam dohajajo. Tako n. pr. je številka od vtorka v tlorico sto-prv v sredo zjutraj priromala. Da je edina c. kr. pošta tega z:\kasueuja kriva, a ne ,.Sl. Nar." upravništvo, vidimo iz tega, da je list za vso sotsko dolino o pravem času sem prišel, samo za Gorico se je zapozuil. — Tako rSoča". Mi pristavljamo, da naše dobro iu strogo uredjcuo opravništvo vse liste, brez izjeme ob isti uri vsak dan, pred 10. po noči, na pošto odrajta. Naj torej slavna pošta za red skrbi. — (Iz Gorice) sc nam piše: Utouelega gimnazijalca Goloba so v Soči našli in pokopali smo ga. Našel se je slučajno iz valov, ker naš italijanski magistrat, da si je i ..klerikalen" iu ,,Glasu" nekoliko ugaja, nij storil nič za najdenje utopljenca, ker nij Lah ampak „šklaf." Stara bolezen: klerikalni narodni protivniki nas Slovane če mogoče še bolj črte nego liberalni. — Pogreb je bil sijajen. Le ko je sprovod po Travniku šel, molčali so zvonovi jezuitske cerkve. Domislili smo se pesui, da: ..brez plačila nečo se nikomur zvoniti." — (Iz s a vinske doline) se nam piše 25. julija: Strneno žetev smo srečno dokončali, da nam huda nevihta nij škodovala. Včeraj je pri Braslovčah nekaj toča potolkla, a vendar ne toliko, kakor se je pripovedovalo. Strela pa je na mnoga drevesa in v dve hiši udarila, v eno pri sv. Petru, v drugo v Gotovljah, in eno žensko ubila. Koruzo je po širokem do škode nagnilo. Ječmena smo obilo naželi in se nad-jamo izdatne namlalvc. Keži smo srednje naželi, in nam malo zrnja obeta. Pšenice je mnogo, a ker je bila do malega polegla, bode so slabo namlatilo. — Strn smo boljšo pričakovali, kakor dočakal Gotovo je bolj slaba, nego dobra letina. Jarina sicer dobro kaže, da bi bog dal, da bi se boljši skazala, kakor se je strneno. — (Požar.) 2:5. t. m. je v Ilujah pri Krauji pogorela hiša Petra Pelka. Razne vesti. ' (Dunaj leta 1873.) V Manz-ovi knjigarni na Dunaji je izšla slika Dunajskega mesta, risana od Petroviča, kakoršne dozdaj še nij bilo od tega mesta. Slika je 29 colov visoka in 40 colov široka ter se na njej iz perspektiva vidi celo dunajsko mesto. Velja samo 1 gld. Obiskovalcem razstavo, katerim je Dunaj neznan, priporočamo, da si omislijo to sliko. 1 i Draga n o g a. > Nekemu žitnemu trgovcu v Londonu je bila na železnici noga prevožena. On je tožil železnico za odškodnino in porotniki so mu priznali 36.000 gld. katere mu mora plačati železnica, kjer se mu je nesreća pripetila. Narodno-gospodarske stvari. M* Jetentc pri Bledu 27. julija |lzv. dop. J Kmctiški shod, je bil denes pri gosp. županu Schrei-u, kateri se je mnogo trudil, da je bila hiša jako okusno okinčana s slovenskimi zastavami, (lostje, posebno gospod prof. Povše so bili pozdravljeni z pokoiu in strelom možnarjev. Gosp. prof. Povit jc govoril jako razumljivo in na občno zadovoljnost, o izboljševanji živinoreje, posebne oziraje se na vpeljavo boljših plemen, bodi si govejih, ovčjih ali svinjskih, ter opominjal, da bi si gospodarji oskrbeli dobrih terbiskih ovac od bližnjih sosedov. Za govejo pleme priporoča, belansko ali pinč-gavsko pleme Za povzdigo svinjereje sufol-ško angleško pleme. V drugem govoru poudarja važnost snažnosti v mlekarstvu. Ljud-stva jc bilo malo, komaj 150 osob. Uzrok tega je bila agitacija, katero so prouzročili, gosp. duhovniki in tukaj naseljeni nem škutarji. Obžalovati je, da se takim koristnim predavanjem, od strani, ki ima ljudstvo omikavati, nasprotuje. Poslano. Iz ptujske okolice 23. jul. 1873. V štev. 1B6 „Slov. Naroda" začel se je neki dopis-uik zopet razžaljivo hudovati nad ptujskim učiteljskim društvom. Omenja blamažo, po katero je došel bivši inšpektor D. 15. maja na Ptuj. Nadalje se zaničljivo izrazuje nad g. Seruecom zarad opravičenja odbora, pri seji 5. junija. Zakaj hočete gosp. dopisnik g. Sernec-a pred svetom črniti V Povem Vam, da, ako bi imeli v ptujskem okraji samo take učitelje, take značaje in pedagoge, kot je g. Sr., gotovo bi šolstvo v tem okraji že na visoki stopnji bilo. — Dolžnost predsednika pa je, po mogočnosti braniti društvo in odbor. Komite prav za prav nij bil kriv izpusta slov. govora, temnČ prenaglenost in nepremišljenost g. K. Posamezni udje komiteja niti znali nijso, da se bode govor izpustil, poprej ko na kolodvoru. Gotovo obžalujemo učitelji, da se je ta prenagli korak storil. - - Zakaj pa društvo napadate zarad dopisa v graškom lista? Saj ga nij celo društvo pisalo! Ptujčanom ostanemo hvaležni za prijazni sprejem. — V nemškej kazini se je pa tudi slovenski govorilo, pa noben Ptuj-čan se nij nad tem spodtikal. Učitelji so prosili Ptujčane za „gastfreuudliche Aufnahmeu kot Ptujčane, ne pa kot Nemce. Kedo se jim je poklanjal do tal ? Poprej nam očitate po-klanjcvanje do tal, potem pa svetujete to baharstvo opustiti, — kako se to strinja? Ker dopisa v graškem listu čital nijsem, ne morem o njem govoriti \ a vam gospod dopisnik pa omenim, da je boljše, Vi se do dotične osobe obrnete, a ne celo društvo napadate. Vzrok, g. prof. Ž. izstop iz ..takega društva" nasvetovati imate vi najmanj. Sicer pa bi bolje bilo, da gosp. Ž. izstopi, kajti „ Volksblattu-ov dopisnik iu podpredsednik učit. društvu biti, se ne sklada. Hvaležni pa ostanemo g. Ž. za izvrstna prednašanja v uaščini, obžalujemo pa neugodnosti, koje je njegov dopis v „Volksblattu" prouzročil. Gosp. dopisnik! ne črnite učiteljev in njih društev po svetu, saj imajo zadosti ua-sprotnikov in sovražnikov pri klerikalni stranki: napadate rajši osobno, ako Vas to tako zelo veseli. Mi učitelji imamo blagor naroda pred očmi, to je naša naloga in naš kan. Učitelj, značajnik si bo gotovo prizadeval, se tako ravnati, da ga narod preklinjal ne bode. Ako pa Vi g. dopisnik nas tako na nič postaviti liočete iu nas za bedake pred svetom razglasiti menite, to nam ne bode tako dosti škodovalo. Ziher. lAni n i«H o|.i u\ništi a. B, S. na Mami. Naznanjajte nam številke svojih srček in mi hočemo poizvedel i. Tnjcl. 29. j ul i j a. Evropu: Kolinar i/. Monakovoga. —Dr. Baron Lichtentels iz Dunaja. Pri i:i»-l»»ntu : lioinrilier iz (Iradca. — Pin-ter iz Gorenjskega. — Ilantlwayer iz Linea. — Gau-ilolp z gospo, Duloz z gospo, (lentilomd, Mitri, I'org mad. z družino iz Trsta. — Irki« iz jurskega. — Jerovšek s hčerjo, Valenčič iz II. Bistrice. — Pu-ringer, Brener, Kolmrt iz Dunaja. — VVagner iz Novega mesta. •— lioinelies iz Krškega. — Hulevlc iz Ruskega. Pri ZMiiioreis Gratnetra, Deigaui iz Ljubljane. — lSauman iz Maribora. — Krizman iz Gradca. — Vonik iz Dunaja. — Kostajnaek iz Beljaka. — llut — Oberbruntlial. Pri .ti»lil-1: (Jctir G, Cerir D. iz Laškega trga. — Knaus iz Koroškega. — pl. Hraunicer iz Istnje. — Segnlan z gospo iz 'Trsta. Dunajska bora* 28. julija. (Izvirno telegrafiono poručilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih t>7 gld. 70 kr. Enotni drž. dolg v srebru 72 . 80 181*0 dri. potojllri . , 102 „ — n Akcijo narodne banke . . h?:' n Kroditno akcijo..... 21 »i n tU " *25 'J. k. cekini . . . . 80 * Srebro . . 108 I r>o Vino na prodaj. Podpisani ima 250 veder dobrega Dolenjca na prodaj, po 13—14 gld. vedro. Anton Zvciikl (191—8) v Sevnici (tJchtemrftftf). I I 1 I I 111 I I I I 1 I 1 I I I I I I I I I I I II I I Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Razprodaja. Dne julija 1*7.'* se jc začela razprodaja k ■'. IBlaži«!*- evemu konkurzuemu premoženju spadajoče zaloge blaga, obstoječe iz kolonijalnega, barvnega in tvarinskega blaga, špirita in spirituoznih tekočin in vina, ' in raznih drugih v ta strok spadajoČih reči, kakor dutietiih \?