GrosuPlje (centrala) sP 908 i GROSUPELJSKI ODM.g 2003 52(497.4 Grosuplje. 120030163,4 in rnuaiiuu fiWPP L J E GROSUPELJSKI h .ES . M W ca; j w L, =>>? schwinn\ craEsšKEuj l\nigozdom c. IV/2o Tel.: o;/7861 875, 01/7871 482 GSM 041/668 7S8 \ Občinska volilna komisija obvešča vse občanke in občane občine Grosuplje, da bodo nadomestne volitve v svete krajevnih skupnosti v NEDELJO, 27. APRILA 2003, od 7.00 do 19.00 ure. Skladno z rokovnikom volilnih opravil bodo lahko vsi volilni upra- Ivičenci, ki bodo prejeli pisno vabilo na volitve, tudi "PREDČASNOl GLASOVALI", In sicer v SREDO, 23. APRILA, od 9.00 -17.00 ure, na i Občini Grosuplje, Taborska cesta 2. KAKO SE GLASUJE? Vsak volilni upravičenec lahko glasuje za toliko kandidatov, kolikorl Isejih voli v posamezni volilni enoti, lahko pa tudi manj, ne pa več, ker| |je takšna glasovnica neveljavna. Posebej poudarjamo, da je volilna pravica strogo osebna pravica, |zato lahko vsak volilec glasuje le v svojem imenu. Lokalne volitve bodo strokovno izvajali volilni organi: občinska volil- |na komisija in volilni odbori. Opomniti velja, da bo obvestilo o volitvah prejelo le nekaj več koti Ipolovica volilnih upravičencev v občini Grosuplje. Zagotovo obvestila I Ine bodo prejeli krajani krajevnih skupnosti Ilova Gora, Račna in Škoc-[ Ijan, saj so bili vsi člani njihovih svetov že izvoljeni na rednih lokalnih| Ivolitvah "2002". Vse dodatne informacije lahko dobite pri OBČINSKI VOLILNll I KOMISIJI, ki ima sedež na OBČINI GROSUPUE, Taborska cesta 2, tele-l |fon: (01) 7888-763 oz. 750. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA A trgovina s spodnjim perilom in nogavicami Kam na pomlad? kjer smo bogati izbiri spodnjega perila in nogavic dodali že tudi pestro ponudbo najrazličnejših KOPALK Lektos d.o.o., Adamičeva 3b, 1 290 Grosuplje Tel./fax: (01) 786-46-49 VINSKA VIDMAR • OBRTNIŠKA 2 GRC (OS1 5UPLJE PRODAJA ODPRTIH VIN VIPAVSKEGA VINORODf jj^H Delovni čas: Wi>iA ponedeljel jpetek 9-l2inl Pobotat •a SAVIGMON, LAŠKI RIZLING, MALVAZIJA, MEŠAMO BELO, CABERNET SAVIGNON, MERLOT OD 2VO SIT DO 400 SIT 1 Jr pretirano pitje alkohola zdravju Škodljivo. ^vesele velikonočne p i a V t! I I M V okviru predstavitev Enotnega programskega dokumen- Ita po slovenskih regijah je v torek, 1. aprila 2003, na sedežu I Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, I potekala razprava o regionalnem razvoju. Mag. Zdenka I Kovač (ministrica, zadolžena za strukturno politiko in region- lalni razvoj), mag Igor Strmšnik (državni sekretar za področ- Ije regionalnega razvoja na Ministrstvu za gospodarstvo) in lEdita Granatir (iz Agencije RS za regionalni razvoj) so pred- Istavili strateške usmeritve Enotnega programskega doku- Imenta (v nadaljevanju: EPD). Poseben poudarek je bil [posvečen tudi predstavitvi poteka izvajanja strukturnih I skladov. Med ključnimi strateškimi usmeritvami EPD so navedene I naslednje: povečanje konkurenčnih prednosti Slovenije in gospo­ darska krepitev regij, usmeritev razpršenih in omejenih razpoložljivih Ifinančnih sredstev (nacionalnih in evropskih) v EPD na tiste (prioritete in ukrepe, ki imajo največje merljive učinke, |vključno z multiplikacijskim učinkom, izbrani ukrepi morajo skozi doseganje sinergičnih I učinkov voditi k razvojnemu preboju Slovenije in regij. Po sprejeti odločitvi o delitvi med prioritete in sklade je I treba nemudoma pristopiti k dokončnemu naboru ukrepov, [ skladno z dogovori, doseženimi v postopku usklajevanj, kil jih vodi Služba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni! razvoj. Kot je še posebej izpostavila ministrica Kovačeva, je I ključna naloga krepitev inovacijske sposobnosti regij. | Raziskave namreč kažejo, da je za razvitost posameznih I regij odločilna prav velikost naložb gospodarstva v inovacije! in tehnološki razvoj. Kar zadeva oblikovanje pokrajin v| slovenskem prostoru, ministrica zagovarja koncept krepitve j razvojnih agencij in še posebej programskih svetov zal pripravo regionalnih razvojnih programov kot združbe part-T nerjev z različnih področij, k čemur usmerjajo tudi evropske J razvojne politike. Še posebej je izpostavila pomen koncepta I javno-zasebnih partnerstev (PPP - Public Privatel Partnership) in pomen zmanjševanja razlik med regijami. OBČINA GROSUPUE SODELUJE PRI PRIPRAVI REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA NADALJEVANJE NA STRANI 4\ ffi Electrolux ftfliele BOSCH Cmd>• ...2001... Novembra pa smo skupaj z družino MČ začeli s pripravami na božično igrico. Najprej smo izbrali zgodbo o Snežni kraljici, jo malce priredili, nato smo razdelili vloge in začeli z vajami. Starejši so nam naredili sceno, nato pa smo v božičnem času začeli s pred­ stavami. Igrico smo odigrali v vseh vrtcih in osnovnih šolah v Grosupljem in v Šmar­ ju, v Pediatrični kliniki v Ljubljani in v Domu ostarelih v Grosup­ ljem. Denar, ki smo ga dobili, .smo poklonili družinam v okolici Grosupljega, ki so potrebovale pomoč. Tako so naši najmlajši spoznali, da lahko tudi sami pomagajo drugim. Poleti smo že sedmič zapored taborili na našem najljubšem tabornem prostoru pri Podzemlju v Beli Krajini. Taborni program je bil kot vedno pester in zanimiv, tokrat pa smo izdajali tudi čisto pravi časopis. V drugi številki Brezovega Loujčka smo lahko prebrali vre­ mensko napoved: "Če bodo ponoči plohe In nevihte Iz grl taborečlh, bo Jutri grmelo, se bliskalo In bilo Iz ust taborovodlj. Morebitne kazni niso Izvzete!" ...2002... Taborjenje '98: Igramo se mnogo različnih iger in si tudi oblečemo primerne kostume. Poleti smo znova taborili v Beli Krajini. Kot že vse leto prej, je bilo tudi taborjenje posvečeno skorajšnji obletnici rodu. Tako je mnogo naših aktivnosti zabeležila kamera. Na žalost pa se je njenemu očesu zara­ di vremena izmuznilo kar nekaj zanimivih trenutkov. Tako se GG-ji s tega tabora zagotovo najbolj spomnijo predvsem tridnevnega pohoda. Prvi dan jih je celo pot "pral" dež. pa vseeno ni bilo kislega obraza med njimi. Preden so prišli do idiličnega prostora za prenočevanje ob Lahinji, je posijalo sonce. Tako so se mnogi še okopali v mirnem tol­ munu. Naslednji večer pa so posvetili vrhunski kulinariki v naravi. Naredili so sadno juho, grški tsa-tsiki, spekli postrvi v žerjavici, skuhali krompirjev golaž, za posladek pa še vaniljev puding s koščki sadja. Naslednji dan pa so po nesrečnem spletu okoliščin ob vrnitvi še opa zovali delo gasilcev, ki so gasili požar v osnovni šoli v Podzemlju. ...2003... ... 1999 ••• Vsi vemo, da se nam po sobah vedno valja kup drobnarij in starih stvari, s katerimi nimamo kaj početi. Zato smo taborniki v jeseni orga­ nizirali čisto pravi "Bolšji sejem". Na njem smo prodajali, kar smo hoteli, hkrati pa smo še zbirali star papir in menjali premajhne taborniške kroje za večje. Akcija je lepo uspela, saj je rod z denarjem, zbranim za star papir, peljal vodnike na motivacijsko božično večerjo. ...2000... Marca je Gozdna šola v Bohinju orga­ nizirala Seminar za taborna vodstva. Ker sta se dve. še rahlo "zeleni" vodnici, ki naj bi poleti vodili tabor, svojih nalog malce ustrašili, sta se podali na Gorenjsko. Še pre­ den sta prišli do gozdne šole, sta poželi kar nekaj pogledov domačinov, spravili v smeh natakarja s svojo dolenjščino in bili posredni krivki za skorajšnjo avtomobil­ sko nesrečo. No, tudi od seminarja sta nekaj odnesli, kajti kljub drastičnemu pomanjkanju "tastarih babnic" smo taborjen­ je izpeljali. In to tako, da nekateri še danes, preden oddajo pri­ javnico za tabor, sprašujejo, če se bo na taboru slučajno odvijal vojaški dan. V V noči z 29. na 30. marec je v okolici Mengša potekal NOT, nočno orientacijsko tekmovanje. Tekmovanja sta se udeležili dve ekipi, ekipa grčic in ekipa popotnikov. Vreme je bilo letos tekmovalcem naklonjeno. Nobenega dežja, razmeroma topla noč in prav nič spolzka tla. Našima ekipama so se na progi dogajale male dogodivščine, od reševanja živl­ jenja ubogim dvoživkam do plezanja čez ograjo, ki ni bila vrisana na karti. Na koncu pa se je izkazalo, da smo bili kar dobri. Grčice so zas­ edle odlično 2. mesto. In sedaj smo tik pred tem, da proslavimo 30 let prostovoljnega dela v našem rodu. Iz arhiva Izbrskala Jess/e RAZPIS ZA TEKMOVANJE V KUHANJU GOLAŽA Društvo tabornikov Rod Louis Adamič organizira TEKMOVANJE V KUHANJU GOLAŽA dne 26. aprila 2003 na travniku ob OŠ Louis Adamič na Tovarniški od 9:30 do 14:00 • Tekmuje se v ekipah s tremi člani • S seboj imejte posode oz. kotličke in sestavine za golaž • Zadnji dan za prijavo je 20.4.2003 Mi bomo poskrbeli za ognjišča, drva in brezalkoholno pijačo Prijave sprejema fAoyca na telefonsko številko 041 491 715 orogram jubilejnega tedna 22. - 26. april 2003J KDAJ KAJ KJE KDO TOREK, 22 april - DAN TABORNIKOV, DAN ZEMLJE 16 - 19h Čistilna akcija po Grosupljem Vabljeni VSI TOREK, 22 april - DAN TABORNIKOV, DAN ZEMLJE 16 - 19h "info" točka na Adamičevi ploščadi v centru Grosupljega Vabljeni VSI TOREK, 22 april - DAN TABORNIKOV, DAN ZEMLJE 16 - 19h Predstavitev taborništva in taborniške literature v knjižnici ob 17 00 Vabljeni VSI SREDA, 23. april 16 - 19h Okrogla miza z naslovom Čari taborništva za najstnike V taborniški sobici na Adamičevi 29, v stavbi OŠ Louis Adamiča Vabljeni popotniki in popotnice in vsi mladi, stari med 14 in 20 let SREDA, 23. april 16 - 19h Kreativne delavnice na "info" točki na Adamičevi ploščadi v centru Grosupljega Vabljeni predvsem MČ-ki in otroci SREDA, 23. april 16 - 19h Risanje s kredo na "info" točki na Adamičevi ploščadi v centru Grosupljega Vabljeni predvsem MČ-ki in otroci I ČETRTEK, 24 april 16 -19h Igre MČ na "info" točki na Adamičevi ploščadi v centru Grosupljega Vabljeni predvsem MČ-ki in otroci ČETRTEK, 24 april 16 -19h Peka palačink na "info" točki na Adamičevi ploščadi v centru Grosupljega Vabljeni VSI PETEK, 25 april 16 - 19h Fotoorientacija po Grosupljem Start in cilj na "info" točki na Adamičevi ploščadi v centru Grosupljega Vabljeni VSI PETEK, 25 april 16 - 19h Piknik za člane rodu in starše Vabljeni vsi člani rodu in njihovi starši SOBOTA, 26 april 9 - 14h Tabor: 'info'' točka -tekmovanje v kuhanju golaža -športne igre -tekmovanje v A- janju -signalizacija OŠ Louis Adamič Tovarniška Vabljeni VSI, tekmujejo lahko družine, posamezniki OD RAJA DO DREVESA ŽIVLJENJA Odlomki iz Svetega pisma: Prispevek za razmišljanje pred največjim krščanskim praznikom o naši zahodni kulturi, ki izhaja iz židovsko-krščanskih korenin. Odebeljene navedbe so pretežno povezane z območjem, ljudmi in ljudstvi, ki so živeli na območju današnjega Iraka. V nekaterih prvinskih elementih (en bog, enakosti ljudi pred Bogom in socialni pravičnosti med ljudmi) pa se je nekaj stoletij pozneje zelo blizu (v Meki) izoblikovalo tudi mlajše muslimanstvo. IZTOČNICI! "GOSPOD Bog je vzet človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval. GOSPOD Bog je človeku zapovedal in rekel: "Z vseh dreves v vrtu smeš jesti, le z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej! Kajti na dan, ko bi jedel z njega, boš gotovo umrl." - (1MZ.2) In GOSPOD Bog je odpravil človeka iz edenskega vrta obdelovat zemljo, iz katere je bil vzet. Izgnal je človeka in postavil vzhodno od edenskega vrta kerube in meč, iz katerega je švigal ogenj, da bi straž/7/ pot do drevesa življenja. - (1MZ, 3) IZ PRVE MOJZESOVE KNJIGE - GENEZE ČLOVEK V RAJU "Ena od njih se imenuje Pišon. Ta teče okoli vse dežele Havila, v kateri je zlato - in zlato te dežele je dobro; tam je tudi bdelij in kamen oniks. Drugi reki je ime Gihon (Ganges?). Ta teče okoli vse dežele Kuš. Tretji reki je ime Tlgrts. Ta teče vzhodno od Asurja. Četrta reka pa je Evftat. - (1 MZ. 2) OD KAJNA DO ENOŠA Adam je spet spoznal svojo ženo in rodi­ la je sina, kateremu je dala ime Set. Rekla je namreč: "Bog mije dal drugega potomca namesto Abela, ki ga je ubil Kajn." Tudi Set je dobil sina in mu dal ime Enoš. Takrat so začeli klicati GOSPODOVO Ime. BOG SE ODLOČI POKONČATI HUDOBNO ČLOVEŠTVO GOSPOD pa je videl, da na zemlji narašča človekova hudobija in da je vse mišljenje in hotenje njegovega srca ves dan le hudobno. GOSPODU je bilo žal, da je naredil človeka na zemlji, in bilje žalosten v svojem srcu. Rekel je: "Izbrisal bom člove­ ka, ki sem ga ustvaril, s površja zemlje, ljudi in živino, laznino in ptice neba, kajti žal mi je, da sem jih naredil." Noe pa je našel milost v GOSPODOVIH očeh. - (1 MZ,6) ČLOVEŠKI ROD SE RAZKROPI PO VSEM SVETU Kušu (Noetovemu vnuku) se je rodil Nimrod, kije bil prvi mogočnež na zemlji. Bil je velik lovec pred GOSPODOM; Prvenci njegovega kraljestva so bili Babilon, Ereh, Akad In Kalne v šinarski deželi. Iz te dežele je odšel v Aslrljo. Pozidal je Nlnlve, Rehobot Ir. Kelah In Resen med Nlntvami in Kelahom (1 MZ, 10) OD SEMA DO ABRAHAMA Terah je vzel sina Abra(ha)ma in vnuka Lota, Haranovega sina, ter svojo snaho Sarajo. ženo svojega sina Abra(ha)ma. in odšel z njimi iz Ura Kaldejcev, da bi šel v deželo Kanaan. - (1 MZ 11) BABILONSKI STOLP Vsa zemlja je imela en sam jezik in isto govorico. Ko so se ljudje odpravili od vzho­ da, so našli ravnino v šinarski deželi in se tam naselili. Rekli so drug drugemu: "Dajmo, delajmo opeko in jo žgimo v ognju!" Opeko so uporabljali namesto kamna in zemeljsko smolo namesto malte. Rekli so: "Dajmo, sezidajmo si mesto in stolp, katerega vrh naj sega do neba. in naredimo si ime, da se ne bomo razkropili po vsej zemlji!" GOSPOD je stopil dol, da bi si ogledal mesto in stolp, ki so ga postavili človeški otroci. In GOSPOD je rekel: "Glej, eno ljud­ stvo so in vsi imajo en jezik, in to je šele začetek njihovega dela. Zdaj jih ne bo nič več zadržalo: karkoli bodo hoteli, bodo naredili. Dajmo, stopimo dol in tam zmešaj- mo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega!" In GOSPOD jih je razkropil od tam po vsej zemlji in nehali so zidati mesto. Zato se je imenovalo Babel, ker je tam GOSPOD zmešal jezik vse zem­ lje in od tam jih je GOSPOD razkropil po vsej zemlji. - (1 MZ, 11) BOŽJE OBUUBE IN ZAVEZA Tisti dan je GOSPOD sklenil z Abra(ha)mom zavezo in rekel: "Tvojemu potomstvu dajem to deželo od Egiptovske reke do velike reke, reke Evfrata; Kenejce, Kenazovce, Kadmonejce, Hetejce, Perlzejce, Rafajevce, Amorejce, Kanaance, Girgašejce In Jebusejce." (1 MZ. 15) ABRAHAM PROSI ZA SODOMO Abraham pa je rekel: "Glej, jaz, ki sem prah in pepel, sem si dovolil govoriti z Gospodom. Mogoče jih petdesetim pra­ vičnim manjka pet, ali boš zaradi teh petih uničil vse mesto?" Rekel je: "Ne bom ga uničil, če jih tam najdem petinštirideset" Pa je spet spregovoril in mu rekel... GOSPOD je potem, koje nehal govoriti z Abrahamom, odšel. Abraham pa se je vrnil v svoj kraj. - (1 MZ, 19) SODOMA IN GOMORA In Gospod je dežil nad Sodomo in Gomoro (mesti, kjer je med drugimi pok­ varjenostmi prevladovala tudi raznovrstna spolna izprijenost - o.p.) žveplo in ogenj od Gospoda z neba; in pokončal je ta mesta in vso ravnino in vse prebivalce tistih mest in kar je raslo na zemlji. In žena njegova (Saraja). gredoča za njim, se je ozrla nazaj, in postala je solnat steber. - (1 Mz 24) Zjutraj zgodaj pa vstane Abraham in odide v oni kraj, kjer je prej stal pred Gospodom. In pogleda proti Sodomi in Gomori in proti vsej zemlji one ravnine, in videl je, in glej: dim se je vzdigal od zemlje kakor dim apnenice. Zgodilo se je torej, ko je Bog pokončaval mesta one ravnine, da se je Bog spomnil Abrahama in odpeljal Lota iz propasti, koje podiral mesta, v kate­ rih je bival Lot. - (1 Mz 26) ABRAHAM DARUJE IZAKA Prišla sta na kraj, o katerem mu je Bog rekel. Tam je Abraham sezidal oltar in razložil drva. Zvezal je svojega sina Izaka in ga položil na oltar na drva. Potem je Abraham iztegnil svojo roko in vzel nož, da bi zaklal svojega sina. Tedaj mu je zaklical GOSPODOV angel iz nebes in rekel: "Abraham, Abraham! Rekel je: "Tukaj sem." Inje rekel: "Ne izteguj svoje roke nad dečka in ne stori mu ničesar, kajti zdaj vem, da se bojiš Boga, saj mi nisi odrekel svoje­ ga sina, svojega edinca." Abraham je povzdignil oči in pogledal, in glej, za njim je bil oven, ki se je z rogovi zapletel v grmovje. Abraham je torej šel in vzel ovna in ga daroval v žgalno daritev namesto svojega sina. - (1 MZ, 22) EZAV IN JAKOB Ko je bil Izak star štirideset let je vzel za ženo Rebeko, hčer Aramejca Betuela Iz Mezopotamije, sestro Aramejca Labana. Izak je prosil GOSPODA za ženo, ker je bila nerodovitna. GOSPOD ga je uslišal in žena Rebeka je spočela. Ko sta se otroka peha­ la v njenem telesu, je rekla: "Če je tako, čemu naj še živim?" Šla je vprašat za svet GOSPODA. GOSPOD ji je rekel: "Dva naroda sta v tvojem telesu, dve ljudstvi se bosta ločili iz tvojega naročja. Eno bo močnejše od drugega in starejše bo služilo mlajšemu." Ko so se dopolnili dnevi, da bi rodila, glej, sta bila v njenem telesu dvojčka. Prišel je na svet prvi. rdečkast, ves poraščen, kakor bi imel kožuh. Zato so mu dali ime Ezav. Potem je prišel na svet njegov brat. Z roko je trdno držal Ezava za peto. Dali so mu ime Jakob. Ko sta se rodila, je bil Izak star šest­ deset let. Dečka sta rastla in Ezav je postal izkušen lovec. Bil je človek polja. Jakob pa je bil miren človek in je prebival v šotorih. Izak je ljubil Ezava, ker je imel rad divjačino, Rebeka pa je imela rajši Jakoba. - (1 MZ, 25) JAKOB ODIDE OD DOMA Izak je tedaj poklical Jakoba. ga blagoslovil zapovedal: "Ne jemlji si žene izmed Kanaanovih hčera! Odpravi se na pot in pojdi v Mezopotamijo, v hišo Betuela, očeta tvoje matere, in od tam si vzemi ženo, izmed hčera materinega brata Labana'. Bog Mogočni naj te blagoslovi, naj te stori rodovitnega in te namnoži, da bo iz tebe nastalo občestvo ljudstev! Naj ti da Abrahamov blagoslov, tebi in tvojim potomcem za teboj, da vza- meš v last deželo svojega tujčevanja, ki jo je Bog dal Abrahamu'." - (1 MZ, 28) JAKOB SE NASELI V KANAANU Jakob je iz Mezopotamije zdrav prišel do mesta Sihema v kanaanski deželi in se ušotoril pred mestom. Od sinov Hamorja, Sihemovega očeta, je za sto cekinov kupil kos polja in si tam razpel šotor. Tam je postavil tudi oltar in ga imenoval El, Izraelov Bog. (1 MZ, 34) OD SIHEMA DO MAM REJA Jakobovih sinov je bilo dvanajst. Lelnl sinovi: Jakobov prvorojenec Ruben, Simeon, Levi, Juda, Isahar in Zabulon. Rahellna sinova: Jožef In Benjamin. Sinova Rahellne dekle Bllhe: Dan In Neftall. Sinova Lelne dekle Zllpe: Gad In Aser. To so Jakobovi sinovi, ki so se mu rodili v Mezopotamiji. (MZ, 36) IZ KNJIGE PREROKA NAHUMA KRVOLOČNA PRESTOLNICA BO IZKRVAVELA Gorje krvoločni prestolnici, sama lažje v njej! Polna je nasilja, trganju ni konca! Pokanje biča, škripanje kolesa, konj dirja in voz poskakuje! Jezdec se poganja, meč se lesketa in sulica se bliska, veliko je pobitih, polno mrtvih, trupel ni konca, spotikajo se ob trupla! Vse to zaradi silnega vlačugarstva vlačuge, ljubko mile, spretne čarodejke, ki je narode prodajala s svojim vlačugan- jem in s svojim čaranjem rodove. Glej, proti tebi sem, govori GOSPOD nad vojskami, vzdignil ti bom krilo na obraz; pokazal bom narodom tvojo nagoto, kraljestvom tvojo sramoto. Vrgel bom nate ostudnosti, ognusil te bom in te postavil na ogled. Kdor te bo zagledal, se bo obrnil od tebe in rekel: "Nlnlve so razdejane, kdo jih bo objoko­ val? Od kod naj iščem tolažnike zate?" (Nah 3) IZ KNJIGE RAZODETJA -APOKALIPSA PADEC BABILONA Od daleč bodo stali iz strahu pred nje­ govimi mukami in vpili: "Gorje, gorje, veliko mesto, Babilon, mogočno mesto, zakaj v eni uri je prišla tvoja obsodba!" Tudi trgovci zemlje jokajo in žalujejo za njim, ker nihče ne kupuje več njihovega blaga: blaga iz zlata, srebra, dragih kam­ nov, biserov, tančice, bagra, svile in škrlata; pa vsakovrstnega dišečega lesa, vsakovrst­ nega orodja iz slonovine, vsakovrstnega orodja iz najdražjega lesa, brona, železa in marmorja; pa cimeta in balzama, dišav, mire in kadila, vina in olja, najboljše moke in žita, goveda in ovc, konj in voz, sužnjev in človeških življenj. - (Razodetje - Apokalipsa, 18) SATANOV PORAZ Ko pa se dopolni tisoč let, bo satan izpuščen iz svoje ječe. Stopil bo na plan, da bi zapeljal narode, ki so na štirih vogalih zemlje, Goga in Magoga, ter jih zbral na vojsko. Njih število bo, kakor je peska ob morju. Šli so v napad po zemeljski širjavi ter obkolili tabor svetih in ljubljeno mesto. A z neba je padel ogenj in jih použil. Hudič pa, ki jih je zapeljal, je bil vržen v jezero z og­ njem in žveplom, kjer sta tudi zver in lažni prerok. Tam bodo mučeni podnevi in ponoči na veke vekov. - (Razodetje - Apokalipsa, 20) DREVO ŽIVLJENJA Nato mi je pokazal reko žive vode, bleščečo kakor kristal, ki je izvirala od prestola Boga in Jagnjeta. Po sredi njegove ulice in na obeh straneh reke pa raste drevo življenja, ki dvanajstkrat rodi in daje svoj sad vsak mesec. Listje tega drevesa je zdravilo narodom. Nobenega prekletstva ne bo več. V njem bo prestol Boga in Jagnjeta, ki mu bodo služili njegovi služabniki. Gledali bodo njegovo obličje in njegovo ime bo na njihovih čelih. Noči ne bo več in ne bodo potrebovali ne luči svetilke ne sončne luči, kajti razsvetljeval jih bo Gospod Bog in kraljevali bodo na veke vekov. - (Razodetje - Apokalipsa, 21) Odlomki Iz Svetega pisma NEKAJ POJMOV Abra(ha)m (Abram hebrejsko - vzvišeni oče, spre­ menjeno v Abraham - oče množice) Najstarejši hebrejski očak, praoče Izraelcev, ki je zapustil svoj dom v mestu Kaldejcev Ur. Od tu se je začel seliti prek Mezopotamije ob Evfratu (del poti verjetno tudi ob Tigrisu) proti severu skoraj do Velikega (Sredozemskega) morja. Ko je sklenil zavezo z Bogom, je v imenu Abram dobil še zlog ha. Nato je v starosti petinsedemdesetih let odšel čez znano križišče Haran v današnji Turčiji in zelo blizu Sirije, kjer mu je umrl oče, ter nato pot nadaljeval prek Damaska, ob reki Jordan do izliva reke Nil v Egiptu. Način njegovega življenja po Mojzesovi prvi knji­ gi lahko opredelimo za polnomadskega. Raziskovalci starodavne zgodovine si niso enotni, v katerem času je živel, in pravijo, da bi to lahko bilo od 1000 do 2000 let pr. n. št. V islamu Abraham arabsko Ibrahim velja skupaj z Izmaelom za graditelja Kaabe v Meki v Saudski Arabiji. Častijo ga kot božjega poslanca in prvega muslimana. Adamovo drevo in koledar V 1. Mojzesovi knjigi - Genezi Svetega pisma stare zaveze izrecno ne piše, kje naj bi se nahajalo Adamovo drevo oziroma rajski vrt... ...vsekakor pa je vsaj 50 % možnosti, glede na navedbo štirih velikih rek, da je bilo to po ljudskem verovanju nekje na jugu Iraka, blizu sotočja Evfrata in Tigrisa. Po zatrjevanju nekaterih arheologov pa naj bi bila tudi reka Gihon ali kanal v doli­ ni Evfrata. Stvarjenje sveta po prvotnem židov­ skem koledarju naj bi se začelo 1. oktobra 3761 pr. n. št., po bizantinskem preračunu pa naj bi stvarjenje sveta bilo 1. septembra 5508 pr. n. št. Iz zapisov na gli­ nenih ploščicah pa se pojavi kar nekaj vprašanj v zvezi z vrednostjo 0, ki so jo včasih zapisovali s piko, kot jo še vedno v arabski pisavi, včasih pa je bil to samo prazen prostor, ki je prepoznaven ali pa tudi ne. Osnova židovskemu koledarju je bilo gibanje Sonca in Lune, ki so ga usklajevali tako, da se je novo leto vedno začelo v septembru ali oktobru. Leto je bilo razdel­ jeno na 12 mesecev, meseci pa so v nekaterih primerih bili razdeljeni celo na 3 tedne po deset dni. Večkrat pa se pojavijo zapisi luninih mesecev z 29 oziroma 30 dnevi. Zaradi tega so morali nekaterim letom dodajati še trinajsti mesec. Po letu 500 pr. n. št. pa so vsakih 19 let dodali sedem mesecev. ... iz Svetega pisma izvemo, da je "Bog šest dni delal, sedmi dan pa je počival." Iz tega je sledila tudi praodločitev (znanost?) o sedem dni trajajočem tednu. Akad Semitska akadska dinastija okoli 2400 do 2250 pr. n. št. je poznala dve narečji: babilonščino in asirščino. V letih 2000 do 1760 pr. n. št. so v mestu Ešun izdelali Bilalamov zakonik. Asirija je doživela svoj vzpon v 4. tisočletju pr. n. št. in se je v naslednjem tisočletju pre­ cej razvila. Pred približno 2.000 pr. n. št. pa so imeli celo samostojno državo, a so bili nato velikokrat podjarmljeni oziroma so se borili z različnimi ljudstvi iz bližnje in •Nebukadnjjarja II. Jjjgk strukcija iz Biblijskega Atlasa) IZ STAREJŠE E NI NI VE Ot MOSU-KURDISTAN SAM JORDANIJA BAGDAD KERBALA . *VZ- V BABILON \ lam^J^RAEL % Sodoma SAUDSKA ARABIJA EGIPT /? : Zemljevid Abrahamove poti od Ura do Egipta in zgodovinski kraji v Iraku. daljne okolice. Nato so spet imeli svojo državo na območju Mezopotamije v 8. in 7. st. pr. n. št. Glavno mesto je bilo Ašur. Bagdad so začeli graditi leta 762 v takratni arabski državi Abasidov (glej zvezo s Samarro), svoj razcvet je doživelo v 9. st. n. št. pod kalifom Al Rašidom in nato v 11. st. pod Seldžuki. Nato so mu vladali Mongoli do leta 1261. Nato so ga spet obnovili Abasidi in ga imeli do 16. stoletja, ko so ga zavzeli Turki in ga obdržali do leta 1917. Babilon (Babel-vrata gospodova). manski devetdeset metrov visok zigurat Etemenski, veličasten babilonski stolp, namenjeni kraljici Semiramidi. Urba­ nistična rešitev v novem delu mesta čez Evfrat je nato uporabljena v neštetih urbanističnih ideologijah vse do današnjih dni - pravokotno obzidje, zaprto s treh strani, na drugo stran pa se prezrcali in zapre z Evfratom in starim mestom. V Svetem pismu naj bi babilonski stolp zidali Noetovi vnuki in ostali potomci, ven­ dar pa so okrogli stolpi z zavitim zunanjimi stopnicami, ki so jih uporabljali za reli­ giozne namene, bili zgrajeni skoraj v vsakem večjem sumerskem mestu. Avtor zapisa pred babilonskimi arheološkimi izkopaninami leta 1983. Začetki Babilona segajo 4000 let pr. n. št. Zgradili so ga Sumerci, svoj največji vzpon pa je doživel pod Hamurabijem med leti 1792 in 1750 pr. n. št. Hamurabi je poznan tudi po zakoniku 282 členi, s katerim je urejal lastninska vprašanja, kreditiranje, bančništvo, zakonska in rod­ binska vprašanja, dedovanje. Pri prekrš­ kih in kaznovanju pa je veljalo načelo "zob za zob". Nabukad-nezar 747 pr. n. št. Sanberib je leta je 689 popolnoma porušil Babilon, Nabupolasarhu pa je uspelo zasnovati novo državo. Že čez dobrih sedem let ga je ponovno porušil Asarhadon s svojo vojsko. Nabukad-nezar II. (605-562) pa je s svojo močno vojsko začel z osvajanji in pozidal veličastni novi Babilon. 585 je Nabukad-nezar II. razrušil Jeruzalem in odvlekel mnogo Judov v suženjstvo, ki so med drugim gradili veličastno mesto (opera Nabuccoje poimenovana po njem, realističen element v operi pa je Zbor sužnjev). Kompleksna razvrstitev enkratnih ele­ mentov je postala "središče sveta". Obseg mesta je meril 1,6 x 1,6 km in je imel dve velikanski citadeli, reprezentančno in letno palačo, dve sakralna temena in dva mestna predela - starega in novega na obeh straneh Evfrata. Mreža ulic in kanalov je zgrajena resnično vestno. Posebej pri gradnji izstopajo avenija za procesije, ki z veličastnim portalom predi­ ra dvojno obzidje in petero masivno gra­ jenih objektov, ki so varovali zgolj poslopja sprejemne palače kralja, kot da bo šlo za staroveško atomsko zaklonišče. Vsekakor je treba omeniti še terasaste viseče vrtove, ki so jih namakali in so ena od sed­ merih svetovnih čudes. V glavnem tem­ peljskem okraju je bil zgrajen megalo-Ze 539 so Babilonu zavladali Perzijci. Leta 331 pr.n.št. ga je osvojil tudi Aleksander Makedonski, ki ga je proglasil za prestolnico svojega "svetovnega impe­ rija". Babilon je danes večinoma v ruševinah in le nekaj posameznih delov so arheologi obnovili za ogled. Mezopotamija Osrednji del Iraka se že od pamtiveka imenuje Mezopotamija, ki je že od nekdaj bila poseljena. Že 5000 letij pr. n. št. so tu živeli poljedelci. Približno 3500 pr. n. št. najdemo že prve zapise o verovanjih in navadah na tem območju. Med prvimi se je pojavila zgodba o vesoljnem potopu, ki naj bi v resnici bil že več stoletij prej in so ga takrat zapisali po ljudskem izročilu. Vzpon civilizacije se je prenašal prek različnih ljudstev, saj so na tem območju živeli Sumerci, Kaldejci, Akadijci, Elamiti, Hetiti, Asirci, Medejci in Perzijci. Različna ljudstva v zgodovini so sorazmerno rodovitna tla uspela z namakanjem dobro izkoriščati. Problem je le zasoljevanje zemlje. Na jugu Mezopotamije so tudi ogromna slana jezera, ki jih po velikosti lahko primerjamo z Jadranskim morjem. To so kraji, kjer se je "rodila" cela vrsta iznajdb, ki jih uporabljamo še danes, od kolesa, pisave, piva, vrste glasbil in različnih področij znanosti. Nekateri raziskovalci celo zatrjujejo, da se je iz zapisov razvila celo kitajska pisava. Na "kozmičnih gorah" - zigurati, so imeli astronomske opazovalnice. Vsaka "gora" je imela sedem teras, ki so predstavljala sedem planetarnih nebes. Iz tega časa izhajajo tudi najdbe prvega stekla oziroma manjših steklenih posod. Arabska eno­glasna glasbila, kot so lutnja in tanbur, so predelali v večglasne instrumente, kot so harfa, lira in kitara, čeprav je od enega do drugega preteklo kar precej stoletij. Že okoli 3000 pr. n. št. pa je bilo v območju Mezopotamije (Medrečja) zgra­ jenih približno 15 mest iz opek, ki so jo žgali iz gline. Iz gline pa so žgali tudi deko­ rativne ploščice in glineno posodje. V teh mestih je živelo kar nekaj tisoč prebival­ cev. Zaradi bogatih žetev so si začeli deliti delo. Zato so se ustvarjale tudi vedno nove obrti. Okoli 2500 pr. n. št. je bilo v pokrajini že okoli pol milijona prebivalcev, več kot 80 % pa jih je živelo v mestih. Sumerska civilizacija je propadla zaradi vojskovanja med mestnimi državami, obdobje vzpona pa so zaključili Perzijci leta 539 pr. n. št. Mohamed bližno 8000 leti. Šeriat (islamsko pravo - najvišja pot) pokriva vse vidike življenja muslimanov: od posvetnega življenja (prehrana, prepoved alkohola in svinjine, družinske razmere, poroke, skrbništva, nasledstva, pred­ pisano oblačenje, prepoved nošenja dragega nakita, za ženske prepoved uporabe lasulj, mladi morajo spoštovati starejše, prepovedano je krvno mašče­ vanje in detomori deklic, mnogoženstvo do največ štirih žensk ni predpisano, ga pa dovoljuje pod pogojem, da mož skrbi za vse žene enako, kazni za ostale prekrške so še vedno dokaj hude), pa do religioznih dolžnosti (molitve, romanja...). Ur Abramovo rojstno mesto v porečju Evfrata, ki se nahaja približno na polovici Džamija v Nadžafu. se je rodil med pomembnim ple­ menom Kuraiš okoli leta 570 po Kr. v Meki med pretežno pastirskim ljudstvom, ki je živelo v plemenskih zvezah in do takrat ni imelo izrazitega verovanja. Bilje v službi pri bogati vdovi Hadidži, s katero se je pozneje tudi poročil. Leta 613 se je umaknil v samoto in nadangel Gabrijel naj bi mu prišepnil razodetje. Od tega trenut­ ka je začel pridigati med svojimi ljudmi o enakosti ljudi pred Bogom (Alah = Bog po arabsko) in socialni pravičnosti med ljud­ mi. Leta 630 je po predhodnem iz­ gnanstvu zmagovito zavzel Meko, že čez dve leti pa je nato umrl, a je bil islam že močno razširjen. Ker Mohamed ni določil svojega naslednika, je ljudstvo določilo prerokovega namestnika. Že prvi med pomembnejšimi štirimi kalifi Abu Bakr pa si je podvrgel Sirijo in Irak. Koran (božja beseda) pa so nato zapisali po ustnem izročilu v obdobju tretjega kalifa Osmana. Besedilo obsega 6236 verzov, združenih v 114 sur oziroma poglavij. Ninive Nekdanje glavno mesto Asircev na levem bregu Tigrisa, na severu Iraka, nasproti Mosula, ki se je začelo 5000 pr. n. št., v 13. st. pr. n. št. so bile Ninive zgra­ jene kot rezidenca svetovljanskega Sanberiba. 761 pr. n. št. je Ninive upravljal Nabu-Mukin-Ahi. 701 pr. n. št. se judovski kralj Ezekija ni uklonil asirskemu kralju Lakisu. Premagal ga je in ga ponižal. Obleganih je bilo 46 bližnjih mest in iz njih izgnanih 200.150 ljudi. 612 pr. n. št. pa so jih razdejali Babilonci (Nabupolasar) in Medijci. Arheologi so našli prek 20.000 popisanih glinenih ploščic. Samarra Mesto ob Tigrisu 112 km severno od Bagdada. Ostanki rezidence Abasidov z zlato mošejo, ki so vladali od 6. do 16. sto­ letja. Nedaleč stran je veliko akumu­ lacijsko jezero, ki ga uporabljajo za dovod vode v široko razvejane jarke za poljedel­ stvo. Arheologi so izkopali najdbe, stare okoli 6 tisoč let, med izkopaninami pa je bila tudi pobarvana keramika. Sumerci Današnje poznavanje zgodovine je jasno pokazalo, da so se svetlopolti in temnolasi ljudje, ki so se imenovali Sumerci, naselili iz iranskih ravnin v "medrečju" Tigrisa in Evfrata že pred pri-nekdanje glavne trgovske poti med Sat el Arabom in Babilonom. Mesto je že obsta­ jalo pred skoraj 3000 leti pr. n. št., v njem pa so iz tega obdobja našli tudi veliko Sumerskih zapisov na glinenih tablicah. Mesto je v Abrahamovem času merilo NOVEJŠA ZGODOVINA IRAKA Ob sklenitvi mirovne pogodbe, imeno­ vane tudi sevrski mir, po koncu 1. svetovne vojne leta 1920 je Turčija morala prepusti­ ti Irak Angležem kot kolonijo, čeprav so velike apetite imeli tudi Nemci. 1930 je postal formalno samostojen kot kraljevina pod (združeno) britansko oblastjo, ki mu je vladal Fejsal I., nasledil pa ga je njegov sin Gazi I. Med drugo svetovno vojno je kot "nevtralen" leta 1943 Gazijev sin Fejsal II. stopil v vojno proti Nemcem. Po vojni so si Iračani iskali različne zaveznike in si celo ustvarili z Jordanijo kot protiutež Egiptu in Siriji "hašemitsko federacijo". Z umorom kralja 1958 je oblast prevzel general Kasema. a so tudi njega nato ubili že čez pet let. 1961 je Irak sodeloval na Konferenci neuvrščenih v Beogradu, nato se je precej zbližal z Egiptom, ki ga je vodil Naser. Tako so postopoma prišli v krog neuvrščenih. V državi pa so se še istega leta uprli Kurdi. Upor je vlada nasilno zatrla. Sočasno so imeli tudi krizo s Kuvajtom, ki so mu nato leta 1963 morali priznati neodvisnost. Za predsednika je bil postavljen Aref, ki je z umorom odstranil svojega nekdanjega sodelavca Kasema. Sklenili so zavezništvo z Združenimi arabskimi emirati in Sirijo. Ker se je premočno okrepila stranka BAAS (Socialistična stranka arabskega preporo­ da), jo je Aref razpustil, spet vojaško utišal nemire in pobil svoje nasprotnike. V dokaj čudnih okoliščinah letalske nesreče je 1966 umrl Aref, vodenje države pa je pre­ vzel njegov brat Rahman. Kurdi naj bi nato od leta 1970 imeli formalno avtonomijo. Po letu 1972 (glej družbene vzpored- i —r — .... - \%đ/tk B ^ r m W 220 akrov z vsemi kanali, pristanišči in svetišči in naj bi štelo tudi do 34.000 pre­ bivalcev. Pozneje se je razvilo v pravo metropolo, ki je štela do 1/4 milijona pre­ bivalcev. Iz tega mesta poznamo tudi najstarejši zakonik, ki ga je dal zapisati kralj Ur- Namm. Vladal naj bi okoli leta 2100 pr. n. št. V njem seje kralj razglasil za zaščitnika revnih ljudi, kljub temu da si je še vedno zadržal lastninsko pravico sužnjev. Podatke Iz različnih virov zbral Jože Mlkllč Stolp v Samari. Del ekipe geometrov (med njimi so kar trije Grosupeljčani) pred spomenikom "Sadamove revolucije". niče z Jugoslavijo!) so se Iračani gospo­ darsko zavezali s Sovjetsko zvezo in privzeli nekatere unitaristične metode pri delovan­ ju političnega sistema. 1979 je odstopil general Al Bakar, nastopil pa je visoki predstavnik nekoč prepovedane stranke BASS Sadam Husein, ki je na svojem predsedniškem prestolu še danes. Na enem od prvih nastopov je sredi seje pre­ bral imena ljudi, ki so morali odrti na pros­ to. Zunaj jih je čakal eksekutorski vod, kijih je peljal na med tem časom postavljene vislice sredi Bagdada. Na tem mestu so jih obesili. Med obešenimi je bilo kar nekaj Sadamovih ožjih družinskih članov: Danes je ne tem mestu (če ni že zbombardirano!) sredi velikega prometnega krožišča postavljen spomenik revolucije. Zaradi nejasno določene meje še iz konca prve svetovne vojne je Irak samo­ voljno pospešeno začel črpati nafto in pri tem posegal v širše porečje Šat el Araba tudi na sosednji državi Iran in Kuvajt. Že naslednje leto so se zaradi tega sprli z Iranom. Po padcu šaha Reze Pahlavija in nastopom islamskega verskega voditelja Homeinija, ki je pred tem živel v Parizu, so Američani v času Jimmvja Carterja (pa tudi številne druge države) politično, gospo­ darsko, predvsem pa vojaško zaceli NADALJEVANJE NA STRANI 16 4 V soncn W J J J J j w GPG d.d., Emonska 8, Ljubljana telefon: 01 4709 336 gradbeno podjetje grosuplje Sive zgradbe v ozadju predstavljajo zgradbe II. faze soseske in ne gospodarskih objektov STANOVANJSKA SOSESKA SONČNI DVORI V skladu z novim Odlokom bo v gospo­ darski coni sever zgrajenih 340 sta­ novanj. Gradnja se bo pričela jeseni letos ter bo zaključena v začetku leta 2005. Z novim odlokom je predvidena bistveno gostejša poselitev kot je bila prvotno zamišljena. Investitor in izva­ jalec projekta bo GPG d.d. Grosuplje, ki je sosesko poimenovalo Sončni dvori. Prvi Odlok marca 1999. Marca 1999 (UL RS 23/99) je grosu­ peljski občinski svet potrdil Odlok o zazidalnem načrtu gospodarska cona sever. Zazidalni načrt obsega površine severozahodno od železniške postaje. Severna meja poteka cca 30 m od predvidene prestavljene Kadunčeve ceste, ki povezuje Grosuplje in Brezje. Na zahodni strani bo cona segala do vzhodnega roba funkcionalnega zem­ ljišča Guma, južna meja bo potekala ob jarku, v smeri vzhod zahod, od Gume do nekdanjega romskega zaselka. Na severni strani se bo zaključilo cca 25- 50 m od vodnega kanala. Ureditveno območje meri cca 4,28 ha. Skladno s takratnim načrtom je bila predvidena izgradnja naslednjih objek­ tov. 18 stanovanjskih hiš z delavnico v prizidku, 1 poslovno-stanovanjski ob­ jekt, 2 poslovna objekta, 2 proizvodna objekta, tenis igrišče. Nov Odlok januarja 2003 - gostejša poselitev. Januarja letos pa je začel veljati Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidal­nega načrta gospodarska cona sever (UL RS 6/03), ki ga je na .predlog župana sprejel občinski svet. Meje cone niso bile spremenjene, je pa bistveno spremenjena namembnost področja in gostota predvidene na­ selitve. Področje bo namenjeno pred­ vsem za izgradnjo stanovanjskih objek­ tov, deloma pa za obrtno-storitveno dejavnost ter podjetništvo. Prostor bo rezerviran tudi za športno-rekreacijsko dejavnost. Področje bo razdeljeno na 6 tako imenovanih karejev. Cona bo pozidana z 49 večstanovan- jskimi objekti, z enim individualnim stanovanjskim objektom ter športno rekreacijsko dvorano ter s petimi obrt- no-stanovanjskimi objekti. Večstano- vanjski objekti bodo združeni v sklope, s tlorisno dimenzijo 17x12,5 m, razen objektov na lomih, ki bodo imeli daljšo stranico dolžine od 12 do 22 m. Vsi objekti bodo podkleteni. Kletna etaža bo skupna za več objektov skupaj ali za ves sklop objektov. Minimalna dovolje­ na višina objektov je P+l, največja dovoljena višina pa znaša P+2+M. V skladu s konceptom so mestoma dovol­ jeni višinski poudarki P+2+2M, a mora­ jo biti arhitekturno utemeljeni. Med potrebami, zahtevami In možnostmi. V skladu z odlokom mora znašati povprečna površina stanovanjske enote 75 m2. To pomeni, da bo v severni coni zgrajenih po zadnjem sprejetem zazi­ dalnem načrtu skupno 340 stanovanj. V sklopu naselja je predvidena izgradn­ ja treh otroških igrišč. Kot izhaja iz odlo­ ka, je ob prestavljeni Kadunčevi cesti predviden obojestranski hodnik za pešce in enostranska kolesarska steza. Predvidena je ureditev parkirišč za osebna vozila ob cesti in v naselju, predvsem za obiskovalce. Odlok zahte­ va ureditev 1,5 parkirnega mesta na stanovanjsko enoto, skupno na po­ vršini in v kletnih etažah. V kareju K5 naj bi stala športna dvo­ rana dimenzije 35 x 35m, njena višina naj bi bila odvisna od potreb športnih dejavnosti. V zvezi s podkletitvijo objektov na poplavnem področju so zanimive še naslednje zahteve, ki izhajajo iz Odloka: "... Že za sanacijo sedanjih razmer, predvsem pa za zmanjšanje negativnega vpliva nove pozidave, je potrebno na povodju Bičja izvesti za­ drževalnik, ki bi visoke vode zmanjšal na pretok Q max=15 m3/s. Koti pritličij objektov morajo biti najmanj 30 cm višje od računske 100-letne poplavne vode potoka Bičje...." Mirno In zeleno okolje v bližini mesta. Za celoten projekt izgradnje severne cone bo investitor in izvajalec Grad­ beno podjetje Grosuplje d.d.. Irena Daris, predstavnica za odnose z javnos­ tmi podjetja, je povedala, da so pri analizi trga ugotovili, da povpra-ševanje po stanovanjih še vedno presega ponudbo. Zato pričakujejo, da bodo vseh 340 stanovanj v coni sever pro­ dali brez večjih težav, domačinom in novim priseljencem, predvsem iz Ljubljane. Stanovanja so razvijali in pro­ jektirali za mlade družine in ljudi, ki želijo bivati v mirnem in zelenem okolju, v bližini mesta. Kot prednost navajajo še dobro prometno povezavo z Ljubljano, do katere je po avtocesti le dobrih deset minut vožnje. V podjetju pričakujejo, da bodo grad­ beni stroji na tem področju zabrneli že to jesen. Projekt bodo izvedli v dveh fazah, zaključil naj bi se v začetku leta 2005. V prvi fazi nameravajo zgraditi 160 stanovanj na površini okrog 15.000 m'. Terasa aH atrij, možnost Izbire materialov. Soseski so v podjetju dali ime Sončni dvori. Zaradi sončne lege ter zaradi predvidene razporeditve zgradb v obliki dvorov. Slednji naj bi bili različnih oblik in velikosti. Kupci bodo lahko izbirali med stanovanji različnih velikosti, od garsonjer do petsobnih s površino do 120 m'. Mansardna stanovanja bodo po besedah Darisove imela prostorne terase, nekatera pritlična pa atrije. Zaključne materiale in dele opreme v notranjosti stanovanj bodo kupci lahko izbirali po lastnem okusu, če bodo stanovanje kupili v začetni fazi prodaje. V vsakem stanovanjskem vhodu bodo skupni prostori za kolesa in otroške vozičke ter sušilnice. Poleg podzemnih garaž bodo udobje stanovalcem nudila tudi dvigala, ki jih bodo ponudili na nekaterih vhodih. V stavbah z nižjo etažnostjo jih niso predvideli, se bo pa to odrazilo v nižji ceni stanovanja in kasneje v nižjih stroških obratovanja. Med bloki nameravajo urediti proste površine z veliko zelenja ter pešpoti. Lokali ne bodo motili stanovalcev. Lokale bodo predvidoma razvrstili ob Kadunčevi cesti ter ob parkirišču sredi soseske pod stanovanjskim delom. Prostore bodo namenili za servisno trgovsko dejavnost, ki ni moteča za stanovalce, v južnem delu pa za pis­ arne. Gostinski lokali bodo nameščeni le v severnem delu. Najnujnejše sto­ ritve bodo prebivalcem dosegljive v sos­ eski, ostala potrebna infrastruktura pa v Grosupljem. Dostop do sončnih dvo­ rov iz Grosupljega bo varnejši, ko bo preko železniške proge zgrajen most nadvoz. V GPG d.d. so nam zaupali tudi cene, po katerih bodo na voljo stanovanja. Izhodiščna cena kvadratnega metra bo okrog 320.000 slovenskih tolarjev z DDV. Odvisna bo od etažnosti, od lege stanovanja v objektu, razpoložljivosti dvigala. Če želite več Informacij o soseski Sončni dvori, pa Vas v prodajni službi GPG d.d. na Emonskl 8 v LJubljani vabijo, da Jih pokličete na telefon 470 93 66. Z veseljem vam bodo postregli posredovali dodatne Informacije. NOVEJŠA ZGODOVINA IRAKA NADALJEVANJE IZ 13. STRANI Zlata džamija v Kerbali. V času iraško- iranske vojne so iz zlatih kupol pobirali zlato kritino in jo menjali za orožje. močno podpirati Sadama Huseina. Na račun deloma že na črno prodane nafte in v naprej dogovorjene zadolženosti so npr. Poljaki gradili razne kmetijske namakalne jarke in spremljajoče objekte, Japonci izvrstne viadukte. Francozi letališče, jedr­ ski reaktor, avtoceste in še kaj drugega, Nemci razne petro-kemične in gradbene tovarne, Angleži so prav tako delali razne načrte. Kdo pa je gradil impozanten spomenik neznanemu junaku in bližnje kongresno središče za srečanje neu­ vrščenih pa se pri najboljši volji ne morem spomniti, možno pa je. da s(m)o pri tem sodelovali tudi Jugoslovani. Sovjeti so se v tem času nekoliko umaknili iz svojega nek­ danjega interesnega območja, čeprav je po cestah še vedno brnelo kar precej raznih njihovih strojev, pa tudi iraška voj­ ska je imela v svojih bunkerjih in skladiščih še precej njihove oborožitve. Skoraj sočas­ no so si Američani prizadevali zamenjati marksistični režim v Afganistanu. Med Irakom in Iranom je izbruhnila vojna z vso brutalnostjo. Irak je na začetku v prve strelske vrste poslal Kurde. Ko so Kurdi to zaznali, so se še močneje umaknili v svoj gorati svet in se zaščitili z orožjem in "chek pointi" praktično na vseh poteh. Kurdi poleg Iraka živijo na bolj ali manj strnjenem območju v Turčiji, kjer jih je največ, pa tudi v Siriji, nekaj pa tudi v Armeniji in Azerbajdžanu. V vseh državah imajo večje ali manjše težave, saj jim povsod onemogočajo avtonomijo, še posebej pa dolgoletne težnje po samostojnosti svoje države Kurdistan. Podobno so glede Kurdov storili tudi na drug strani. Kmalu po začetku vojne med Iranom in Irakom so po dolini Tigrisa potihem v nizkem preletu priletela izraelska letala, da jih iraški radarski sistemi sploh niso opazili. Svoj bojni tovor so odvrgli na jedrski reaktor, ki so ga gradili Francozi neposredno na obrobju južnega predela Bagdada. Iraška letalska obramba je začela delovati čez prib­ ližno pol ure in streljala vse naokoli. Menda so sklatili celo eno svoje letalo. Pred med­ narodno javnostjo pa so zatrjevali, da pri gradnji gre samo za nedolžno elektrarno, ki so jo nato začeli ograjevati z ogromnim visokim kupom betona in zemlje ter z razni­ mi antenskimi in radarskimi sistemi, ki je na daleč spominjal no novodobni babilonski stolp. Takšen je pravzaprav eden izmed številnih "iraških štosov". Prav v začetku osemdesetih let se je pripravljalo v Iraku srečanje neuvrščenih, zato so v Bagdadu pa tudi v raznih drugih krajih države zelo veliko gradili na različnih področjih. To, da smo Jugoslovani iz skoraj vseh nekdanjih republik v številnih večjih gradbenih podjetjih v letu 1980 začeli gra­ diti vojaške in hotelske objekte ter celo Sadamovo rezidenco, so že vrabci čivkali po strehah. Krovna državna ustanova za izvajanje vseh del je bila FDSP. Kratica, prevedena iz angleščine, pomeni Zvezna uprava za oskrbo in zaloge. V njej so bili večinoma "zaposleni" upokojeni visoki vojaški častniki, ki so imeli tudi "svoje izpostave" v privatnih stanovanjih po Bagdadu in drugod. V enega od takih stanovanj me je k svojemu stricu - nek­ danjemu visokemu častniku JLA pripeljal tudi gradbiščni kolega iz Črne Gore. Omenim naj še, da smo Jugoslovani od Iraka dobivali nafto še takrat ko je bil živ Trto, in da smo jo plačevali precej dražje kot je bila njena cena določena na svetovnih tržiščih. Vse to je bilo plod našega in iraškega sodelovanja v krogu neuvrščenih, zato smo tudi "lahko" gradili tako zaupne objekte. Večina gradbenih del je bila opravljenih do leta 1985. Že med vojno so na tiho govorili na obeh sprtih straneh, da je ta vojna predvsem vadišče za končni napad na Izrael, ki je trn vsem Arabcem. Ob koncu vojne 1988 sta obe državi pobili veliko vojakov in prebival­ cev - največ z bojnimi strupi. Ob Sat el Arabu so na obeh straneh uničili veliko naftnih črpališč in streljali na tankerje v Perzijskem zalivu. Vendar je Sat el Arab ostal iranski, Kuvajt pa je Iraku ponovno zapiral pot do Perzijskega zaliva. V Ameriki je bil nato 1989 za predsednika izvoljen Bush starejši. Leta 1990 so Iračani s 30.000 vojaki prišli na mejo s Kuvajtom, ki je imel prav tako na oblasti družinsko diktaturo. S tem so izsiljevali odpis dolgov in zvišanje cene za svojo nafto. Ker OPEC tega ni potrdil, je Sadam poslal še 70.000 vojakov in zasedel sosednji Kuvajt in ga 8. 8. 1990 razglasil za 19. iraško provinco. Varnostni svet je enoglasno obsodil iraški napad, Irak pa se ni umaknil. Zato so ga najprej gospodarsko osamili, nato so združene zavezniške sile z Ameriko na čelu 15. 1. 1991 po iztečenem roku vojaško interveni­ rale. "Puščavski vihar" je trajal šest tednov. Irak je bil poražen. V vojni je (po osebno pridobljenih podatkih od Nacionalne garde Kolorada) padlo 427 Američanov, vendar jih je zaradi "svinjarij", ki so jih tam doživeli, pomrlo še približno 5.500. Na iraški strani je bilo pobitih ali je pomrlo zaradi vojne 100.000 vojakov, 300.000 jih je bilo ran­ jenih in približno 60.000 jih je bilo ujetih. Zaradi vojne je umrlo 3.500 civilistov, zara­ di bolezni pa nato približno 200.000 otrok. Po umiku vojske so se zaradi "svinjarij" v preteklosti in med vojaškimi operacijami v Iraku uprli Kurdi na severu in širti na jugu. Vstajo je brutalno zadušila Sadamova "narodna garda". Zato so zavezniške sile ponovno intervenirale in zahtevale nadzor nad jedrskim in biokemičnim orožjem za množično uničevanje, ki pa jih Irak še do danes ni v celoti izpolnil. Precej tega orožja je Irak dobil od "zahodne civilizacije". Prav tako Irak ni priznal suverenosti Kuvajta. Maja 1992 so Kurdi izvolili parlament in razglasili svojo državo na severu, opozicij­ ske sile pa so razglasile svojo protivlado. Zaradi napadov (beri: državljanske vojne) Sadamovih privržencev je v Iran zbežalo na tisoče šiitov, leta 1995 pa je bil Sadam ponovno izvoljen (med svojimi ljud­ mi!) z 99,96 % glasov. Volitve so bile "demokratične". Jože Miklic Novi impozantni spomenik neznanemu junaku, sezidan za priložnost konfer­ ence neuvrščenih (ki je ni bilo). NACIONALNA GARDA KOLORADA SE PREDSTAVI V GROSUPLJEM V torek, 1. aprila 2003, so se na povabilo Združenja slovenskih častnikov (ki se bo po novem, ko bo ustanovlje­ no, imenovalo Društvo častnikov slovenske vojske) obiskali predstavniki Nacionalne garde Kolorada (NGK) iz Združenih držav Amerike. V dopoldanskem času so med drugim imeli interni pogovor z županom Lesjakom ter si ogledali nekatere kraje v naši občini, ob 18.30 pa so v Družbenem domu v Grosupljem stotnik Samuel J. Dunkhorst ter višja štabna praporščaka Michael Rob Lawrence in John Jack Crisvvell imeli javno predstavitev vojaške policije oziroma varnostnih sil s poudarkom na usposabljanju vojaške policije in novih protiterorističnih nalog, podprto z računalniško povver point projekcijo. Z njimi je bil tudi major McKennv, za prevajanje je profe­ sionalno skrbel dr. Potočnik, sicer tudi dekan Biotehnične fakultete v Ljubljani, po predstavitvi pa so gostje odgo­ varjali tudi na vprašanja. Župan Janez Lesjak je v pozdravu dejal, da so se razmere v zadnjem desetletju ne samo v nekdanji naši državi, temveč tudi v svetu zelo močno spremenile. Zato je prav, da tudi neposredno ob vstopu Slovenije v NATO na lokalni ravni prisluhnemo izkuš­ njam predstavnikom najmočnejše armade na svetu. Delujejo kot "pogodbena teritori­ alna rezerva" v sestavu ameriške vojske, kjer vsak poleg svojih poklicnih zadolžitev opravlja še vrsto drugih zadolžitev, saj je pri njihovem delu treba tudi zelo veliko improvizirati. Seznanili so nas z različnimi nalogami, ki jih je NGK opravljala na različnih koncih sveta. Svoje bogate izkušnje so si nabirali tudi v vojaških "operacijah" v Zalivski vojni, Panami, Puščavskem viharju v Iraku, pa tudi s številnimi vojnimi ujetniki, požari v naravi in nenazadnje so delovali po Evropi, npr. na Madžarskem, Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter na Kosovem. Pri svojem delo zelo velik pomen dajejo psihološkim vojnam (oni temu pravijo operacije!), ki jih izvajajo prek radia, televizije in vseh ostali medijev, pa tudi z odvrženimi letaki, ki so se izkazali npr. v Puščavskem viharju kot izredno uspešni. S tem želijo čim bolj one­ sposobiti nasprotnika, pospešiti predaje, pobege in dezerterstva, hkrati pa že pred začetkom vojaških operacij zmanjšati preli­ vanje krvi. Kar precej časa so predavatelji namenili organizaciji in delovanju znotraj ZDA po terorističnem napadu 11. septembra 2001, saj je bila njihova garda v tistem trenutku razporejena s 4214 pripadniki izven meja ZDA. V koordinaciji z Zvezno upravo za letalstvo so imeli na dveh letal­ skih bazah (in nato še v sedmih) v zraku v nekaj minutah že vso razpoložljivo letal­ stvo. Ker je ameriška vojska prvič delovala znotraj svoje države, so se morali tudi zelo hitro preorganizirati. Poskrbeli pa so tudi za prevoz pripadnikov različnih obveščevalnih organizacij, zdravniških ekip in materiala, pa tudi kuratov, gradbenih inženirjev in varnostnikov. V zelo kratkem času je delo­ valo 88 operativnih centrov za zračne operacije. Posledično so zaradi tega dogodka v letalski obrambi do danes že podvojili njeno moč, nebo nad tridesetimi mesti v ZDA pa stalno preletavajo njihova patruljna letala. Posebej smo bili seznanjeni z dogajanji pred dvanajstimi leti v Puščavskem vihar­ ju, ki se danes z imenom lraqi Freedom Predstavniki Nacionalne garde Kolorada pri predstavitvi svojih dejavnosti v Družbenem domu Grosuplje. (Iraška svoboda) v bistvu le nadaljuje. Pretežna naloga NGK je bila zavarovanje oskrbovalnih poti. Na razdaljah skoraj 200 km (in v širino približno 2 km) je bilo na vojnem območju treba skrbeti za čimhitrej- šo oskrbo. Na pretežno neprepoznavnem vojakom. Iz slik na televiziji je videti, da so slednji zelo obremenjeni s težko obleko in opremo. Zatrdili so, da so uporabljeni materiali dokaj lahki. Glede dodatnega vprašanja v zvezi z orijentacijo in premiki pa uporabljajo tudi sodobno satelitsko Za strokoven prevod je skrbel dr. Potočnik. puščavskem območju so ob zaupnih in "ciljno znanih točkah" (Target Reference Points) dostavljati vodo, gorivo, saniteta in orožje. "V današnjem hitrem tempu operacij vojaka NI MOGOČE zamenjati", je pisalo v predstavitveni sliki. Na koncu s(m)o nekateri gostom iz Nacionalne garde Kolorada iz ZDA zastavili nekaj aktualnih vprašanj. Župan je želel napraviti primerjavo med lahko oprem­ ljenostjo vojaka v naši osamosvojitveni vojni in težko opremljenim ameriškim GPS navigacijo. Na mnenje nekaterih (tudi spodaj podpisanega), kijih skrbi, kako bos civilnim prebivalstvom in kaj se bo zgodilo po končani vojni, kljub temu da se nekateri strinjamo, da je Sadam Husein zares okruten diktator, in tudi, ali vendarle "ameriška družba" dovolj dobro razume te ljudi na "zgodovinsko vročem območju", pa so bila njihova mnenja nekoliko manj prepričljiva. < Jože Miklic MARTINOV MISSISS1PP1V KNJIŽNICI GROSUPLJE V četrtek, 3.aprila, je bil gost večera v Knjižnici Grosuplje Martin Strel, ki je simbol drugačnosti, ponosa, neskončne volje in vzdržljivosti. Samo za take ljudi je mesto v Guinnesovi knjigi rekordov. O sebi, svojem delu in dosežkih je spregovoril, ko smo se pogovarjali o njegovi knjigi Martinov Mississippi. Knjiga temelji na dnevniš­ ki pripovedi in vključuje vse pomemb­ nejše dogodke Martinovega plavanja. Z zanimivim pripovedovanjem svojih doživetij po svetu in trdem delu, ki mu je prineslo tudi slavo, je navdušil vse obiskovalce prireditve. Njegov uspeh na Mississippiju mu je prinesel uvrstitev med pet najboljših športnikov sveta, za kar mu čestitamo. JUL 4 - SEPT 7, 2002 Martin Strel "iz oči v oči" z Mississippijem. ZAČETEK GROSEVE POMLADI Končno smo dočakali pomlad, za marsikoga najlepši letni čas. Ni lepše­ ga kot vstati v sončno jutro ter se pre­ pustiti lepim, sončnim žarkom, da nam pomagajo pri vsakdanu. Sonce pa je posijalo tudi v naš klub, kjer se je tudi v tem mesecu zgodilo marsikaj za­ nimivega. Prvo pomladno nedeljo smo imeli v klubu izredni občni zbor, kjer smo izvolili predstavnika za zvezo ŠKIS. Izvoljen je bil Matej Urbanija, ki bo zastopal naš klub v zvezi Štu­ dentskih klubov Slovenije. Sonce pa je posijalo tudi nad našimi novimi prostori, saj seje v prostorih že začelo delati ter pripravljati vse potreb­ no za preselitev. Na to bo potrebno seveda še malo počakati, saj gre za projekt, ki zahteva veliko časa in truda. A energije nam ne zmanjka. Med drugim sta za energijo naših članov poskrbela domačina DJ Miha ter DJ Marc. Čeprav z različnim glasbenim žanrom, sta oba dodobra napolnila zadnje kotičke kluba in tako preverjala plesne sposobnosti obiskovalcev. Na večeru DJ Mihe smo se vrteli v ritmu 70.-80.ih, DJ Marc pa nas je zabaval z MTV music oziroma komercialo. Komur pa nista ustrezala omenjena DJ oziroma njun stil, si je lahko dal duška na koncertu skupine SELL OUT ter TRAFICC RELIGION in se prepustil rit­ mom SKA PUNKA. Vsak je našel nekaj zase in za trenutek pozabil na štu­ dijske obveznosti. Za športni duh kluba je bilo ta mesec dobro poskrbljeno. Z 10- dnevnega smučanja so se vrnili zagreti smučarji in tako zaključili letošnjo smučarsko sezono. Vsi tisti, ki so se upali dvigniti v višave, pa so se v soboto, 29. 3., podali na polet z balonom. Zgodaj zjutraj so vzleteli z ljubljanskega Barja in si tako s ptičje perspektive ogledovali Ljubljano, ki se prebuja v sobotno jutro. Poletje trajal cca. 1,5 ure. Za svoj podvig so bili tudi krščeni ter so prejeli diplome. Vsi udeleženci so bili navdušeni nad fenomenalnim doživetjem. Ostali, ki so raje ostali na realnih tleh, pa so se odpravili na pohod na Kucelj. Pot je vodila od Kožljevca do Malega Vrha ter na naš cilj. Sončno vreme, lepa narava in dobra volja pohodnikov so bili dejavniki, ki so poskrbeli za enkraten dan. Ta mesec bo v klubu prav tako pester. Na sporedu bodo razni koncer­ ti, DJ-i ter Grošoteka in pohod na Vrh. Klub se tudi pospešeno pripravlja na udeležbo na Škisovi tržnici, ki bo v sredo, 7.5., na letnem telovadišču Tivoli. Gre za celodnevno prireditev, kjer se predstavijo vsi študentski klubi Slovenije. Tokrat bo tržnica v znamen­ ju poletnega tabora, ne bo manjkalo zabavnih iger, koncertov, športnih predstavitev in še kaj se bo našlo. Vsi člani so tudi vabljeni na festival Štunf, ki se odvija v Kopru 10.,11. ter 12. aprila. Gre za festival, kjer se štu­ dentski klubi Slovenije predstavijo s svojimi umetniškimi delavnicami. Na festivalu se odvijajo razne razstave, delavnice, tekmovanja ter koncerti. Bliža se tudi prvi maj in organiziran bo Grošev tradicionalni kres. Več dodat­ nih informacij je na voljo v klubskih prostorih, na oglasnih deskah in na e- naslovu . Lep pomladni pozdrav do pri­ hodnjič in obilo sonca želi L/O GROŠ POZDRAV POMLADI Kar že nekaj let na prvo pomladno nedeljo farni pevci pevskega zbora Danica Grosuplje pred cerkvijo nastopijo v pozdrav pomladi. Seveda farani pesem radi sprejmemo in smo radi postali pred cerkvijo in prisluhnili ubranemu petju. Zbor Danica ni čisto navaden zbor. Saj v njem prepeva kar nekaj elite - poleg doktorjev, inženirjev, profesorjev tudi visoki gasilski častnik. Seveda pa so tudi ostali pevci po glasu tem enaki. Organistka in pevovodkinja Danica Kutnar obenem skrbno izbere pesmi, da se iz leta v leto menjajo, s tem pa pridobi pevce, da se bolj z veseljem pripravljajo za nastop. Za nastop pred cerkvijo'je treba kar nekaj novega in preprostega. Ob koncu zapojejo pesem, kjer vsi navzoči po svojih pevskih talentih pritegnemo zraven. Zelo je namreč pomembno od gledal­ ca pritegniti ne samo oko in ušesa, pač pa tudi njegov glas. G. Franci Vrhunc, imenitni tajnik svetniškega kandidata škofa Antona Volka, pravi: "Vsi pojte! Tudi tisti, ki ne znate in tudi tisti, ki res čisto nič ne znate, samo bodite za en odtenek nižje. Veste, v orglah imamo neke dodatne glasove, ki jim pravimo čmrlji. In ti glasovi dajejo orglam svojo poseb­ nost med instrumenti. Tukaj pa bodite čmrlji vi in bomo vsi v en glas in vsem v zadovoljstvo lepo zapeli." Cerkveni mešani pevski zbor "pozdravlja pomlad". In prav to je letošnjo pomlad uspelo pevovodkinji Danici Kutnar, saj je prav iz vseh strani pritegnila glasove in obraz ji je kar žarel od sreče. Seveda, pevci so to opazili in še olepšali svojo izraznost pri petju. Pregovor "Kdor poje, zlo ne misli," je tudi tokrat obvel­ jal. Množica je ob koncu ubranega petja z veseljem zaploskala, izmenjali smo si še nekaj besed ter zaželeli, da bi bili prihodnje leto prav vsi še enkrat udeleženi. Res je, da ima nad vsem tem zadnjo besedo Oče, ki bedi nad nami. Gospod župnik in dekan Franci Šuš­ tar je kar nekaj trenutkov iskal, komu naj se najprej zahvali. Odločil se je prav. Zahvalil se je najprej pevcem, nato pa se je obrnil: "Kaj naj rečem vam, bratje in sestre po veri? Hvala, da ste bili z nami, da smo skupaj doživeli ta lep jutranji pozdrav pomladi." Z lepimi občutki povezanosti in le­ pote v srcih smo odhajali od jutranje maše in tudi doma klepetali o tem lepem dogodku. Marjan Šlrcelj st. SREČANJE NA POLICI Učitelji in starši učencev podružnične Osnovne šole Polica so skupaj z rav­ nateljico matične Osnovne šole Brinje 10. marca na Polici organizirali srečanje s predstavniki Krajevne skupnosti Polica in Občine Grosuplje. Želeli so opozoriti na težave, s katerimi se srečujejo ob uvedbi devetletne osnovne šole. Prostorska stiska, pouk za 53 učencev se odvija v dveh ločenih starejših stavbah, jim onemogoča organizacijo pouka za še dodaten razred otrok šestlet- nikov, saj se za šolsko leto 2003/2004 predvideva 16 otrok več. Župan Občine Grosuplje Janez Lesjak je navzočim predstavil predvidene inves­ ticije in prioritetne projekte ter za šolo na Polici ponudil dve alternativni rešitvi; prevoz enega od razredov otrok v matično šolo Brinje ali pa izmenski pouk na Polici. Predlog ni naletel na razumevanje, saj bi staršem, ki so s šolo na Polici izjemno zadovoljni in si ne želijo, da bi jo njihovi otroci zapustili prej, kot je to nujno potrebno, veliko bolj ustrezala nadomestna lokacija na Polici. Na trenutke burna razprava je pripeljala do sklepa, da starši izberejo svoje predstavnike, ki bodo svoj pogled na šolsko problematiko Police predstavili svet­ nikom na eni izmed sej Občinskega sveta Občine Grosuplje. Na tak način naj bi našli konstruktivno in finančno sprejemljivo rešitev, kar pa ne bo enostavno, saj poliški primer ni osamljen, ampak del kompleksne situacije, v katero je našo občino, kot večino ostalih slovenskih občin, potisnilo zakonsko obvezno uvajanje devetletne osnovne šole v šolski sistem. Letos bodo šole sprejele pod svoje okrilje poleg prvih razredov osemletke (sedemletniki) tudi prve razrede devetletke (šestletniki), kar pomeni hudo dodat­ no breme. Zanje je potrebno, če pustimo ob strani pedagoške vsebine, prilagoditi prostore, jim zagotoviti varne učilnice, primerne sanitarije, možnost počitka, zdrave prehrane, jutranje in popoldansko varstvo, prevoze v šolo. Matični šoli Osnovna šola Louisa Adamiča in Osnovna šola Brinje sta se nove­ mu programu šolanja uspešno prilagodili, večji problem, več ali manj izključno prostorski, pa je na podružničnih šolah, ki se vse po vrsti otepajo s prostorsko stisko. Podružnične šole v naši občini imajo skupni imenovalec; vse so potrebne obnove in ne zadoščajo potrebam naših otrok. Tako kot na Polici je tudi stavba Osnovne šole v Žalni stara in prenatrpana, v njej pa se lahko odvija zgolj osnovna dejavnost, interesne dejavnosti so, spet zaradi prostora, zelo omejene. Jeseni bo potrebno najstarejši razred otrok voziti v Grosuplje. Podobno je na Kopanju. Občina Grosuplje si je v svojem investicijskem načrtu na področju družbenih dejavnosti postavila ambiciozne cilje, ki bodo omilili težave, s katerimi se sedaj spopadamo, vendar jih lahko uresničuje le v okviru svojih proračunskih sredstev, ta pa so omejena. Prednostna naloga na področju osnovnega šolstva je dokončati izgradnjo nove podružnične šole v Št.Juriju in pripraviti projektno dokumentacijo za novo šolo v Žalni. Ob postopnem uresničevanju zastavljenih ciljev bo ustrezno poskrbljeno za vse grosupeljske šolarje, prehodno obdobje pa bo od nas vseh terjalo veliko mero pragmatizma in prilagajanja. Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti In finance Svetovalec za področje družbenih dejavnosti Mojca Koželj MAGDALENSKA GORA IN KRIZEV POT Tudi v letošnjem postnem času se na Magdalenski gori vsako nedeljo popoldne (14.30) odvija molitev križevega pota. To simbolično in sedaj že tradi­ cionalno zbiranje ljudi iz župnije Šmarje-Sap in sosednjih krajev pomeni izredno duhovno in lepo doživeto pripravo na praznik velike noči. Na povabilo šmarskega župnika g. Mrvarja se je v nedeljah popoldne zbralo več kot sto ljudi, ki so v lepem, prijetnem in naravnem okolju Magdalenske gore ob posameznih posta­ jah in ob šelestenju listja in rahlega vetriča, premišljevali pomen oziroma sporoči­ lo posameznih postaj križevega pota. Ljudje so prihajali iz različnih smeri, iz Paradišča, Šmarja-Sapa, Hrastja, Grosupljega in od drugod, predvsem po peš poteh skozi gozd. nekateri, ki pa težko hodijo peš, pa se odpravijo z avtomobilom. Udeleženci so se ob koncu zbirali v cerkvi na slovesnem zaključku. Zagotovo se Magdalenska gora s svojo dragoceno arheološko zgodovino in simbolično postavljeni preprosti križev pot dopolnjujeta v svojem bogatem duhovnem sporočilu tako za sam kraj kot tudi širšo okolico. Matjaž Trontelj Sprašujem Te Dobri Oče! Popolna si ljubezen in vsemogočen. Mar si namenoma človeka v minljivost in slabost ujel, da morda v svogodi srčne bede pomagati bi mu smel? Mojca Kastellc SPREJETI KRIZ Sprejeti križ - simbolična govorica za sprejeti sebe, življenje, svoje bližnje in tudi trpljenje, je ena najtežjih stvari v življenju. Z dobrim: z življenjem, nara­ vo, zdravjem, uspehi, ljubeznijo, pametjo, veseljem, sprejetostjo... ni težko biti zadovoljen. Težje pa je biti zadovoljen z manj dobrim: boleznijo, sovraštvom, neuspehi, telesnimi bole­ činami, nesrečami, preganjanjem, ne­ razumevanjem, starostjo, žalostjo... Pa vendar. Kristjani imamo RAZLOG VESELJA, ki presega vse nadloge tega sveta. To je JEZUS. To je LJUBEZEN. Ljubezen, ki nam s križa govori: POGLEJ! POGLEJ, KAKO TE UUBIM! VSE TO SEM PRESTAL IZ UUBEZNI DO TEBE! PA TI? ME UUBIŠ? Vsakemu, ki se pusti nagovoriti Jezusu, bo odmevalo v srcu Njegovo vprašanje: PA TI? ME UUBIŠ? Blagor srcu, ki se bo odzvalo na Njegov klic in mu odgovorilo: UUBIM TE. A SEM TAKO MAJHEN V SVOJI UUBEZNI. RAD BI TI VRNIL UUBEZEN, PA NE ZNAM UUBITI, KOT UUBIŠ TI. NAUČI ME UUBITI. Najtežje je ljubiti, kadar pride trpljenje. Takrat je zelo pomembno, koliko imamo VERE. Če takrat lahko rečemo: JEZUS, VATE ZAUPAM, in resnično zaupamo, potem mu bomo znali reči tudi HVALA TI, KER SI TRPEL ZAME in ker se zame vsak dan daruješ na oltarjih; ker mi vedno pošiljaš Duha Tolažnika, kadar te prosim... HVALA. In če smo mu resnično hvaležni za Njegov DAR, potem si bomo zaželeli, da bi tudi mi Njemu darovali SEBE: svoje molitve in svoje trpljenje. In takšna VERA je ODREŠUJOČA. To pomeni SPREJETI ODREŠENJE. To pomeni premagovati trpljenje s pogle­ dom na križ. To pomeni živeti iz VERE. To pomeni zaupati Jezusu. To pomeni z Njim ŽIVETI. Kajti kdor Z NJIM umrje, ta bo tudi z Njim vstal in večno ŽIVEL. Res pa je, da vsakega človeka Jezus s križa nagovarja na drugačen način. Ne meni se zato, če tebe nagovarja drugače. Vsak človek je Bogu enako dragocen in vsak človek je biser zase. Zato se vsakemu človeku razodeva drugače. Dovoli, da v tišini tebi spre­ govori na srce na čisto tvoj način. Na način, ki bo popolnoma po meri tvoje­ ga srca. Te dni mi je prijateljica prinesla iz Medžugorja podobico, na kateri je Marijin izrek: ČE BI VEDELI, KAKO VAS LJUBIM, BI JOKALI OD VESELJA. JOKATI OD VESEUA, ker nas ne ljubi le ona. ampak tudi Jezus, NI DANO VSAKEMU... Zato prosimo za to milost, da bi mogli dojeti vsaj kapljico Božje ljubezni, ki se razliva na vsakega izmed nas. Ne krivda, ampak ljubezen. Nesebična Ljubezen, ki kliče ljubezen. Mojca Kastellc KOT SENCA BEŽIŠ; SE IZGUBIŠ S PRVIM MRAKOM, DA SAMO TVOJ DIH IN SAMO TVOJI KORAKI ODMEVAJO - A TVOJEGA LIKA NIKJER. DRAGAN ŠIBANC, Makedonija PREVOD D. PERME SLIKAR JANEZ KASTELIC - V DOMU STAREJŠIH OBČANOV GROSUPLJE Ne prestrašite se, priljubljen višenjski slikar Janez Kastelic še vedno teka zdrav po Višnji Gori in je prišel 14. marca v naš Dom le na obisk. Predstavljajte si: v mojo vpisno knjigo obiskovalcev je takoj narisal naše srednjeveško mestece, zgo­ raj pa je seveda ovekovečil starinski Stari grad. Pripeljal ga je na obisk moj gozd­ ni sosed (mejaš) Franc Možina - Hrenček iz Zgornje Drage. Hrenčkovi so bili nek­ daj sosedje pokojne citrarice Marije Levstik in na vse tisto okolje mi legajo prelepi spomini, tudi iz otroških let. ko nas je stari oče vodil vnuke gledat svojo bogato hosto. Pa tudi Viligaj je tam blizu. Zaklepetali smo se tako. da kar nismo mogli narazen: razpravljali smo, kako je bilo nekdaj v Višnji Gori, kako je in kako bi moralo biti. to so bila cela predavan­ ja! Stopili smo še na balkon moje sobe. "Gregor" je že zoral nasproti prave brazde in vsejal zgodnji ječmen in oves (poglejte ga, Gregorja, tadolgo njivo orje, na glav' klobuček nos' in jabolčkov not' pros'). Čez njive smo pogledali še na staro gro­ supeljsko Jerovo vas, ki je bila nekdaj vsa kmečka, njive pa so bile tudi tu, kjer je danes Dom in novo naselje Jerova vas. In kaj še? Slikar Janez je brž pokazal na levo malo kapelico, za njo kozolec toplar in pojasnil: "V hišici za toplarjem sem se pa rodil leta 1949, ko smo tam nekaj časa stanovali v Modičevi, kasnejši Drobničevi hiši". "Ha, potem bo pa treba ta motiv z balkona kmalu naslikat!" sem zaklicala in vsi trije smo bili navdušeni. Tako je prišla Višnja Gora s slikarjevim rojstnim domom za menoj. V življenju nikoli ne obupajte. Vse je čudežno prepleteno. Mihaela Zaje DRUŽINA JE VREDNOTA, KI JE NE GRE ZANEMARITI Praznovanje tedna družine je v mi­ nulem tednu po vsej Sloveniji zabeležilo več družabnih in vzgojnih srečanj. Pod okriljem razvalin boštanjskega gradu na Velikem Mlačevem pri Grosupljem so mladi iz Mladinske hiše, društva za krepitev vloge in interesov mladih v družbi, pod vodstvom prizadevne Žalke Mojce Potokar, prisluhnili besedam več predavateljem, ki so slikovito, skozi biblični prerez ali priz­ mo osebnih izkušenj, prikazali ple­ menite družinske vrednote, prenašan­ je družinskih vzorcev iz roda v rod, krepitev medosebnih vezi in učinkovito reševanje konfliktnih situacij. V današnji vedno bolj razvrednoteni družbi je trdna družinska celica gotovo pristan, ki človeku ponuja oporo in mu blaži udarce vsakdanjega stresa. Resnico o družini je skozi prizmo bibličnega zapisa predstavil dr. Stanko Gerjol, predavatelj pedagoške psi­ hologije in didaktike na Teološki fakul­ teti, spregovoril je o ponavljanju družinskih vzorcev, bolečih razvadah v življenju človeka, ki se gotovo prenaša­ jo tudi na naslednje rodove, o reševan­ ju konfliktov na mestu, kjer nastajajo. Teoretično pričevanje sta v praksi pod­ prla zakonca Rozman, Ana in Janez, Gorenjca s šestimi otroki. "Starši smo kot reka, ki teče in obide še tako majhen kamenček," sta enotna zakon­ ca. "V najinih srcih je, da bi se imela lepo in ne oteževala življenja drugemu. Da je življenje lepo in ne jarem, da poskušaš vzeti najlepše iz zakona. To je zlato pravilo, s katerim se približava drug drugemu, posebej pomembno pa je odpuščanje, sprotno reševanje sporov. Če ni konfliktov, je mlakuža." Praznovanje materinskega dne se je raztegnilo na dva dneva, zaključilo pa ga je družabno srečanje s publicistko. pisateljico Berto Golob, Tadejem Sadarjem, kantavtorjem in urednikom resne glasbe na radiu Ognjišče, nastopom grosupeljske vokalne skupine Stella in irskim plesom, ki se ga je mladina naučila prejšnji večer. "Samo enkrat gremo po poti življenja," je mladim osmislila vest njihova zaveznica Berta Golob in če bomo na tej poti delali dobro, bo tudi naš svet mnogo lepši. Barbara Pance KO NE BO VEC MEJA Nacionalna identiteta Slovencev in Evropska zveza v luči stikov matice z zamejstvom" Svetovni slovenski kongres je v začetku leta 2003 kot izdajatelj in založnik izdal zbornik predavanj 1. strokovno-znanstvenega posveta z naslovom "KO NE BO VEČ MEJA", ki je bil v Kulturnem centru Lojzeta Bratuša v Gorici v letu 2002. Simpozij je bil razdeljen na 6 tematskih sklopov, to je šolstvo, družina, šport, mladi, cerkev, kultura in mediji, gospodarstvo in na koncu politika. Sedanje državne meje ne odražajo celotnega slovenskega kulturnega prostora. Pri tem imam v mislih sloven­ ski skupnosti v Italiji in Avstriji, ki sta neprekinjeno naseljeni ob sedanji meji s Slovenijo in tudi slovenski skupnosti na Madžarskem in Hrvaškem. Te skup­ nosti še vedno predstavljajo izrazito kontinuiteto z matico, tako v prostoru kot času. Ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo (EZ) in po odpravi meja bo to območje postalo ozemeljsko enoten kulturni prostor. Za vzpodbudo in opozorilo na to dejstvo seje Svetovni slovenski kongres v organizaciji Konference za Italijo in Slovenske kon­ ference odločil, da na te teme pripravi simpozij "KO NE BO VEČ MEJA". Za pre­ davatelje so bili povabljeni strokovnjaki različnih področij iz Slovenije in zamej­stva. Povabljeni so bili tudi predstavni­ ki vladnih in državnih institucij, ki pa se večinoma niso odzvali, razen nekaj izjem. Namen posveta in izdaje zborni­ ka je, da bi sprejeli določene sklepe in jih posredovali vladi kot zahtevo po oblikovanju vseslovenske nacionalne strategije za dosego ciljev za ohranitev slovenske nacionalne identitete in samobitnosti še pred vstopom v EZ. Družina je temelj za ohranjanje jezikovne in kulturne identitete. Šolstvo pa je vir utrjevanja jezikovnih in kul­ turnih vrednot slovenstva tudi v prihod­ nosti. Slovenska država bi morala še pred vstopom v EZ na obrobju današ­ nje administrativne meje ustanoviti vrsto izobraževalnih in gospodarskih centrov, ki bi bili kljub enakovrednim programom evropskega šolstva ter sve­ tovnim standardom prijaznejši in dostopnejši vsem, ki živijo na obrobju našega kulturnega prostora. S tem bi obrnili trend odhoda slovenskih mož­ ganov na tuje. Tudi gospodarstvo je eden od osnovnih temeljev za življenje in preživetje. Kot vidimo pa pri nas ni ravno tako, vsaj kar se tiče različnih prodaj državnega premoženja, s kate­ rim razpolagajo državni skladi. Slovenija bi se morala bolje zavedati, da države in narodi umirajo na svojih nacionalnih mejah. V EZ brez meja bodo za nacionalno preživetje temeljnega po­ mena jezik, kultura in nacionalno gospodarstvo, iz katerega lahko črpamo sredstva za samoohranitev. Temelj nacionalne zavesti je še vedno družina, cerkev pa je eden od opornih stebrov slovenskih družin in posameznikov. Cerkev je tudi steber slovenstva v zamejstvu in po svetu. Številnim duhovnikom gre zahvala za ohranitev slovenske kulture, jezika in narodne zavesti tako po svetu kot tudi doma. Politiki z oblastjo prihajajo in odhajajo. Cerkev pa je že tisočletje hram tolažbe in upanja, kamor so se skozi stoletja zatekali verni in neverni ter odhajali potolaženi in ohrabreni. Zato je bila vključena v program sim­ pozija in zbornika kot ena od ključnih stebrov slovenske družbe. Naj bo tudi v prihodnje tako. To je pravzaprav sporočilo vsem, ki danes krojijo prihod­ nost in usodo slovenskega naroda. Zbornik je moč dobiti na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa, Cankarjeva 2, Ljubljana. Pripravil Matjaž TrontelJ PREKUCNE V SKOCJANU Skocjan. 8. In 9. marca - Člani In članice Kulturnega društva Škocjan so izpolnili cilj, ki so si ga zadali ob lanskem kulturnem prazniku, in uprizo­ rili lahkotno igro v šestih prizorih Prekucije. Tako kot smo v Škocjanu in drugih manjših krajih že vajeni, je bila ob gledališki predstavi domačih igral­ cev dvorana Gasilskega doma na pre­ mieri nabito polna, pa tudi nedeljsko ponovitev si je prišlo ogledat veliko domačinov in obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice. Pisec scenarija in režiser te satirično obarvane komedije je domačin Jožef Marolt. V svojem delu se je osredotočil na obravnavanje treh različnih obdobij sprememb družbenega sistema, in sicer: pomladi narodov leta 1848, druge sve­ tovne vojne in časa takoj po njej ter novej­ šega osamosvojitvenega časa s poudarkom na lastninjenju. Prvi prizor je dramatizacija povesti Frana Jakliča Kako so dali Škocjanci zad­ njo davščino baronu v Lisičje in prikazuje boj Škocjancev za takrat tako težko pričakovano zemljiško odvezo in "fra- jost". V naslednjih prizorih je gledalec priča komičnemu pogledu na dogodke - za slovenski narod in mnoge posa­ meznike sicer usodne in tragične - povezane z nasilnim prevzemanjem oblasti ter soočanjem malega človeka z revolucijo in boljševistično oblastjo v letih vojne 1941-45 in po njej. Sledijo prizori iz časov nacionalizacije in uvajanja sa­ moupravljanja v 50-letih minulega stolet­ ja. Predstava se zaključi s prizorom, ki prikazuje denacionalizacijo po osamo-Z dinamičnim nastopom na odru nas je presenetil tudi občinski svetnik Martin Tomažin. svojitvi Slovenije in preko lastninjenja s certifikati in "divjega" lastninjenja družbenega premoženja časovno sega prav do današnjih dni. Vsi prizori torej obravnavajo družbene spremembe, ki se jim nekateri spretno prilagajajo, drugi pa se v nobenem družbenem sistemu ne znajdejo. Tako so le eni in isti vedno bogati, drugi pa - mogoče tudi zato, ker so preveč pošteni in naivni - vedno nastradajo. Škocjanci naj bi bili ti drugi - imeli naj bi sicer vedno prav, le s svojimi idejami se pojavljajo ob napačnem času na napačnem mestu. V Prekucijah so nastopili: Andrej Adamič (TONE LIPCA, svobodnjak), Nina Kralj (CILKA, gostilničarka). Polde Blatnik (LOJZE, partizan, načelnik), Petra Sodja (VERUŠKA, aktivistka, referentka), Martin Tomažin (TONE KRIVA NOGA, šun- tar, varnostnik), Ana Gregorič (MICA, potovka, Brislava, sekretarka), Jože Kranjc (MARKO, politkomisar), Damjan Mihelčič (ANZEL, polsvobodnjak), Janez Sever (DOLHAR, podložnik v Lisičju) in Sandi Mustar (MAČEK, podložnik turjaš­ ki, zastavonoša). Za sceno in oder sta poskrbela Slavko Gregorič in D. P. Bencelj, glasbo, ki jo je izbral Igor Podlogar, pa so izvedli "Podlipški fantje" s Francem Potočarjem. Nastopa pred polno domačo dvorano sta vsekakor najlepša zahvala za čas in trud, ki ga škocjanski amaterski igralci namenjajo pripravam svojih predstav, hkrati pa pomenita moralno spodbudo za nadaljnje delo v kulturnem društvu. Janez Plntar Igralska zasedba ob koncu predstave. OSMA OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Na območni reviji občin Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje se je letos predstavilo 18 zborov, to je največ doslej. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, je ponovno organiziral območno revijo odraslih pevskih zborov, osmo po vrsti. Gre za skupno revijo pevskih zborov občin Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje. Zaradi velikega števila pri­ javljenih zborov je revija letos prvič potekala v dveh delih, v petek v Grosuplju ter v soboto v Šentvidu. Za marsikateri zbor je ta nastop višek sezone. V publiki namreč nastope spremlja več izobraženih in izkušenih glasbenih strokovnjakov kot običajno, od velikega števila zborovodij in pevcev do glasbenih kritikov. • ZPZ Lastovka Na reviji v Grosupljem so se po vrsti predstavili sledeči zbori: revijo je pričel Moški pev­ ski zbor "Corona" KD Pesem Grosuplje, kije bil izbran za zbor leta 2002. Njegov zborovod­ ja Jernej Kralj. •n iir Robert Kohek, in Mladinski mešani pevski zbor Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica pod vodstvom Milana Jevnikarja. Oba zbora sta štela več kot 30 mladih deklet in fantov. Res je bilo lepo videti toliko mladih, pred katerimi je lahko še dolga in uspešna glasbena pot. Jerjenj Kralj vodi že dolgo let tudi Moški pevski zbor KD Šmarje pripravlja na prireditve ob 500-ti obletnici šolstva v kraju. Sap, ki se aktivno *7 : Zadnja sta se predstavila mešana zbora, ki uspešno sodelujeta pri nedeljskih mašah in drugih kulturnih prireditvah. To sta bila Mešani pevski zbor "Sv. Mihael" KD Vokal Grosuplje zborovodkinje Rezke Šuštar Moški pevski zbor "Samorastnik" KD Žalna pod vodstvom Draga Zakrajška mi n potrebno posebej predstavljati, saj se veliko pojavlja na lokalnih prireditvah in pogrebih. GROSUPELJSKI MEŠANI ZBOR "SV. MIHAELA" TER PEVCI AMBRUŠKEGA MOŠKEGA ZBORA IN ŠENTJURSKEGA OKTETA IZBRANI ZA MEDOBMOČNO REVIJO V drugem delu območne revije odraslih pevskih zborov, ki je potekala v nedeljo, 6. aprila 2003, v avli osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični, se je predstavilo sedem zborov iz občine Ivančna Gorica. Revijo so začele domačinke, Ženski pevski zbor pevskega društva Šentvid pri Stični, ki so pod vodstvom zborovodkinje Valerije Rančigaj zapele tri narodne pesmi. Sledili so jim trije mešani zbori z zanimivim programom, in sicer: ivanjski mešani pevski zbor. ki jih vodi Mojca Intihar, lanskoletni nastopajoči zbor na medobmočni reviji osrednje slovenske regije - mešani pevski zbor KD Ambrus z zborovodjem Cirilom Hočevarjem ter novo ustanovljeni mešani pevski zbor Avis KD Stična, ki jih vodi gospa Jelka Pušlar. Kot prvi moški zbor je nastopil domači, šentviški zbor pod vodstvom Jerneja Kralja.. Sledil jim je moški pevski zbor kul­ turnega društva Josipa Jurčiča iz Muljave pod vodstvom Maksa Strliča. Prijetno prireditev so zaključili pevci moškega pevskega zbora iz Ambrusa. ki so s Šen­ tjurskim oktetom v skupnem nastopu nav­ dušili vse poslušalce. Pod vodstvom Jakoba Ivana in Cirila Hočevarja, so pevci v združenem zboru zapeli še pesem izven obveznega sporeda in tako nagradili pub­ liko za bučen aplavz. Z lepimi mislimi o glasbi in željami po ohranjanju slovenske pesmi je revijo zaokrožila moderatorka Nataša Rijavec. Vsem osemnajstim odraslim pevskim zborom je - na obeh delih območne revije v Šentvidu pri Stični in dan prej v Grosupljem - prisluhnil strokovni selektor Klavdij Koloini. Za medobmocno revijo odraslih pevskih zborov osrednje slovenske regije, ki bo potekala Jeseni v Trbovljah, Je izbral dva najboljša zbora iz naših treh občin. To sta: Mešani pevski zbor Sv. Mihaela kulturnega društva Vokal Grosuplje pod vodstvom zborovod­ kinje Rezke Šuštar ter združeni zbor pevcev moškega pevskega zbora kul­ turnega društva Ambrus in Šentjurskega okteta, ki Jih je na reviji vodil Jakob Ivan. Barbara Rtgler Moški pevski zbor KD Vokal Grosuplje z zborovodjem Primožem Cedilnikom se je pred­ stavil v nekoliko manjši zasedbi, kot smo bili vajeni. Možje so s seboj prinesli vabilo na koncert, ki ga bodo imeli v aprilu ob štiridesetletnici obstoja. Zadnji med moškimi zasedbami seje predstavil Moški pevski zbor "Rafko Fabiani" KD Dobrepolje. Že vrsto let ga vodi Tone Šinkovec in tudi letos so iz 35 grl zadoneli ubrani in veličastni zvoki. V nadaljevanju so se predstavile ženske zasedbe in sicer le dve. obe iz Grosupljega. Ženski pevski zbor "Lastovke" KD Teater Grosuplje z velikim navdušenjem vodi zborovod- kinja Mojca Intihar. Vsem predstavnicam lahko čestitamo za veliko voljo, s katero se družijo ob petju. Ženski pevski zbor "Magdalena" KD Vokal Grosuplje vodi Emil Kovačec. Zbor se je predstavil ob spremljavi violine, neopazna niso ostala niti nova svečana oblači­ la. Med najmlajšimi zasedbami sta bila Mešani pevski zbor KD Zagradec. ki ga vodi in Mešani pevski zbor KD Franceta Prešerna Račna. ki ga vodi Venčeslav Zadravec. Na reviji je bilo več kot 60 pevcev nagrajenih z Galusovimi značkami. Zlate značke so prejeli tisti, ki se z ljubiteljskim petjem ukvarjajo več kot 25 let, srebrne so prejeli pevci s pevskim stažem dolgim od 15 do 25 let. z bronastimi pa so bili nagrajeni pevci z najmanj petletnim sodelovanjem v pevskem zboru. Po prireditvi sem se pogovarjala z gospodom Klavdijem Koloinijem, ki je revijo strokovno spremljal in ki bo imel ključno besedo pri izboru najboljših dveh zborov. Rekel je, da je vtis glede revije prijeten ter da so bili zbori pripravljeni v skladu z zmožnostmi. "Pri boljših zborih, predvsem tistih z mlajšimi pevci, bi pričakoval, da se bodo zborovodje upali več. Da bi posegli po zahtevnejših, bolj izpovednih in tehtnejših skladbah. Namen petja namreč ne more biti le zabava, temveč tudi izražanje subtilnejših misli in čustev." je bil nekoliko kritičen Koloini ter dodal: "Ne gre za kritiko. Kritične misli naj bi gradile, ne rušile." Na osnovi tega. kar je videl in slišal, je naštel tudi nekaj napotkov za prihodnje delo zborov. "Brez strokovne podpore in tehnične pripravljenosti zbora in posameznega pevca, stvar ne more biti kvalitetna. Naslednje je vokalna tehnika. Na njej vse stoji in pade. Pomembna je tudi izbira programa. Zborovodje bi se morali več posvetiti poglabljanju ne le v besedno ampak tudi v glasbeno misel." Za organizacijo revije je bila odgovorna Tatjana Lampret. Moderatorka večera je bila Nataša Rijavec. Mag. Tatjana Jamnlk Skublc ZAKAJ TO BITJE ZAKAJ TO BITJECE, KI JE ŠE DOJENČEK TAKO MILO JOČE PROSEČ MATERINEGA MLEKA? ČEMU STA Z MAMO PRESPALA NOČ KAR TAM, NA ULICI, NA MRZLEM, MOKREM ASFALTU? POVEJTE, ČEMU IZ PRESUŠENE DOJKE NE PRITEČE MLEKO KI UTIŠALO BI LAČNI JOK? LAČNI JOK, Kl V MATERINEM SRCU NE ZVENI VEČ KOT PROŠNJA PAČ PA LE KOT NUJNO ZLO. POVEJTE Ml, ZAKAJ MATI KAR NAENKRAT PRENEHA BERAČr IN PUSTI OTROKA SAMEGA NA PLOČNIKU LEŽATI? IN POVEJTE, PROSIM, KAJ JE STORIL ZALEGA OTROČEK DA MATERINEGA MLEKA ZA ZAPRTIMI OČMI NE PROSI VEČ D.PERME Oto Pestner je požel velik aplavz. V ozadju orkester Mandolina. - Foto Drago Andročec. zaigrali skladbo iz filma Jesenska pripoved, Spomin na Alhambro, Črne oči je zopet spremljal Žarko Vojinovič s har­ monike Cenjeni gost je bil slovenski glasbenik Oto Pestner. Skupaj z orkestrom Man­ dolina je zapel prečudovito Ave Maria no morro. Sprva plašno občinstvo se je ob dvakratni ponovitvi pesmi Mandolina Ota Pestnerja in orkestra Mandolina priključilo nastopajočim in v dvorani se je razlegalo uglašeno petje. Velikodušnost Ota Pest­ nerja je bila izjemna, saj se je odpovedal honorarju za nastop. Orkester Mandolina, Oto Pestner, poliš- ki osnovnošolci, učenci glasbe ter prof. Adamič so poželi velik aplavz. V znak pozornosti in za zahvalo sta predsednik PGD Polica Franc Vrhovec in tajnica Majda Kastelic podelila priložnost­ na darila: predsedniku Gasilske zveze Grosuplje g. Bahovcu, orkestru Mandolina ter Otu Pestnerju. Želja vseh nas je, da bi se kulturno živ­ ljenje odvijalo naprej, z nestrpnostjo pričakujemo naslednji koncert v prostorih PGD Polica. Vlasta Strmljan ORKESTER MANDOLINA Z OTOM PESTNERJEM V PRENOVLJENI DVORANI PGD POLICA Prvo pomladno nedeljo, 23. marca, je bilo na Polici prav slovesno. Ne samo, da nas je obdarilo prečudovito sonce, gostili smo pomembne osebnosti: orkester Mandolina in Ota Pestnerja. To je bil prvi koncert v novi dvorani PGD Polica. "Jaz bi hodil s tabo..." je bil naslov recitala osnovnošolcev s Police. Mnogo truda, dobre volje, zadovoljstva, ponosa se je iskrilo v otroških očeh. Nove ideje so odraz dela celotnega kolektiva na šoli, ki nikoli ne pozabi na starše, tokrat je bila njihova kratka a prisrčna predstavitev namenjena materam ob njihovem bli­ žajočem se prazniku. Sreča je, če imaš koga rad. Na klaviaturah so se predstavili učenci glasbe na Polici. Njihov mentorje prof. Edo Adamič, glasbenik, ki živi s krajem. Bil je pobudnik in organizator tako veličastnega koncerta. Prof. Adamič se vsako leto pred­ stavi s svojimi učenci, s prireditvami želi obnoviti in popestriti kulturno dogajanje na Polici. Njegova velika želja, pa tudi želja vseh nas je. da bi v bodoče čim bolj števil­ no koristili prelepo dvorano, v katero so poliški gasilci vložili mnogo prostovoljnega dela. truda, potrpljenja in odrekanja. Vrhunec koncerta je pomenil nastop orkestra Mandolina. Naši gostje so bili že pred desetimi leti, takrat v sosednji stavbi, v dvorani "Štalca". Orkester Mandolina iz Ljubljane je edini tovrstni sestav pri nas. ki s svojim delo­ vanjem razširja obzorja poslušalstvu tako klasične kot ljudske in moderne man- dolinske glasbe. Leta 1974 ga je ustanovil zanesenjak Slavko Kokalj. S prihodom diri­ genta Dušana Nedoviča leta 1993 se je orkester močno okrepil in izpopolnil znan­ je in tehnike izvajanja glasbe, kar je navsezadnje dokazal leta 2000 na tek­ movanju mandolinskih orkestrov v Nemčiji, ko je v kategoriji 17-tih orkestrov iz vse Evrope zasedel prvo mesto. Ob petindvajsetletnici delovanja orkestra je v založbi RTV Slovenija izšla tudi njihova zgoščenka. Na koncertu so profesionalno odigrali prečudovite skladbe: Pastirče mlado, Romanza in ples je spremljal Žarko vojinovič na harmoniko, čudovito so "Jaz bi hodil s tabo..." (poliški osnovnošolci). - Foto Drago Andročec. Na odrskih deskah/ Kultura v KS Mlačevo od 1946 do 1991 UPOR KOT "NENAPOVEDAN SKEČ" Oktobra 1989 ob praznovanju praznika Krajevne skupnosti Mlačevo ni bilo pripravljenega skeča. Politične in splošne razmere v družbi so bile že zelo resne. Zato vodstvo krajevne skupnosti ni kazalo posebnega interesa, da bi se nad aktu­ alne probleme "spravili" spet s skečem. Že pred praznovanjem sem zvedel, da skeča ne bo. Zato sem se odločil, da se bom uprl njihovi samovolji in jim pripravil "svoj nenapovedan skeč", pa čeprav se bodo udeležili praznovanja tudi povabljeni iz občinskega političnega vodstva. S pred­ hodnim vabilom sem zvedel tudi, da so me predlagali za dobitnika priznanja Krajevne skupnosti Mlačevo, kar mi je v bistvu sprožilo še dodatno prepričanje v svoj prav. Ko me je predsedujoči na praznovanju poklical za prevzem priznanja, sem iz žepa potegnil list, na katerem sem si že dopoldne zapisal nekaj misli. Med drugim sem v protestu navedel naslednje: "...Naj izpostavim predvsem pereče probleme: Treba je izboljšati obstoječo organizacijo po vaseh, hitreje urejati cestno, komunal­ no in energetsko problematiko, urediti finančno kontrolo in razmisliti, če je sploh ustrezna pobuda o uvedbi 3. samo­ prispevka. Nadalje je treba zavarovati nar­ avne znamenitosti teh krajev predvsem z ekološkega vidika, izdelati program prio­ ritet glede na teritorialne povezave, finančno ovrednotenje in enakomerno razdelitev dela, hkrati pa graditi predvsem na zaupanju ljudi z načelnimi rešitvami, doslednostjo in humanizmom. Menim, da so ti problemi tako obsežni in pereči, da se lahko pokažejo tudi problemi dejanskega razpada delovanja v KS. Zato v tem trenutku odklanjam priznanje in pozivam vodstvo in vse krajane, da pospešeno začnemo ustvarjati pogoje za dejavno sožitje med seboj in širšo družbeno skupnostjo ter na ta način prispevamo k materialnemu in duhovne­mu bogastvu tako posameznika kot družbe. V znak samobitnosti pa spreje­ mam ta nagelj". To je bil tudi čas izrednih družbenih vrenj v bivši državi in kar nekaj poguma je bilo treba spraviti skupaj, da si se lahko odločil za tak korak. Moram pa dodati, da je takšno razmišljanje podpiralo zelo veliko ljudi, pa tudi zagnanost pri dopol­ njevanju cestne in komunalne infrastruk­ ture je bila še dokaj velika. Ob odhodu predsednika sveta KS Mlačevo na delo v Rusijo oziroma takrat še Sovjetsko zvezo sem kot podpredsednik prevzel vodenje KS. Na predlog sovaščanov sem nato leta 1990 kandidiral ob dveh kandidatih tudi za delegata v zbor krajevnih skupnosti pri Skupščini občine Grosuplje. Osamosvojitveni čas, še posebej od re­ ferenduma za samostojnost Slovenije pa do konca osamosvojitvene vojne, je bil zame izredna izkušnja, ki mi bo ostala med najsvetlejšimi spomini za vedno. Toliko pripravljenosti za sodelovanje, pre­ vzem različnih odgovornosti in vlaganja dodatnih naporov med ljudmi na številnih področjih je bilo le malokdaj v naših krajih, pa čeprav sem se precej aktivno srečeval z njimi že praktično od otroških let. Ob tem smo začeli tudi na novo z govorjenjem o kulturni in naravni dediščini ter pristopili k reševanju ekoloških problemov. Na božično-novoletno srečanje smo povabili dr. Luko Pintarja, ki nam je z diapozitivi pokazal na svet Radenskega polja z dru­ gačnim razmišljanjem, kot smo ga bili vajeni do takrat. Razglasitev samostojne slovenske države smo želeli, 26. 6. 1991, (25. 6. je bila dejanska razglasitev) označiti s "DVE NEVESTI" Komedija v treh dejanjih, v kateri se je (spet) pokazalo, da ima laž kratke noge. - Praznovanje materinskega dneva v Veliki Loki. V nedeljo, 30. 3. 2003, so ob 15. uri v gasilskem domu v Veliki Loki domači­ ni uprizorili komedijo v treh dejanjih ob materinskem dnevu. Igra z naslovom Dve nevesti je postavljena v preteklost v kmečko okolje. Vse se pravzaprav vrti okoli dveh za poroko godnih sester. Doma sta s precej revne domačije Melharjevih, v kateri si mama (Marija Kogovšek) tako zelo želi, da bi se hčerki dobro omožili, da je pripravljena celo nekoliko lagati. Njun oče (zaigral ga je Janez Roštan) pa ga tudi kar dobro "čuka", zato je revščina še nekoliko večja. Ker je v tistih časih bilo težko omožiti taka dekleta, so na svoj račun prišle tudi razne posrednice. Najprej je na vrsti za možitev najstarejša hčera Liza (Klara Brlan), ki ji je potovka Neža (Joža Mustar) izbrala idealnega ženina, in sicer Močeradnikovega Miho (Dušan Potokar). Ta naj bi bil po njenih za lase privlečenih besedah premožen kmet z ogromno zemlje in živine. V hiši dveh nevest se tako pripravljajo na obisk ženina in njegovega očeta (Stane Zabukovec). Seveda pa so tudi domači poskrbeli za to, da se bo njihova hiša " ... in na koncu je bila ohcet. Pa ne ena! Kar dve." pokazala v najboljši luči. Za posebno priložnost so si pri mlinarju (Klemen Boc kot mlinarjev hlapec, pa tudi v vlogi Rožnikovega Toneta) sposodili več vreč žita in ga naložili po hiši. Pomembno je bilo namreč, da naredijo vtis bogate družine. Končno le prideta novopečeni ženin in njegov oče. Izkaže pa se, da fant le ni lep in pameten, kot je Liza pričakovala. Njena sestra Minca (Erika Brlan) ji neuspešno ženitev iz čiste sestrske nevoščljivosti še kako privošči. Skozi zgodbo nato spoznamo še druge like, ki so pomembni za usodo bodoče neveste. V hiši se oglasita tudi Napaljonov oče (Peter Brlan) in sin (Gregor Gorše). Oče, ki je vdovec, bi se prav tako rad poročil z Lizo. Ima pa tudi sina Načeta, ki se spogledljivo spozna z mlajšo Melharjevo hčerko Minco. Kmalu pa postane jasno tudi to, da so Napaljonu Melharjevi dolžni veliko denarja, ki so si ga sposodili celo za poroko, na drugi strani pa tudi, da sta mu denar dolžna pra» tako Močerad ni kova, ki o svojem velikem premoženju na veliki planini prav tako le na veliko lažeta. Zgodba doseže vrh, ko se vsi zberejo na domu Močeradnika na ogledih, a na dan pridejo vse laži, ki so jih drug drugemu izrekli. Na koncu se izkaže, da bo družina Melharjevih le lahko poročila obe hčerki: najstarejšo Lizo bo vzel za ženo oče Napaljon, mlajšo pa njegov sin Nace. Potovka Neža pa bo štorastemu in pris­ muknjenemu Močeradnikovemu Mihi že našla kakšno novo nevesto. Zgodbo v treh dejanjih so kot amaterska skupina izredno dobro zaigrali, pa tudi vloge so bile izredno tenkočutno razdeljene, tako da skoraj lahko rečemo (in to v najboljšem smislu), da so jim bile pisane skoraj na kožo, če odštejemo tisto o lažeh in prismuknjenosti. Igralci so se izkazali z odličnim znanjem besedila. Šepetalki sta bili Ditka Menard in Zlata Brlan, režijo pa so opravili kar igralci med seboj. Omeniti je treba še dobro in funkcionalno pripravljeno sceno. Po odzivu občinstva ter po burnih (tudi vmesnih) aplavzih sodeč pa je bila igra všeč prav vsem. Mogoče smo domačini pričakovali pretežno domače občinstvo, a je bilo veliko gledalcev tudi iz drugih krajev. Nekateri so tako tudi stali. Po končani predstavi smo se vsi lahko odžejali in najedli pripravljenih dobrot, vsaka mati pa je dobila tudi rožo. Igro, ki je bila med gledalci sprejeta s takim navdušenjem, bodo ponovili še na žalskem in luškem odru, pa morda še kje, če jih bodo povabili. Kristina Zaje proslavo in družabnim srečanjem pred gasilskim domom na Velikem Mlačevem. Poleg nastopajočih otrok je nastopil tudi instrumentalni trio Marjana Skubica, v katerem sem igral ritem kitaro nekaj let. Še posebej pa moram poudariti, da so nebo takrat že strašljivo nad nami prele­ tavali helikopterji Jugoslovanske armade. Nekaterih pa vendarle ni bilo zraven niti na prireditvi niti po njej, čeprav sem jih kar nekajkrat osebno povabil. A to je že druga zgodba, ki seje nato z vso silovitostjo odvi­ la že takoj naslednje leto, 6. januarja 1992, z zaporo smetišča v Stehanu in sočasnega reševanja romske prob­ lematike. Šele takrat sem se pravzaprav zavedel, kaj lahko poreče "ljudski glas", pa tudi kako uradne državne in občinske institucije niso imele urejenih niti svojih evidenc oziroma pristojnosti, zato so jih prelagali na najnižjo možno formalno insti­ tucijo. Pred slovensko javnostjo pa so zadevo zelo pridno v aferaškem slogu razpihovali slovenski mediji z znanimi no­ vinarji. "Obrazec za novinarje", ki več ali manj še vedno velja in bo veljal toliko časa, dokler se tranzicija in privatizacija ne bosta z vsemi svojimi stranpotmi "uspešno" zaključila. Zanimivo, mar ne? V KS Mlačevo prav nato tudi ni bilo mogoče zbrati ekipe, ki bi uprizorila kakršnokoli gledališko predstavo. Razšli smo se. Nekaj se jih je poročilo, nekaj odselilo, drugih to delo ni zanimalo več, nekaj jih je iskalo drugačne motive ... S tem se je tudi kulturnega življenja začela lotevati utrujenost in je z osamosvojitvijo (spet paradoksalno!) skoraj v celoti zaspa­ lo. Kljub dokaj klavrnemu koncu in celo nekajkratnim posegom oblasti med kul­ turne vrste, pa kulturna dogajanja v so­ seski sv. Martina oziroma krajevni skup­ nosti Mlačevo lahko označimo kot iskanje novih in višjih vrednot med ljudmi na tem območju, ki s(m)o jih dejansko tudi dose­ gali. Jože Mlkllč POPRAVEK: Na fotografiji predstave Veriga iz leta 1947, pod katero sem navedel 'neznana oseba' bi moralo pisati Vera Javornik. S poizve­ dovanjem pri različnih ljudeh, ki so sodelovali v lislom i;;i',u, |o iiimho uspeli prepoznali. l'ool>j;ivi v časopisu pa se je ga. Vera sama prepoznala in nam to sporočila. Za dopolnitev podatka se ji iskreno zahvaljujemo. S tem prispevkom zaključujem podlistek o kulltumem dogajanju v KS Mlačevo. KRANJSKA IN ZAMOR'C S KRONO V srednjeveških urbarjih freisinške škofije na Slovenskem je pri klevevškem gospodstvu vpisano tudi teritorialno nepovezano ozemlje na Velikem Mlačevem (Zem Lassen - v tem zapisu je nedvomno tudi ostanek rimske besede, ki bi lahko pomenilo velika kmetija, v nemščini pa v prevo­ du dobimo pravzaprav opuščeno kmetijo). Letnica podelitve lastništva sicer ni zapisana, je pa najbolj verjet­ no, da se je to zgodilo v 11. stoletju. Nekdanje freisinško posestvo bomo našli na območju Boštanja oziroma v okolici cerkve sv. Martina. V skoraj istem obdobju je v severni Istri leta 1067 kralj Henrik IV. kot kron­ sko zemljo podelil freisenškemu škofu naslednje vasi: Kubed (Cubida), Loka (Lovnca), Osp (Ozpo), Rožar (Razari), Truške (Trvsculo), Šterna (Steina) in Sv. Peter (Santi Petri). Do kdaj je to ozem­ lje ostalo v lasti freisinških škofov, ne vemo. Dejstvo pa je, da je to ozemlje pravzaprav zaokrožalo oziroma obliko­ valo tedanjo mejo koprskega ozemlja s tržaško škofijo s pretežno slovenskim prebivalstvom na severu in z novigra- jsko na jugu s pretežno staroselskim prebivalstvom, ki je pribežalo tudi iz Emone, ter tako tvorilo neke vrste tam­ ponsko ozemlje. Za lažjo predstavitev se najprej spre­ hodimo po značilnostih in ključnih zgodovinskih dogodkih, ki so nedvom­ no vplivali tudi na naše ozemlje. - 1002 - je postal Henrik III. nemški kralj, Oton iz VVormsa pa je bil vojvoda v Veliki Karantaniji. Ker mu je nemški kralj nasprotoval, jo je razdelil na manj­ še enote (Karantansko, Podravsko, Savinjsko in Kranjsko) in jih podredil neposredno pod svojo krono. Na ta način so bili Slovenci dolga stoletja razdeljeni. Ta razdeljenost pa se je v različnih zgodovinskih obdobjih (do druge svetovne vojne - pa še celo potem) le še stopnjevala. -1006 -je v Ljubljani in okolici umrlo 12.000 ljudi zaradi kuge. - 1008 - Za Šmarje že izvemo, da je tu že bila zgrajena prva cerkev, čeprav je možno, da so jo zgradili že veliko prej. Območje na širšem Dolenjskem je bilo zaradi viharnih časov sorazmerno redko poseljeno, zato ga je kralj začel kolonizirati. Zemljo je običajno razdelil grofijam in škofijam. Med lastniki zemljišč v Grosupeljski kotlini v 11. sto­ letju se omenjajo Turjačani in Ortneški, pa tudi salzburška nadškofi- ja je imela nekaj posesti v okolici Grosupljega do Dobrepolja. V sosed­ stvu pa so bili mogočni Višnjegorski in Spanheimi. Iz tega časa izvirajo prvi najdeni zapisi o naseljih sedanje občine Grosuplje v zvezi s posestjo, ki jo je podelil Henrik IV. Leta 1058 so omen­ jene vasi Bičje, Udje, Lipljene, Stara vas in Blečji Vrh, leta 1062 paLuče. Najbolj običajni davek je bila deseti­ na, ki sojo plačevali tako svobodni kot nesvobodni kmetje. Za "umeščanje", ki se je izvajalo na prostih oziroma opuščenih kmetijah, je bila prav tako določena pristojbina. Te kmetije so prevzeli posamezniki, ki so jih nato lahko obdržali do svoje smrti. Nato so jih prevzeli drugi. Davkom se niso mogli izogniti niti polharji, ki so lovili v grajskih gozdovih. Za novo pridobljene obdelovalne površine, ki so jih napra­ vili s trebljenjem slabših gozdnih površin predvsem po navodilu cerkvene gosposke, je veljalo, da nekaj let ni bilo treba plačevati davščin. Tlako je običajno urejal župan, ki je po nedeljski maši javno razglasil, kam morajo priti podložniki na tlako oziro­ ma kako in komu oddati dajatve. Na Kranjskem se je izoblikovalo najmanj 50 vrst dajatev v gotovini, 93 v natu- ralijah in 17 vrst tlake. Nadzor nad tlačani so izvajali valpti (walboto), ki so za nepokornost nalagali dodatne globe, zapirali ljudi ali jih tudi pretepali. Gospodarjenje z zemljišči, način obdelave, vaški red, red na poljih in v gozdovih se je določal na skupnih vaških oziroma soseskinih zborih, ki jih je vodil župan. Na te zbore so občasno prihajali grajski sodniki, ki so dvakrat ali trikrat na leto poleg razsodb v spornih zadevah določali tudi red. Te zakone so nato večkrat prebrali, tako da so jih ljudje več ali manj znali na pamet. Za smrtne kazni so bila pristoj­ na deželna sodišča (iudicium provin- ciale, landgericht). Dežele so bile razdeljene na deželskosodne okraje z deželskimi sodišči. Nekatere manjše sodne zadeve so bile v pristojnosti župana, običajno ob predsedovanju fevdalca in ob pomoči sovaščanov, sodnih prisednikov (porotnikov) ali zapriseženih mož. Podložniki na cerkveni zemlji (Vid­ marji) so prav tako oddajali davščine, še posebej sta bila iskana med in vosek. Salzburški nadškof Gebhard je začel zahtevati od severnih Slovencev zakonito desetino - od pridelkov, živine in vina. Sloven(c)i se temu niso upirali. Drugače pa je bilo v južnih kra­ jih pod Dravo. Kljub temu življenje podložnikov v srednjem veku ni bilo nevzdržno. Zadolževanje in zapravljan­ je kmetij je bilo skoraj nemogoče, samovoljnosti gosposke so bile ome­ jene v zapisih v urbarjih in drugih zapisnikih. Še posebej je to veljalo na cerkvenih in samostanskih posestvih, saj je veljalo, da je "pod krivo palico dobro živeti". Na ta način je rodovno plemenski družbeni in gospodarski red izginil, nadomestil pa ga je fevdalni red zahodnega značaja, ki je poleg tega, da je bil vsiljen s strani Bavarcev in Frankov, bil tudi na višji razvojni stop­ nji. Vse to pa je močno vplivalo na socialne, kulturne in druge družbene spremembe pri naših prednikih. V nadaljnjih zgodovinskih dogodkih na našem območju pa so veliko prispevale tudi razne druge okoliščine, kot npr.: - dejstvo, da je bila v 12. stoletju meja cerkvene uprave določena med prafarama Škocjan pri Turjaku, ki je spadala v gorenjsko-notranjski arhidi- akonat, in Šmarje, ki je bila del dolen­ jskega arhidiakonata. - Leta 1136 je bil ustanovljen tudi cistercijanski samostan v Stični, ki je pomembno vplival na cerkveni in po­ sestni razvoj. - Leta 1277 je Hartvik samostanu daroval eno kmetijo na Mlačevem (Zemlassen) in v naslednjem letu še dve. Leta 1365 je bila velika posestna zamenjava ob ustanovitvi Novega mesta. Rudolf IV. je v šmarski fari, kamor je spadala tudi soseska sv. Martina, dal samostanu 2/3 desetin od skupno 81 kmetij. - Leta 1465 je kralj Friderik I. zahte­ val za obrambo proti Turkom od frei- sinškega škofa 32 dobro oboroženih konjenikov in dva voza, stiski opat pa 12 konjenikov in en voz. -1468 je v zgodovinski listini omen­ jena Karlova "hiša" (haws Sagradez), Tako so vrsto stoletij Zagradčani, pa Mlačevci in Žalci obdelovali zemljo. Fotografija je nastala na baronovem posestvu v začetku druge svetovne vojne pred jesenjo leta 1943. - Osebni arhiv Tone Sterle st. kar pomeni, da so se na tem območju pokazali tudi lastniški interesi in se je prav v tem obdobju po vsej verjetnosti zaključilo tudi lastniško obdobje freis­ inške škofije v naših krajih. - Leta 1469 je med desettisočglavo turško vojsko ena skupina prodrla celo do Ljubljane. Njihov plenilski pohod je šel skozi Grosupeljsko kotlino. - Nakar so spet razmišljali o novih organizacijskih in fizičnih načinih utrje­ vanja. - Zato je bila leta 1475 šmarska župnija zaradi močnejše obrambe pred Turki predlagana v posest belih menihov. Zaradi sporov med vodstvi pa se je dejansko priključila šele nekaj deset let pozneje. Precej sporov zaradi meja in uporabe posesti je bilo tudi med stiškim samostanom in čušper- skimi gospodi. Prav tako tudi Valvasor v Slavi vojvo­ dine Kranjske, ki je Boštanj večkrat obiskal, o lastnini freisinške škofije na območju Boštanja ne poroča. Pravi pa, da je Jakob Lamberg (njegov rod izha­ ja iz znamenite rodu Lamberg, ki je upodobljen tudi v ljudski pesmi Pegam in Lambergar, ime Kamen pa spomin­ ja na njegov matični stari grad Kamen nad Begunjami) leta 1549 zgradil grad na utrdbi "in Gralez", ki ga je poime­ noval Beli kamen (VVaissenstain) kot nekakšno letno rezidenco, ki jo je podaril sinu Rathu. (Le-ta je umrl star devet let.) Ker je pri tem naletel na nasprotovanje stiškega opata Neffa (v tem primeru opat nastopi kot zaščitnik Zagradčanov), je moral zamenjati dve kmetiji, od katerih je ena ležala pod boštanjskim gradom. Šele takrat naj bi se preselili tudi prebivalci "Gratza" na sedanji prostor vasi Zagradec pri Grosupljem. Grad so nato kupili grofje Blagaji. Iz te družine je najbolj znan Rihard Blagaj, odkritelj rože blagajane. V 17. stoletju so prihajali laški prisel­ jenci, med njimi rodbina Lazarini, kije najprej bivala na sosednjem Čušperku. Z izumrtjem rodbine Blagajev so po "ženskih" sorodstvenih vezeh Laza- riniji prevzeli še grad Boštanj. Zelo močno je s svojimi zgodovinski­ mi dogodki zarezalo med kraje in ljudi tudi preteklo 20. stoletje. Spomin na prvo svetovno vojno med prebivalci sicer precej bledi, zato pa so še vedno živi spomini na drugo svetovno vojno. Poleg mnogih trpkih človeških usod so imela veliko škodo naselja v okolici, najbolj žalostno podobo pa še vedno kaže nekoč najlepši, beli grad daleč naokoli - boštanjski grad. S prometnimi in drugimi sodobnimi povezavami se v občini Grosuplje in tudi v ožjem območju v krajih okoli zatoka treh velikih grosupeljskih potokov odpirajo nove razvojne možnosti za novo tisočletje. Prepričan pa sem, da lahko kraji soseske sv. Martina veliko prispevajo k prepoz­ navnosti občine, saj tukajšnja kul­ turnozgodovinska dediščina presega občinske meje. Ključ do uravno­ teženega gospodarstva občine pa skri­ va bližnje kraško Radensko polje. Jože Mlkllč S tem prispevkom zaključujem podlistek o freisinških posesti na območju soseske sv. Martina oz. KS ft7/ačevo. HUDIČA ŠE NI UJEL, POLHA PA ZE Nič posebnega v pustnih dnevih. Da pa so maškare tako urejene, olikane, darežljive s svojimi gibi, plesi, uglajenostjo, to pa ni kar tako. Na sredi so imele škofa, čisto prav oblečenega, velikega in lepega, na pogled modrega, le da je s seboj nosil košarico za morebitne darove. Ko pa izveš, da so to "Folklorne" maškare iz Račne - Velike in Male, Čušperka in Predol in zato lepo pojejo in plešejo, da bi dobili še kakšen dar za lažje preživetje, ti ga je tudi lažje dati, saj veš, da bo dobro naložen. Če šaljivo okarakteriziramo to skupino, ki jo vodi Olga Gruden, je treba reči, da tukaj moška beseda nekaj velja, saj tako pleše­ jo vsi, vključno z voditeljico Olgo, kakor igra njen mož. Tukaj so se matriarhatu izognili... Folklorna skupina se sicer večinoma preživlja sama. Ves prosti čas vložijo v vaje, nastope, tudi obleke so v glavnem pridobljene z njihovim trdim delom. Radenska dolina ima že dolgo časa visoko kulturno raven in ji želimo tako tudi naprej. Celo slavni Slovenski oktet je kar 2-krat gostoval pri njih. Sama skupina je poleg domačih nastopov nastopila tudi širom po naši deželi in preko meja. Ni jih strah bilo gostiti v svojem kraju tudi tuje skupine. Veliko načrtov imajo, volje tudi. Upajmo, da jim bo tudi zdravje služilo, ob nadaljnjih uspehih pa bomo poročali takoj, ko se bodo porodili. Marjan ŠlrcelJ "Polharstvo ni samo ljubezen, je ljubolezen, magnet, ki te potegne," pravi Franci Omahen, polhar s Spodnjega Blata. "Spoznavaš svet in domovino, veliko je stika s pravimi kmečkimi ljudmi, ki še niso pokvarjeni, so pošteni in iskreni, samo najti jih je treba." Polharjenje Ima na Slovenskem dol­ goletno tradicijo, kakšen pa Je njegov pomen danes? Sam sem predelal obstoječe gradivo, vendar vsak avtor omenja drugačen način. Kaj je polharija, mora zato izkusiti vsak sam. Na Slovenskem ima polharija 500-letno tradicijo, polh je bil edini prehrambeni vir, dostopen revnemu, nizkemu človeku. Graščaki in fevdalci so imeli svoje lovne revirje, za vse ostale sloje pa je bil odprt lov na polha. Še sto ali do petdeset let nazaj so se ljudje preživ­ ljali s polhi, dobrepoljska dolina je na primer šivala kape, izvažala krzno, solila meso. Polh je značilna žival dobršnega kosa naše dediščine, danes pa je pretežno šport ali hobi. Se pa polharjenje vrača v naše gozdove zadnjih dvajset let, nima pa množičnega značaja. Se današnji lov razlikuje od davnih časov Iskanja polha? Polh je zaščitena žival, med 25. sep­ tembrom in 31. oktobrom pa je lovopust. Vendar pred malo mašo starci izginejo, če želiš uloviti pravega kapitalca, ga moraš počakati v predlovni dobi. Danes poskušamo polhati na human način, mladiče izpuščamo, kajti v nasprotnem primeru v naslednjem letu ne bi bilo ple­ mena. Pri izdelavi ali nakupu pasti pazi­ mo, da je smrt trenutna. Sodobni polhar­ ji iščejo trofeje in polhajo za lastni užitek. Letos je letina slaba, ker ni vira hrane. Polh je zelo inteligentno bitje, po sedmih mesecih spanja najprej preuči prehram­ bene možnosti, šele nato se plodi. Iztrebiti pa se jih kljub vsemu ne da, ravnovesje v naravi ostaja enako. Glavni pomen polharjenja pa se je ohranil bolj kot družabnost. Stik z naravo, z nočnim življenjem. Kaj Je potrebno, da postori pravi pol­ har, preden se odpravi na polšjo Jago? V lovni dobi se odpravimo v gmajno, postavimo šotore, poskrbimo za kotel in hrano. Polha je potrebno zasledovati skozi vse leto, v tem se polharija razlikuje od klasičnega lova. Odpraviti seje potreb­ no po sledeh kune, ki išče polšine in nam s tem pokaže luknje. To je že staro izroči­ lo, ki se je pokazalo za pravilno. Ali pa s šnopčkom podkupiš vaščana, da ti pokaže polšino. Polhe pa se tudi sliši - kličejo se s posebno štimo - in čuti, zavo­ ha. Pravi polhar jih zagotovo začuti. Ne bojijo pa se niti ognja in pridejo tudi v tabor. Je sicer nočna žival, videli pa so jih tudi že podnevi. Verjamete starim ljudskim vražam, da hudič pase polhe? Se vam globoko v gozdu kdaj zatresejo hlače, ko pomislite na zlodejeve prijatelje? Poznam polharja, ki danes zagotavlja, da je čez njega hudič peljal polhe spat. Globoko je prepričan v svojo izpoved, tako da že sam sebi verjame. Sam še nisem izkusil srečanja z vragom. Mislim, da je polh miroljubna žival, zna pa tudi dobro ugrizniti, njegovi zobki so kot šivan- ka. Kot mladička pa se ga da tudi udo­ mačiti, moraš pa dežurati ponoči, saj dan prespi. S čim se Je dobro opremiti za lov? Pravi polhar potrebuje 150 pasti. Za spravilo petdesetih škatlic pa že potrebu­ ješ tri nahrbtnike. Če se nas na lov odpravi več, je pomembno, da označimo NADALJEVANJE NA STRANI 22 POTEPANJE PO EGIPTU (4. DEL) Naslednje jutro smo vstali že ob pol sedmih, kajti to je bil dan namenjen piramidam. Vsi smo nestrpno čakali, da jih vidimo. Egipt. Piramide. Mislim, da večina ob besedi Egipt, najprej pomisli na piramide. Po zajtrku smo se skozi Kairo odpeljali do njegovega predmestja Gize. Zagledali smo jih! Tokrat bližje. Da, piramide. Že iz avto­ busa smo jih videli. Najprej samo vrhove, ki so se svetili v soncu. Nato pa čedalje več in postajale so čedalje večje in večje. Kako veličasten pogled. Ogromne kamniti bloki, veliko večji od človeka, nakopičeni drug ob drugem. Ob tej velikosti najprej pomisliš, kako so to ljudje naredili. Kamen in les za gradnjo so vozili iz oddaljenih krajev. Kamen za jedro piramid iz planote pri Gizi, plemenit kamen za obloge iz kamnolomov ob vzhodnem delu Nila in granit za notranjost dvoran iz 800 kilometrov oddaljenega Asuana. Piramide so gradili tako, da so postavili najprej en nivo, nato so ta nivo obsuli s peskom in naredili naslednji nivo in tako do vrha. Ko so končali, so pesek odstranili. Vendar pomislite, da je ta gradnja potekala brez vsakršnih strojev, ki jih poznamo danes. Največja in najstarejša piramida je Keopsova piramida, nekateri jo imenu­ jejo tudi Velika piramida. Res mogočna zgradba, visoka 137 metrov, pokriva 5 hektarov površine, njena stranica je dolga 230 metrov. Velika piramida naj bi bila po naročilu faraona Keopsa zgrajena 2570 p. n. št. Gradnja piramide naj bi potekala 30 let. Vsak izmed nas si je ogledal notranjost ene piramide in jaz sem bila ravno tista "srečnica", ki si je lahko ogledala notranjost Keopsove piramide. Za ogled Keopsove piramide namreč na dan prodajo omejeno število kart. Ker smo bili že dokaj pozni, smo dobili samo deset vstopnic. Z velikim Keopsova piramida pričakovanjem sem šla skozi majhen, ozek vhod ob vznožju piramide in po ozkem, nizkem, zatohlem hodniku proti glavnemu prostoru, v katerem je kamniti sarkofag. Na nekaterih mestih je hodnik tako nizek, da se moraš skloniti. Cilj. Rahlo razočaranje. Množica prerivajočih turistov, slab zrak in na vrhu hodnika majhen prostor s praznim kamnitim sarkofagom. Mumije faraonov, ki so po ropanju v piramidah ostale, so shranjene v egipčanskem muzeju. Druga piramida je Kefrenova pirami­ da, kije visoka 136 metrov, stranica je dolga 214,5 metrov. Poleg že omen­ jenih dveh je še Mikerinusova pirami­ da, ki je najmanjša, visoka 62 metrov, stranico ima dolgo 105 metrov. Pred temi tremi še stoječimi pirami­ dami leži mogočna sfinga, levinja s človeško glavo, ki varuje grobnico faraona Keopsa pred plenilci. Sfinga predstavlja le del templja, od katerega danes vidimo samo še posamezne dele zidu. Sfinga - neverjetna stvaritev, 73 metrov dolga in 20 metrov visoka, njena glava je visoka 5 metrov, usta ima široka 2 metra. Izdelana je bila iz kosa kamna, ki je ostal pri lomljenju materiala za Veliko piramido. Na njen­ em čelu je kraljevski simbol kobre, medtem ko del nosu in brade manjka­ ta. Tako Veliko piramido kot sfingo, je dal zgraditi faraon Keops še v času svojega življenja. Ogledali smo si ostanke templja, v katerem je potekalo mumificiranje faraonov. Postopek mumificiranja se mi zdi zelo zanimiv, zato ga bom na kratko predstavila. Mumificiranje je potekalo od 40 do 70 dni. Štiri organe faraona so izvlekli iz telesa in jih shranili, in sicer jetra, pljuča, želodec Vse tri piramide (Keopsova, Kefrenova in Mikerinusova) in testise. Srce so vzeli iz telesa, ga posebej mumificirali in dali nazaj. Možgane so skozi nos s posebno iglo premešali in jih izlili iz glave. Telo so nato nadišavili, namazali z raznimi kre­ mami, ki naj bi odganjale bolezni in zavili v povoje. Po končanem postopku mumificiranja, so telo odnesli v grobni­ co. Piramide in sfinga so name naredile močan vtis predvsem s svojo veličino. Če prideš v Egipt, to moraš videti, čeprav sta sam način življenja Egipčanov ter njihova kultura, name naredila še večji vtis. (se nadaljuje) Branka Škufca Sfinga, v ozadju Keopsova piramida HUDIČA ŠE NI UJEL, POLHA PA ŽE Nadaljevanje iz strani 21 pasti. Po tleh nastaviš večje vabe, ker so tudi polhi obilnejši, v krošnjah pa ujameš mladiče. Predvideti moraš, kje bo polh prečkal pot, najbolje se je postaviti v njegovo kožo. Za izdelavo pasti je sila pomembna kakovost in vrsta lesa, saj morajo kljubovati mehanskim poškodbam in vremenskim neprilikam. Najboljše je sadno drevje, hruška, jablana ... Pasti sem na začetku izdeloval tudi sam, dokler na ribniškem sejmu nisem odkril kakovostne robe, ki izvira s kočevskega konca. Pravi polhar ima pri sebi vedno klobuk, sekiro, lanterno (ne baterije), ruzak z malico in flaško ter pasti. V Malenskl dolini, lučaj od Spodnjega Blata, ste ustanovili pravo polšjo posto­ janko! Z Malenske doline se nas na polha odpravi do osem odraslih in nekaj podmladka, ki ga vzgajamo. Sicer pa je polharjenje bolj podobno gobarjenju, ker je najlepše, če si sam. Malo za hec. dvakrat nimaš časa, že te prijatelj prinese okoli, pa to ni fovšija. Ali po končanem lovu nastopi poseben obred? Polha oderemo na mestu in ga pojemo, to je tradicija. Lani sem v tednu dni nalovil 500-600 polhov, za odiranje posameznega polha s škarjicami potrebujem manj kot minuto. Po petdesetih polhih pa gibi že otrdijo. AH vas kdaj presenetijo gozdne zveri In morate lov prekiniti? Ko zaskovika sova, se polhi ne lovijo. Sova je polhov največji sovražnik. Tedaj vržemo karte, pripovedujemo vice in zgodbe. Je pa veliko ribičije, praznega besedičenja in veli­ kih oči. Posebno novincem znajo stari mački kakšno zakuhati. Ker bivakiramo globoko v gozdu, 5 kilometrov od prvih hiš. se precej pokaže, kdo je bolj plašnega srca. Popularna je zgodba o medvedu, po njej novi prišleki niso le polni vtisov, ampak tudi česa drugega. Pravi polhar pa se medveda ja ne boji, čeprav po vsakem našem odho­ du obišče tabor. Zato vedno pustimo hruške in ostanke vab za "medota". Podmladek pa smo naučili, da s seboj vzame mamičino sliko, če ga slučajno stisne pri srcu. Kaj pri polhu najbolj cenite? Meso je temnejše, čvrsto, izrazitega okusa. Čedalje več ljudi ga želi poskusiti. Za potešitev želodčka zadostujejo trije ali štirje polhi. V prosti prodaji jih ni mogoče kupiti, vsak jih ima zase in za prijatelje. Pomembna je tudi mast. Če so polhi debeli, se je dobro potruditi in jo odreti ter skuhati v loncu vode, tako da ostane v tekočem stanju. Polhovo olje je naravno zdravilo za površinske rane in rane na želodcu. Koža je značil­ na za vrsto gozda, v katerem polh prebiva. V bukovih gozdovih odseva modrikasto, v hrastovih pa je rjavkastega tena. S starostjo dlaka zašije, dobi svilnat lesk. Podobno kot je pri lipicancih, je tudi pri polhu najprej bledikaste, svetlo sive barve, nato potemni. Že nekaj časa pa se trudim, da bi polšje krzno, šale in kape polharke spremenil v znamko. Mislim, da mi bo v nekaj letih uspelo, kar je tudi tiha želja. Prava nacionalna polharka je narejena s 30-35 ustrojenih polhov. Za nošenje je značilen poseben protokol. Ko kapo posadiš na glavo, se je potrebno zavedati, da je živo bitje. Zamakneš jo bolj na desno uho, nad levim ušesom pa je dvignjena kakšen centimeter, in jo pogladiš z roka­ mi navzgor. Koža je naravna, glava se je privadi in če jo pozimi snameš, nemudoma nastopijo problemi s prehladom. Zbrali ste tudi pravo muzejsko zbirko pasti? Do starih pasti, ki še vedno funkcionirajo, je težje priti. Ljudje niso znali ceniti teh primerkov, veliko so jih pokurili ali vrgli v smeti. Za staro ponudim novo. Uspelo mi je dobiti past iz leta 1892, zbirko pa dopolnjuje še nekaj častitljivih starin. Rad bi povedal, da je ponekod lov na polhe še vedno pomemben obred. Nekoč sem pri nekemu kmetu videl, da odira mastnega polha in mu v zameno zanj ponudil tolstega zajca ali rejeno kokoš. Pa mi je odvrnil: 'Tudi za konja ga ne dam!' To je tradicija. Barbara Pance LABIRINTI POD VASJO JAVOR Radi se pohvalimo, da je Slovenija, kljub svoji majhnosti, na gosto posejana z naravnimi lepotami in znamenitostmi, ki jih tujci bolj cenijo in opazijo kot mi sami. Svoje okolje, kjer živimo, še poznamo - čeravno morda le površno, do sosednje vasi pa nam pogled in zanimanje ne sežeta več. Pa vendar premore skoraj vsak kraj kakšno posebnost, ki je vredna ohranitve spomina, če ne celo širšega zanimanja. Tak kraj je tudi dolina pod Cirjem, ki je oddaljena le dober streljaj pod vasjo Javor in je domačinom poznana kot podzemno mesto rovov in jam. Lahko bi tudi jim rekli labirinti, ki jih je ustvarila človeška roka. Za lažje razumevanje naj omenim, da je vas Javor bližnja soseda Lipoglava, ta pa leži 3 km severno od Šmarja-Sapa. Prvi zametki izgradnje sistema zak- loniščnih labirintov segajo v leto 1949, ko je vojaštvo pričelo po navodilih slovenske politične oblasti graditi zaklonišča, namenjena morebitnemu umiku oblast­ nikom v slučaju vojne nevarnosti. Vojaštvo je za potrebe gradbišča zgradilo na Adamovi loki transformator ter napeljalo električno energijo iz Podlipoglava ter pričelo vrtati v apnenčaste sklade se­ vernega dela javorskega Cirja. Vrtanje je potekalo nepretrgoma cele dneve in noči, pri tem pa so si svetili z močnimi žarometi. Na Štefanovi gmajni, pod hribom Maršeček, je bilo v dveh razpotegnjenih vrstah postavljenih 8 barak, ki so sprejele do 150 vojakov. Ves okoliš je bil strogo zastražen, vendar so lahko vaščani neomejeno opravljali kmetijsko dejavnost na svojih okoliških posestvih, ki niso spadala v krog delovišča. Branjen jim tudi ni bil dostop in gibanje po cesti proti Ipavcu in dalje v Ljubljano. Ves okoliš je močno spominjal na utrjen tabor, saj je bil pod Halebovko tudi učni center za oficir­ ski kader, više pa so bila vkopana mesta za tankovske posadke, ki so imele nalogo braniti morebiten nenaden vdor sov­ ražnika. Vojaštvo se je oskrbovalo s prehrano preko svojih posrednikov, poljske pridelke pa so kupovali neposredno v okoliških vaseh. V Javorju je bila gostilna pri Španu, ki je gostila ob večerih in nedeljskih popoldnevih predvsem višji podoficirski in oficirski kader, ki so si dali duška nad eno­ lično vojaško sivino v utesnjeni javorski dolini, medtem ko so lahko navadni vojaki o tem lahko samo pobožno sanjali. Pri gradnji so sodelovali vojaški geodet­ ski strokovnjaki, delo pa je bilo izvršeno dokaj natančno in po vseh veljavnih nor­ mativih. Obokani rovi so bili delani v širini 2.10 metra, v višino pa so merili preko treh metrov. Labirint sestavljajo trije zračniki, vmes pa je izkopanih pet dvoran različnih velikosti - največja meri v dolžino 45 metrov, široka pa je 7 m. Kako veličastna je bila gradnja, pove podatek, da ima sistem več kot 1000 kvadratnih metrov rovov, katerih skupna dolžina meri 500 metrov, prav toliko kvadratnih metrov pa je tudi prostornine v dvoranah. Drugo delovišče se je nahajalo na območju panškega Cirja. Obseg tukajšnjih rovov ni tolikšen kot v sosednjem, saj znaša dolžina "le" okoli 400 metrov. Tudi gradnja ni bila tako temeljita, saj so stropi samonosilni - torej brez betonskih obokov, kajti gradnjo so ustavili pred izvedbo zaključnih del. Kamnina je na tem delu bolj nestabilna in nepredvidljiva, saj so pri izkopavanju vojaki naleteli na vodno žilo, ki je bila usodna za desetino vojakov, nekateri domačini pa so vedeli povedati, da jih je umrlo celo preko trideset. 0 tem ni moč dobiti zanesljivih podatkov, saj je vojaška oblast dogodek prikrila in je glas o nesreči prišel na ušesa domačinom le po pripovedovanju posameznih vojakov. Z deli so prenehali leta 1952, ko so olivno sive vojaške uniforme zamenjale temno modre miličniške uniforme. V dolini je bila za tri leta nastanjena posadka s pri­ bližno dvajsetimi miličniki, ki so stražili objekte. Počasi, pa vendar so prihajajoči novi časi povozili paranoično samoza- verovanost vladajoče oblasti, zato je bil na podlagi spremenjenih doktrin objekt obso­ jen na propad - kot spomenik ideološke usmeritve povojnega obdobja, ki ni imel smisla za realnost in politično daljnovid­ nost. Vendar pa se je tudi narava v tem delu poigrala. V Javorju v Joškovem hribu na Hruševju leži brezno, za katerega ne ve niti marsikateri vaščan. Jama, za katero ne ve nihče, koliko globoko sega v neder- je zemlje, leži nedaleč od gozdne poti, ki vodi iz Javorja v dolino. Kraj ni posebno obljuden, zato ozka odprtina v brezno ni posebno zavarovana. Lastniki so na vhod nametali le nekaj vejevja. 0 samem breznu so nekdaj krožilo pripovedi o tem, da je na dnu podzemno jezero, zato so matere strašile otroke, da jih bo pogoltni­ la voda, če se bodo zadrževali na tistem kraju. Sedaj take prepovedi niso več potrebne, ker je kraj pozabljen in samoten, kot je bil tisočletja popreje. Bojan Jerlah Druga Dvorana Tretja Dvorana •h Spalnica -TLI ' V \Drugi Izhod Četrta Dvorana \Prva Dvorana J" t Prvi Izhod VHOD Načrt podzemnih bunkerjev. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in sestre ANE FERKULJ iz Grosupljega, Pri nadvozu 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. kaplanu Janezu Mraku in šmarskemu župniku g. Jožetu Mrvarju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevskemu zboru Danica za lepe pesmi, trobentaču Andreju Zakrajšku za zaigrano Tišino in ge. Fani Kralj za pomoč. Hvala tudi neokatehumenski skupini za skupno molitev in iz srca izrečene besede. Neizmerno jo bomo pogrešali. Vsi njeni ZAHVALA Ob prerani boleči izgubi sina, brata in strica JOŽETA JERŠINA (1954-2003) iz Št.Jurija 18, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, izrekli številna sožalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebno se zahvaljujemo gasilcem PGD Št.Jurij in njihovemu predsed­ niku, g. Niku Mihičincu, podjetju Kogast d.d., g. Marku Avšiču, g. župniku Antonu Hostniku za prelepo opravljen pogrebni obred, pevcem in ostalim. Hvala vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovo zadnjo pot in vsem tistim, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: Vsi njegovi STATISTIKA IZ "ČRNE KRONIKE" ZA MAREC NA OBMOČJU OBČINE GROSUPLJE KRŠITVE ZOPER JAVNI RED IN MIR Število: 16 Kraj: 10 v zasebnih prostorih, 6 na javnem kraju. Razlogi: družinski in sosedski prepiri, pijančevanje, preglasna glasba, prekoračevanje odpiralnega časa, točenje alkohola pijanim in mladoletnim osebam, onemoglost od pijanosti na javnem kraju. Kdaj: Javni red je pogosteje kršen ob vikendih in paznikih KAZNIVA DEJANJA Število: 37 Načini: tatvine, vlomi, poškodovanje tuje stvari. Kaj: MMt, •denar, tehnični aparati, ntoMM telefoni, hrana. Kraji: počitniške in zapuščene hiše, trgovine, delovni stroji. Čas: nočni in zgodnji jutranji čas. PROMETNE NESREČE Število: 31 Posledice: materialna škoda, telesne poškodbe, ena s smrtnim izidom na avtomobilski cesti. Vzroki: neprilagojena hitrost, stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti, neustrezna varnostna razdalja, vzvratna vožnja. Čas: prihod na delo in vračanje z dela, ob slabih vremenskih razmerah. Kraj: na avtomobilski cesti A/2 / Šmarje-Sap - Višnja Gora in glavnih cestah R 646 / Šmarje-Sap - Grosuplje - Spodnje Blato in v naselju Grosuplje. NAVODILA IN OPOZORILA: Posebno pozornost bodo policisti namenili nad­ zoru hitrosti vožnje. Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini počitniš­ kih hišic ali parkiranih vozil ali je na kak drug način sumljiva, naj to nemudoma sporočijo na PP. Vse kršitve javnega reda in miru, kaznivih dejanj in prometnih nesreč prijavite na tel. 113. Iz poročila PP Grosuplje NAJ V MIRU POČIVAJO MAMI, STARI MAMI IN PRABABICI V SPOMIN FRANCKA REB0U *1. 5.1913 - +12. 4. 2002 Ponova vas Minilo je že leto eno. Seno še ni spravljalo se pokošeno, ko srce tvoje trudno, a plemenito, utihnilo in postalo je kamnito. Solza naša grob je orosila. O, kaj dala bi, da bi te zbudila? Ko vsi so rekli, da si nas rešila, upam. da vsaj zdaj se boš spočila. Bila si nam za vzgled in korenina. Še za minuto nisi se spočila. Steber, skala, ki nikol' ne mine. Pa pride smrt in te pod roko prime. Odšla si, a ne čisto brez slovesa, saj s pogledom polnim si ponosa, čeprav pred srcem zastal je glas, rekla zbogom vsem si, vsakemu od nas. Mam'! Nikdar te ne bomo pozabili. Prižigat bomo svečke ti na grob nosili, ki naj gorijo ti iz srca v zahvalo za vse, kar tvoje našemu je dalo. Zdaj angelčke modrosti življenja učiš, ko ob možu, sinu in vnuku spiš, solza naša se bo posušila, ostala bo le večna želja, da pot se naša nekoč s tvojo bo združila. Hvala vsem, ki Jo ohranjate v lepem spominu. Njeni domači Aprila lani je 28 različnih ustanov in organizacij, ki delujejo na območju občine Grosuplje, ustanovilo Lokalno akcijsko skupino (LAS) za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog v občini Grosuplje. V manj kot enem letu obstoja smo pripravili in izvedli številne odmevne akcije, o katerih ste bili redno obveščeni v vseh lokalnih medijih. Tudi letos načrtujemo številne aktivnosti, pri katerih pa nam lahko pomagate tudi vi, lokalna podjetja, obrtniki in samostojni podjetniki ter seveda tudi vsi ostali občani in občanke naše občine. Svoje prispevke za delovanje LAS lahko nakažete na transakcijski račun Društva za mlade "Utrip" iz Šmarja-Sapa, ki opravlja administrativne in strokovne naloge za LAS: 02022-0091243107 (odprt pri NLB d.d., poslovalnica Grosuplje) s pripisom: Projekti LAS za leto 2003". Za vse vaše prispevke se vam najiskreneje zahvaljujemo! Za več informacij pokličite (041) 444-847. LAS Grosuplje In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA ob nepričakovani izgubi naše babice in prapabice FRANČIŠKE BOH rojene Podržaj. V trenutkih, ko še niso izbrisane sledi naših solza in ko še nismo popol­ noma dojeli, da je za vedno odšla, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam s toplo besedo lajšali trenutke slovesa, darovali cvetje in sveče. Hvala g. župniku za izbrane besede in lepo opravljen pogrebni obred. Njena plemenitost bo ostala v naših srcih. Vsi njeni Življenje je kot knjiga za listom list, za dnevom dan. Nihče ne ve, kdaj bo končana prva stran. ZAHVALA Ob nepričakovani Izgubi mame, sestre In tete MARIJE GALIČ roj. Javornik se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti vsem sorodnikom, znancem, sosedom, g. župniku Andreju in pevskemu zboru Samorastnik. Zahvala tudi podjetju Motvoz in platno in društvu Sožitje. Ostala nam bo v lepem spominu. Vsi njeni Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta JOŽETA ŠOŠTARIČA iz Brezja pri Grosupljem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče, darove za sv.maše in cerkev ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. kaplanu Janezu Mraku za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru Samorastnik za zapete pesmi, vaščanom vasi Brezje, G. Marjanu Zaviršku za besede slovesa, zdravstvenemu osebju ZD Grosuplje in ge. Fani Kralj. Vsi, ki smo ga imeli radi, ga bomo ohranili v lepem spominu. i I, f — I r i n si njegov» Ob smrti naše drage mame in bake DARJE BAVDEK iz Spodnje Slivnice 67 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem in vaščanom Spodnje Slivnice za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Zahvaljujemo se župniku g. Šuštarju za podelitev zadnjega zakramenta ter g. župniku Francu Novaku za pogrebno slovesnost in svete maše. Lepa hvala PGD Spodnja Slivnica za organizacijo pogreba in govor, moške­ mu pevskemu zboru iz Žalne za lepe poslovilne pesmi in petje pri sveti maši, Društvu upokojencev Grosuplje, članicam Rdečega križa Spodnja Slivnica in trobentaču g. Grebencu. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni KDO JE HENDIKEPIRAN? Bilo je lepo popoldne, ko sem se vračala iz službe. Spomnila sem se, da mi je zmanjkalo hrane za moje štiri- nožce. Ustavila sem se v novem Merkatorju in tam srečala prijateljico, s katero sva sklenili spiti kavico in reči kakšno, kar tako. Zaradi lepega vre­ mena sva sedli zunaj in opozorila sem jo, naj opazuje, kaj se bo dogajalo na parkirišču rezerviranem za invalide. Morda niti ne bi bila tako pozorna na to. a pred kakšnim mesecem sem na tem mestu videla pravi avtomobilski zastoj, ker je nek voznik obstal na poti in zaprl prehod ostalim. Vsa parkirna mesta na zgornji ploščadi so bila že zasedena, tudi tista, ki so rezervirana za invalidne osebe, in ravno tu je ta avto obstal. Niti eden od parkiranih avtomobilov, ki so tu stali, ni imel nalepke, razen tistega, ki je na poti čakal, da se mu kdo milostno umakne. Sedeli sva torej pred Merkatorjem in zanimivo je bilo videti, kdo parkira na parkirišču za invalide. Vsekakor gospodje katerih avtomobili nimajo pod 2000 ccm. Res ne vem ali so nepismeni, jih zapušča vid ali pa jim "močne mašine" dajejo tudi privilegij, enega redkih, ki ga imajo invalidi, da parkirajo blizu vhoda v trgovino. Na ta štiri parkirna mesta ne parkirajo ljudje, ki imajo vsaj malo srčne kulture. A ponosni lastniki avtomobilov bi se ver­ jetno zapeljali kar med založenimi poli­ cami trgovine. Ko sva prišli, je bilo zasedeno samo eno rezervirano parkirno mesto. V manj kot desetih minutah pa so bila vsa štiri mesta zasedena. Slučajno sem imela še nekaj filma v fotografski kameri in sem ovekovečila to grosu­ peljsko čudo. Na žalost pa se to ne dogaja samo v Grosupljem. Zanimivo pa je bilo tudi, da so se nad "novodob­ nimi invalidi" glasno zgražali tudi neka­ teri mimoidoči, kar je znak, da pač niso vsi ljudje nepismeni in brez­ obzirni. Minili so časi, ko se je vse drugačne ljudi zapiralo nekam na obrobje, daleč od oči in se tam pozabilo nanje, kot da jih sploh ni. Je že res, da jim noge ne služijo, zato pa imajo vozičke, kar pa ne pomeni, da nimajo glave in srca, da ne morejo skrbeti zase in še za koga, da ne morejo enakopravno prispevati v naši družbi. Vendar pa je naš odnos do drugačnih že neko drugo poglavje, ki pa se gotovo odseva tudi v odnosu "hodečih" do parkirnih mest, ki so re­ zervirana za invalide tokrat pred novo Merkatorjevo trgovino v Grosupljem. Sandl Zalar PREDSTAVLJAMO Marjan Kastelic, doktor veterinarske medicine, je dobro poznan med skrb­ niki malih živali, predvsem psov in mačk. Rojen Grosupeljčan na vsakem koraku izkazuje umirjeno treznost, posluh za žival in njenega človeka v stiski, pa tudi bistroumnost, marljivost in podjetnost, lastnosti, ki že več rodov prevladujejo v njegovi številni rodbini. Povabili smo ga na klepet. Imeti lastno veterinarsko ambulan­ to so sanje mnogih mladih veterinar­ jev. Zakaj ste se odločili za tako po­ klicno pot? Izziv sem sprejel v prvi vrsti zaradi dobrega poznavanja tega področja ve­ terinarstva, saj sem delo veterinarja na terenu spremljal 10 let. tudi med študijem, in ob tem ugotovil, da na Grosupeljskem zeva velika praznina na področju zdravljenja malih živali. Ko se je veterinarska stroka začela orga­ nizirati v obliki zasebnih ambulant, sem leta 1999 ustanovil svoje podjet­ je. Kaj je posebnost Vaše ambulante in Vaše najljubše področje veterinarstva? Ambulanta obvladuje zdravljenje tako za velike kot tudi za male živali. Poleg splošnega zdravljenja in preven­ tivnega dela so v ambulanti za male živali zaposleni predvsem specialisti za posamezna področja kot npr. ortoped, strokovnjak za prehrano, pa tudi veterinarji - specialisti za posamezno pasmo psov. Obvladujemo diagnostiko na višjem nivoju (ultraz­ vok, rentgen), v pripravi je tudi labora­ torij, kar seveda zahteva večje napore, tako strokovne kot finančne. Poleg zdravljenja psov in mačk je moje najljubše področje zdravljenje eksotičnih živali (ptic, glodalcev, plazil­ cev). To specialistično znanje pri­ našam s fakultete, ga izpopolnjujem in množica zadovoljnih pacientov iz cele Slovenije potrjuje kvaliteto mojega dela. Kače so danes že vsakodnevni pacienti, nedavno so pripeljali krokodi­ la iz Kočevja... S kakšnimi primeri se pri zdrav­ ljenju malih živali v praksi naj­ pogosteje srečujete? Na prvem mestu je problematika prehrane in oskrbe živali, pri tem imam v mislih predvsem pse. Ti imajo pogosto kožne probleme, ki so izraz alergije zaradi neustrezne prehrane. Veliko je preventivnih posegov, cepljenj, pa tudi kastracij in sterilizacij. V času mačjih "veselih uric" prevladu­ jejo poškodbe mačkov, dobljenih v bojih za naklonjenost mačjih lepotic. Se Vam je kateri od teh primerov še posebej vtisnil v spomin? Eden najbolj dramatičnih posegov in ena najlepših izkušenj hkrati je prav gotovo carski rez pri psički. Če porod traja predolgo in nastopijo zapleti, je za srečen razplet poseg neizogiben. Pred časom sem tako pomagal na svet 14-im mladičkom psičke mešanke. Vsi psički so bili živi in zdravi. Nepopisno lepo je gledati, ko se psička po operaciji zbudi, najde svoje mladičke, gre od enega do drugega, ga prepoz­ nava, ovoha in obliže... pri tem pa povsem pozabi nase, saj prevlada materinski čut. Vsi, ki se ukvarjamo z malimi žival­ mi, vemo, da mora biti veterinar najprej dober psiholog in pregnati strahove skrbniku, šele nato se loti zdravljenja živali. Kakšne so vaše izkušnje pri tem? Velikokrat se zgodi, da mora veteri­ nar zdraviti oba, tako skrbnika kot žival. Strahovi skrbnikov so nema­ lokrat večji kot bolezen sama. Psi so intuitivna bitja in strah, nervoza in nemir se prenaša s skrbnika na psa bolj, kot si lahko mislimo. Veliko težav je mogoče odpraviti s pogovorom in nasvetom, do česar pa so skrbniki nezaupljivi. Pogosto olajšamo skrbi lastniku in odpravimo težave živali že, ko oba odpeljemo v dobro založeno trgovino poleg ambulante in svetuje­ mo, kako s pravilno prehrano uravnati presnovo in uravnotežiti vnos kvalitet­ nih, nujno potrebnih elementov v telo psa ali mačke. Tako kot pri ljudeh je mogoče z dietno prehrano omiliti ali preprečiti prenekatero bolezen. Ali so slovenski skrbniki psov in mačk, še posebej na podeželju, še vedno obremenjeni s predsodki glede sterilizacije oz. kastracije? Ugotavljam, da je tovrstnih predsod­ kov vedno manj. Naše podeželsko področje vse manj zaostaja za mest­ nim v tem pogledu, ljudje se zaradi vse večjega seznanjanja s prednostmi sterilizacije mačk in psic oz. kastracije psov in mačkov vedno bolj pogosto odločajo za ta poseg. Predvsem tisti lastniki mačkov, ki morajo večkrat na leto obiskati ambulanto s svojim prete­ penim in poškodovanim mačjim ženi­ nom, hitro spremenijo mnenje in se odločijo za kastracijo. Na srečo tudi v Sloveniji sledimo težnjam razvoja iz tujine, kjer sterilizirajo oz. kastrirajo vse pse in mačke, ki niso namenjeni vzreji. S tem posledično uspešno odpravljajo problem nezaželenih mladičev, živali pa so bolj zdrave in živijo dlje. Tako so tudi stroški njihove oskrbe znatno manjši. Menite, da so skrbniki psov dovolj seznanjeni z vsemi zahtevami v zvezi z nego, vzgojo, prehrano? Na srečo postajajo v večini primerov danes psi družinski člani, živijo skupaj s svojimi ljudmi (kar je v skladu z izvorom psa edino pravilno) in so temu primerno oskrbovani. Vedno manj je izključno čuvajev, t.i. "verigarjev", ki živijo od ostankov in preživijo svoje živ­ ljenje v nemogočih razmerah. Tudi vete­ rinarji smo poklicani, da skrbnike opozarjamo na neprimerno ravnanje z živalmi, na kršitve Zakona o zaščiti živali in na ta način posledično pripo- moremo izboljševati življenjske raz­ mere predvsem podeželskih psov. Občasno me povabijo člani Kino­ loškega društva Grosuplje, da v sklopu pasje male šole predavam slušateljem o oskrbi, prehrani in boleznih psov. Tako lahko mnoga vprašanja še bolj natančno razjasnim kot pri individual­ nem svetovanju. Sicer pa je svetovalna vloga kot že rečeno ena pomembne­ jših in sem s sodelavci vedno na voljo za vprašanja skrbnikov. In še kaj o načrtih? Ambulanta zahteva - skladno z razvojem veterinarske medicine, ki tesno sledi humani medicini - vedno nova posodabljanja in dvig strokovne ravni v njej zaposlenih doktorjev veteri­ narske medicine. Specializacija za posamezna področja po izkušnjah drugih ambulant daje dobre rezultate: specialist za oči težko dela tudi kot odličen ortoped, ortoped ne zmore slediti tudi novostim na področju rakavih tvorb... Zato organiziram delo tako, da s pomočjo strokovnjakov za posamezna področja zagotovim kar najvišjo raven storitev. V dobro založeni trgovini sledimo potrebam skrbnikov malih živali, da jim je na voljo čimbolj raznolika ponud-NOVICE IZ SH0T0KAN KARATE KLUBA GROSUPLJE Delavno! Shotokan karate klub Grosuplje je bil ustanovljen konec leta 2000 z namenom, da omogočimo talentiranim športnikom kvalitetno vadbo tudi v domačem kraju. V našem klubu redno trenira približno 90 karateistov, več kot polovica jih je iz vrst osnovnošolcev. Klub deluje pod strokovnim vodstvom trenerja Esada Bogaljeviča, kije nosilec črnega pasu 3. DAN. Predsednik kluba je dr. Saša Trampuž, ki je tudi aktiven karateist. Pri opravljanju izpitov za višje pasove in s strokovnimi nasveti klubu pomaga internacionalni mojster karateja Dušan Đačić 8. DAN, nasilec medalj z evropskih in svetovnih prvenstev in dolgoletni selektor jugoslovanske reprezen­ tance. Imamo tudi več pomočnikov trenerja, ki s svojim delom in znanjem pripo­ morejo k še bolj kvalitetni izvedbi treningov. To so: mojster karateja Ado Bogaljevič 2. DAN in mojstri karateja 1. DAN: Miha Trampuž, Tadeja Petrovič, Špela Trampuž in Maša Gala. Treningi potekajo vsak dan v OŠ Louis Adamič v mali telovadnici v različnih ter­ minih glede na starost in nivo znanja. Dvakrat tedensko pa so tudi dodatni trenin­ gi za borbe in kate. Shotokan karate sekcija Šmarje-Sap Shotokan karate klub Grosuplje je zelo hitro postal eden od največjih in najus­ pešnejših karate klubov v Sloveniji. Zaradi velikega števila članov so prostori postali premajhni. Odločili smo se, da približamo in omogočimo treninge tudi drugim mladim v sosednih občinah, ki so do sedaj prihajali k nam. Zato smo se odločili organizirati treninge v Šmarju - Sap. V šolskem letu 2001 smo ustanovili Shotokan karate sekcijo v OŠ Šmarje - Sap. Dvakrat tedensko (ponedeljek, sreda) se treningov udeležuje 24 zagnanih mladih športnikov. Skoraj polovica izmed njih (10) je že opravila izpit za 5. kyu (rumen pas), 12 jih je opravilo 8. in 7. kyu, 2 pa sta začetnika. S kvalitenim in prizadevnim delom smo opravičili zaupanje, ki smo ga dobili na samem začetku. Zahvaljujemo se vodstvu šole, še posebej pa ravnateljici Mileni Lunar, ki so nam omogočili treninga v njihovi telovadnici. Pogoji za trening so v telovadnici OŠ Šmarje -Sap zelo dobri, kar se kaže v rezultatih, ki jih dosegajo mladi tekmoval­ ci na tekmah državnega nivoja. Nekateri so svoje znanje uspešno prikazali na 1. tekmovanju za pokal Slovenije v karateju za dečke in deklice, 15. marca v Šenčurju pri Kranju, ki ga je organizirala Karate zveza Slovenije. Barve kluba je zastopalo 9 članov, ki so uspešno prestali ognjeni krst na državnem tekmovanju. Dosegli so naslednje rezultate: 3. mesto kate-ekipno; malčice - Anamari Virant, Urša Petrovič in Pia Hrovat 3. mesto kate-ekipno; malčki - Aleksander Tomič, Gregor Pavlic in Borut Brezec 3. mesto kate-ekipno; mlajši dečki - Matej Pucihar, Tomaž Pucihar in Miha Petrovič 5-8. mesto kate- posamezno; mlajši dečki - Jaka Perovšek Vabimo vse, ki vas zanimajo karate veščine, da se nam pridružite. Shotokan karate klub Grosuplje, Sekcija Šmarje - Sap DP v karateju za člane in članice V soboto 29. marca 2003 je potekalo državno prvenstvo v karateju za člane in članice. Tekmovalci so nastopili v katah ekipno in posamično ter v borbah. Člani Shotokan karate klub Grosuplje, sicer še vsi kadeti in mladinci, so se odlično odrezali. Maša Gala je osvojila 3. mesto v borbah, prav tako je v borbah 3. mesto dosegel Miha Trampuž, Ado Bogaljevič pa je osvojil 2. mesto v katah. Ekipa Shotokan karate kluba Grosuplje je osvojila 3. mesto v katah ekipno. Pokalno tekmovanje za kadete in člane V športnem centru v Novi Gorici je bila 1. pokalna tekma za kadete in člane v katah in športnih borbah. Nastopilo je 10 članov in članic iz Shotokan karate kluba Grosuplje, od katerih se le dvema ni uspelo uvrstiti med prve tri. Najbolje se je odrezal Ado Bogaljevič. Nastopil je v kategoriji kadetov in članov ter osvojil štiri zlate medalje v borbah in katah. Miha Trampuž je osvojil 2. mesto v katah in 2. mesto v borbah. V nastopu kate ekipno pa so fantje osvojili 1. mesto. Pri dek­ letih je najboljše mesto dosegla Tadeja Petrovič z osvojenim 1. mestom v borbah, druga pa je bila Maja Kohler. V lažji kategoriji borb je 3. mesto osvojila Petra Keršmanc. Med članicami je Maša Gala dosegla 2. mesto v borbah. Dekleta so nastopile tudi v katah ekipno in osvojile 2. mesto v kategoriji kadetinj in kategoriji članic. Uroš Perme ba kvalitetnih izdelkov, ki vsebuje tudi dietno prehrano. Med pomembnejše načrte pa šte­ jem tudi ureditev zavetišča za pse, saj je na podlagi zakona vsaka slovenska občina dolžna zagotoviti določeno število mest v zavetišču glede na število registriranih psov v njej. Dogovori že potekajo o možni lokaciji izven Grosuplja, pri tem pa se je pokazalo tudi veliko zanimanje za izgradnjo središča, kjer bi lahko potekale različne dejavnosti v zvezi s psi. Našim občanom je všeč ideja o lokaciji, kamor bi se - daleč od nevarnih prometnic - lahko napotili peš s svojim psom, tako bi središče služilo rekreaciji in sprostitvi. Poleg tega bi z razvojem zavetišča želel pritegniti k sodelovanju tudi vzgojitelje v šolah, da bi z njihovim sodelovanjem otrokom privzgojili odgovoren odnos do psov in živali na splošno. Za otroke v občutljivi osnovnošolski dobi je pozitiven stik z živaljo neprecenljiva izkušnja, ki daljnoročno pomeni tudi manjše število zavrženih, zapuščenih in nes­ rečnih živali. Z Marjanom Kastellcem, dr. vet. med., Je klepetala Mojca Sajovlc ROKOMETNI KLUB PEKARNA GROSUPLJE EKIPA STAREJŠIH DEČKOV B TRETJA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V SEZONI 2002/2003 DELITEV SREDSTEV V TEKMOVALNEM SPORTU Celjska dvorana Golovec je bila v soboto in nedeljo, 29. in 30. marca 2003, pri­ zorišče finalnega turnirja državnega prvenstva v rokometu za ekipe starejših dečkov B (letnik 1989 in mlajši). Na ta turnir so se uvrstile ekipe rokometnih klubov Celje Pivovarna Laško, Sevnica, Cimos Koper in Pekarna Grosuplje. Ekipa Rokometnega kluba Pekarna Grosuplje se je na turnir uvrstila kot zmagovalka ene izmed dveh polfinalnih skupin, v katerih je nastopalo po osem najboljših ekip iz Slovenije. V finale se je uvrstila s samimi zmagami in enim neodločenim izidom. Že uvrstitev na finalni turnirje za mlade grosupeljske rokometaše pomenila velik uspeh, zato pričakovanja niso bila prevelika. Vendar mladi rokometaši, kljub temu da so prvič nastopili na tako pomembnem turnirju, niso razočarali, ne sebe ne trenerjev in tudi ne svojih navijačev, večinoma staršev, ki so jih prišli bodrit. Z igro so dokazali, da znajo igrati rokomet, z vedenjem na igrišču in ob njem pa tudi, da so pravi športniki. Tekmovanje je potekalo tako, da se je vsaka ekipa pomerila z vsako ekipo. Ekipa Rokometnega kluba Pekarna Grosuplje je zabeležila eno zmago in dva poraza. Premagala je ekipo Rokometnega kluba Sevnica z rezultatom 25:16, izgubila pa tesno z ekipo Rokometnega kluba Cimos Koper z rezultatom 24:25 in ekipo Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško z rezultatom 17:22. Prvaki so nostali starejši dečki B iz Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, drugo mesto je osvojil Rokometni klub Cimos Koper, tretje Rokometni klub Pekarna Grosuplje in četrto Rokometni klub Sevnica. Dva igralca Rokometnega kluba Pekarna Grosuplje, Denis Kralj in Jan Bajec, sta bila po izboru trenerjev izbrana med najboljših sedem igralcev na turnirju. Vsi igralci so prejeli medalje, klub pokal, najboljši igralci pa tudi praktične nagrade. Ekipo v sezoni 2002/2003 vodi trener Nikola Radič, pred tem pa jo je vse od njenih začetkov vodil trener Marko Strojan. Za ekipo so na finalnem turnirju nastopili: Blaž Grum, Aleksander Nič, Saša Jorgič, Gregor Trnjak, Jan Bajec, Luka Žafran, Blaž Fink, Saša Tosič, Jaka Ferkulj, Denis Kralj, Žan Rus, Boris Njenjič, Luka Košir in Aljaž Senčar. Uvrstitev na finalni turnir in osvojeno tretje mesto v tekmovanju za državno prvenstvo v sezoni 2002/2003 pomeni tako za igralce kot tudi trenerje Rokometnega kluba Pekarna Grosuplje veliko vzpodbudo za nadaljnje delo v klubu. Ta uspeh je tudi dokaz, da sistematično strokovno delo z mladimi tudi v majhnem klubu rodi sadove. Seveda brez podpore sponzorjev ne gre. Z njihovo pomočjo (MPGE Grosuplje in Pekarna Grosuplje) so se lahko mladi rokometaši na otvoritvi turnirja in ob podelitvi priznanj predstavili v enotnih trenirkah, po napornih tekmah pa poslad­ kali s sladkimi dobrotami. Rokometni klub Pekarna Grosuplje HITROPOTEZNI TURNIR V ŠMARJU-SAPU Člani Šahovskega kluba Grosuplje smo se na pobudo g. Milana Kavška odločili oživeti dejavnost kluba z rednimi mesečnimi hitropoteznimi turnirji. Glede na to, da klub ne premore svojih klubskih prostorov, se srečujemo v prostorih gostišča Pri Rusu. Prvi turnir je potekal 1. 3. 2003, udeležilo pa se ga je 16 šahovskih zanesenjakov. Turnir je bil izveden po Bergerjevem sistemu, 15 kol, pod vod­ stvom sodnika Mira Trohe. Rezultati prvega turnirja so bili najbolj ugodni za naše, še vedno aktivne šahovske veterane. Vrstni red: 1. Cvetko Jakša -12,5 točk 2. Zdravko Petrič -12,0 točk 3. Milan Kavšek -11,0 točk 4. -5. Blažlč, Kutin (10,5), 6. Barič (10), 7. Troha (9,5), 8.-9. Žagar, Lampret (8), 10. Dollnšek (6,5), 11.-12. Rušiti, Zebre (5,5), 13. Lekše (4,5), 14. Gerzina (4), 15.-16. Dlzdarevič, Stopar (1). Drugi hitropotezni turnir pa je potekal 29. 3. 2003. Tokrat se ga je udeležilo sicer manj tekmovalcev, vendar pa je bila zasedba močnejša. Turnir je ravno tako potekal po Bergerjevem sistemu, 18 kol, dvokrožno. Zaključil se je v znamenju najmlajšega udeleženca Jureta Zorka, ki je dosegel prav vse možne točke. Vrstni red: 1. Jure Zorko -18,0 točk 2. Vojko Srebrnič -13,5 točk 3. Cvetko Jakša -12,0 točk 4. Troha (9,5), 5. Barič (9), 6. Kavšek (8,5), 7. Rušiti (7,5), 8. Kutin (6,5), 9. Dollnšek (5,5), lO.Žagar ŠK Grosuplje, A. Lampret V občini Grosuplje seje v zadnjih letih zelo razvil tekmovalni šport. Pri tem so se pričele pojavljati neutemeljene govorice glede delitve proračunskih sredstev na področju športa in višine deleža, ki pripa­ da posameznemu društvu, ki se ukvarja s tekmovalnim športom. Predsedstvo Zveze športnih organizacij Grosuplje seje na svoji zadnji seji odločilo, da javno objavi višino proračunskih sredstev, ki jih prejmejo športna društva za udejstvovan- je na področju tekmovalnega športa v skupnem znesku in na posameznega tek­ movalca. Pri tem je zelo pomembno seznaniti občane, da strokovna služba ZŠO Grosuplje pripravi osnutek razdelitve sredstev na osnovi sprejetega Pravilnika o sofinanciranju izvajalcev letnega pro­ grama športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v občini Grosuplje, ki so ga potrdili predstavniki vseh 31 športnih društev. Višino prejetih sredstev v letu 2002 za posamezno društvo, ki se ukvarja s tek­ movalnim športom, prikazuje naslednja tabela: tekmovalca prejmejo smučarski skoki, na drugem mestu so strelci in na tretjem mestu tenis. Tabelo zaključujejo košarkarji, ki so na osmem mestu in bali- narji iz dveh društev. Javna sredstva v nobenem od naštetih društev ne dosežejo in ne pokrijejo 30 % dejanskih stroškov. V vseh zgoraj naštetih športnih društvih, ki se ukvarjajo s tekmovalnim športom otrok in mladine, morajo starši prispevati lastna denarna sredstva, viši­ na njihovega prispevka pa se bistveno razlikuje od posamezne športne panoge. Poleg tega je v občini Grosuplje kar nekaj športnikov, ki dosegajo vrhunske rezul­ tate v športnih panogah, kijih v naši obči­ ni ne gojimo (smučarski tek, plavanje, športno ritmična gimnastika, kolesarst­ vo). Starši teh tekmovalcev pa za ukvar­ janje svojih otrok s športom prispevajo vsa sredstva, ki so potrebna za pokrivan­ je materialnih stroškov. In ta sredstva predstavljajo zajeten kupček denarja. Vrednotenje in primerjava doseženih rezultatov med neprimerljivimi športnimi panogami je praktično nemogoča. Zato različne statuse: mednarodni razred: 1 športnik; državni razred: 2 športnika; mladinski razred: 7 športnikov. Predsedstvo ZŠO Grosuplje se skupaj z demokratično izvoljenimi organi trudi, da je pri svojem delu čim bolj objektivno in realno. Predsedstvo ZŠO Grosuplje bo vedno trdilo, da je proračunskih sredstev za šport, ki jih namenja Občina Grosuplje, premalo. Javno pa je treba priznati, da Občina Grosuplje daje v zadnjih letih vedno večji pomen športnemu udejstvo- vanju in pri tem namenja višino sredstev za šport po najboljših močeh in v skladu z možnostmi proračuna (nove šole, knjižnica, zdravstveni dom itd.). Tudi v športu se dogajajo spremembe. Če smo pred nekaj leti imeli še dokaj ohlapni Pravilnik za razdelitev sredstev, morajo v sedanjem času društva vse stroške treningov argumentirano in strokovno dokazovati. Posledice tega so privedle tudi do drugačne razdelitve sred­ stev po društvih. V vseh društvih poz­ namo tako padce kot vzpone dejavnosti. PREJETA OBČINA POKRILA SKUPAJ *T. »IT NA DRUŠTVO SREDSTVA ODZSO STROŠKE OBJEKTA SIT TEKMOV. TEKMOVALCA 1 SMUČARSKI SKAKALNI KLUB RACNA 2.314.756 SIT 200.000 SIT 2.514.756 SIT 9 279.417 srr 2 STRELSKO DRUŠTVO GROSUPLJE 4.426.695 SIT 0 SIT 4.426.695 SIT 21 210.795 SIT 3 TENISKI KLUB GROSUPLJE 1.898.901 SIT <) Ml 1.898.901 SIT 15 126.593 SIT 4 ROKOMETNI KLUB GROSUPLJE 4.596.775 SIT 7.820.000 SIT 12.416.775 SIT 116 107.041 SIT 5 ŠPORTNO DRUŠTVO F LIP FLOP 3.514.739 SIT 2.160.000 SIT 5.674.739 SIT 60 94.579 SIT 6 NOGOMETNI KLUB GPG GROSUPLJE 6.885.284 SIT 2.384.000 SIT 9.269.284 SIT 121 76.606 srr 7 ATLETSKI KLUB ŠPELA 912.119 SIT 0 SIT 912.119 srr 12 76.010 SIT 8 KOŠARKARSKI KLUB GROSUPLJE 4.425.612 SIT 2.780.000 SIT 7.205.612 SIT 95 75.849 srr 9 BALINARSKI KLUB GROSUPLJE 519.751 SIT 0 SIT 519.751 SIT 8 64.969 srr 10 BALINARSKI ŠPORTNI KLUB. MRAVLJICA 457.880 SIT 0 SIT 457.880 SIT 8 57.235 srr SKUPAJ 29.952.512 SIT 15.344.000 SIT 45.296.512 SIT 465 Iz tabele je lepo razvidno, koliko sred­ stev je strokovna služba ZŠO Grosuplje (Komisija za tekmovalni šport) na podlagi Pravilnika o sofinanciranju izvajalcev let­ nega programa športa dodelila društvom za posameznega tekmovalca. Iz prikazanih podatkov v zgornji tabeli izha­ ja, da največ sredstev na posameznega Predsedstvo ZŠO Grosuplje zastopa sta­ lišče, da čim več mladih športnikov nagrajuje s simboličnimi priznanji in tako je bilo v zadnjih petih letih podeljenih več kot 20 nazivov "Športnik leta" različnim tekmovalcem v različnih športnih zvrsteh. Po zadnjem popisu OKS je v občini Grosuplje 10 športnikov, ki so si pridobili Zato so pri tvornem oblikovanju skupne športne politike ZŠO Grosuplje in Občine Grosuplje zelo dobrodošli športni funkcionarji društev, ki priznavajo uspešnost in delo tudi ostalim športnim zvrstem v občini Grosuplje in ne samo tisti, s katero se sami ukvarjajo. Predsedstvo ZŠO Grosuplje RAZPIS ODPRTEGA PRVENSTVA OBČINE GROSUPLJE V REKREATIVNEM KEGLJANJU ZA LETO 2003 - BORBENE IGRE ZŠO Grosuplje v sodelovanju s ŠD Št. Jurij organizira odprto prvenstvo občine Grosuplje v rekreativnem keg­ ljanju za leto 2003. • Tekmuje se ekipno v borbenih igrah. V vsakem delu ekipa odigra tri borbene igre po 6 setov. V vsakem setu ima igralec 3 lučaje. Tekmuje se po športnem pravilniku KZ Slovenije. • Ekipo sestavljajo trije igralci ali igralke lahko tudi mešano. Za tek­ movanje se lahko prijavi 4 tekmovalce- ke. V ekipi sta lahko prijavljena in nastopata dva igralca, ki sta registri­ rana pri KZ Slovenije • Tekmovanje se bo odvijalo na kegljišču Maksa Perca, Kotnikova 8, Ljubljana predvidoma 30. aprila, in 7. maja 2003. • Izpolnjen prijavni obrazec s potrdilom o vplačani prijavnini mora prispeti na naslov Športno društvo Št. Jurij, Ponova vas 22b, 1290 Grosuplje do 28. 4. 2003. • Prijavnina za kegljanje znaša 4.500 SIT in jo je potrebno nakazati Zvezi športnih organizacij Grosuplje, Ljubljanska cesta 40A, 1290 Grosuplje na transakcijski račun pri NLB d.d. ekspozitura Grosuplje, števil­ ka 02022-0010689069 s pripisom "Članarina za kegljanje za leto 2003". • Prve tri uvrščene ekipe prejmejo priznanje. • Dodatne informacije o tekmovanju lahko dobite pri Vinko Škrjancu GSM 041 673 - 855; 070 673-855. Vodja strokovne službe ZŠO Grosuplje, Andrej Cevc ZA REKREATIVNO TEKMOVANJE V KEGLJANJU ZA LETO 2003 IME EKIPE: VODJA EKIPE: NASLOV: GSM ali & SEZNAM PRIJAVLJENIH IGRALCEV: IAPO ŠTEV PKUJiTEK EN LME 1. 2. 3. 4. PROGRAM DELA KOLESARSKEGA DRUŠTVA GROSUPLJE ZA LETO 2003 Kolesarsko društvo Grosuplje je na svoji skupščini februarja letos sprejelo naslednji program dela za sezono 2003: •Prva naloga vseh članov je tudi to leto pridobivanje novih članov in širjenje kole­ sarske ideje. • 10. maja 2003 bo KD Grosuplje, po nekajletnem premoru, zopet gostilo največjo slovensko kolesarsko prireditev Dirko po Sloveniji. Organizatorji so nam zaupali start kraljeve etape od Grosupljega do Vršiča. • Organizirali bomo tradicionalni izlet v Dobrepolje. Odločili smo se za izlet lokalnega značaja, s poudarkom na čim večji udeležbi družin. • Največja kolesarska prireditev, ki jo pripravljamo za letošnjo sezono, bo 1. juni­ ja peti Maraton treh občin. Tudi letos bomo kandidirali za vključitev maratona v vseslovensko akcijo Slovenija kolesari in tako poskrbeli za vseslovensko odmevnost. Maraton se je znašel na koledarju šolskih prireditev, kar bo v Grosuplje pripeljalo številne mlade kole­ sarje. Izvedba tako obširne prireditve, upravičeno pričakujemo okoli 800 udeležencev, zahteva veliko dela. Če želimo ponoviti lanskoletno prireditev, ko smo se po točkovanju olimpijskega komite­ ja Slovenije uvrstili tik pod vrh razpredel­ nice, bo potrebno aktivirati celotno član­ stvo društva in povabiti k sodelovanju osta­ la društva in organizacije ter tako pripraviti varno in zanimivo prireditev. • Tretje leto zapored bo potekala akcija Vzponi na Pance. Začela se bo 27. aprila in trajala do 7. septembra. Tudi letos želimo, da postane romanje na Pance vzpodbuda za kolesarje različnih starosti in sposob­ nosti. Zopet želimo z žigosanjem evi­ denčnih kartončkov vzpodbuditi tekmoval­ ni duh med udeleženci. Udeleženci akcije bodo poleg seštevanja vzponov tekmovali še za naj družino, za največ izgubljenih kilo­ gramov in na zaključnem kronometru za najhitrejšega hribolazca. • Prav tako tretjič bo organiziran human­ itarni maraton Sava. To je maraton, v okviru katerega zbiramo sredstva za ljudi, ki so pomoči potrebni. Pred dvema letoma, ko smo s to akcijo začeli, smo podarili denar sedmim osnovnošolcem in jim tako omogočili letovanje na morju. Lanskoletni izkupiček smo namenili družini iz naše bližine, ki jim je sreča obrnila hrbet in so se znašli na robu preživetja. Sredstva, pri­ dobljena v okviru letošnjega maratona, bodo prav tako prišla v prave roke. • Nova kolesarska pobuda v naši pestri ponudbi bo prireditev Na klobaso h'Martinet. To bo športno-etnološko-kuli- narična kolesarska prireditev, ki bo prav tako trajala več mesecev, od 13. aprila do 14. septembra, in bo udeležencem ponu­ jala spoznavanje zgodovine naših krajev, mastnih nagrad in obilo užitkov na kolesu. • Nadalje se bomo organizirano udeležili VZPONI NA PANCE - TRETJIČ Grosupeljski kolesarji v sodelovanju s prijaznimi gostitelji okrepčevalnice Pance-TOP 27.aprila 2003 začenjamo tretjo sezono "kolesarskega romanja" na Pance. V lanski sezoni vzponov seje na priljubljeno izletniško točko vzpenjalo 309 kolesarjev, ki so sku­ paj opravili 9738 vzponov. Grob izračun nam pove, da so skupaj prevozili več kot 200.000 km. Letos se bomo potili in žigosali štiri polne mesece in še malo. Zadnji vzpon v okviru akcije bo 7. septembra 2003. Do velikega pokala najvztrajnejšim bo na voljo natanko 134 dni. Torej! Sezite v roke in stave naj se začnejo. Poleg lovljenja pokala za najvztrajnejše bo razpisano tekmovanje za družine, kjer bomo seštevali vzpone vseh članov, tekmovanje za največ izgubljenih kilogramov, tekmovanje za najhitrejši vzpon in še kaj. Tudi letos bomo tako kot prejšnja leta nagradili najstarejše in najmlajše, priprav­ ili priznanja za 10, 20, 30 in več vzponov ter pripravili veliko zabavo z golažem. Da na kratko ponovimo namen in pravila akcije. Vzponi na Pance so namenjeni vsem, ki so si izbrali kolesarjenje za pridobivanje in ohranjanje telesne kondicije ter se tako odločili skrbeti za svoje zdravje. Namenjena je tistim, ki si želijo prijetnega bivanja v čisti naravi in druženja z istomišljeniki. Njen namen je vzpodbuditi tiste, ki se zavedajo, da je končno treba storiti nekaj zase. Vzponi na Pance simbolično predstavljajo beg pred kru­ tim vsakdanom in ponujajo ponovno zbližanje ljudi. Znan je primer, ko sta se soseda iz istega stopnišča sive stolpnice v Ljubljani, kjer sta drug ob drugem živela deset let, končno spoznala s kolesom na Pancah. Pravila akcije so enostavna. Ob plačilu štartnine, ki letos znaša prav tako kot lani sim­ boličnih 1500 SIT, prejme vsak udeleženec kontrolni kartonček in se vpiše v evidenčno knjigo. Priljubljeno turistično točko na Pancah je potrebno osvojiti na ali ob kolesu. Za uspešen vzpon se dnevno prizna en vpis v evidenčno knjigo, ki se nahaja v okrepčeval­ nici Pance-TOP in ga opravi pooblaščenec kolesarskega društva Grosuplje. Za plačano štartnino bo vsak udeleženec na zaključni prireditvi 14. septembra 2003 dobil porcijo golaža, prejel zasluženo priznanje, ki bo odvisno od njegove vztrajnosti, se udeležil kro- nometerske dirke na Pance in pristal v bobnu za žrebanje bogatih nagrad, med kateri­ mi bo najbogatejša "kolo". Več informacij v zvezi z akcijo dobite v klubskih prostorih kolesarskega društva Grosuplje (lesena brunarica za starim gasilnim domom) vsak petek od 19.00 do 21.00 ure ali na telefon 031206 745. KD Grosuplje, Andrej Jerman LEP ŠPORTNI USPEH GROSUPELJSKIH UPOKOJENCEV Grosupeljski upokojenci, strelci z zračno puško, so si z doseženim prvim mestom na Športnih igrah upokojencev Dolenjske in Bele Krajine v Kočevju zago­ tovili udeležbo na državnem prvenstvu, ki je bilo v Murski Soboti. Tu so se odlično izkazali, saj so z 684 krogi osvojili prvo mesto v postavi Jože Kolenc (180 kro­ gov), Jože Vrbinc (171 krogov), Slavko Jeršin (168 krogov) in Bogdan Jež (165 kro­ gov). Posamezno je Jože Kolenc osvojil 2. mesto. Jože Smolej dveh tradicionalnih maratonov: Maraton belokranjska vigred in Maraton češenj. To sta klasična maratona, našim članom že dobro znana. Letos želimo, da se teh prireditev udeležimo v rekordnem številu in tako predstavimo naš klub širši slovenski kolesarski javnosti. • Članom društva bo namenjen izlet po Krasu. To je izlet, kjer spoznavamo prelepo kraško pokrajino in se seznanjamo s kraško kulinariko. • Obiskali bomo italijanske Dolomite in več kot 2000 m nad morjem ponovno odkrivali lepote narave. • Po dolgoletni prekinitvi bomo formirali tekmovalno ekipo, ki bo nastopala na dirkah Kolesarske zveze Slovenije za Pokal Slovenije. Komur se zdi program zanimiv in je pripravljen sodelovati pri njegovi realizaciji ga vabimo, da se včlani v 120 člansko kolesarsko družino. Uradne ure društva so vsak petek, od 19.00 do 21.00, v klubskih prostorih (brunarica za starim gasilnim domom). Dodatne informacije v zvezi z delovanjem društva dobite na telefon 031 206 745. KD Grosuplje, Andrej Jerman Start etape kolesarske dirke "Po Sloveniji" leta 1999. S KOLESOM NA KLOBASO H'MARTINET Letošnjo kolesarsko sezono bomo grosupeljski kolesarji popestrili s kolesarsko akcijo "Na klobaso h'Martinet". To bo kolesarska prireditev, kjer bomo potrjevali kolesarske obiske simpatične gostilnice Pr'Martinet v Lučah. Vsakih petnajst žigosanj s skoraj devetdeset let starim žigom bo prijazni domačin nagradil z domačo klobaso. Tistemu in tisti, ki bosta v času trajanja prireditve od 13. aprila do 21. septembra 2003 največkrat prejela odtis in podpis v evidenčno knjigo, gospodar namenja pravi, domači kraški pršut (vsakemu). Junakoma ga bo podelil 28. septembra na končni veselici. Na veliki zabavi bo vsak udeleženec akcije deležen pravega kolesarskega golaža in obilo zabave. Bar Pr'Marinet se nahaja v Lučah ob stari cesti Grosuplje - Krka in je nadaljevanje gostinske tradicije furmanske gostilne Štibernik. Leta 1914, natančneje 2. junija, je Martin pridobil od Okrajnega glavarstva kraljevine Kranjske v Litiji obrtni list, ki mu je dovoljeval izvajanje gostinsko-trgovinskih uslug. Obiščite zanimivo gostilno in se vključite v kolesarsko akcijo. Poti do starega žiga in klobas so prepuščene vaši domišljiji, saj so Luče dostopne iz različnih smeri. Lahko se iz Grosupljega odpeljete preko Mlačevega in Plešivice. Poti lahko dodate pentlje preko Žalne in Loke. Lahko se zapeljete preko Račne, Ilove Gore in Ravnega Dola. Na Luče lahko pridete preko Polževega. Skratka možnosti je veliko in še več. Odločite se in sprej­ mite izziv, ki vam ga ponujamo. Dodatne informacije v zvezi z opisano akcijo so vam na voljo v klubskih prostorih KD Grosuplje (lesena brunarica za starim gasilnim domom), vsak petek, od 19.00 do 21.00 ure, ali na klubski telefon 031206 745. KD Grosuplje, Andrej Jerman Sciliinji Au|>nni »krnj« Vi«nj« «'ir« mm Al Vid). Krl-Hlir (Kik«|. SU-|>lr (t)p.lnl ISg|E^10JWr5l V TEČAJE TENISA. Tel.: 01/788 19 88,01/788 19 89,041/348 498 Obiščite nas in našli boste pravo rešitev za prosti čas! 11956 si (i) d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS STORITVE Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA Naša nova ponudba je urejena specializirana discontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstalaterjem, vzdrževalcem, samo- graditeljem, gospodinjstvom; i v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; i izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; i na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. ziatar-gravtr Taborska 4, Grosuplje Tel.: 01/787 34 25 Poslovalnici: Trebnje, Gubčeva cesta 25 Tel.: 07/304 57 66 Šentjernej, Trubarjeva 3 Tel.: 07/308 19 07 IZBIRATE DARILO? smo za vas pripravili veliko izbiro nakita iz zlata in srebra in vrsto najrazličnejših kvalitetnih ročnih ur. Mi smo poskrbeli za ponudbo, vi pa izberite zase in za svoje najdražje! KOZMETIČNI SALON THALGO CENTER - SPA rowered by IHI Tcchitol*|y NOVO V aprilu OTOEPILACIJA najsodobnejše odstranjevanje dlak Brinje c. 1/47,1290 Grosuplje, tel.: 01/7865-866 Mesec bele tehnike v Vele v Blagovnici Tabor Grosuplje, Železnini Ivančna Gorica, Pohištvu Grosuplje, Pohištvu Škofljica ^ „„ Pri nakupu bele tehnike GORENJE vam priznamo 8% popust na vse oblike plačil ali 31 i > 12% popust za gotovinsko plačilo Ne pozabite, šteje tudi kartica Vele prijeten Po iz, izdelkov bele tehnike Candy nalSrSFe vam priznamo 10% popust Ob nakupu ostalih izdelkov Candy-ja pa prejmete darilo - baterijski sesalnik HOOVER. 3" T3 p t i je ten n a k u p •bI^-vi m BlAqovNici VeIe jQTROskEfdElAVNiCE 0P vsAko soboTo Od 1 0 dO 1 2 URr NASTOp OTROŠkEl folkloRNE skupiNEj Vidovo w*% 0 v soboio, M0 i 26. ApRiU obMO um VeiFe GROSUPEUSKI ODMEVI "MOJSTRI PLETENEGA SRCA PEKARNE GROSUPLJE" OSVOJILI ZLATO PERO (San Francisco, 3. aprila 2002) Mednarodno združenje poslovnih komunikatorjev IABC je razglasilo letošnje dobitnike priznanja "Zlato pero", med katerimi je tudi ekipa iz Studia Kernel za video predstavitev projekta "Pleteno srce", pripravljenega za Pekarno Grosuplje. IABC. združenje profesionalcev, ki so zavezani izboljševanju delo­ vanja organizacij s strateškim komuniciranjem, združuje 13.500 članov v 60 državah po vsem svetu. Letošnja žirija prestižnega priznan­ ja Zlato pero. v kateri so bili uvel­ javljeni strokovnjaki iz Avstralije, Kanade. Hrvaške, Mehike, Švice in ZDA, je ocenjevala 1.051 prijavl­ jenih komunikacijskih projektov iz enajstih držav. Med letošnjimi dobitniki Zlatega peresa so tudi slovenski komunikatorji. To sta ekipa iz agencije Studio Kernel ter Meta Pavlin iz agencije Pristop. Zlato pero ali Gold Ouiil je ekipa Iz Studia Kernel prejela za video predstavitev projekta "Pleteno srce" o dejavnosti Pekarne Grosuplje pri ohranjanju kulturne dediščine. " Zlato pero je spodbuda za celotno ekipo in za Pekarno Grosuplje. Za priznanje v prijavljeni kategoriji je neobhoden odličen strateški premislek avtorja oziroma avtorjev ter učinkovit izkoristek medija, vendar je projekte, kakršen je ta. mogoče izpeljati le z naročnikom, ki enako razmišlja. Posebej se za zahvaljujemo tudi Studiu Grand iz Male vasi pri Grosupljem", so povedali dobitniki priznanja. Podelitev Zlatih peres bo na IABC jevi mednarodni konferenci 9. junija v Torontu. = 11II MASTE RS Ol Pl Al I I P HEART