Jntranla lxda|a. 38«. Mtoi. V UdMJohl v toreb. Ine 8. novembre 1910 Ceoa 4 vlairfe. Letnlk XLE Jntranim lzdaia ▼ L|nblj«mli vse leto................K 12-— pol leta...............»i 6"— čctrt leta...............» 3'— na mesec...............„ 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vn£ajo. Uredništvo: Knaflova ulica $t. 5, (▼ pritllćja lev«), telefo* it 14. Izbija wsak dan ^Jntr^J. Poaamena itevllka 4 vimarfa. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vtn. Pri večkntnl lnserdji po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vpottatve naročnlne te ne oziia. Jatraa|a Ixaa|a po posti sa Avstro-Ogrmko: vse leto...............K 18 — pol leta................, 9-— Cetrt icU...............„ 4 50 na mesec................, 1 60 Za Inozemstvo ćelo leto.........„ 28*— Upravaiitvo: Kaaflova alica 5, (spodaj, dvorište icvo), telefon st 85. Najnovejše vestL — Brzojavna In telefonska poročila „Slov. Narodu". Položaj češko - nemških spravnih po* ffajanj. G, — Prag'a, 8. novembra. Situ-vaeija resko - noinških spravnih po #ajanj je postala po veerajsnjein po-s vrtova nj u kluba mladočeskin dežel-rih )H>slaiH'ev in parlamentarne komisije čeških deželnih poslancev nekoliki) jasnejša. Upati je, da bode vse dosedanje grailivo, v kolikor 1k> s-pre-jeto v sulvkomitejih nacijonalno-poli-tične .komisije, še tekom tegci tedna predloženo plenumu deželnega zln>ra. Češke stranke so včeraj tuđi sklonile, zahtevati od čeških radikaleev, da naj oročal baron EichelburK-Labia o pretllog-u šolske#a odseka ^rlede }>etieije koroške trs>ke občine Boro vije, da naj se na boroveljvski se-adal tamošnjega kateheta, ees, da se v šolskih urah za verouk ^eliko bolj peča z agitacijo za slovenski je-zik, kakor pa z verotfkom samim. Predla#al je, naj se ćela zade-va preišče po posebni komisiji, uvede potrebne korake ter v uspehu pre-iskave poroča deželnemu zboru. Po-siaiiee Orafenauerje nato v svojem govoru oštro kritiziral in obso-jal terorlzein Nemcev napram slovenski manjšini ter se skliceval glede ;>ouka verouka v elov. jeziku na peticijo, ki jo je vložil in katera zahteva ravno nasprotno, namreč da naj ostane slovenščina še nadalje kot učni jezik za veron*k. Poslanec Wieser je nato napadal koro&ko slovensko du-l«ov^čino, 6e5, da posebno protežira slovensčino v soli. Poslanec Wieser je poudarjal, da med koroško slovensko duhovš<-ino vladajo sedaj skandalozne razmere, da bo moral deželni zbor izvesti spremeinbo, da se je deželni šolski svet že večkrat obrnil na setla-njejra škot'a, naj £fleuka vero-uka izvede izpremeinbe, tla pa ni bilo mojJToče nieesar ck>«et'i, da pa je priča-kovati, o!a se pri novem š'kot'n dijse-žejo v tem oziru uspehi — deželni predsednik Hein je nato ]K>udarjćil, da se je deželni bolski svet tozadevno že večkrat obrnil na knezoškofijski ordinarijat za intervencijo, toda vse-iej brezuspešno. Deželni zbor je konč-no sprejel pretilog* referenta. Volilna reforma za ^aliski deželni zbor in obstrukcija v gališkem deiel- neni zboru- F. — Lvov, 8. novembra. V ne-deljo se je vršila tukaj seja rusinske-^ra narodneg'a sveta, ki se je pecala z vprasanjem vol i Ine reforme za ga liski deželni zbor. Po dolgi debati je bila izrečena rusinskim poslaneem zahvala in priznanje za njih delova-nje v deželnem zboru. Izrečeno je bilo tuđi, da so gališki Rusini pripravljeni za kompromis s poljsko večino le tedaj, če se jim ponudijo zadostne garancije, da se bode vprašanje volilne reforme za gališki deželni zbor resilo že v tem zasedanju gališkega deželne-ga zbora. S. — Dunaj, 8. novembra. Kakor poroča »Slavisehes Tagblatt«, ki je včeraj prvič izšel, se je v včerajšnji seji gališkega deželnega zbora /x>y>et začela tehnična obstrukeija Kusinov. Poljak i namreč nišo u^ociili zahtev i rusinskih poslaneev, da naj se seje pališkega dezolneg-a zl>ora za taiko dolg-o prekin*\jo, dokler ne Ik> izdelai svojih predl<»yov volilni oiJsek. Zaradi tega so rusinski postanci začeli s tehnično ob>trukcijo. Prinesli so s seboj avtom« Uilne troinbe, signalne zvonce in drug'o ter napravili v zbornici velikanski kraval. Od 11. do 4. ure je govori! poljski poslancn* Stoja-lovsiki, ki pa je govoril le vStenogra-fu, kajti kraval je bil tako velik, tla ni bilo inog^oče razumeti nobene be-sediee. Rusinski postanci so končno pričeli rnetati v zbornico »štink'bom-he« ter so hoteli na ta način prepotli-ti T>oljske poslance iz zbornice. To se jim sicer ni posrećilo, vendar pa }e deželni maršal ol> 5. zaključil sejo. Rusinski poslanei so zakljucitev sprejel i z velikanskim ploskanjem. Zasedanje bomnskera sabora. — Proračun za leto 1911. B. — Sarajevo, 8. novembra. Bo sanski deželni zbor je imel včeraj prvo sejo. Podpredsednifc Šola je otvoril sejo. Nato je prevzel predsed-^tvo in se zaprisegel novi predsednik sabora dr. Safvet Baša*ic\ ki se je za imenovanje zahvalil ter se v svojem govoru spominial tuđi umrlega pr-ve*a predsednika bosanskeira sabora Ali - Be* Firdusija. Apeliral je na vse »tranke, da naj v bratAi slo^i de-luiejo v proepeb drfele. Nato rn^«to-rili nanovo fovoljeni postanci <*»W-be. TW>!netnn «boru so bile predlo- žene nato vladne j>retlloge, nusl dru-gimi tiuli predloga o deželnem proračunu za leto 1911. Ta predloga je bila elni ]»roračun za leto 1911 izkazuje 79,452.429 K dolnalkov in 74,251.(>(*>() kron izdatkov, dočim je prvi y>rora-čun izkazoval 79.493.675 K dohooslanca Ivana Hribarja radi njegovega dementija glede intervie-wa, ki ga je priobčila sarajevska »Srbska Riječ«. Ta napad se nam zdi tembolj neokusen, ker je več kakor gotovo, da je poročilo »Srbsko Riječi« o razgovoru njenoga urednika s pos lancem HribaijiMii ž«* po svoji vsebini nosilo na sebi pečat netočnosti. Vsakdo, ki je eital dotični interview, je moral na prvi pogled vedeti, da poročilo o razgovoru s po-slaneem Hribarjem ni moglo biti točno in sicer iz enostavnega vzroka, ker je bil baš odstavek glede Ploja tako čudno zverižen in zvarjen, da se niti za trenotek ni moglo dvomiti, da *)i ga bil izustil Hribar. Saj priča tišti odstavek jasno, da dotičnik, ki ga je pisal, nimalo ni poučen o Slovenskih razinerah, drugače bi ne mogel zamenjati klerikalcev z naprednjaki in narobe. Sicer pa se v stvar samo nečemo vtikati, to pa konštatujemo, da trditev »Srbske Riječi«, 'kakor da bi bila izvedela o Hribarjevem bivanju v Sarajevu sele v zadnjem tre-notku, ni resnična, ker je sama »Srbska Riječ« par dni pred priobčenjem dotienega interviewa javila, da je do-Šel v Sarajevo »odličen slovenski \h\-litik državni poslanec Ivan Hribar«. Z ozirom na to notieo pač nihče ni inogel par dni kasneje dvomiti, da ti-yti »neki ugledni Slovenec«, s kate-7 im se je urednik »Srl>ske Riječi« razgovarjal ter ])ar dni kasne je poro-čal v svojem listu o tem razgovoru, r,e more biti nihče drugi, kafkor Hribar. Češki in nemški časnikarji o aferi ^lede »Sifije«. Odgovorni urednik našega lista je dobil včeraj to-le pismo: »Važenv pane kolego! V zadnji seji podpisa-nega odbora &e je razpravljalo o tem, da ste bili po časnikarskih poro-čilih obsojeni radi tega, ker ste v času svojega dopusta bivali izven meje avgtro-ogrske monarhije. »Spo-lek ienk^h iurnalikta« skupno % dru-StTOm nemikih fasnlkarjev in piša-teljev »Coneordia« na Donajat &o sklenili v tej zadevi storiti v»e potrebne korake. Da pa to more storiti, mu je treba podrobnih informacij o vsem dogodku. Zato je pod pilani od bor nklenil vas naprositi, da bi mu izvolili dati na raz{M)lago vos potreb ni materijal. »Spolek oeskych žurna listu«: Jos. Holecek, predsednik, R. Cejnek, tajnik«. — Razume se samo ob *>ebi, da boino dali na razi>ola-go ves materijal.Iz tega materijala si bodo češki in 'nemški časnikarji lah-ko napravili prav lepo sliko o deja-nju in nehanju deželnega predsedni-ka barona Schwarza, ki je s svojo ovadbo izzval vso afero samo zbog tega, da šikanira naš list in se znese nad njemu neljubimi osebami. Kako pisejo naše ženske? V notieo pe-j-eda Josipina pači eelo v »Josipine<;9 le da bi imela nemško končnieo. Sa-moobsebi je umevno, da je ime Josipina pravilno in slovensko. IIustrovan slovenski tednik v Trstu. Kakor nam poročajo, prične v Trstu izhajati z novim letom ilustro-van slovenski tednik, ki bo po vsebini in slikah podoben nemškemu »Da« interessante Blatt«. Osnovni kapital tega lista bo baje znašal okrogr 30.000 kron. Kje se bo tiskal in kdo ga bo izda jal, nam ni znano. Slovenski zrakoplove«. Iz Zagreba nam poročajo: Zra-'koplovec Kusjan iz Gorice je svoj letalni stroj že popolnoma dogotovil ter dogradi 1 že tuđi za zrakoplov i>o-trebni hangar. Ta hangar se nahaja na vojaškem vežbališču in stoji tik cb hangarju inženirja Penkale. Ru-sjan prične z letalnimi poizku»i že ta teden, seveda ako 1k> to vreme pripu-8Čak>. Đružabni-k Rusjanov MenVn se je izrazil, da je popolnoma prepričan,da se bo letalni poskus zRusjano-vini zrakoplovom v bistvu jN>|>olno-ma posrečil. Pred poletom naniera-vata Rusjan in Merčep ]>ovabiti za-grel^ke časnikarje, da jili ]>oučita •> konstrukciji svojega zrakoplova. Slovensko društvo v Sarajevu. V glavnem mestu Herceg — IJosne živi dokaj številna slovenska naselbina, ki pa do^lej ni bila organizirana. Ostajalo je sieer do-slej taikozvano slovensko oinizje, ki pa je imelo "zgolj družubne cilje. Ker 1 a slovenska kolonija v Sarajevu stalno narašča, se je pojavila potr«1- LISTEK. Profesor Marka in njegovo rodoljubje. | (Dalje.) Posebno natančno se je Marko pečal z vprašanjem, kako bi se slovenski narod pomnoži!. Dandanes je bral v listih in tuđi kot bivši profesor se je uveril, da nam nemški in laški moloh požre leto za letom na tisoče slovenskih otrok. Za cloveka, ki živi in trpi z narodom, je tako spoznanje bridko in kdo bi ne hotel delati nato, da se to ponemčevanje in poitalijančevanje omeji? Ker ae nam izgubi oziroma raznarodi toliko otrok, se Slovenci kot narod ne množimo tako, kot bi se morali. Dognano je sicer na podiagi statistike, da produciramo Slovenci precej odstotkov več otrok, kakor naši narodni sovra-gi, a če se kljub temu sovražna sila v ste vilu prebi valstva hitre je množi od na&e sile, smo zmirom na slab-sem. Da bi omejili ponemoevanje in poitalijančevanje, v&pričo sedanjih gmotnih sil, ni misliti. Nemci in Lani razpolagajo z milijoni, ko »e mi borimo za tisočake, in če jim na eni strani iztrgamo par naših otrok, ugrabijo nam jih isto štavilo drngod. Da se bo pa kljub tem žalostnim dej-stvom število Slovencev in Slovenk kot naroda množilo v izdat ne jši me-ri, mogoče je le na ta način, da produciramo še vt-ć otrok kot doslej. To more priti le nam v korist, ker ni-kakor še ni / igotovljeno, da posta-n^»jo ti nadpr• lucirani otroci nem-čurji ali italijanaŠi. Mi pridobimo in zato se nam gre. Ko bodo Nemci in Italijani videli, da se naše število ra-pidno množi kljub njihovemu pritisku, izgubili bodo upanje, da bi nas docela raznarodili in opustili bodo svoje namene, ki jih stanejo ogromne svote denarja, Kakšen bo naš uspeh v dvajsetih ali tridesetih letih, tega danes niti slutiti ne moremo! Tako je modroval Marko in bil v svojih nacrtih tako zagrotovljen, da se uresnicijo, da se je zavzel z vso silo, da mora njegova ideja postati meso in kri. Sel je in ustanovil »1> ruštvo za po množitev slovenskih otrok «• Sprva so ljudje zmajevali z glavami, ko jim je Marko pravil o svojem namenu, bo-teč jih razvneti zanj9 sčasoma so se pa znanci in prijatelji sprijaznili z njegovo idejo, ko so se seznanili % bistvenimi točkami bodoSega društva. Le par jih je bflot. ki so trdili, da so Markove ideje bedarija. Ko je bil ustanovni občni xbor društva, je bila velika dvorana ljubljanskoga >»MeBtnega doma« nabtto polna samih vnetih zagovornikov ideje profeeorja Marka. Veselja se je svetil obraz našemu rodoljubu. Na kaka rodovitna tla je padla njegova ideja! Videl je v duhu kako se podirajo sovražne nakane, ki so hotele raznaroditi narod slovenski. Srce mu je vriskalo radosti, ko je videl toliko navdušeoost med na-vzočo množico, ki se bo podvojila, po-trojila, da, podeseterila in postote-rila, ko bo slovenski svet zastrmel nad uspeh i njego vega zasnovanega društva. Zmagoslavno je stopil na oder. Kot električni tok je prešinil vse na-vzoče, ko so ga zagledali in vihar na-vdušenja je zabučal po dvorani. Vse-vprek je klicalo: »Zivel rešitelj slovenske domovine, živel profesor Marko!« Njemu se je pa utrnila rodoljubna solza iz oči in mu padla str kl ja je se po rdečein licu na % 2 pravil društva. Marko je zapazil to in zdelo se mu je jako pomenljivo. Izpregovoril je in rekel: Slavna gospoda! V prijetno dolžnost in čast si ite-jem, da se mi ie takorekoc poverila naloga pozdravljati vas nule in drage prijatelje, ki ste prihiteli na naše pomembno zborovanje iz vseh delov našega rasvijajočega se mesta. Z ozirom na to bodite vsi pozdravljeni! Ker je p» vocigled temu nujno potreba, da pridemo prejkoprej na naš dnevni red, moram konstatirati le buho dejotvo, da me navdaja ponos, ko vidim zbrano pred seboj tako lepo število odličnih rodoljubov. Ne morem si kaj, da bi, ne glede na levo in desno, ne zavračal ostudnih in hu-dobnih napadov od izvestne strani na vzvišene cilje in namene našega prepotrebnega društva ter zavzemam stališee, da je nujno potreba smatrati nas tozadevni boj važnim. Gospoda moja! — Če se je na . , podiagi tega uvaževanja vrednega slučaja le dognalo, kako velikanfike koristi je naše društvo za ves mili nam slovenski narod, ki ga ljubimo z vso svojo dragoceno srčno krvjo, ki smo jo pripravljeni preliti zanj do zadnje kaplje, in me je doletelo prijetno presenečenje otvoriti naš zbor, si jaz kot tak res ne morem kaj, da so vam v tem svečanem trenotku ne za hvalim iskreno za obilno udeležbo, ko seni vam v kratkih besedah ori-sal našo narodno zavednost, ki pre-veva naša srca, naše misli, na^e duše, naše glave. Se enkrat mi srčno pozdravljeni! In znova je zabučalo po dvorani: »2ivel rešitelj slovenske domovine* živel profesor Marko!« Ko se je navduŠenje nekoliko po-leglo, prebrala so se pravila. Navad-no je tako prebiranje pravil na usta-novnih obćnih zborih najboij dolgo-čaeno, zato se ponekod sprojmejo ta kar brez prebranja, ced, saj jih j« vsmk dobil v roke in jih vsekmkor natančno proučil, kar slednje je prav premetena lmi. Tu pa ni bilo tako. Zborovalci so pri vsakem paragrafu ploskali na vse pretege in peli čast in slavo Marku, katerega so naposled vzdig-nili na rame. Ker je nam mnogo na tem, da se širše občinstvo seznani z glavnimi točkami »Društva za pomnožitev slovenskih otrok«, priobčujemo jih v naslednjem. Občinstvo bo spoznalo, da so bili zborovalci res lahko od srca navduseni za novo društvo in da Marko zasluži, da se imenuje po njem kaka ulica tam v Vodmatu. Evo jih! § 2. Namen društva je, da deluje nato, da se slovenski rod kolikor mo-goce pomnoži. Dosega pa svoj namen s tem, da svojim oženjenim članom, ki imajo predpisano število otrok (§ 8) in tuđi žanje dostojno skrbe, daje podpore, oziroma nagrade. Clani pa, ki ni-majo predpisanega števila otrok, pa plačojejo prispevko, določene v § 7. § 7. Član društva je, kdor placa 10 K pristopnine ter mesečno po 2 K, cloikler *>e no oženi. Oženjenec placu-je po 2 K mesečno, dokler nima ni6 otrok, po 1 K, dokler nima treh, in »ičesar, ko jih ima več Samci se za-vežejo, da se poienijo tekom petih let, če so stari že 24 let, mlajši imajo pa rok do 28. leta. (Konce piihođnjtt.) ha po tesnejši organizaciji tamkajš-rega slovenskoga življa. Za to eo sarajevski rodoljubi sklonili osnovati posebno društvo, ki so mu dali inie »Slovenski klub«. Bosanska vlada je društvena pravila že odobrila in preteklo soboto se je vršil v gostilni Slovenca Vidmarja v Sarajevu že ustanovili obeni zbor »Slovenskega kluba«. O ciljih in smotrih tega slo-venskega društva v Sarajevu borno svoječasno priobčili natančnejše podatke. »Ruski kružok«. »Ruski kružok« priene danes 3 svojim delovanjem. Vsi tišti, Id se hocejo učiti ruskega jezika ali se dru-gaee zanimajo za stvar, se uljudno opozarjajo, naj se danes zvečer ob 8. zglase na privatnem stanovanju pređ-sednika »Ruskega kružka« g. dr. Ljudevita Jenka na Jureičevem trgu št. 3., II. iuulstropje. Jenkov eastni večer. Po »Matienem« koneertu v ne-dcljo zveeer se je vršil v isti dvorani prijateljski sestanek na čast slav-ljencu Jenku. V imenu »Glasbene Matice« je prošla vi jal Jenka njen predsednlk dr. Vladimir Ravnihar, v imenu hrva^kega pevskoga društva >-Kolo« je dr. Šilović slavit Davori na Jenka kot pijonirja jugoslovanske kulturne vzajemnosti, v imenu pev-skegra zbora »Glasbene Matice« pa je ■pozdravil slavijenca njega predsed-nik Aut. Razinger. Za glazbeni uži-tek pri sastanku jV skrbela vSKvv. Filharmonija« in ad boe sestavljeni pevski zbor, ki je izvajal več Jen'ko-vih skladb. Večer bi bil lahko bolj animiran, ako bi bilo poskrbljeno za točnejšo in boljšo povStrežT*). Tako Pa se je zgodilo, da so gost je že pol ure sedeli pri pogrnjenih m iza li, ne da bi mogli dobiti jedi in pijace. Prisiljenec pobegnil. Od dela pri novi obrtni soli je pobeprnil prisiljenec Ivan Egger, ro-jen 1879. v Spitalu in tja pristojen. Tatvini. V Mrzlem vrhu pri Gorenji vaši je bilo posestniku Ivanu Buhu iz za-lrlenjene spalne sobe ukradenega 320 K denarja, obstoječega iz 4 banko vcev ]>o 20 K, dru gro pa drobiž. Njegovenm sosedu Ivanu Albrehtu pa je bila ukradena srebrna oklopna verižica vredna 10 K in okoli 4 K denarja. Sumljiv je nek moš-ki, okoli 30 let star, srednje moćne postave, ki se je pred tatvino tam okoli potikal. Iz sodne dvorane. OLraJHO ftodi&če ljubljansko. Epilog k belokranjski državno-zborski volitvi ali kaznovana klerikalna sirovost. Dne 18. oktobra se je vršila v Beli Krajini nadomestna vo- litev v državni zbor. Klerikalci so naznanili, da bodo rezultate sproti naznanjali obeinstvu na tabli pred Katoliško tiskamo. Ree je bilo pred Katoličko tiskamo dne 18. oktobra zvečer veliko radovednežev, ki so na račun klerikalnega kandidata Jarca delali razne dobre in slabe dovtipe. Slučajno sta prišla mimo okoli 6. ure zveeer sourednik »Jutra« g. Broao-vič in njegov prijatelj Šinkovec. Za Jarca in za belokranjsko volitev se ništa veliko menila in sta šla svojo pot proti Jubilejneinn mostu. Tu prileti od nekod znani klerikalni vel-mož, tesar Franc Pust in se zaleti ob omenjena gospoda, češ, da »izzivata«. Gospoda sta občutljivemu Pustu si-cer povedala, da ništa nikogar nič »izzivala«, pa nič ni pomagalo. Oli-kani Pust ju začne obkladati s »smr-kavci« in za nameček udari g. Bro-zoviča tako po glavi, da je temu po-čila ušesna mrena. Olikani klerikalni gospod se je moral včeraj zago-varjati pred okrajnim sodiščem. Se-veda je vse tajil. Pomagalo mu seve-da ni in sodnik ga je obsodil na 30 K globe. Plaćati bo moral tuđi vse stro-ske ter gospodu Brozoviču za zdrav-ljenje 26 K, za bolečine pa 30 K. Za klerikalno sirovost je to vsekaiko premajhna kazen. Če se kje na kme-tih fantje v pijanosti stepo, sede vsak po par dni v ječif klerikalni oli-kanec pa, ki ljudi na cesti iz same gole hudobije in sirovosti pretepa, naj odide tako poceni? Trdno priča-kujemo, da se bo državno pravdni-štvo pritožilo zaradi prenizke kazni in da bo zahtevalo, da se Pust ova sirovost eksemplarično kaznuje. Sicer pridejo še čaši, ko napreden človek že o belem dnevu ne bo na ljubljanskih ulicah varen pred katoliškimi neotesanci. Razne stvari. * Kepenikijada v Bosni. V začetku tega leta se je izvršila v vojaški blagajni 47. pehotnega polka v Sarajevu predrzna tatvina. Nadporoč-nik Benjamin Pachanv je s pomočjo ponarejenega službenega lista izva-bil nadpolkovniku Josipu Blumu ba-taljonsko blagajno, češ, da jo mora nekaj popraviti. Nadporočnik pa je blagajno s silo odprl, pobral denar ter pobegnil. Od nekega srbskega di-jaka si je preskrbei potrebne papirje, s katerimi se je ulje časa potikal po Srbiji. Iz Srbije je šel Pachanv v Pariz, kjer je dobil službo pri neki banki. Službo pa je kinalu izgubil, vsled česar se je vrnil v Avstrijo fer se sam javil vojaški oblasti. Te dni so Pachanvja pripeljali v garniizjski zapor v Sarajevu. * Nerođen nadporočnik. V^m- peču na Tirolskem je razkazoval nadporočnik Rokoskv v kavarni svojim tovarišem nov Brawningov sa-rnokres.Samokres se je sprozil in kro-gla je zndela nadporočnika tako ne-srečno, da je bil tak oj mrtev. * Urednik! štrajkajo. V Segedi- ru je za« **lo štrajkati sedem urednikov gla\ fiega provincijalnega glasila narod t» delavske stranke, »Del-niagyarorszaga«, ker že tri mesece dobivajo inesto plače, same obljube. Uredniki so izjavili, da ne pridejo preje v uredništvo, dokler jim ne bo vsa plača dostavljena na dom. * Župnik In kuharica izginila. Dne 18. avgiista t. i. je prišel na Du-naj h svojo kuharico franeoski župnik Emil Lemonier. Od tistega časa ni o župniku in njegovi kuharici ni-kakega sledu. Sorodniki so zdaj zače-Ii potom dunajskega časopisja iskati izginoli par. Najnovejše vesti. Driavnl riter. SL — Danaj, 8. nenr«nbra. Po ck>-sedanjih dispo^idjall bo skliean državni zbor k se& 22* t. m.9 termin pa še ni definitivno doloSn. Mini^triiki predsednik bo ▼ haeati vlmš* pt*Qo-žil nekaj novih «Ju>urtrih predlpg; zlasti 4meeečni ndttiifcl prt^tllofUt obenem pa tndi deftmiUvni prormimi za leto 1911, v katerem bode jako mnpgo ^oepodarskih in kulturalnih postaTk crtanih. Jortiftni mlnirter predloži reformo kazenskega zakona, dalje reformo kazen&kega procesa, novelo k sploftnemu obenemu drzav-ljanskemu zakoniku, reformo odvet-nišega in notarskega reda. Davčni nacrti se v jesenski sesiji ne bodo predložili. Tuđi vojni zakon priđe sele spomladi na vrsto. Vlada bo tuđi s posebno zakonsko predlogo uvelja-vila amulacijo takozvanih vodocest-nih zakonov iz leta 1901. Za&edanje dele^aeij. S. — Dunaj, 8. novembra. Danca je plenum zborovanja avstrijskih de-legacij. Sestanejo se ob 10. Na tinev-nem redu je proračun zunanjega mi-nistrstva. S. — Danaj, 8. novembra. Plenarna seja ogrskih delegacij je isto-tako danee dopoldne ob 10. Na dnev-nem redu: Vojni proračun. Govor dunajskega podžupana For-zerja. F- — Dunaj, 8. novembra. Radi protiitalijaiiHkega govora, ki ga je govoril na iiedeljskem shodu dunaj-8ki poilžupau Porzer, bodo socijalni demokrati v današnji plenarni seji avstrijskih delegacij vložili interpelacijo, ki se nanaša na Porzerjeve be-setle, da je zasedanje Rima leta 1870 po arma

»aiijt% kake korake misli podvzeti, da se radi te nepremi-šljene izjave dunajskega župana ne kali toli hvalisano italijansko - av-strijsko prijateljsko razmerje. Razburjenje v nemškem lesu. F, — Trst, 8. novembra. Pred kratkem je ministrstvo za javna dela sklenilo nastaviti za cestne ©tavbe na Primorsfcem 6 provizoričnih teh-ničnih uradnikov. Tozadevneran raz-pisu so se odzvali pred vsem Ceh i in vsled tega je bilo nastavljenih 6 čeških inženirjev. Vsled te »nečuveno-sti« so dunajski listi popolnoma iz sebe. Otvori te v gostilničarskega tečaja. Včeraj, dne 7. novembra ob 9. dopoldne se je otvoril šesti gostilui-earsko - kuharski tečaj na Kranj-skem, ali tretji gostilničarske zadruge ljubljanske v hotelu »Tivoli«, in sioer na prav lep in dostojen način. Gojenke so se zbrale točno ob določe-ni uri v zgornji dvorani hotela, na kar so vstopili tuđi došli zastopniki raznih korporaeij. Načelnik zadruge gosp. Kenda je pozdravil vse iiavzo-če, osobito zastopnika mestne občine, deželnega odbora, trgovske in obrtue zbornice, deželne zveze za promet s tujci, deželne zveze obrtnih zadrug in deželne zveze gostilničarskih zadrug, člane učiteljstva, ter člane za-družnega odbora in odseia za priredbo tečaja, ter omenjal, da raste, odkar je priredila deželna zveza za promet s tujci — prvi kuharski tečaj, po vsej deželi zanimanje za te kurze. Sprva je le Gorenjska dala glavni kontingent gt>jenk, danes pa so tu navzoče že gojenke iz Dolenj-ske in Notranj^ke v pretežnem šte-vilu. Nadalje je navajal uspehe, ki se že kažejo vsled ten šol in povedal, da je doslej izšlo že 114 izvežbanih go-jenk iz teh tečajev. Končno je prosil za blagonaklonjenost merodajnih faktorjev, ter se jim zahvalil za vse, kar so že v tem pogledu storili. V imenu deželnega odbora je govoril g. dr. Zajc, v imenu obrtno-po-speševalnega urada in trgovske zbornice jr. Kregar. G. dr. Krisper je govoril v imenu deželne zveze za promet s tujci, poudarjal važnost sode-lovanja goetilničarstva s tem društvom« ter želei prireditvi največji uspeh. G. Franchetti je kot načelnik deželne zveze obrtnih zadrug izražaj svoje veselje nad lepim razvojem in stremljenjem po napredkn v goetil-niSaraki obrti« ter ielel, da bi se enakm agilnost povsodi pojavila. Ko je preciUda voditeljica goepica Golo-boY« imentt vseh ^ojenk, je proglaail naiehrik Mtej tet otvorjen. Nato so s ndeleienei o^edali razstavo razne-ffa ^ostilnloanketfa orodja in poso-da Za kratek ia&9 Kuharica: Brala seni, go-spod fajmo8ter, o Eulenburgu, ft m-sem ražu mela, kaj je to »homosexuel-noHt«. PajmoSter: E kaj! To je ravno tako, če bi jaz Tebe spodil in na-jel kuhar ja, Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pastosleražek. Borzna poročila. Dunaj, 7. novembra. Včerajšni trg je kazal veliko potrebo po denar-ju. Bančni report je znašal 55/8 do 5a/4%. Vsled tega je bilo precej rezervirano razpoloženje. Kurzi so v splošnem popuščali in le v nekaterib vrednostih se je našlo več vstrajno-sti. Rente so bile malo spremenjene, d i vize vstrajne. Ljubljanska MKreditna banka v Ljubljani41. Uratfii Urzi iniijike bone 7. novembra Ittt. 4% majev* renU . . . . || 93 15 93'35 4 V', irebrnt renU . . . . 96 75! 96 95 4° 4 avsU. kronska renta . . 93 10 j 93*30 4% ogr....... 91 70 | 9190 4«/# kranjsko dcžclno posojllo 96 — 97 — 4% k.o. ćeikc dcl. banke . 94— 95* — Srećke \z I. 1860 \ . . . 217— 223 — n „ „ 1864..... 319-25 325-25 „ ttike...... 153 75 159 75 n zcmcljjke I. izdaje . 297 — 303 — 1L M 276 50 282 50 „ ognke hipot^ne . . 247 75 253 75 „ dun. komunalne . . 533- 543 — M avitr. kreditne . . . 522- 532 — „ ljubljanske .... 8775 9375 „ aviu. rdei. krila . . 60 — 64- f. ogr. „ „ . . 36 75 40 75 „ bazilika..... 27 50 3150 m turike...... 254 75 257 75 D«IbIo«. Ljubljanske kreditne banke . 447 — i 448 — Avstr. kreditnega zavoda . . 665 — ' 666 Dunajske banćnc družbe . . 554 50 55550 Južne žd«nlce ..... 11775 11875 Državne Jeleinlcc .... 752 25 ; 7f 3 25 Alpine-Mcntan..... 761 — i 762 — Češke iladkorne družbe . . 253 — i 254 — Živnojtcnske banke .... 272 25 273 25 Cekini........ 1137| 1140 Marke........ !I7*57K UT1V Franid........ 95 45 95 60 Lire......... 94 90 95 10 RubiJI......... 254 50, 255 25 Žitne cene v BudimpeAli. Dne 7. novembra 1910. T • r n I n. PScnica za apri! 1911 . . . za 50 kg 10 70 Rž za april 1911 .... za 50 kg 775 Koruza sa maj 1911 . . . za 50 kg 5?6 Oves za april 1911 ... za 50 kg 834 Efektiv. 5 vin. viJje. Anton Šare Ljilljau tairgna ulica il. 5, a nph baflm ilia duprati iliru niti) znano ili perne Mijccoejii nikop 182 oprem za neveste. Gospodična prijetne zunanjosti, iz bolji« niše, značajna, jako dobro vzgojena, plemeni-tega mišljenja, z bogato opravo in nekaj premo-ženja, se želi seznaniti v svrho ženitve s kakim zdravnikom, višjim državnim uradnikom ali pro-fesorjem srednje starosti in resnega značaja. 239 Le resae ponuđbe i natančnim naslovom in priloženo sliko, ki se pod častno besedo vrne. naj se poilieio pod „Fried-liches Heim 20CT poštno lefeče Ljubljana, do 12. novembra. Na anonimoe ponudbe se ne bo oziralo Z lepo prostora pripravna za delavnice ali skladiŠča se s L novembrom oddasta. Poizve se pri hiftnem gospodar ju Ivanu Koftenlna, Kolodvorska ulica it 6. 189 Prešenon diki pniala ii tfi n tflm pnztlji Iv. Bonač v Ljubljani. Ceu alibi 5 kr«. 2073 Ustanovljen« l«ta 1882. 23 Kmetska posoiilnica Hahljanske okolice 23 regUtrovana zadruga m n*OMft|6no zamo v lastnem zalrainem donu ¥ Ljubljani na Danajski cesti it. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K SSf 110.121* 11 upravnega premoženja................K 2Op?75.S1O-59 obrestuje hranilne vloge po 41|2°|0 brez vtiktga odbitka r*ntn«ga davka. kate rog a placuja posojllnloa •ama sa vložnlke. Sprejema tuđi tioge na tekoti račun v zvezi s ftekevnim pro-metosn ln Jih obrestuje od dno vloge do dno dvlga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 20p000.000 Posojuje nm zemljlača po S1 4° 0 m I1 / 0 na amortizacijo ali pa po 51 ^ , brox amortizacije) na menlco po 6°> Posojilnica sprejema tuđi vsak drugi nacrt glede amortizovanja dolgi. UBADNE URE: ▼sak dan od 8.—12. in od 3.-4. lzven nodolf tn praznikov. Telelon it. 185. Poitne hrani Ini ce račtm ŠL 828.405« Usojam si ▼ljudno opozoriti, da sem prevzel < lb« zshpsln Jm tokf SHienske zaiimalmce, najooaojftl uvod na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno ■V vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgoTske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. Lco Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. Jnonko-obrtna banka v Ljiii" roglatrovaaa madmga % oai«|«Biai iamatrom OnUtai irastori: IdHbngan iliia ft. 7. napli gline loflt. Sprejeat vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po ili*°l0; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejcmi vloge na tekoći račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Dtje posojili na najr&zličnejše načine. — BaTBOtaai MM|alnlca: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srećke itd. Nakazila v Ameriku. — Eskonptira trgovske menice. — Preskrbnjc vnovčenje menic, nakaznic, dokumcntov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vu pojasnili se dobe bodisi ustmcno ili pismeno v zidmžai pistrni. 1G Bradne in rak ilan dopoidoe od 9. ds 12., popoldoe od 3. do 5. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuahi. priporoca Stritarjeva ulloa štev. 2. • pnporoča nromese na ognke premijske srećke \ ^"8^ žrebanje 15. novembra gl. dobitek K 240.000 promese na ognke hipotetne srećke a K $—, Irebanje 15. novembra, glavni tfobitek K 40.000 pramesena3 zenilj.kred.srefkeaK5*50,žrebanje 16. novembra,glavnidobilekK90.000 ■V Trt promete skapal tamo K 25-—. *VB Spreiema vloge na knjižice in tekofcl raćnn ter fih obreshile po fclstih ^^(o vsakega Slovenca je, da sklene ravarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpirajmo tor ej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, iz-polniti v najširšera ob-segu. „SLAVNA" vzajemno zavarovalna banka w Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. .-. Ogromni rosorvai loo*l K 48fSlŽ.7fT-— Jamčljo sa popolao vamotL .: Bfll&Bft nSIiAfUA Ima posebno ugodne in prikladne načine za za va rovanje življenja. MttaBf.A C|V AVYWAI1 razpolaga z najcenejšimi cenlki za preskrbljenje xa starost, za slučaj IMUHIM jj0liimvaif JE smrti roditeljev, za doto otiokom. ------------------------------------------- B&DKA uSIlAVUA razdeljujeves čisti dobiček svojini članom.------------------------------------ BAUKA pjStiAw U A l% r#s slomaska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo MttaakA 0| AVFTJTAII gniotno podplra narodna društva, organizacije tn prlspeva k narodnim iPmHHl jjOlinvavfm dobrodelnim namenom.---------------------------------------------------------- BAUKA paSIin w UA stremi za izboljSanjem in osamosvojltvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banke „Slavne" ¥ IJnblJanL Zaplenjenol .*. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Preiernova ulica iiev. 3. .-. Najveiji, najvarnejSi slovenski denarni tavod. Za Tarnost vlozenega denar ja jamči zravec i»ezervii#fla zaklada §e mestna občini ljubljanska z vsem pi>6MOŽenJ6ll1 III Z wao SVOJO moAjO- Izguba vlozenega denarja je nemogotli ker je po pravi tih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deielni vladi, Izkljufion« VSaka OpokulSOlj« i vloicnim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4V4% Drcx odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo Tsakega pol leta h kapitalu. Sprejema Denarni promet do SI« deeembra 1MM nad B1B mllljonev kren. Obatojefilh vlog nad 38 milijonov kron. Rezervni zaklad nad 1 mllljen kron. vloine knjižice drugih denarnih zavodoT kot gotov denar. Posojila na zemljiŠča po 5f/# obresti in proti amortizaciji po najmanj V«9/» nm ^°- D*jc P°" aojila na menice In vrednostne papirje Za vmrčevanje ima vpeljane U6ne deaiaBo brenilnlkOf v podptranje slovenskib trgovcev in obrtnikov pa kreditne drafttvo. 4 LMtalM la tlak »Smrvimo tlakarae«