Posamezna številka 1 K. Slev, 49. Poštnina pBa?ana v gotovini. V LiuDljoni. v sredo dne i marca 192L Leto XLIX. »SLOVENEC« velja po pošti bi ne strani Jugoslavije ta v Ljubljani: ■a oalo leto naprej. K 24(K~ sa pol lata » .. » 120--. sa četrt lota „ < • . sa en mesec 2t- Za Inozemstvo celoletno K 420-B Sobotna izdaja: sa Za oelo leto ..... K 40 — za Inozemstvo ... „ 55 — : Insorati: Gnostolpna petitvrata (50 mm iiroka tn 3 mm visoka ali n]o prostor) sa enkrat ... po K B-— poslana Itd. . . po K 9'— Pri večjem naročilu popust. HajmanjSt oglas 59/9mm K15. Izhaja vsak dan lzvzemSi ponodoljtR tn ilneva ao prnz« nlku ob 8. uri zjutraj. W Uredništvo Je v Kopitarjevi ulioi itev. 6/ia Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Ursdn. telel. štv, 50, npravn. fitv. 328. P » olitlčen lis! za slovenski nar OfS ■ Uprava je v Kopitarjevi al. B. — Račun poštna hran. ljubljanske it. 850 za naročnino bi št. 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 25.511, bosn.-liaro. 7568. KsnetsliD praiiD. Vsaka stranka se briga, da bi kolikor mogoče iz svojega programa spravila v ustavo. Demokratska stranka nima ne jasnega političnega, še manj gospodarskega programa, zato sc lovi za kulturnobcrbne predloge. Pri tem ni treba nič mislili, ampak iti samo v zelnik k Francozom in Nemcem. Samostojna stranka je odšla v Belgrad brez programa, a tam ga je dobila od svojega srbskega strica Avramoviča. Toda pri prvi priliki, ko bi ga morala izvajati, ga je izdala in šla z demokrati. Socialisti in komunisti imajo svoje utopične programe, v katerih se ozirajo zvesti svojemu razrednemu mišljenju, v prvi vrsti le na delavca, tako da za kmeta, rokodelca in obrtnika ostane le prav malo ali pa nič. S programom, ki se ozira na vse stanove, nastopila je v Belgradu Slovenska in hrvatska ljudska stranka. Vsled tega tudi na kmeta ni pozabila. Kmetski stan je treba obdržati kvalitativno in številno na višini. Vsak uvidi, da v dobrih razmerah se nahajajoči kmetski stan pomeni veliko potenco v človeški družbi, a tudi število ne more biti brez pomena. Zato mora kmet. pravo skrbeti, da število ne pada, in to se misli doseči s tem, da se zajamči kmetu dom, za življenje potrebna zemlja, živina in premičnine ter da se zavaruje za starost in onemoglost. Vsak stan izvršuje gotovo atrakcijo na družbo, ako se mu dobro godi. Radi tega je nujno potrebno, da zadruga — kmetova najboljša prijateljica — stoji pod zaščito države in da ji država ne prezira, ne omalovažuje, ampak jo podpira. Ker si kmet ne more dati delati svojih oblek, obuval, pohištva itd. pri elegantnih mestnih obrtnikih, zato je misliti tudi na to, da ohranimo poštene rokodelce in obrtnike, ki delajo m^d kmetom in za kmeta. Organizacija in trgovinska ter finančna uprava morata kmetskim obrtnikom pomagati. Prijatelji kmeta, del njegovega telesa, so posli, delavci in ponekod viničarji. Tudi za nje se mora ustvariti kmetsko delavsko pravo, ki jih bo varovalo vsakega izkoriščanja, jim pomagalo do samostalnosti ter za njih skrbelo na starost in nesposobnost. V zastopanju svojih pravic naj bo popolnoma neodvisen, s kmetom pariteten, a kjer so interesi skupni, naj bo tudi nastopanje solidarno. Zato je napačno, da se hoče poljedelske delavce organizirati skupno z industrijo. Industrijalec in njegov delavec imata skupne socialno- in ekonomsko-po-litične interese, a istotako tudi kmet in njegov delaVec. Krščanskega solidarizma ne smemo zastopati samo v listih in brošurah, ampak tudi v zakonodajstvu, organi- LISTEK. Fran Radešček: Preko Mlbaraije. (Dalje.) To strogo povelje je bilo vsekakor potrebno in na mestu, ker je okrog vseh poslopij viselo lepo rumeno tobačno listje, kakor pri nas na kmetih koruza, ko se suši. Na travnikih so stale visoke kope sena in slame. Vse to bi vojaki razgrabili, da ni bilo tega povelja in »pokretnih stražarečiii odeljenja« orožnikov. Medtem je že legla temna noč na prijazno dolino in z nočjo je pritisnil tudi mraz.Nižji častniki so imeli svoje šotore, general in višji častniki pa so polegli na slamo v eni izpraznjenih arnavtskih koč. Kr, sino *e še preskrbeli ' dr^nii in zavžili, kar je kdo imel za »pod zob«, smo polegli okrog ognjev. Moji občutki. Dolgo nisem mogel zatisniti očesa. Skrbelo me je, kako naj se preživim toliko dni brez kruha, ki mi je bil ukraden — kakor sem že prej omenil — po zaslugi ob-jestnega poročnika, ki je moj zavežljaj s perilom in kruhom medpotoma odvezal s svojega konja in ga izročil žandarju. Hrza-nje konj, šepetajoče govorjenje vojakov, ki še niso zaspali, lajanje psov in klici straž, me je končno odvrnilo od mučnih misli in zazibalo v globoko spanje. zaciji in agitaciji. O kmetsko-delavskem vprašanju nočemo še govoriti. Število kmetskega stanu sc bo obdržalo na svoji višini z dobrimi socialnoeko-nomičnimi institucijami, a povišalo se bo največ s pametno in pravično razdelitvijo zemlje. Pravimo, s pametno in pravično, kajti dosedaj so izvajali takezvano agrarno reformo samo po političnih vidikih, in zemlje niso dobivali kmetski posli, delavci in najmanjši posestniki, ampak študenti, frizerji, krojači, čevljarji itd., vse časti vredni stanovi, a kmetijstvo ni njihov poklic, Kmetsko delavstvo je moralo ostati v kotu, demokrati in socialisti so delili po kla-tiviteški zemljo le mestnemu in industrial-nemu prebivalstvu. Slovenska in hrvatska ljudska stranka je za razdelitev zemlje, toda v dobro kmetskega stanu in nc v korist političnih strank. Poljedelska industrija je tudi cilj vseh agrarnih strank, toda poljedelska industrija v kmetskih rokah. Za vsa podvzetja, ki delajo s kmetskimi produkti, se zamišlja možnost, da se morejo podružabiti, priti v last kmetskih zadružnih organizacij. Izključeno pa ni tudi podružabljanjc takih podjetij, ki delajo za različne potrebe kmetskega stanu. Da se prilagodimo novemu, času, ki ima povsodi nova pota in nove zahteve za človeško družbo, katero hoče do tal preobraziti, v tem oziru nam program Slovenske in Hrvatske ljudske stranke niti najmanj ne stoji na potu. Reakcija in omejenost sta ostali pri demokratih in samostoj-nežih. Šsslsta ^pralaifc (Govor posl. Antona Sušnika, 24. febr.) Gospodje! Čuditi se moram, da preide vladni načrt preko tako važnega vprašanja kakor je šolsko vprašanje, samo s par besedami. Naš vladni načrt obravnava kar v enem samem členu, ki obsega cela dva stavka, važno šolsko vprašanje. Ustave drugih držav imajo o šoli cela poglavja. Ne morem si misliti ustave, ki bi bila dobra, ne da bi začrtala vsaj principe in glavne smernice, po katerih se ima vršiti izobrazba in vzgoja v naši novi državi. Tolikokrat se naglasa, gospodje, da z ustavo gradimo temelj državi. Jaz se bojim, močno' bojim, da bo naša državna zgradba stala na slabem temelju, ako ne bomo vzidali trdnega vogelnega kamenja, ako ne bomo dobro uredili šolskega vprašanja in zarisali vsaj glavnih linij izobrazbe in vzgoje, ki jo zahteva nova doba. v kateri živimo. Naša mladina mora bili vzgojena za dobre državljane. Mi ji moramo vcepiti v srce državno misel iu veliko novo idejo, idejo socia- lizma. NaŠ novi rod mora biti samozavesten in narodno ponosen, drugače nego je sedanji rod. umska izobrazba mora bili večja in se mora razvijati v dragi smeri nego do sedaj. Naša nova generacija mora imeti močno voljo in veliko moralno jakost, pred vsem pa se mora zavedati, da je človek družbeno bilje, da ima do družbe pravice in dolžnosti, da je vsakdo dolžan produktivno, za družbo koristno delati. Prvo dolžnost do izobrazbe imajo gotovo starši, ker so jim dali življenje. Oni morajo skrbeti za to, da dobijo otroci vse, kar potrebujejo za telesno in duševno življenje. Otroci smejo od staršev to zahtevati. Starši imajo pa tudi pravico vzgoje, v kolikor to izvira iz njih dolžnosti, da vzgojijo otroke za dosego smotra, ki ga imajo na zemlji. Ta smoter je dvojen: Prvi in glavni je cilj posmrtnega življenja, drugi smoter pa ki je temu podrejen, je da živi človek življenje vredno človeka, a postane koristen član človeške družbe. Za posmrtno življenje je treba versko-nravnega pouka. Brez dvoma je v to poklicana v prvi vrsti cerkev, ki je dobila žo od svojega ustanovitelja nalogo: > Pojdite in učite vse narode !< Starši, ki to uvidijo, morajo ali prepustiti cerkvi, da vodi versko-nravno vzgojo njih otrok, ali pa morajo skrbeti, da se vrši vzgoja po cerkvenih naukih in navodilih. Človek mora biti tudi koristen član družbe. Tudi za ta cilj so dolžni vzgojiti svoje otroke v prvem redu starši. Če tega ne zmorejo sami, je dolžna država, da poseže vmes. Kajti država mora skrbeti za blaginjo vsakega posameznika, pa tudi za javni blagor, za blagor cele družbe, ln ako država uvidi, da je v gotovi dobi neobhodno potrebno, da ima vsakdo gotovo stopnjo izobrazbe, potem ima država tudi pravico in dolžnost, da uvedo obvezni pouk. Kaj naj se danes vse poučuje v šoli? Razmere so danes povsem drugačne kakor pred vojsko. Danes je nujno potrebno, da znata kmet in delavec brati, pisati in računati. Danes se mora tudi kmet boriti proti birokratiz-mu in kapitalizmu, osnovati mora organizacije zadružništva in samopomoči ter jih znati voditi. Da je pa za to zmožen, mora znati mnogo več nego pred vojno. Prav lako mora biti delavec, če hoče uspeti v boju proti kapitalu, sposoben, da suuje organizacije, da v teh organizacijah brani svoje pravice. Znanje pa tudi vzbuja v človeku samozavest in ponos. Istotako potrebuje danes vse večje izobrazbe trgovec in obrtnik. Vsakemu državljanu je danes potrebna ludi politična izobrazba, da more. ves narod takorekoč sodelovati pri zakonodaji in upravi. Resnično je, da ima vsak narod tako upravo, kakorsno sani hoče. Če stoji narod na dovolj visoki stopinji izobrazbe, potem najde sredstva. da zruši upravo, ki zanj ni dobra. Pouk se ima na vsak način ravnati po kulturnih, socialnih in gospodarskih razmerah. Jaz mislim: mesto, da se uvaja v šole poseben sistem sokolske vzgoje, mesto da se na ta način otroci že v zgodnji mladosti navajajo na sovraštvo in prepir, bi bilo mnogo bolj potrebno in pametno, da bi se otroci učili že v ljudski šoli, kaj pomeni delo. Treba bi bilo predavati otrokom že v ljudskih šolah o dolžnosti vsakega človeka do dela, o tem, da človek šele takrat postane koristen član družbe, ako dela, da gre samo delu čast in spoštovanje. Poleg tega bi se v šoli moral uvesti pouk o higieni, o narodnem gospodarstvu, o zadružništvu ittd. Kratko: pouk bi se moral ozirati tudi na vsa važna socialna in gospodarska vprašanja, ker živimo v dobi, ko socialna ideja nreobraža ves svet. V vladnem načrtu pogrešam tudi določbe, da znanost in umetnost uživa posebno zaščito in podporo države. Človek bi mislil, da je to samo po sebi umevno. Vendar pa je žalostno dejstvo, da ministrstvo prosvete le prerado pozabi na to. Lahko bi vain naštel več slučajev, pa bi me vodilo predaleč. Rekel sem, da je smoter države, skrb za splošno blaginjo. Ako država uvidi, da je v danih razmerah neobhodno potrebno, da ima vsak državljan gotovo izobrazbo, ima država dolžnost in pravico, da porabi vsa sredstva, ki vodijo do splošnega blagostanja, da uvede med drugim tudi obvezen pouk. Vendar pa s tem ni rečeno, da bi morali vsi starši pošiljati svojo otroke samo v državne šole. V vseh državah imajo starši pravico, da lahko dajo izobražati svoje otroke ludi doma, ali pa v privatnih šolali. Vendar pa je ob današnji draginj1 težko misliti, da bi se roditelji v veliki meri posluževali te pravice. Zato mora država ustanavljati take šole, ki odgovarjajo zahtevam in svetovnemu naziranju starišev. Če so državne šole take, da nasprotujejo prepričanju krščanskih starišev, morajo državljani imeti pravico, da si sami ustanavljajo šole. Privatne šole morajo seveda odgovarjati zakonskim predpisom. Na noben način pa nc sme vpeljati država šolskega monopola, da bi samo ona imela pravico ustanavljati šole in jih voditi. Ako državna šola ne odgovarja zahtevam starišev, mora biti dovoljeno ustanavljali privatne šole. Te privatne šole mora država podpirati, ker ni izpolnila svoje dolžnosti napram starišem. Ako pride do ločitve cerkve od države in do cerkvena avtonomije, zahtevamo, da imajo v tem slučaju tudi cerkvene občine pravico, da ustanavljajo svoje polnopravne ltonfesionalne šole. Kar se tiče privatnega šolstva, je najboljši belgijski sistem, po katerem ima vsakdo pravico, da ustauavlja privatne šole pod gotovi- in kmalu so zatemnili nebo. Ni trajalo dolgo in pozdravila nas je prav poštena ploha. Premočeni do kože smo capljali po lužah in hudournikih med kamenjem navzdol. V dolini je med tem potok narastel v pravcato reko, ki jo jc bilo treba prebre-sti. Že itak premočeni od dežja, sc niti rečne vode ni bilo bati. Ker je bila voda umazana in deroča, ni bilo nič kaj prijetno broditi po strugi, polni kamenja razne oblike in velikosti. Čc sem se enemu izognil, sem padel čez drugega v hladne valove. Ponekod je voda segala celo do prs. No, srečno smo tudi to imeli za hrbtom in dež je tudi ponehava!. Čez močvirnate travnike, po katerih so stale visoke kope sena, smo dospeli do vznožja položnega hribčka, na katerem se jc razprostiral bukov gozd. ! u smo sc v taborili, ker sc jc že mra-čilo. Težava je bila z drvmi, ker je bilo vse mokro. V tem je prišlo nekoliko Arnavlov. S pomočjo tolmača so odkazali nekoliko dreves, ki se smejo posekati za kurjavo. Nato so pripeljali na svojih dvokolnicah sena za konje in prejeli za svojo »uslugo« svetle napolcone, ker papirja niso marali. Zaradi močvirnatih tal v dolini sc jc vojaštvo ulaboriio po pnin;/ni gozdni reori. Dračjc, sicer mokro, jc vendar razplamtelo ognje in posušilo drva, da smo si mogli ogrevati prezeble ude čez noč in dež jc, hvala Bogu, tudi popolnoma prenehal. Ko sem se prebudil, sc je dolina že topila v popolni dnevni svetlobi. Vojaki so bili že vsi. na nogah in privezovali tovore na konje. Vstal sem tudi jaz in odšel k potoku, razbil led pri kraju in se umil. Mrzla voda in okrepčujoče spanje sta mi dala novih moči. Ko me jc major Živkovič lega jutra vprašal, kako sc počutim, ker smo baje Slovenci zelo razvajeni, sem mu od srca odgovoril, da se počutim bolje ko spim sedaj na snegu in mrazu z napol praznim želodcem po utrudljivi hoji, kol kdaj prci v svojem življenju. Arnavtska »besa«. Končno krene kolona na pot. Na čelu so šli trije Arnavti z generalom in tolmačem. Eden izmed Arnavtov, kakor sem ču.l. je bil prvak ondotnega plemena. On je dal *beso« generalu in se v znak prijateljstva in pobratimstva poljubil ž njim, češ, da sc pod njegovim varstvom nobenemu izmed generalovih vojakov nc bo ničesar zgodilo, ako ne bodo izzivali. Del poti smo šli ob potoku nazaj, nato smo pa zavili navkreber v gorovje. Po strmi stezi med gostim gozdnim drevjem je čelo kolone že doseglo vrh, ko se izne-nadno čuje izza hrbta vedno rAočnejšc streljanje, ki jc odmevalo v gorovju tako, da nismo vedeli, kje in komu jc to streljanje namenjeno. Konji so instinktivno pospešili svojo hojo, pa tudi vojaki niso zaostajali za njimi Naenkrat začno padati streli tudi v našo kolono, Par konj obleži; eden, zadet v glavo, je padel ravno pred menoj. Častniki zadržujejo vojake, da se ne raz-gube. V precejšnji zmedi sc odvzemo tovori padlih konj in sc nalože na rezervne konje. Streljanje sc v pojačeni meri nadaljuje, toda med našo kolono so padali vedno bolj redki streli, ki so le enega vojaka lahko ranili v nogo. Iz tega smo spoznali, da streljanje ni bilo namenjeno nam, temveč nekemu drugemu poveljstvu naše voj?ke, ki jc šla izza nas. Naša kolona je med tem dosegla vrh in se spuščala v planovito gorsko sedlo, ki jc nudilo popolno varstvo proti napadalcem izza nas. Nekaj časa smo šc čuli oslabljene strele, poleni pa jc zopel nastala tišina. Zavili smo okrog prihodnjega vrha in se potem po kamenitem, položnem klancu spuščali v dolino. Nekoliko domačinov nas je tu od daleč radovedno ogledavalo, nato pa so sc izgubili kot lahkonoge koze, po-skakajoč s kamna na kamen, v redkem grmičju. Odslej jc postajal sneg vedno bolj redka prikazen in tujniam smo že zapazili na prisojnih krajih v zeleni travi troben-tice in marjetice, dasi sc jc šele november nagibal k svojemu koncu. Skozi vodo. Oblaki, ki so sc žc v jutru sumljivo kopičili, so postajali čimdalje bolj predrzni mi v zakpnu določenimi pogoji. V Belgiji ima vsakdo pravico, da pošlje otroka v šolo, v kakršno sam hoče. Preduo upiše oče svojega otroka v šolo, dobi pri občinskem uradu potrdilo, ki ga pri vpisu izroči ravnatelju dotične šole. S tem potrdilom gredo ravnatelji nekaj dni po končanem vpisu na občino, kjer se jim iz občinskega proračuna nakaže vsota, ki odpade na posameznega otroka. Naš klub stojj na stališču, da morajo imeti državljani pravico, snovati pod zakonskimi pogoji privatne šole, in da je država dolžna te privatne šole podpirati. To bi bilo v glavnem nekoliko misli o tem, kakih smernic bi se morala držati naša ustava Iko govori o šolstvu. Zato predlagam v imenu •našega kluba, da si glasi član 16. tako-le: »Umetnost in znanost sla svobodni in uži-jvata posebno zaščito in podporo države. Vse-učiliški pouk je svoboden. Poleg javnih šol se morejo ustanavljati tudi privatne šole pod pogoji, določenimi v zakonu. Ljudska šola je ob-Ivezna in brezplačna. Roditelji odločajo o verski in splošno etični vzgoji. Država se briga za umsko in socialno-etično vzgojo, ki mora biti v skladu z verskimi načeli starišev.« NOVE STAVKE NA DUNAJU? Dunaj, 1. marca. (Izvirno) Nastavljen-ei po knjigarnah so stavili pred par dnevi nove zahteve. Ker istim niso ugodili, pretijo s stavko. Danes zvečer imajo zborovanje, na katerem pade odločitev. — Istotako se pripravlja za stavko zveza tehničnih soc demokratskih delavcev, ker se ni ugodilo njih zahtevi po znižanju pristojbin. METROPOLIT NIKANO UMORJEN. Dunaj, 1. marca. (Izvirno) Ukrajinski dopisni urad javlja, da so boljševiki usmrtili metropolita Nikano a, češ da je imel zveze z upornimi kozaki. PROMETNA KRIZA V AVSTRIJI. Dunaj, 1. marca. (Izvirno) Pomanjkanje premoga je privedlo ne samo industrijo, temveč posebno še promet na točko, od katere je le še en korak do popolnega poloma. Največ trpi južna železnica, vsled česar trpi posebno uvoz živeža iz Jugoslavije. — CERKVENO VPRAŠANJE NA OGRSKEM. Budimpešta, 1. marca. (Izvirno) Na današnji seji ogrskega parlamenta je minister dr. Gritz sporočil, da sv. stoiica ni sprejela predlogov ogrske vlade glede za-padnih ogrskih škofij. Izjava je povzročila veliko razburjenje v skupščini. TISKARSKA STAVKA NA OGRSKEM. Budimpešta, 1. marca. (Izvirno) Stavka tiskarjev se je razširila po celi državi in ne izhajajo nobeni časopisi. Pogajanja med delodajalci in tiskarji so ostala brez uspeha. — Položaj je precej kritičen. POLJSKO-RUMUNSKA ZVEZA. LDU Budimčešta, 1. marca. (MKU) Iz Bukarešta javljajo, da je dospel poljski zunanji minister knez Sapieha tjakaj v svrho, da sklene z Rumunijo politično in vojaško konvencijo. NEMIRI NA IRSKEM SE NADALJUJEJO. LDU CORK, 1. marca. (Reuter) Oboroženi civilisti so napadli vejake, ki so se izprehajali brez orožja po cesti. Po zadnjih vesteh je pet vojakov mrtvih, 11 pa ranjenih. LONDONSKA KONFERENCA. LDU London, 28. februarja. (Wolff) Uradno se javlja: Prva plenarna seja konference, ki se bo bavila z obnovitvenim vprašanjem, se otvori jutri ob pol dvanajsti uri. LDU London, 28. februarja. (Havas) Briand je imel popoldne dolge privatne razgovore o obnovitvenem vprašanju z Loucheurjem in drugimi osebnostmi, ki so izpadli ugodno. Nemški odposlanci, ki so dospeli zvečer v London, so se nemudoma lotili dela. Pozornost vzbuja skrajna nedostopnost dr. Simonsa, ki noče dati časopisju nobene izjave. O protipredlofeih, ki jih bodo stavili nemški odposlanci, vlada popolna tajnost. STAVKA TIPOGRAFOV V BUDIMPEŠTI. LDU Budimpešta, 28. februar. (MKU) Tehnični pomoči se je posrečilo, da je vzlic stavki socialno-demokratskih stavcev izšel zvečer list. Vlada jo po zakonu o vojnih dajatvah zasegla tiskarno akcijske družbe Bal as in ji naročila, naj za časa tipografske stavke izdaja jutranji in večerni list. Kot posledica te odredbe izhaja list »Pesti Hirek« (Večerne novosti). Uvodnik tega lista opozarja na to, da glavni vzrok mezdnemu gibanju delavstva ni stremljenje po zboljšanju gospodarskega položaja, temveč je smatrati to stavko le kot poizkusni korak za novo politično akcijo. Jutri zjutraj izide nov list pod naslovom »Reggeli Hi-rek« (Jutranje novosti). Izdajatelji listov in glavne zveze tiskarnarjev so priredili danes konferenco, na kateri so označili zahteve stavkujočih za neizpolnjive. LDU Budimpešta, 28. februar. (MKU) Pozno v noč so se zopet začela pogajanja rr.cd delavci in delodajalci v tiskarniški stroki. Zadnji so bili pripravljeni, zahtevam delavstva deloma ugoditi in dovoliti 200 kron od povprečnega tedenskega zaslužka 280 kron, ki ga zahtevajo delavci. Pogajanja se na tej podlagi nadaljujejo. GRKI PROTESTIRAJO. LDU Pariz, 28. februarja. (Wolff) Po prispelih poročilih so se vršile v Pire-ju, Atenah in Smirni velike manifestacije. Udeleženci so se zavezali, da bodo branili s skrbjo vse pravice, katere jim priznava sevreška mirovna pogodba. LDU London, 28. febraurja (Dun.KU) Angleški listi so prejeli danes dopoldfie nastopno poročilo: Grško odposlanstvo je dobilo od svoje vlade odgovor, da gre pri odločitvi, ki se tiče sevreške mirovne pogodbe, za tako važne stvari, da tega ne more izvesti vlada sama. Zadeva bo predložena zakonodajni skupščini. Menijo, da bo Kalogeropulos počakal odgovora angleške skupščine glede sprejetja gospodarskih določb sevreške mirovne pogodbe, preden končnoveljavno naznani, ali se bo Grška podvrgla preiskovalni komisiji glede pridelitve Smirne in Tracije. + Seja odbora Slov. Kmetskc zveze in Izvrševalnega odbora Slov. ljudske stranke se je vršila v torek, dne 1. marca v Mariboru. O političnem položaju je poročal poslanec dr. Hohnjec. Po večurni seji so se sprejele naslednje resolucije: 1. Popolno zaupanje in zahvala Jugoslovanskemu klubu za njegovo dosedanje politično nastopanje v ustavotvorni skupščini, v kateri se edino Ljudska stranka bojuje za resnično samoupravo Slovenije, in poziv, da odločno vstraja v tem boju. 2. Protest zoper spremembo občinskega volivnega reda in zlasti zoper nazadnjaško ukinjenje ženske volivne pravice. 3. Protest zoper sovražno razpoloženje proti katoliški Cerkvi in njenim pravicam v ustavotvorni skupščini, kjer framasoni netijo verski prepir. 4. Protest zoper vpeljavo sokolskega duha in sokolske vzgoje v naše šole, 5. Protest zoper protizakonito stremljenje poostriti cenzuro in pod raznimi državno-obrambnimi pretvezami kršiti ne samo politično, ampak tudi osebno svobodo državljanov. 6. Protest zoper to, da bi se vinarska in sadjarska šola v Mariboru, kakor so poročali nekateri listi, preustrojila v kakšno višjo kmetijsko šolo; nižjih kmetijskih šol imamo premalo in je treba njih število pomnožiti, a ne skrajšati. 7. Protest zoper nezakonito odmerjenje osebno-dohodnin-skega davka, 8. Obžalovanje nad nebriž-nostjo naše vlade za usodo koroških in tržaških Slovenccv, in poziv, da se naša vlada vendar spomni na svoje dolžnosti napram našim rojakom pod tujinskim jarmom. -f- Dr. Vošnjak je izvanredno podoben znanemu junaku nekega Turgenjevega romana, Sipjaginu, Sipjagin enako simpatizi-ra z liberalci kakor s konservativci. Pride k liberalcem in pravi: Vaši nazori so popolnoma moji. Potem se poda k konservativcem in zatrjuje: Moje mišljenje je bilo od nekdaj konservativno; računajte z menoj, kakor s svojim človekom. — Zdaj je na vrhu demokratsko-radikalna večina, zato je naš Sipjagin za vse, kar od tam izhaja. Zato se nam je zdelo čisto naravno, ko so nam iz Belgrada poročali, da bo dr. Vošnjak v kratkem imenovan za poslanika SHS v Varšavi; to je Sipjagin v potu svojega obraza zaslužil. Toda danes se poroča, da je za dr. Vošnjaka namenjeno samo mesto legacijskega tajnika pri nekem inozemskem poslaništvu. Protestiramo in izražamo skromno mnenje, da je za našega pridnega in vsestranskega Sipjagina lega-cijsko mesto vsekakor premalo. -j- Nepotrebna polemika. »Jugoslovanski Sokolski Savez« je obelodanil v »Slovenskem Narodu« 27. t. m. izjavo, v kateri napada jugoslovanske katoliške škofe, ker so pri vladi protestirali proti obligatoričnemu uvajanju sokolske vzgojne ideje v šolo, češ, da niso stvarno utemeljili, da sokolstvo nasprotuje katolištvu, marveč so uporabili proste časnikarske očitke, ki da jih je sokolstvo glasom svojih resolucij opetovano zavrglo. Zato Sokolski Savez ne bo teh očitkov še enkrat zavračal, ampak se sklicuje na svoja načela. To jc komodno stališče in bi mi lahko odgovorili, da smo argumente Sokola že tisočkrat ovrgli, zato preko te njegove izjave preidemo prosto na dnevni red. Ker pa govori Savez o sokolskih resolucijah, je moral gotovo pozabiti na zadnjo resolucijo v Mariboru, kjer je naravnost izrekel, da se sokolstvo in katoličanstvo izključujeta. Kajti danes smo kulturno vendarle toliko napredovali, da vsakdo ve, da jc pod be sedo klerikalizem mišljen katolicizem. Katolicizem se versko podreja papežu, katolicizem priznava hierarhijo, katolicizem vnaša svoja načela v javnost, katolicizem jc verstvo za vse narode brez razlike, katolicizem je za svoje posledovalce absolutna avtoriteta v vseh vprašanjih svetovnega nazora — skrat,ka vse to, kar sokolstvo proglaša za nezdružljivo s svojim na* /.orom. Za kaiolicizem jc merodajna katoliška cerkev, škofje, njena duhovska nad-oblast in verska zavest njega posledoval- cev. Ti s svoje strani tudi smatrajo sokolstvo v svoji današnji obliki za nezdružljivo s katoličanstvom in zato je vsaka polemika v tem oziru čisto odveč. Če pa morebiti Sokolski Savez sebe smatra za resnično katoliško Cerkev, bi bil to čisto novi fakt v zgodovini človeštva. -j- Gospodarsko-finančni komite ministrskega sveta je v ponedeljek razpravljal o gospodarsko-socialnih vprašanjih. Ta seja, kateri je prisostvoval tudi ministrski predsednik Pašič, bo svoje razprave nadaljevala. V parlamentarnih krogih sodijo, da se bodo stranke v vseh vprašanjih sporazumele in da bodo zemljoradniki in socialni demokrati za. načrt ustave ministrskega predsednika Pašiča. -f Razmejitvena komisija v Ljubljani. Po včerajšnji seji, ki je trajala precej dolgo, sta sc italijanska člana gosp. general Vacchelli in gosp. polkovnik Galiboldi odpeljala v svrho, da se informirata pri vladi glede nadaljnjega nastopa. In sicer je šel prvi v Rim, drugi pa v Trst. + Zemljoradniki. LDU Belgrad, 1. marca. Zemljoradniški klub ima jutri plenarno sejo, na kateri bo končno rešil vprašanje glede sporazuma z vlado. + Vlada proti radičevcem. LDU Belgrad, 1. marca. V parlamentarnih krogih trdijo, da se je vlada Nikole Pašiča odločila, napraviti konec pretidržavni agitaciji radičevcev na Hrvatskem. -j- Boj proti absolutizmu. — Višjemu šolskemu svetu v Ljubljani. Podpisani krajni šolski svet v Smledniku, zbran na seji najodločneje protestira proti Sv. Pribičevičevi na-redbi, ki uvaja v šolo politiko. V šoli nima mesta niti sokolstvo niti orlovstvo. Pouk naj se vrši na verski, katoliški podlagi. Slede podpisi. — V Smledniku, dne 27. febr. 1921. -f- Pametni italijanski glas o predsto-ječih volitvah v Primorju. Italijanski kapitan Bruno Ferluga, ki se je udeležil vojske, je poslal glasilu tržaških nacionalistov, »Era Nuova«, dopis, v katerem se izjavlja proti vsakemu nasilju, s pomočjo katerega hočejo fašisti preprečiti udeležbo primorskih Slovanov pri predstoječih volitvah v parlament. To bi samo okrepilo - iredentizem, bi ustvarilo nevaren prejudic in nasprotovalo vsem tradicijam Italije, Slovane se more pridobiti le potom kulture, trajnih stikov in skupnosti interesov, ne pa potom nasilja in krivice. — Upajmo, da ta kapitan ni osamljen. + Amerika in ententa. »Public Led-ger«, ki izhaja v Filadelfiji, doznava iz zanesljivega vira, da je predsednik Harding sporočil angleškemu in francoskemu poslaniku, da po njegovem mnenju ni nič pridobljeno, ako se prisili Amerika k pristopu v sedanjo zvezo narodov. Amerika hoče biti prej na čistem glede mezopotam-skega in japonskega vprašanja, preden se more ogrevati za vprašanje obnovitev. Na Na noben način ne bo poslala vojakov. Pričakuje se, da bo Amerika dovolila olajšavo pri odplačevanju posojil ententnim državam. Novi ameriški vladi bo prijetno, ako bo zveza narodov še nadalje, voljno orodje štirih velesil. Dnevne novice. — Za Boris Mirana! Sprejeli smo: Boris Miran (Josip Stritar, rodil se je 1836. leta v vasici Podsmreka) je prodal svoje »Zbrane spise« 1. 1916., ko je pošla prva izdaja, Tiskovni zadrugi v Ljubljani z vsemi pravicami enkrat za vselej za 3000 K. Takrat je pisal prijatelju: »Juhe! zdaj si pa lahko kupim, če hočem, dve vojni kravički!« Pa kmalo je prišlo spoznanje, češ: »Sram me jc pred vso slovensko javnostjo, da sem sam tako nizko cenil delo svojega življenja!« Poslej padajo pa še vse hujši izrazi! Reče kdo: Ali bo Zadruga res vstrajala pri pogodbi? In drugi: Pa se ni pomislilo, da branijo postave vseh dežel lastninsko pravico še 30 do 40 let po smrti pisatelja? Bodi! Profesor Stritar se je vdal v svojo usodo, ker Zadruga hrani njegov »podpis«. Vendar to ga boli in skrajno razburja, da je tako prišel »pod trajno zaporo«, ker doslej ni izšel niti en zvezek »Zbranih spisov«. Druga njegova sedanja velika težava so pač živi j e n j s k e potrebščine. Vsi, ki so ga obiskali, poročajo, da se nahaja v skrajni bedi. Po domov si želi, domov kakor dete k materi! Še lani o Božiču mi je pisal: »,.. častni meščan Ljubljane, ... bil bi s sVojo ženo zadovoljen s kakim pripro-stim mestom v ubožnici.« — V domovino torej! Pa kam? Kako? Prof. Stritar ni nikdar drugače mislil, kakor da bo izhajal s tisto svojo penzijo, skromno sicer, a vendar izhajal; in bi pred vojno s ponosom odklonil vsako podporo. Pa prišlo jc drugače, nastopili so težavni časi, jurist reče »vis major«. Le ta »višja moč« je sklonila nekdaj tako ponosno moško-lepo glavo! — S tega stališča sem skušal lani napraviti malo zbirko. »Krivični mamon« k temu ni prispeval; naši milijonarji, akcijonarji, bankirji in verižniki so ostali celo nedotaknjeni. Poslali so najprej svoje prispevke nekateri dobrosrčni starejši duhovniki in vpokojeni učitelji, sledili so oficirji vo:ne mornarice v Boki Kotorski, Amcrikanci iz Clevclanda; potem so poslali znatne zneske, kar sem strme občudoval, nekateri ljubljanski trgovci; vmes pa največ idealne učiteljice s svojimi šolarčki, zaključil je mlad kaplan iz Ptujskega polja! Tako je nakapalo 5349 K, kar je dalo v šestih -obrokih po odbitih bančnih stroških skupno 10.773 avstr. kron. Letos pa nisem še dobil ničesar, zato tudi ne morem ničesar poslati, nič za god, nič za pisanko! — Boljšo pot so nastopile mariborske gospe, ki pošiljajo živila. Da bi le tisti zaboji in zavoji ne prihajali prazni v Aspangu s pošte! Največ pa je storil s pošiljatvijo živil iz Ljubljane g. dr. Senekovič, ravnatelj oddelka prehrane, kateremu se tudi pesnik vedno prav iskreno zahvaljuje. In kaj zdaj? To vse je nezadostno, zapustiti ga, ne smemo! V tem je menda pač edina vsa Slovenija. — Lani spomladi sem se obrnil v posebni vlogi na deželno vlado v Ljubljani za redno pomoč. Dobil sem točen odgovor poln lepih besedi in obljub, dosegel pa nič. Kam zdaj? Pred osrednjo vlado v Belgrad. Pa kdo? Vendar ne zopet jaz?! Merodajni krogi, ki so: Slovenska Matica, poverjeništvo za uk in bogočastje, pisateljsko društvo,_ narodni poslanci. Velikega kulturnega dela, ki ga je izvršil Boris Miran, pač ne bo težko dokazati. Sicer so njegovi »Zbrani spisi« sedaj pod trajno zaporo, pa je še drugih dokazov dovolj! In takemu kulturnemu delavcu gre zahvala narodne države v obliki redne podpore v slučaju visoke starosti in sile. Na Čeho-slovaškem jih je več, ki dobivajo častne penzije; in nekega pesnika je nedavno predsednik Masaryk sam ob njegovi devetdesetletnici obiskal na njegovem domu, tam gori v Mcravskem pogorju. In v Jugoslaviji, v Mostaru dobiva pesnik Šan-tič apanažo letnih 10.000 dinarjev. Vsaj to zasluži tudi naš Boris Miran! Oglasite se v svojih listih, kdor ima o tem kako misel! — F. S. Šegula, Pragersko. — Nov denar. Ministrstvo financ je sklenilo v najkrajšem času izdati papirnati denar po 25 para ali eno krono. Denar bo tiskan v Zagrebu. — Možje pravice in reda —• kaj delate? Poboji po deželi se nadaljujejo. Zo- Eet imamo par novih mrtvecev od noža in ola. Povsod seveda je ubijalec alkohol. Medtem pa naši za blagor ljudstva skrbni gospodje po okrajnih glavarstvih še ugibajo in premišljujejo, poizvedujejo in komisijske oglede vzdigujejo, kje bi mogli in smeli še kako novo gostilno odpreti. Da bo več konkurence in da bo vino bolj po ceni! Odkar je prinesel »Slovenec« članek »Kaj nam je na Slovenskem najbolj potrebno«, je došlo »Sveti vojski« zopet mnogo prizi-vov zoper podeljevanje novih gostilen. Da se je sploh treba z obrtnimi oblastmi še boriti zoper podeljevanje novih koncesij, že to je več kot čudno! Vsi pametni ljudje obsojajo to brezmiselno množino gostilen. Gostilničarske zadruge same protestirajo zoper nove koncesije, možje pravice in reda jih pa dovoljujejo. Ne sicer vsem prosilcem, to se razume, a vendar več kot preveč. Najbolj obsodbe vredno je, ako se dovoljujejo nove koncesije ljudem, ki jim je najmanj potreba, ko imajo že posestva, trgovino, pa hočejo imeti še gostilno povrh. Manj zameriti bi bilo, ako bi dobil koncesijo kak invalid, ki nima druge eksistence— seveda ko bi gostilen ne bilo že preveč. Ker jih je pa preveč in je alkohol invalidom samim zelo nevaren, zato se naj tudi tem preskrbi kaka druga eksistenca. Še večjo popustljivost in brezbrižnost kakor pri podeljevanju koncesij pa opažamo pri možeh pravice in reda glede izvrševanja vladnih naredb glede točenja alkoholnih pijač. Za te nareclbe se malokdo zmeni. Glavno vlogo pri tem bi imeli seveda orožniki, ko bi jo hoteli izvrševati. Pa to je ravno, za kar moramo dvigniti javno obtožbo proti možem pravice in reda. Koliko zlega bi ravno ti možje lahko preprečili, ko bi hoteli! Ne samo hoteli, morali bi! Pa ne store. Poznamo sicer kraj, kjer so sami vrli krščansko misleči orožniki, ki strogo pazijo na izvrševanje naredb, in je tak red v njih okolišu,, da je veselje. Morda je takih krajev še kaj več, dasi niso znani. A splošno jih ni mnogo. Policijska ura se preko-rača, žganje se toči vsevkrižem, na dan volitve se je marsikje točilo, a orožnik ne vidi nič, ne sliši nič, kot bi bil mrtva stvar. Nekatera glavarstva poročajo, da ni nikoli nobenega nereda. Seveda, ko ga nočejo videli. »Sveta vojska« je doslej skušala temu neredu cdpomoči petom vlog, protestov in prošnja po raznih merodajnih uradih. Odslej bo to javno bičala. Poročaite ji prijatelji treznosti in reda o vseh nered-nostjh, ki jih tclerirajo možje pravice in reda! Zadnji umor v Trebnjem je zopet posledica tiste nesrečne razvade pri že. It-vah, da mora ženin fantom dati za pijačo. Pijača o'o vsaki priliki in nepriliki! Posledica tega — nasilna smrt. Koliko fantov je vsled te razvade že zgubilo svoje mlado življenje! Oblast bi te razvade lahko za-branila. »Sveta vojska« je za to že prosila, A odgovarja se ji: ne moremo, ne smemo, ljudje imajo prostost. Prostost je seveda. — razuzdanost, pijanost, pretep, nož v srce ... — »Sveta vojska.« — Svarilo pred izseljevanjem v Ameriko. Kr. generalni konzulat v Chikagu Stev. 40. SLOVENEC, dne 2. mavca 102ji. S^n 3 sporoča ministrstvu za zunanje zadeve, da se v Zed in jenih državah opaža v zadnjem času veliko pomanjkanje dela. Nekateri znani narodno - gospodarski pisatelji, pa tudi uradni krogi sami sodijo, da bo na spomlad nastala kriza. Drugi krogi pa zopet trdijo, da je vsa akcija odpuščanja delavcev manever velikih industrijskih podjetij z namenom, zmanjšati mezdo in na ta način znižati cene proizvodom, blagu in višino mezd na predvojne cene. Potrebno je, da vsi poklicani činitelji, predvsem naše časopisje, opozori osebe, ki se hočejo izseliti radi dela v Ameriko, da v sedanjih razmerah radi pomanjkanja dela ni misliti na zaslužek v Ameriki. V Chikagu je brezposelnih delavcev okoli 100.000, v Drtroitu okoli 80.000, v Newyorku preko 120.000, v Filadelfiji okoli 200.000 delavcev in tako dalje. Dosedaj je brez dela okoli 3 milijone delavcev. Občinstvo se tudi opozarja na to, da imajo oblasti naročilo, s strogim izvajanjem potnih predpisov preprečiti izseljevanje v Ameriko, dokler se tamkaj ne izpremene razmere glede dela, ker pridejo naši državljani v Ameriki v sedanjih razmerah v neprilike in iščejo denarne pomoči pri raznih konzulatih, ki jim je pa ne morejo nuditi. Javnost naj se tudi zaveda, da so na pomlad projektirana velika dela tudi v naši državi sami, vsled česar je pričakovati tudi pri nas zadostnega zaslužka. . — Himen. Poročil se je te dni v Ljijbljani g. Maks Petrič, sodnik v Novem mestu, z gdč. Josipino Peček, iz ugledne rodbine na Mirni. Častitamo! — Z zagrebSke univerze. »Slovenec« je v petkovi številki objavil poročilo L. D. U. o dogodkih na zagrebški univerzi povodom volitve delegatov za Internacijalni dijaški kongres v Pragi. Dodatno k temu še to: Demokratska klika v Podpor, društvu je na lastno roko delegirala pet izključno svojih ljudi. V vseh ne-demokratskih grupah se je pojavil odpor, komunisti so vložili oficielen protest. Zato je bil predsednik Podpor, društva — demokrat — prisiljen sklicati v četrtek 24. t. m. skupščino celokupne akad. omladine, ki se je vršila v vestibulu. Takoj po otvoritvi skupščine je v imenu opozicije kol. Lozič predlagal, naj se delegati sploh ne odpošljejo, češ, da kongres nikakor ne bo internacionalen nego samo en-tentina parada; denar od vlade v ta namen votiran 50.000 kron naj se nameni gradnji akad. doma. Ako pa se končno že morajo delegati odposlati, naj jih določi proporc.- Ker se je predsednik zbal opozicionalne večine (republikanci, komunisti, Domagojci) je skupščino razpustil, preden je prišlo do kakih volitev. Opozicija je hotela pred univerzo zborovanje nadaljevati; vendar v vseobčem kričanju in žvižganju nobena stran ni mogla uveljaviti svoje premoči in tako se je masa mirno razšla. — Ker so demokrati upali na svoje rezervne sile, so vse alarmirali na nedeljsko skupščino. Značilno je, da so prihajali z debelimi gorjačami oboroženi. Otvorila se je skupščina v auli; zopet je prevladovala opozicija. Do končnega zaključka pa le ni prišlo. Na predsednikov predlog se je skupščina preselila pred univerzo; prostor je bil že med zborovanjem v auli precej napolnjen z ljudmi, katere pa bi bilo bolj težko istovetiti z akademiki. Gotovo je to, da so imeli sedaj demokrati večino. Opozicija, ki ni hotela takoj zapustiti aule, ni nobenemu demokratskemu govorniku pustila do besede. Sedaj so »kulturonosek pokazali višek svoje inteligencije. Dvignili so gorjače in vnel se je pretep. Padale so gorja-če, žvižgalo je kamenje. Ni bilo dovolj, ko se je iz kotajočega se svitka dvignil kolega z okrvavljeno glavo, stopil na stopnjice in za-vpil: >Evo vam vaše kulture!« Še dvakrat so se zagnali proti kolegom in prostor pred univerzo se je spremenil v pravo bojišče. Štirje ranjenci in okrvavljeni pesek priča o demokratski kulturi. — Alarmirana prlicija ni posredovala, ker se je pretep vršu znotraj uni-verzine ograje. Krivci skušajo svoj madež obrniti na drugo stran, pa preveč se iih drži, nebo se jim posrečilo. Ali gospodje po teh dogodkih še mislijo na Prago f ■— Poletni čas bodo uvedli na Angleškem z 2. aprilom 1921. Ker pri nas tako radi posnemamo tuje države, je nevarnost, da bodo tudi pri nas zopet uvedli tako-zvani poletni čas. Čas bi bil, da bi se naši državniki resno vprašali, čemu to. Ali ima res država kako korist od tega? Prvo leto naše države te novotarije nismo imeli in država je vkljub temu obstala. Naš kmet noče nič slišati od poletnega časa, saj mu dela samo sitnosti. Delati začne s svitom, k počitku leže, ko je že trda noč. In povečini je naša država poljedelska država. Že to je zadosten vzrok, da nehamo — lahko rečem — s to neumnostjo. Pa tudi drugim stanovom ne nudi poletni čas nobenega haska. Kdor je priden, dela tudi pri »zimskem« času, kdor je pa len, ga pa tudi poletni čas ne poboljša. Zato naj bi takoj naše kmetske zveze napravile na ministrstvo za socialno poiltiko potrebne vloge, naši poslanci naj bi pa pri sorodnih strankah ter v ministrstvu storili potrebne korake. — Prijatelj »zimskega« časa. — Dopis iz Celovca. Prejšnji teden je stal v znamenju občin, volitev, pri katerih so, kakor znano, nemški liberalci, ki so 30 let neomejeno vladali, izgubili večino na socialdemokrate in krščanske sociali- ste, Predpretekli teden pa so so se vršila zborovanja vseh strank. Poročam naj le o zborovanju krščansko-sociah e stranke, ker utegne zanimati slovensko javnost, kar se je tu govorilo. Predmet zborovanja je bilo stališče nemških krščanskih social-cev do naših koroških Slovencev. — Liberalci (nemški) so namreč očitali krščanskim socialccm, da drže s pristaši Jugoslavije, ali boljše rečeno: s še dobrimi koroškimi Slovenci, Na velikem kršč. soc. zborovanju v hotelu »Sandwirt« (sedež Hei-matcliensta!) dne 19. t, m. je poslanec Pau-litsch v imenu kršč. soc. stranke za Koroško pojasnil stališče do Koroških Slovencev, Krščanskosocialna stranka«, je izjavil, »stoji na stališču ljudskega glasovanja. Mi smatramo koroško vprašanje za rešeno. Zato smo tudi za prijateljstvo z onimi koroškimi Slovenci, ki stoje na enakem stališču. Maščevanja in povračila za one, ki so glasovali za Jugoslavijo, nočemo, če uvidijo, da to ni bilo prav, in če hočejo zdaj zopet postati »dobri Korošci«. Oni pa, ki še vedno vidijo svojo srečo v Jugoslaviji, so naši nasprotniki in proti tistim je pravično, da se izvršuje zakon z vso strogostjo. Mi smo tudi za to,da dobe koroški Slovenci zastopstvo v koroškem deželnem zboru (meseca majnika se vrše najbrž volitve), da se morejo tam na pravem mestu pritožiti in izreči svoje želje, ne pa v Ljubljani ali celo v Belgradu. Vse, kar jc koroški deželni zbor pred glasovanjem obljubil koroškim Slovencem v prosvetnem oziru, to moramo tudi držati; to ne sme biti samo na papirju, temteč mora postati resnica. Liberalci pravijo, da držimo z jugoslovanskimi privrženci, a temu ni tako. Mi hočemo le prijateljstvo s slovenskimi občinami, da dobimo od njih potrebna živila v mesto. Kajti če varujemo svojo mladino pred lakoto, je to narodno deo.« Tako Paulitsch. Bomo videli, kaj nam prinese bodočnost. — V petek je bilo v isti dvorani velikonemško zborovanje. Narodni poslanec Wamek z Dunaja je govoril o narodnem edinstvu in dejal, da za nemštvo ni preje miru, predno ne prebivajo vsi Nemci v eni veliki državi, v Vsenemčiji. »Tudi na Spodnjem Štajerskem je še precej Nemcev, ki čakajo, da bo tudi za nje bila ura osvoboditve«, je dejal. — Ministrstvo za trgovino in industrijo je sklenilo pozvati vse denarne zavode, naj zbirajo točne podatke o vseh aktivah in pasivah, in sicer po obrazcu, ki ga je izdelalo finančno ministrstvo. — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Kranjska gora. Interesent-je se opozarjajo na ta razpis v Uradnem listu. — Mohorjeve knjige. Pri podpisanem žup. uradu so že vse — pred par dnevi naznanjene preostale knjige razprodane. Torej mora zavračati vsa nova naročila. Zupni urad Sv. Martin na Pohorju. — Od doma je odšel pred 14 dnevi 12-letni dečko, oblečen v rjavo obleko. Kdor bi kaj vedel, naj javi orožništvu ali pa očetu Francu Klandru, posestniku v Dolskem, pošta dol. (K) UubUanske sievlce. lj Sestanek duhovščine ljubljanskega mesia bo danes ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Na dnevnem redu so jako važne stvari. Poročal bode g. dr. Fr. Kulovec. lj Ljudski oder v Ljubljani ponovi na splošno zahtevo v nedeljo dne 6. marca nad vse priljubljeno burko v treh dejanjih »Čez leto dni« ali »Pri belem konjičku« II. del. lj Vabilo na sejo pripravljalnega odbora prosvetnega društva za šolski okraj, ki se vrši v četrtek, dne 3. t. m. ob 8. uri zvečer v čitalnici Jug. tiskarne, III. nadstropje. — Predsednik. lj Šentjakobska prosveta. Danes zvečer ob 8. uri bo seja »Prosvete«. Prosimo gotove in tQČne udeležbe! — V nedeljo, 6. tm. ob 6. uri zvečer bo občni zbor Prosvete«. Vse člane vabimo, da se občnega zbora gotovo udeleže. (k) lj Ukradena sablja. V Krapševi kavarni se je pripetil te dni zelo šaljiv prizor. Karel S. se je napil vina in likerjev. Ko je neki narednik odpasal sabljo in jo obesil na obešalnik, jo je Karel S. vzel in si jo sebi opasal ter odšel iz kavarne. Karel S. se bo moral zaradi svoje šale zagovarjati pred sodiščem. lj Tatvino v plesni šoli. V šoli plesnega mojstra Adolfa Pračeka je bilo izvedenih več tatvin. Okradeni so bili Pranja Tavčar in še dve ženski in neki moški. lj Dražba zaplenjenih konj. V četrtek dne 3. marca t. 1. se vrši ob 3. uri popoldne dražba zaplenjenih konj na Zelenem hribu poleg Dolenjskega kolodvora. pr II. Sinlonični koncert priredi orkestralno društvo Glasbene Matice v ponedeljek, 7. marca. Na koncertu se bo prvič izvajal Prc-mrlov Allegro /a godalni orkester. Koncertni mojster Rihard Zika nastopi kot solist v Dvo-rakovem violinskem koncertu, ki ga bo spremljal orkester. Največja točka jo Beethovnova »Eroicac Orkestralno društvo se ni zbalo ne truda ne stroškov, da poda to najlepšo sinfoni-jo Beethovnovo v kolikor mogoče sijajni opremi. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici, (k) pr Matica Hrvatska imenovala je po-vjerenikom za grad Ljubljanu gosp. Franju Rebec-a, revidenta južne želieznice. Članovima prinosnicima i zakladnicima javlja, da se još razašilju redovna inzdama za go-dinu 1919 i to: Dr. Fran Tučan: Naše rudno blago, s ilustracijama i kartona o nJ.a-zištima ruda u Jugoslaviji. Dr. M. Cihlar-Nehajev: Veliki Grad. Pripovjesti. Dr. Gju-ro Dimovič: Kraljevič Marko. Drama. Za ova redovita izdanja plačaju članevi pri-nosnici 32 K, a članovi zakladnici imadu radi namirenja vlastitih troškova Matičnih nadoplatiti 22 K. Poštarinu plačaiu članovi. Nove članove prinosnike i zakladnike prima povjerenik svaki dan od 14—15 h u svom stanu na Gosposvetskoj cesti br. 13/11. vrata 103. Cerkveni vsstralK. c V mesecu marcu bo pri oo. jezuitih vsako nedeljo ob 6. uri sv. maša z blagoslovom, vsak dan po sv. maši ob 6. uri se bodo molile litanije sv. Jožefa. Orlovski vestoik« Šentpeterski Orel v Ljubljani vabi vse člane na fantovski večer, ki bo danes ob pol 8. uri zvečer. Pridite zanesljivo vsi! Šentpeterske Orlice prirede v nedeljo popoldne ob 3. uri v Ljudskem domu telovadno akademijo. Pri akademiji sodeluje godba Dravske divizije. Vstopnice se dobe v prodajalni Katol. tiskovnega društva prej H. Ničman. (k) Jezica. V nedeljo 6. marca uprizori telovadni odsek »Orel-: v Društvenem domu na Jezici Finžgarjevo igro v štirih dejanjih > Divji lovec«. Začetek ob pol četrti uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. Najnovegla poročila«. SEJA USTAVNEGA ODBORA. Belgrad, 1. marca. (Izv.) Ob 9. uri zjutraj je Ninčič otvoril sejo in javil, da je na dnevnem redu generalna debata o eno-in dvodomnem sistemu. — Kot prvi govornik je nastopil republikanec Gjonovič, ki je proti senatu, češ da je to le ustanova buržuazije in povsod umira. — Dr. Šimrak govori v imenu Jugoslovanskega kluba. Predlaga dvodomni sistem in sicer politično in socialno-ekonomsko zbornico. Je pa proti zastarelemu senatu, ker ne gre, da bi obe zbornici reševali iste zadeve, ker je v tem slučaju nasprotje neizogibno. Ne more pa se tudi sprejeti predlog zem-ljoradniškega kluba, ker se morajo politična in pa gospodarska vprašanja reševati ločeno. Za njim sta govorila Divac (soc. dem.) in V. Marinkovič (dem.), ki sta se z izvajanji dr. Šimraka strinjala s to razliko, da naj ima druga zbornica le posvetovalno pravico. — Dr. Vošnjak (samo-stojnež) je proti predlogu šefa zemljorad-niškega kluba, poslanca Avraoviča, predložil separaten samolasten predlog, da naj ima druga zbornica le posvetovalno pravico. — Dr. Pavičič (Nar. klub) jc v načrtu za dvodomni sistem. — Živko Miladi-novič (rad.) je proti senatu. — V imenu demokratov poda izjavo Markovič, da so oni za enodomni sistem. — Min. Trifkovič je seveda za parlamentarno vlado. — Pri glasovanju je bila večina proti dvodomnemu sistemu. Konec seje ob 12. uri. STALIŠČE MUSLIMANOV. Belgrad, 1. marca. (Izv.) Muslimanski klub se še dosedaj ni končnoveljavno odločil glede podpiranja vlade. Oni so prepričani, da vlada ne bo nobenih obljub izpolnila, niti glede reforme bosanske vlade. Vkljub grožnjam demokratov, da bodo ri-gorozno izvajali agrarno reformo v Bosni, se vedno bolj veča opozicija, ki je proti vsakemu sodelovanju z današnjo absolutistično vlado. SAMOSTOJNOST SAMOSTOJNIH. Belgrad, 1. marca. (Izv.) V parlamentarnih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da so slovenski samostojneži prekinili vse zveze z »Zcmljoradniškim klubom« in ustanovili svoj klub, ki bo podpiral seveda demokrate. Dr. Vošnjak dobi zato po vsej priliki mesto legacijskega svetnika v enem izmed inozemskih zastopstev. — Srbski zcmljoradniki so proti vsakemu sodelovanju z vlado. NAMESTNIK DR. KUKOVCA. Belgrad, 1. marca. (Izv.) Za časa odsotnosti dr. Kukovca nadomestuje njega minister šuma i ruda dr. Krizman. SENZACIONALNA POLITIČNA RAZPRAVA. Zagreb, 1. marca. (Izv.) Pred tukajšnjim sodnim stolom se je danes pričela tožba dr. Bošnjaka, bivšega bana in sedanjega podbana, proti glavnemu uredniku »Hrvata«, glasila Hrvatske zajednice, in to z ozirom na napade, ki so izšli 19. nov. in 10, dec. pr. 1. v »Hrvatu«. V njih sc trdi, da se nahaja dr. Bošnjak na listi konfiden-tov, ki je bila sestavlena na ukaz Nar. Veča. V političnih krogih vlada veliko zanimanje. Danes so bili zaslišani med drugimi glavni urednik »Riječi« Toni Schlegel in dr. Budisavljevič. IMAMO MORNARICO! LDU Zagreb, 1. marca. (ZNU) »Novosti« javljajo iz Kotora: Včeraj so vojaške oblasti Francije predale jugoslovanskim oblastem vojaške in mornariške objekte, Jugoslavijo jc zastopal kapitan Grund. Francozi so izročili 12 torpedovk in 2 vojni ladji in trdnjave na kopnem. Pri predaji so bile oddane častne salve. Na ladjah, na trdnjavi in po mestu vih:v»i naše narodne zastave. VOJNE VESTI. LDU Zagreb, 1. marca. (ZNU) »Večer« javlja iz Belgrada: Ko se uveljavi zakon o vojni organizaciji, ki ga izdeluje generalni štab, bo najbrže postal vojni minister general Pešič.Poveljnik prve armade Petar Vojevič bo imenovan za poveljnika generalnega štaba. General Vasic postane poveljnik prve armade v Novem Sadu. V Zagreb pa pride za poveljnika IV, armade general Krsta Smiljanič. POGAJANJA ČEHOV Z BOLJŠEVIKI. Praga, 1. marca. (Izv.) »Lydove Novi-ne« poročajo, da bo odposlanik boljšcvi-ške vlade dr. Hcrson zapustil te dni Prago. Mesto njega pa pride posebna bo'.j?e-viška komisija, da sklene gospodarsko pogodbo s Čehoslovaško. Istotako odpošlje češka vlada svojo komisijo, da prouči teren v Rusiji. POLJSKA POROČILA O RUSIJI. Varšava, 1. marca. (Izvir.) Iz Rige javljajo, da jc položaj v sovjetski Rusiji skrajno kritičen. Na vseh poljih javnega življenja se opaža popolen polom sovjetskega sistema. Te dni je zagrozilo nad 20 tisoč delavcev potom svojih odposlancev sovjetski vladi, da bodo zapustili Moskvo. TRGOVSKA POGODBA MEI) ČEŠKO iN ITALIJO. Praga, 1. marca. (Izvir.) Trgovska pogodba med Čehoslovaško in Italijo bo te dni podpisana. VPRAŠANJE AVSTRIJSKE VALUTE. LDU Dunaj, 1. marca. (DunKU) Na današnji seji narodne skupščine so vele-nemški poslanec Lackner in tovariši stavili vprašanje finančnemu ministru glede vesti,T ki se razširjajo s tem, da sc v kratkem zamenjajo avstrijski žigosani bankovci. Got-J vori se tudi, da se bo bankovcem o priliki zamenjave precej znižal kurz. Vprašanje se je tikalo tudi govoric, češ da se v državnih tiskarnah že več tednov tiskajo novi bankovci v veljavi franka, kar bi prebivalstvo gotovo ne odobravalo, ker si splošno želi prehoda na marke. Poslanec Lackner je v imenu svojih tovarišev vprašal, ali so te govorice opravičene in v katerem stadiju sc nahaja tiskanje novih avstrijskih bankovcev in ali se resnično namerava vpeljati v Avstriji franke. PADANJE CEN ŽELEZA IN JEKLA. LDU London, 1. marca. (Reuter.) — Spričo padanja cen železu in jeklu so cle-velandski delavci dovolili, da se jim zniža plača za dva šilinga na dan. BORZA. LDU Zagreb, 1. marca. (ZNU) Devize. Berlin (vezano) 237.50—238, Italija vezano) 546—547, London (vezano) 5S4—585, Newyork (vezano — kabel) 150—151, Newyork (vezano — ček) 148.25—150, Pariz (vezano) 1070—1075, Praga (vezano) 187—187.50, Švica (vezano) 2450—2475, Dunaj (vezano) 20.50—20.65. Valute. Ameriški dolarji 146—146.50, avstrijske krone 21.50—22, češkoslovaške krone 180—182, angleški funti 555-0, francoski franki 1085 do 0, napoleondori 490—'198, nemške marke 235-^-236, souvereigni 580—590, italijanske lire 530—0. LDU Curih, 1. marca. (ČTU) Berlin 9.721 o, Holandija 206.50, Newyork 603, London 23.40, Pariz 43.15, Milan 22, Bruselj 45, Kodanj 108, Stockholm 135, Kristi-anija 104, Madrid 83.25, Bucnos Aircs 215, Praga 7.50, Dunaj 1.30, Zagreb 4.10, Bukarešta 8.10, Varšava 0.68, avstrijske žigosane krone 0.90. LDU Dunaj, 1. marca. (ČTU) Devize. Zagreb 487—491, Berlin 1133—1159, Budimpešta 156.25—158.25, Bukarešta 960 do 970, London 2800—2820. Milan 26.30 do 2650, Pariz 5160—5200, Praga 898—904, Sofija 842.50—852.50, Varšava 75 50 do 77.90, Curih 11.962.50—12.112.50, New-york 721.50—725.50, Amsterdam 24.700 do 24.800. Valute. Ameriški dolarji 714—718, bolgarski levi 835—845, nemške marke 1151—1157, angleški funti 2796—2810, francoski franki 5145—5185, italijanske lire 2632.50—2652.50, dinarji (tisočaki) 1935—1955, (stotaki) 1930—1950, poljske marke 76.50—78.50, rumunski leji 945 do 955, carski rublji 305—311, švicarski franki 11.937.50—11.987.50, češkoslovaške krone 897—903, inažarske krone 155.25—157.25. Narodno glediSfo. Drama: Sreda, 2. marca: Zaprto. Četrtek, 3. marca: »Razvalina življenja,« Red A, Petek, 4. marca: »Golgota.« Red D. Sobota, 5. marca: »Bajka o volku*« Red B. Opera. Sreda, 2. marca: »Na dnu.« Gostovanje hudožestvenega teatra. Izven. Četrtek, 3. marca: »Dalibor.« Gostovanje gospe Milene Šugh-Štefanacove. Red C. Petek, 4. marca: »Mignon.« Gostovanje fiocpoda Julija Betetta. Red E. g Ljubljanski roliki semenj 1921. Neizprosno zahteva sedanji čas od vsakega naioda, da postavi v boj za svoj obstanek in svojo prihod njost svoje najboljše sile. Ta boj pa more uspešno bojevati samo oni narod, ki svoje silo dobro pozna, da jih more o pravem času uporabiti na pravem mestu. Prva nsdoga našega ujedinjenega troiinenskega naroda je, spoznati samega sebe, spoznati lastno moč in to predvsem na polju, ki je prineslo že vsakemu narodu, ki ga je pridno obdeloval, blagostanje, na po)iu industrije, obrti in trgovine. Medtem ko je naša država po večini agrarna, baš slovenski del ni posebno oblagodarjen s tem naravnim zakladom. Osredotočiti nam je radi tega vse svoje moči predvsem v industriji, obrti in trgovini. Pričetek io dan, treba je samo na tem potu pogumno stopati naprej. V primerno vzpodbudo vsem, ki^že v teh panogah delujejo, predvsem pa, da pokažemo naši ostal? domovini, kaj znamo in kaj zmoremo, da pokažemo svojo moč v teh panogah ter dokažemo s tem, da posedamo marsikaj, o čemer se je mislilo spalno divan Selo 41. in veC drugega pohištva. — 764 Rožno pohištvo, gr^P-sas dO <5. pop. Cankarjevo nabrežje 7/ II. |aha