STEV., i. V LIUBLIANl. DNE 8 JANUARJA 1931 L t i O 44 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vipkn drobna vrstica ali nje prostor >0 Din. Izbaju vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba* v Ljubljani. Domoljubovim naročnikom Naš list ima ogromno večino naročnikov med delavnimi sloji, zlasti med kmeti in delavci. Ti dvoji tudi najbolj bridko čutijo pezo razrvanih gospodarskih razmer, aa katerih boleha svetovno gospodarstvo. Kmet leze v dolgove. Ne živine, ne pridelkov ne more spraviti v denar. Še za petrolej in sol ni včasih dinarja pri hiši. Delavce odpuščajo iz tovarn in njihove moči nadomeščajo stroji. Delavski otroci pa nimajo ne stanovanja, ne obleke, ne skorje kruha Pa tudi trgovec in obrtnik trpita. Obubožani kmet in izmozgani proletarec-delavec ne moreta dati dragim zaslužka Omejita se na najnujnejše. Poleg teh težav pa zadevajo malega človeka še razne nepredvidene nadloge, ki ga večkrat privedejo na rob propada. Med najhujše lahko štejemo požare. Naše časopisje polni dan za dnem ivuje predale z žalostnimi poročili o požarib. ki uničujejo naše narodno premoženje in povzročajo nepopisen strah, bedo, obup :n celo človeške žrtve. Del škode, ki jo povzroče poz*m, k-ijejo zavarovalnice in le pripoiočati mn ramo, da naj se vsakdo ia\artiie t\>pei to nestečo pri naših domačih za^rovalmcah. Vendar stroški, ki iih ima ospo^ar, ko pogorišče na novo pozida, daleč presegajo vsoto, ki je zavarovalnica za staro poslopje kulantno izplača. Da bi zmanjšali te stroške, se je uprava našega lista odločila, da od 1. febi uarja t 1. dalje izplača podporo 2.000 dinarjev vsakemu našemu naročniku, ki v mesecu januarju plača naročnino za list za celo leto naprej, ako ga zadene nesreča, da mu pogori stanovanjska hiša, oziroma če te nima, njegovo stanovanje. Zaradi tega naročnine za list ne bomo nič povišali, pač pa bomo naš list v novem letu povečali za štiri strani vsak teden in list opremili s tedenskimi slikami ki bodo prinašale važne dogodke iz domačega življenja in zanimivosti iz tujih krajev, tako kot ste videli pri decemberskih številkah našega lista. Upamo in želimo, da nam bo vseh šti-ridesettisoč naših naročnikov ostalo zvestih in da bodo skušali pridobiti še novih, tako, da bomo ob koncu prihodnjega leta lahko naznanili znatno povečanje števila naših naročnikov. Pravilnih I. Vsak naročnik »Domoljuba«: ima pravico do podpore v zneska Din 2000.—, katero mu izplača uprava lista v slučaju, da mu je pogorela stanovanjska hiša, oziroma stanovanje, in da škoda povzročena po požaru presega svoto Din 2000.— U. Naročnik, ki ga je zadela imenovana nezgoda, ima pravico do podpore le v slučaju, če je v mesecu januarju poravnal naročnino za list za celo leto naprej. III. Oni naročniki, ki prejemajo list pod skupnim ovitkom, naj se javijo pri svojih poverjenikih, naj tam vplačajo naročnino in poskrbe, da bo seznam naročnikov in naročnina pravočasno odposlana upravi. IV. Podpora se izplača samo v slučaju, da pogori stanovanjska hiša, oziroma pri onih, ki lastne hiše nimajo, njihovo lastno stanovanje. Podnajemniki pri stanovanjih do podpore nimajo pravice. Ako pogore gospodarska poslopja; skedenj, hlev, kozolec itd., se podpora ne daje. Podpora se ne izplača, ako kdo požar sam povzroči. VI. Podpora se izplača le tedaj, ako pri požaru nastala dejanska škoda presega znesek Din 2000,— VII. Podporo prejme tudi oni, ki je pri kakem zavarovalnem zavodu zavarovan za polno svoto. VIII. Naročnina za list se vsled tega ne zviša. IX. Oni, ki ga jc zadela imenovana nesreča, naj pošlje od županstva in župnega urada potrjeno naznanilo upravi lista, nakar se bo po ugotovitvi vseh pogojev podpora brez odbitka izplačala . X. Podpore se izplačujejo od 1. februarja 1931 dalje. V novo leto Cujte kratko arabsko pripovedko: Nekoč je živel v Indiji star siromak, suh, da ga je bilo še sama kost in koža. Bos, razoglav in v raztrgani obleki je lezel ob aveti reki Gangesu, da bi prišel do kakšne hiše. Toda nikjer ni bilo nobene človeške naselbine ... Lakota je siromaka tako izčrpala, da se je revež zgrudil. Ni mogel dalje in že je mislil, da mu je prišla zadnh ura.Ali umre se ne tako hitro kot bi kdo mislil in želel. Siromak je ležal tako dolgo, da so ga na eni strani že bolele kosti. Zato se obrne na drugo stran, kar začuti, da je. legel na neko majhno, a trdo stvar. S slabotno roko začne tipati naokrog in dotiplje majhen ključ. Pogleda ga: bil je zlat! Čudno s6 je zdelo siromaku, odkod naj bi prišel tja zlat ključek? Pa mu šine v glavo misel: »Kjer je ključek, mora biti blizu tudi skrinjica, ki se s tem ključem odpiram Začne se ozirati okrog sebe in iskati, pa zagleda nedaleč proč prelepo izrezljano skrinjico, okrašeno z rožami in na voglih s srebrom okovano. Hitro jo pograbi, pa je bila tako težka, da jo je komaj premaknil zme-3ta. >Ej,« si misli berač, «tu notri mora že nekaj biti. Zastonj ne bi bila tako težka k Toliko da ni skoprnel od sreče in od veselja: zdaj bo morda konec njegovi revščini in pomanjkanju. Uh, še bogat bo kakor se mu nikdar niti sanjalo ni!... Kar more hitro odklene skrinjico in vzdigne pokrov. Pod pokrovom najde kos papirja, na katerem je bilo zapisano: »Ako hočeš biti srečen — kdorkoli že boš našel to skrinjico — odpri vsak dan samo po en predalček in vzemi iz njega, kar boš našel notri. Gorje ti, ce ne boš poslušal!'____Berač odpre prvi predalček in najde v njem jedi in pijače, da se je popolnoma okrepčal in je lahko nadaljeval svoj pot. Potem se je zmerom natančno držal onega napisa, ki ga je naš. l na vrhu skrinjice, in vsak dan odprl samo en predalček, v katerem je našel vseg, kar je potreboval. Predalčkov pa je bilo ravno toliko kolikor je dni v letu, da berač ni bil več berač, ker ni nikoli ničesar stradal. Tako ga je rešila in osrečila čudovita skrinjica. Vidite, predragi bralci, tej skrivnostni skrinjici, ki jo je našel indijski siromak, je podobno novo leto, v katero stopamo. Tristo pet in šestdeset predalčkov je pred nami zakritih, a vsi se bodo drug za dru-' gim odpirali. V vsakem je skrito vse ve- 1' selje in žalost, skrbi in težave, ki nas čakajo dan za dnem in brez katerih ni v človeškem življenju. Resnica je, da ni in ne more biti brez. trpljenja! To si zapomnimo, du kakor v prirodi nič ne raste in ne zeleni na samem solncu, če ni kdaj pa kdaj malo dežja, tako človek ne more rasti v popolnosti, če ga od vseh strani obliva sama sreča in radost. Kar poglejte koliko poštenja in značajnosti in koliko prave sreče je ravno pri bogataših; s tem seveda še ni rečeno, da bogateč ne more biti pošten, povedano je pa to, da je težko pošten. V oni skrinjici je bilo zapisano, da kdor jo najde, mora vsak dan odpreti samo po en predalček, če hoče biti srečen. Mož se je po tem ravnal in se ni nikdar lcesal. Da se tudi mi čez leto dni, ko bomo pre-gledavali preživete dneve, ne bomo kosali, preživinio vsak dan tako, da bomo imeli od njega čim več koristi za dušo in telo! — Izrabi dan! Tako so govorili nekoč pogani; prav tako govorijo današnji pogani, ki jih je čedalje več! Izrabi dan, privošči si vseli užitkov in naslad, ki ti jih dan za dnem daje življenje! Samo enkrat živimo, zato pa hočemo t"krat živeti! Hočemo k;=j imeti od življenja!.,. Tako mislijo in govorijo oni, ki menijo, da jo človek ustvarjen edino za ta svet, da je tekaj njegov začetek in konec in ne vedo, da smo tukaj samo popotniki, ki romamo v boljšo in srečnejšo večno d o ni o v i n o. Mi se tega dobro zavedamo, zavedamo se pa tudi, da bo vsak l" enkrat prehodil svojo pci! Samo enkiv t živimo! To je resnica, vesela li oa žalostna, kakor kdo porabi to enkratno življenje. Že zaradi lega pa nv ramo tembolj gledati, da io enkratno življenje tiko prež i vi mo, kakor hoče Dni, ! i nam ga je podaril. Tudi mi !> >mo rekli: >Tzrabi dan! a ne za pregrešno uživanje in nekoristno veseljačenje, ampak da bomo rasli v popolnosti, ki se kaže v ljubezni do Boga in do bližnjega in I vsul: dan, izrabimo vsako uro, vsak Irenn-iek! Slehrni dan nam bodi kakor dragocen kamen, ki nam ga izroča vsemogočni Zid u', da ga položimo v stavbo svojega življenja, ki jo moramo ustaviti no Gospodarjevem naročilu! Zgrabimo za ta predragoceni kamen. oklpiii bili iz samega suhega zlata! Čini več bo takih težkih in svetlih kamnov, tem trdnejša in tem leoša bo stavba! v Takšno, preljubi slovenski kmetje, ki se vedno veljale za verno in pošteno ljudstvo — čeravno se vera in poštenje tudi pri nas že precej krhala — bodi naše prihodnje leto 1931., takšno bodi vse naše življenje. In ključ, zlat ključ kakor pri oni skrinjici, bodi trden in možat sklep, ki ga naredite na novega leta dan: res je, polteno moramo še nadalje živeti! Dobro hočemo porabiti vsak dan, vsako uro, vsak PO SVETU Kaiotišha cerkev s Sprejem pri papežu. Kako veliko veljavo ima svtMi oče po vsem svetu, kažejo tudi mnogi sprejemi v Vatikanu. V zadnjem času so bili pri papežu v avdi-enci med drugimi sledeče osebnosti: novi poslanik republike Peru grof Mimbela, av-stialiski ministrski predsednik Scullin in delavski minister Brennen in škof Marelli iz Bergama. Slednji se je razgovarjal s papežem o socijalnih vprašanjih. Kakor znano, je v Bergamu katoliška socijalna šola. "s Pomen katolikih moSkih društev. Na nekem zborovanju katoliških moških diurtev v nemškem Augsburgu je imel škof dr. Kumpfmiiller plamteč nagovor. Med drugim jo dejal: Katoliška miška društva so si pridobila velike zasluge za obranila) katoliške vere in za jamstvo cerkvenega vpliva na javno življenje. .Kaj koristi vsa politična agitacija, če ni katoliških moških društev, ki imajo za take stvari zrnisel in lazumovanje. V katoliških društvih naj se tc razumevanje vzbuja in poglablja. Treba p. učnih predavanj. i'a ž«- s samimi sestanki katoliških n:::ž se dviga zvestoba do katoliške vere. Ravno današnje dni morajo biti katoliški možje utrjeni v veri, da jih ne zapelje kriva pot. s Ob nt vem letu. Tudi v preteklem h tu 1931) ie bila Cerkev ladja sredi viharjev. Dosti bojev je morala prestati, tudi bodočnost je zastrta s temnimi oblaki. Pa Cerkev ne obupa. Nadaljevala bo svoje veko-vito, rešilne delo med narodi, ne obupajoč niti nad tistimi, ki se ji odtegujejo, ker ve, da je Bog ustvaril narode ozdravljive. Itaii a s Čiidežiii ifoscdek v istrski cerkvi. Ne samo Istta, ampak vsa Italija stoj? pod globokim vtisem čudežnega dogodka, ki se je zgclil na sveti večer preti božičem v Kaii-fana.ru pri Trstu. Dogodek ie bil sledeči: Pred povzdigovanjem je mašnik, župnik Don Zelco. videl namesto posvečene hesti-jc krvaveči obraz Izveličarja, obdanega od linjeve krene. Istočasno so It; vic!.-li vsi na-vzcSi kleriki in mnogi verniki izmed množice, ki ie napolnjevala cerkev. To evhari-stične videnje je napravilo tem globlji vtis in je vzbudilo tem večje zanimanje, ker je prvo, kar ga pomni ljudstvo v Istri. Sicer pa laka videnja Izveličarja v hestiji ali namesto nje niso tako redka. Letopisi in nabožne knjige jih navajajo veliko, ki so se zgodila v raznih časih in so izpričana po objektivnih ljudeh na podlagi najstrožje preiskave. Čudežno videnje v Kanfanaru se bo preiskalo po cerkveni oblasti. Kanfa-narski župnik se jo tozadevno že posvetoval s poreškim škofom Pederzollijem, ki trenutek, da nam nekoč ne bo žal za našim izgubljenim življenjem! Tako sklenite ter tako delajte in povem vam, da se nikdar ne boste kesali svoje moške boeede in da boste srečni v tem in onem življenju. Na koncu pa tudi jaz vsem skupaj želim blagoslovljeno in srečno in veselo novo leto 1931! Jože Gregorič. bo predsedoval tozadevni komisiji. p0 predpisih cerkve se bodo imenovali za čla-ne te komisije razen nekaterih duhovnikov tudi zdravniki, izbrani izmed najboljših v deželi. Oni bedo morali preiskati telesno in duševno slanje oseb, ki so imele videnje in ki bodo morale o njem poročati v vseli podrobnostih in odgovarjati na stroga vprašan«, potem ko bodo resno zaprisežene. Prvi preiskavi bo sledila druga, ki se bo odredila petem, ko bodo minule oziroma bodo pozabljene morebitne predstave tre-nutka, nakar se bo materijal razprave predložil sv. Stolici, ki ga bo izročila v proučitev Kongregaciji, katera ga ima zavreči ail priznati in sicer s tem, dn ga objavi v Acta Sanctae Sediš . s lin korak cd resnega ilu smešnega. V Gorici je izšel Jadranski almanah 1925 do 1930 pod uredništvo«! Rada Bednarika. Knjiga vsebuje članke o gospodarskem položaju goriških Slovencev. Zaplenjena ie bila radi članka o žalostnem položaju slovenskih zadrug v Julijski krajini. Razen tega so vojaške oblasti uvedle proti uredniku, ki je rezervni častnik, preiskavo. Obtožujejo ga, da je v popisu slovenskih knjig omenil tudi nekatere protiitalijanske. Na vprašanje, k alf re so te knjige, se je reklo, da je to evangelij sv. Mateja in spisi sv. Avguština. Preiskava vojaških oblasti se nadaljuje. Karabinerji iščejo povsod izvode almanaha, ki so bili prodani. s Tndi cesta naj pntnjfnje. Fašistični listi posvečajo veliko pozornost cesti, ki se bo zidala v dolžini 20 km med Postojno in Črnim vrhom nad Idrijo. S tem bo ustvarjena neprekinjena zveza med Trbižem in Reko, ki bo, vštevši omenjeno razdaljo nfed Črnim vrhom in Postojno, znašala vsega skupaj 215 km. Cesta bo vezala Reko— Ilirsko Bistrico—-Tomovo—Sv. Peter—Postojno—Črni vrh—Idrijo—Tolmin— Koba-litl—Bovec—Trbiž. Ta prvovrstna popolna cestna zveza ima namen, da po industrializaciji ob njej ležečih kiaiev, po naseljevanju italijanskega prebivalstva in povzdigi tiuizma čimpieje poitalijanči vzhodno mejo Italije. s Razno. Tržaška občina je vzela v najem zgradbo, v kateri še je nahajala zadnja slovenska šola v mestnem delti Šv. Jakoba. Po dogovoru z lastnikom poslopja bo trža- Ali ste že naročili lepi verski družinski list Glasnik presv. Srca Jezusovega ki je glasilo pobožnosti Srca Jezusovega, Srcu Jezusovemu posvečenih družin, Apo-stolstva molitve, Apostolstva mož in fantov, duhovnih vaj in jugoslovanskih misijonov D. J. v Bengaliji. Daje dragocena navodila za duhovno življenje. Vsaico številko krasi mnogo lepih slik. List je pisan r:a vse stanove. Januarska številka ima tudi umetniško prilogo in priročen koledar. Naroča se pri upravi »GLASNIK-a Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. Celoletna. naročnina samo 15 Din, (7 lir, 3 šilinge, pol dolarja). Vsaka Srcu Jezusovemu posvečena družina naj gotovo naroČi „Glasnik"! KramcM.i miiršul JoUiv, i-eii»e4j l' raucije \ (vetov ii i Vrtini (lov«) io Io Hm i v Pa.nc.n umrl Hiša maršala Jofiru v Luuveciennes ne.taleč od Pariza, vkateri je slavni vojskovodja preživel večer svojega življenja. Marija Zunko vluži /o 4« let v škofijskem dvorcu v Mariboru. Sdvard Janžek, biseromaišnik ie umrl 4 jam. v fl iwi«k i li lo>[»l icali HHRHHSHBHHH Minister n. r. Ivan Vcsenjak je dopolnili 50. leito. ;(ivi divizijski poveljnik v Ljubljani, gen. llič. Po večjilli mcstili ne pometajo cest wč met lami, ampak z stroji, ka.koršnoga vuiite na tej ■sli ki. ška občina namestila v zgradbi italijansko golo. — V Cerknem pri Gorici so fašisti ugrabili mladeniča Eržena, brala duhovnika Eržena iz Idrije, ga odvedli 3 km daleč ter ga do krvi pretepli. Šele mimoidoči so našli pozneje Eržena v obcestnem iarku in ga rešili smrli izkrvavitve. Franc ia s Maršal J o Sire je umrl. Po dolgem umiranju je pretekli teden preminul slavni francoski vojskovodja maršal Joffre. Ob izbruhu svetovne vojne je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vseh francoskih armad. Sprva jc mislil predirati preko Akacije preti Renu, teda bliskovito prodiranje nemških armad ga je prisililo, da se je umaknil nazaj za reko Marne, kakih 35 km vzhodno cd 1'ariza, Nato je odstavil nekaj mmadnih poveljnikov, med njimi nezmožnega generala Sarraila. edinega framasona v francoski generaliteti, ki se je pozneje '. odlikoval na solunski fronti. Joffre je se-s ovil dve novi armadi ter poveiil poveljstvo nad njima generalu Fochu, p; zneiše-niu generalissimu vseh zveznih armad, in generalu Maury. Joffre je torej v pravem pomenu besede odkril pczne?*ega maršala Fccha, tudi izvrstnega katoličana. Dne 3. septembra je Joffre dal povelje generaloma Frenchu in Gallicniju za splošen napad na nemške armade cnsiran Mame. Bitka je. divjala z nezmanjšano srditostjo do .10. septembra, ko so bile nemške armade pora/ene, iti }v bil /a vselej napravljen konec bahaškemu sprehodu v Pariz . kar je imelo tudi odločilen vpliv na končni izid svetovne vojne. Naj še omenimo, da je bi! maršal Joffre pobožen mož, ki ie celo v v svoji rl&rceii večkrat prisostvoval v cerkvi nočnim molitvenim uram. Umrl ie udon v božjo voljo kot*zaveden katoličan, ki ne pozna v verskih zadevah kompromisov. — Ko izrekamo prijateljskemu francoskemu narodu v imenu slovenskega katoliškega doia jugoslovanskega naroda ob rini li slavnega moža iskreno sožaPe, želimo iz dea dure zavezniški Franciji še mnogo takih vojskovodij. Pokojnemu francoskemu katoliškemu vzor generalu maršalu Jfelfru pa Večna slava! 1 lir d a s Turški menili je cilrezal učitelju glavo. V Menemenu pri Smirni so imeli oni da n velik špektakel . Na Turškem se namreč najdejo ljudje, ki ne soglašajo z naprednim delovanjem Kemal-paše. Na lihem še vedno tu pa tam tli. In izbruhne na dan. V Menemenu so se torej spravili dor-viši (turški menihi) nad mladega učitelja Kublefa, ker se jim je zdelo, da Kemalovo naprednost razlaga s prevelikim ognjem. Vpričo 1500 ljudi je derviš Mehmed ranjenemu učitelju kratkoanalo odrezal glavo. Ljudstvo pa je ob tem groznem činu ploskalo. V glavnem mestu Ankari so imeli nato učitelji shod, na katerem so zahtevali, raj se mesto Menemen v bodoče imenuje Koblat. Tri tisoč šolarjev iz Smirne na je priseglo na grobu Koblata maščevanje... iiits a s prazniki v ho'j«eviškem raju *2 minuli v znamenju boja proti veri. Dne 2o. in 26. decembra so novsod tovarne KAJ JE NOVEGA d Cerkvena odlikovanja. V zvezi s 23 letnico obstoja škof. zaveda in gimnazije v st. Vidu nad Ljubljano so bili cerkveno odlikovani: gospoda duhovna svetnika vzgojni vedja Martin S t u 1 a r in profesor dr. Ivan K n i f i c za častna kenzistorijalna svetnika; gospodje profesorji: dr. Anton Ratajec, Luka A r h in Franc P e n g o v pa za škof. duhovne svetnike. — Iskreno častitamo! d Za novega divizijonarja v Ljubljani je j postavljen gosp. general Bogoljub Ilič, eden 1 najuglednejših generalov, ki se je ves čas bojev za ošvcbojenje nahajal na fronti. d Mestno poveljstvo v A4ariboru ter po-, verstvo nad pehoto dravske divizijske oblasti je prevzel z Novim letom brigadni general g. Dragomir D. Pavlovič. Beg ga živi! d Osemdesetletnico je obhajal te dni g. Jurij Žehot, znan brezkompromisni rodoljub z trše severne meje. Naj ga Bog ohrani clo skrajnih nej človeškega življenja! d 50 iel j? dopolni! bivši minister go-p. Ivan Vesenjak. Spoštovanemu gospodu, tud1 setrudniku našega lista — daj Beg še mitozo blagoslovljenih doselittij! d Z tiranskih pestov je razrešen gosp. Jožef Strnad, bivši obla tili poslanec pose■•-nik in župan občine Pcdgora v Dob repo lian blizu Velikih L:šč. d Ostavko ic pedal župan a: R eie v Cerkljah. d Lanska upra.-a je o.ipovedala službo z dne 28. decembra 19Z0 vodji pedkovske šole g. '/ivinozdravi iku Francu K' k. rir.sk«'. G. Rtlternak je med slovenskimi kmeti .:.»•;■! in čislan strokovnjaK. d % lef že poje na lioru v 1'mrsijih j Marija Uranič..Naj poje še mnogo ki Brg z d i g u gospodarstva, zla: li pa ti t deluje na prenovitvi duš, pople- 1 Jiillljcn h: rje v je stala neka pojedina v Ame riki, kjer je nad --I milijone brezposelnih llazht;jn'ki so ( tcjiali vlak v Mandžu-iiii. 34 potnikov ubitih, 40 ranjenih. V indiji v p okraj ni iiirina se vrši velika bilka nn-d Amslcži in uporniki. N'< nn- i vi) zi iu tiaz:nlcr;'l< pri ljudskem št«-ju v Olomueii in Moravski Osliavi na C« škont. Nt va lit salu nujil?*?* zlata, so odkriti v Južni Afriki. Od 12 milijonov delavcev v Franciji je sedaj 1,700.000 inozemcev. Preračun čelicslovavke države znaša nad 18 milijard dinarjev. Zlate zaloge Francije so dosegle vsoto 52.238 milijonov frankov. 305.237 dr/a.vuiii iiaiueščtueev je na Cehcslovaškern Skoraj toliko kot v trikrat večji Angliji. 18 katoPSkih misijonarjev so odvedli kitajski razbojniki. Bivs"i danski ministrski predsednik Chrisu nsert je umrl slar 74 let. * Na več krajih sc se sprijeli na Kavka zu domačini s sovjetskimi četami. Nemci so izgnali Slovence prvič po šestih letih iz celovškega šolskega in pravnega odbora. , v >>vojna naj ho pro klet a,« je izjavil pa-peski nuncij v poljski Varšavi Rešite se bolečin v križu matizem, bolečine v ledjih. iSias, ledvične bolezni, izvinje-nje ter kontuzije in vsakovrstne mišične bolezni. Dobioa se o oseh LEKARNAH In DROOhR/JAH če uporabljate SLOAN-ov LI-NIMENT, ki naglo preganja bolečine. Majhna množina s katera se namožete po udih in iakteh, prodre takoj v kožo, zmanjša krvni pritisk, pomiri živce in silno hitro začutite potujšanje. SLOAN-ov LINIMENT preganja bolečin« menitvi mišljenja, preureditvi življenja na temeljih krščanske morale, v duhu zapovedi božjih in po naukih evangelija Kristusovega Ta akcija je najvažnejše delo za bodoče, ker edina more rešiti posameznika in vso Evropo z našo domovino vred. Vsaiia druga akcija, pa naj si je zamišljena še tako idealno, je polovičarska, ki zdravi morda eno rano, vzroka bolezni pa ne odstrani. Ako se lotimo tega dela vsi, ki im mo dobro voljo, optimizem (dobro mišljenje) in vero v zmago krščanskih načel v človeški družbi, smemo upati, da doživimo zarjo lepših dni domovine in vsega člo\eitva. d Lavantinski knezoškof in katoliško časopisje. Za Novo leto je podal knez,oškof dr. Andrej Karlin daljšo izjavo. Glede našega časopisja je rekel sledeče: Slovensko katoliško časopisje ima v bodočem letu veliko nalogo, da, ob pomanjkanju duhovščine nadometi živo besedo s pisano besedo ter kliče k notranji poglobitvi in prenovitvi v evangeliju Kristusovem ter oznanja, da je krščanstvo brez krščanske ljubezni, brez socialne pravičnosti te videz, ic slepilo. To iz dna duše pričakujem od našega katoliškega tiska: od nabožnega, leposlovnega, znanstvenega in družabnega. Vse naj služi eni veliki ideji: mir Kristusov vladaj v kraljestvu Kristusovem. To svojo odlično na lego pa more vršiti kat iiški tisk v katoliški akciji le ped pogojem, da se katoličani zavedajo, to se pravi naročajo, berejo in širijo. Vsi imamo v tem pogledu enake dolžnosti in jih bomo, če treba,, vršili tudi z žrtvami. Gre za lastno srečo...! d Za Novo leto je podal ban dr. Marnšič časopisom izjavo, s katero povzdiguje 6. jan. in 3. okt. Med drugim želi, naj za vedno izginejo nagoni, ki jih je rodila strankarska strast in naj zavlada med nami prava narodna zavest. d Gospod bas dr. Marešič je imenoval nove cestne odbore za Ljubljano, Kočevje, Novo mesto, Logatec, Kamnik, Krško, Maribor, Celje, Brežice, Ptuj, Prevalje, Konjice, Šmarje pri Jelšah, Gornji grad. Murska Sobota, Dolnja Lendava, Čabar, Slovenjgradec in Ljutomer, hrena prinaša »Slovenec« z dne 3. januarja 1931. d Zanimiva izjava belgrajskega nemškega poslanika. O. poslanik von H;;srel je v »Slovencu« povedal: Žemljepisje, gospodarstvo in zgodovina so ustvarili zdrave predpogoje za koristno sodelovanje med Jugoslavijo in Nemčijo. Potreba, to delovanje tudi dejansko podpirati, bo posebno razumljiva v lepi in bodočnosti polni pokrajini kraljevine, kjer izhaja »Slovenec«. Preteklo leto je v tem pogledu veliko storilo. Pri tem mislim posebno na načelno stališče napram nemškemu delu jugoslovanskega naroda, kakor tudi na vedno jačje razumevanje skupnih gospodarskih interesov. 2elim, da bi novo leto ravno v tem pravcu doprineslo veliko napredkov v udejstvovanju jugoslovansko - nemškega sodelovanja. Dobra volja obstoja na obeh straneh. Svoja novoletna voščila naslavljam jugoslovanski državi in jugoslovanskemu narodu. d Kakšna je naša mladina. G. dr. Fran Windischer je v novoletni številki »Slovenca« napisal med drugim sledeče resne besede: Naša mladina preveč hodi svoja pota in pn-malo hodi z nami. V organizacijah vseh vrst britko pogrešamo njenega sodelovanja. Vse remalo resne zavestne smeri je v njej. Pre-itro živi, premalo zbira, pa se bojim, da ji bo prepičla popotnica za težavno pot po živem življenju. In skrb me je zanjo in nas vseh je skrb zanjo, ker je ipak naše zlato in naša bodočnost. d ZadraŽBO-prosvelni tečaj se bo vršil v Ljubljani od 19. do 31. januarja t. 1. Na tečaju se bodo dala navodila za zadružno in prosvetno delo. Priporočamo ga zato možem in fantom. d Kranjske hranilnice ni več. Kr. banska uprava dravske banovine razglaša: bivša oblastna denarna zavoda, imenovana »Kranjska hranilnica« v Ljubljani in »Oblastna hranilnica mariborske oblaki« v Mariboru, slednja s podružnico v Celju, za katera zavoda jamči dravska banovina z vso svojo imovino in davčno močjo, se imenujeta odslej: »Hranilnica dravske banovine, Ljubljana« in »Hranilnica dravske banovine, Maribor«, od nosno »Hranilnica dravske banovine, podružnica v Celju. d Gremo nazaj. Lani je postavila mestna občina ljubljanska pred spomenikom Prešerna božično drevesce, pobirala prostovoljne prispevke za revne otroke in dobila 16,000 D. l etošnji božič pa je znašala zbirka le 11.594 dinarjev. d Izpreatembe v ljubljanskem občinskem sveta. Po odloku notranjega ministrstva so se v občinskem svetu ljubljanskem izvršile sledeče izpremembe: Razrešeni so krt člani občinske uprave gg.: Janko Jeglič, šolski ravnatelj v. p.; Viktor Meden, trgovec; Josip Malenšek, zasebni uradnik; Josip Bahovec, trgovec; dr. Vinko Gregorič, zdravnik; Ivan Hribar, bivši pokrajinski namestnik; Karel Ceč, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne in Ivan M o h o r i č, tajnik Zbornice za TOI; zadnji trije na lastno prošnjo. Imenovani so za člane občinske uprave gg.: ing. Ladislav B e v c ; Josip Čotar, uradnik Pokojninskega zavoda; dr. Ivan M o d i c, odvetnik in viš. sodni svetnik v p.; dr. Tomaž K1 i n a r, kanonik in stolni župnik; Avgust M a r t i n č i č, kljiičavn. mojster; Peter Podboršek, vinski trgovec; Ivan F r e li h, predsednik zveze društev hišnih posestn.; Drago Kosem, črkostavec; dr. Josip Pipenbacher, gimnazijski direktor v p.; dr. Milan Š u b i c, odvetnik. d V župniji Mošnje-Brczje je bilo leta 1930. 286 porok, 35 rojstev in 15 pokopov. d Znižanje cen v kamniškem okraj, glavarstva. Okr. glavarstvo je v sporazumu z zastopniki pekov in mesarjev določile enotne cene za kruh in meso v kamniškem okraju, ki so znatno nižje ko dosedanje in odgovarjajo na splošno cen. m v ostalih okrajih. Cena za kg belega kruha je 4 Din, poibeiega 3.50 in črnega 3 Din, Cena mesu pa je sledeča: prvovrstno voiovsko meso 17 Din. meso II. vrste 14 Din in tretje vrst no meso 10 Din. Svinjina 20 Din, teletina 19 Din, špeh 17 do 18 Din, svinjska mast 21 Din. Goveje meso more biti pred razprodajo žigosano po vrstah in sicer tako, da bo žig kupujočemu občinstvu dobro viden. N redba mora biti nabita v vseh mesnicah in pekarnah. Za kršitelje teh določb je določena kazen z zaporom do 3 mesece in globo do 10.000 Din. d Zagotovljena je banovinsfea cesta na vrh Pohorja. d En meter dolgega divjega mačka je ustrelil gosp. Mlačnik Franc v Lučah pri Ljubnem (štajer.) Ta zver je pri nas že precej redka. d Prostornost mariborskega želodca v letu 1930. Številke se glasijo: 6520 zaklanih svinj, 4482 vreč krompirja, 1652 vreč čebule, 757 vreč zelja, 5926 kokoši, 46.100 piščancev, 1610 rac, 936 gosi, 1205 puranov, 2537 domačih zajcev; nadalje: 1025 vreč pšenice, 662 vreč ječmena, 1156 ovsa, 1298 koruze, 302 ajde in 447 iižcla Številke držijo, v kolikor je možna kontrola na trgu; blaga bi sicer bilo precej več. Na drugi strani pa gre precej v olajšitev gornjih številk ter opravičenje prostornost mariborskega želodca dejstvo, da je pri vsem tem poslu v nemali meri prizadeto tudi — okoliško prebivalstvo. d »Hrvatska straža« je priobčila te dni uvodnik, v katerem dokazuje, da so frama-zoni največji sovražniki Jugoslavije. d Boj s Kristusovimi sovražniki sprejmemo brez strahu v zaupanje na tistega, ki je rekel: »Brez mene ne more nič storiti« in pa: »Zaupajte, jaz sera svet premagal«. V teh mislih gremo krepko in pogumno v novo Ido, pripravljeni sprejeti od Gospoda vse, kar nam pošlje, dobro in zlo: pripravljeni pa tudi storiti vse* kar je v naših močeh, za sv. Cerkev, za izročene nam vernike in v blagor domovine.« (Knezoškof dr. Gr. Rož-man pri sprejemu zastopsitva duhovščine dne 31. dec. 1930.) Zadrega iestkrat poročene. Žena, ki je pokopala pet mož, se je poročila s šestim. Šesta zakonska sreča pa ni trajala dolgo, kajti mož je nevarno zbolel. Skrbno mu je stregla, toda ves njen trud jc bii zaman, mož je umiraj. Žena je obupano sklepala roke in tarnala: »Kaj bo z menoj, če umreš? Komu me prepustiš?« Sedmemu nesrečnežu,* je zaScpctal mož in izdihnil. Največji poljski vojak je J metra i -II cen-t iiftrov. 1'oieg njega stoj:! čloiek i>:-va Ine velikosti dela končana, bo pamik poskusil Angliji zopet priboriti modriTrak Oceana Naročite Slovenca! Hrliln« učiteljica v ameriški Chicagi pelje, otrok.- iz šole domov. Da jih liionicliiili cestah, jili s polnočjo vrvice drži skupaj. Učitelj: Tonček, kaj je to, ljudožer?« Ne veni,« pravi Tonček. Učitelj: :>Ako bi ti pojedel svojega očeta in mater, kaj bi bil potem?« Tonček: Sirota« V vsako llišo »Domoljuba«! šUf llnragn. M'n.iS je , let. o.lkar je odšel i v (Tki S|c,\i"H.- m i-i j iarl'1 nit i In. .-anja v župniji škoejan pri Mokronogu sta umrla <)ubljana v liistni palufi ob Miklošičevi in Masankovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb,Sta rčevičev trg O, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareova 2 d Mnogim podjetnikom v vzgled. Kakor izvemo od strani deLvstva v tovarni za pod-petnike in druge les*ene izdelke na Gračnici pri Rimskih toplicah je ob starem letu vod-st /o tovarne vsem delavcem in preddelavcem, kateri so žc nad deset let v službi pri podjetju, podelili nagrado. In sicer so prejeli en pieddelavee 1000 Din, drugi delavci pa po 500 Din. Vsa čast! d Na ribjem Irgu v Mariboru so prodajali te dni karpe po 22, ščuke po 30, morske jegulje po 25 in pclenovko po 13 Din za kg. d V upravni oclbcr mariborske banovin-s! od 11.—12. dopoldne in od — '»4. popoldne Lubijana. Miklošičeva 18/11. Telefon Sf. 31-59 d Velik vihar je povzročil te dni veliko škedo pristanišču v Belgradu. Ves promet na Savi in Donavi jc bil ustavljen. d Za sušaško pristanišče je gradbeno ministrstvo odobrilo 20 milijonov dinarjev. Zgradil se bo nov pomol, skladišče za les in drugo. Razširilo se bo na Grebniku letališče. d Tramvaj je povozil v Zagrebu do smrti 70 letnega delavca Matijo sttkljeta iz Črnomlja. d Rompomporn. Dne 3. januarja se je v pritličnem hodniku banske palače v Zagrebu pripetila eksplozija, ki je poškodovala nekaj vrat in razbila več oken. Razen te gmotne škode ni bilo žitev. Ker je bil danes v banski upravi sprejemni dan za občinstvo, sodijo, da je razstrelivo v obliki majhnega zavojčka prinesla neka oseba na hodnik in ga tam pustila. Tako poroča uradna agencija Avala«. d 24 stopinj toplote nad ničlo je kazal toplomer v Zagrebu dne 4. januarja, kar v takem času v Zagrebu še ne pomnijo. s patent, odpiračem . že .50 let . najboljša: krema ia čevlje * d Razstrclba v vagonu 1. razreda. V direktnem vagonu brzovlaka Milan—Zagreb— Beigrad se je 3. januarja pripetila nekaj metrov za zagrebško železniško postajo manjša eskplozija v vagonu 1. razreda. Izmed potnikov je bil v prizadetem delu vagona samo gosp. Rimaič, tovarniški ravnatelj iz Zagreba, ki jc dobil samo manjšo rano na levi negi, čeprav se je peklenski stroj razletel baš pod njegovim sedežem. Vlak je z majhno zamudo nadaljeval pot. Vagon so zamenjali z novim. d Veliki vojaški ukaz. Nj. Vel. kralj je podpisal vojaški ukaz, zadevajoč razna premestitve, vpekojitve in imenovanja častnikov. Imenovanih je precej bivših avstroogrskih oficirjev tako n. pr. za infanterijske polkovnike bivši rezervni infanterijski nadporočniki av-stroegrske armade Izidor Pik, Jovan Gjurič, Walter Brezina, Adolf Čoh in Dragan 5chwarz. d V Gospodu je zaspal 4. januarja tisero-mašnik gosp. Edvard Janžek Šmarjeti pri Rimskih toplicah. Dosegel je starost 86 let. Bog mu bodi plačnik! d Na Doleh pri Litiji je odšel na drugi svet trgovec, gostilničar in posestnik, g. Ivan Novak. Pred vojno je bil 11 let župan. Bng mu daj večni mir! Varno nslolite svoj denar v Vzaiemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union*. Obresiouanla najugodneje. Posojila proti vknjižbi ita posestva, proti poroštvu i. t. d. V Ljubljani je izdihnil g. Ivan Tokan, uradnik Delavske zbornice in star borec so-cij listične strokovne organizacije. Bodi mu Bog milostljiv! d V Višnji gori je umrl dolgoletni cerkovnik župne cerkve 80 letni Jože Mohorič. d Rajhenburgu je nenadoma preminul kovač Jožef Zupane. Je tehtal 164 kg. Naj počiva v miru! d Smrtno sc je ponesrečil pri razstrelje-vanju skal 16 letni posestnikov sin Jože Grabnar iz Kala pri Novem mestu. d V Plaškcm je umrl pravoslavni škoi gorje karlovški Hilarijo Zerenski. Za njegovega naslednika je izbran dr. Maksimitjan Hajdin, v Šibeniku. d V Ljubljani je umrl znani ljubljanski vrtnar g. Anton Ferant. Naj mu sveti večna luč! d Na Trati pri Škofji Loki je umrla 31. dec. Mina Hunstelj, p. d. Boiticova mati, v starosti 86 let. Pokojnica je bila zelo pobožna ter izredno delovna žena. Poznala je le delo in molitev. Dobra mati, ki je bila dolgoletna naročnica našega lista, se priporoča v molitev in blag spomin. d Ubit v gosteh. Na novega leta dan je bil tajni policist štefek Josip v Zagrebu pozvan kot gost h gospej Mariji Mocnaj, kamor je odšel tudi v službenih zadevah z vednostjo svojih tovarišev. Istočasno je prišel tja kot gest llič Radomir, po poklicu trgovski pomočnik. Za časa zabave je prišlo do prepira med njim in detektivom Stefekom Josipom. Med prepirom je opazil v sobi sekiro, jo zagr bil in udaril z njo štefeka večkrat po glavi, tako da je slednji težko ranjen padel takoj v nezavest. To poročilo Iliča Dragora po dosedanji preiskavi ne odgovarja pravem u s tanj u stvari, štelek je bil takoj cd reševalnega društva prepeljan v Za-kladno bolnico, kjer je še isti večer umrl. Ilič je takoj pobegnil, vendar se je 2. januarja dopoldne sam prija\'.l državnemu tožilcu, kjer je vse dejanje priznal. d Belgrajski lopovi se zanimajo za katoliške cerkve. Nedavno so vlomili v tamoš-njo župno cerkev francoskih asumpcijonistov v Kctež Neim rju, kjer so pobrali iz taber-naklja mcnštranco in svete posode; v noči od 27. na 28. dec. pa so ndrli v župno cerkev očetov frančiškanov na Novem dermit, katera je, kakor je znano, zgrajena po načrtih našega Plcč".ika. Kakor sicer so tudi tu vzeli na piko tabernrkelj, iz katerega so ukradli mcnštranco in svete posode. Hostje so raz- Hranilnica na Jeseničan v župnišču najvarnejše hrani Vatf denar Uraduje vsak delavnik od 8.—12. In 14.—17,, v nedeljo od 15.—-17. ure. M . jr S]<.jwi!iiiimi v !>iiliiisikean živalskem vrtu. Tuui tudi najbolj divjiili živali nimajo več kletkah, a,m,j>ak se ginbljejo na prostem, po so gledalci pred njimi vseeno varni. o Anton Lnjevce h I J. M. v Polju — 50-letuifc Dekle, ki leti sama v Peking. Angležinja mis Amy Johnson, o kaleri je znano, da ie popolnoma sama poletela iz Angli e v Avst ali o, je 1. jan. 1931 na tihem starlala na etapni polet iz Anglije v Peking. Novice Iz Belfir&da. Na predlog ministra za prosveto se je zakon o narodnih šolah spremenil v tem smislu, da se je stanarina učiteljstvu znižala. V mestih in trgih lahko občine namesto stanovanja, dajo učiteljem stanarino, ki znaša v Belgradu in Zagrebu 440 Din za vsakega učitelja mesečno, v mestih preko 50.000 prebivalcev 300 Din, v mestih s 30 do 50 tisoč prebivalci 250 Din, v mestih z manj kot 30 tisoč prebivalcev 200 Din in v trgih 150 Din. Na podlagi zakona o državni trošarini je minister za finance izdal sklep, da se naj smatrajo kot žganje samo destilati (rekapnine) sadja, vina, grozdja in tropin, pri katerih se pro;zvaja največ 60 odstotkov alkohola. Destilati z večjo stopnjo alkohola morajo plačati državno trošarino kot špiriti, ki se proizvajajo v industrijskih tvornicah špirita. Gornji sklep je oddelek za davke ministrstvu financ poslal finančnim direkcijam, da ga organi finančne kontro'e hitro prouče. Na predlog finančnega ministra je kralj podpisal zakon s katerim veljavnost gostaščine podaljša za eno leto do leta 1932. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o izpremembah in dopolnitvah v za- : konu o samoupravnih cestah. Po tem zakonu dovolu e novo popravo I obstoječih banovinskih cest prve "a reda j minister za gradbe, popravo banovinskih cest drugega reda in občinskih cest pa ban. Obvezanci, ki so pozvani na delo, in njihovi namestniki niso podvrženi zakonu o zavarovanju.de'avcev. Na koncu § 40 pride nov odstavek, ki se glasi: To de'o lahko obvezanci osebno odpravijo, plačajo ali pa c!a''. v delo nosebnemu namestniku v smis- Am. rnuuicc VVilkins lioce s tc.ju-le pojinorstuni coni lu čl. 36 tega zakona. Osebno delo je dovoljeno tudi osebam do 60 leta, nadomeščanje pa osebam iste hiše in do izpolnjenega 16 lela. Kmetijsko ministrstvo želi s pomočjo kmetijskih tečajev nadomestovati pomanjkanje kmetijskih šol. V ta namen se je za organiziranje teh tečajev dal banskim upravam potreben kredit 370 0C0 Din. Razdelil se je tako'e: dravska banska uprava 30.0C0 Din, zagrebška 60.000, novosadska 50.000, sarajevska 40 000, banjaluška 30.000 30.0C0, splitska 30.000, skoplianska 50.000, niška 40.000 in cetir-ska 40.000 Din. tresli po tleh. Skoda znaša 8500 Din. Belgraj-ska policija zasleduje tatove in predrzne bo-goskrtince. S kakšnim uspehom, bomo poročali. d Pa le ni ušel, namreč cerkveni tat Kunej Rudolf, ki je šaril na Silvestrovo v mestni dekanijski cerkvi v Kočevju. Odnesel ni nič, pač pa mu je vlom delal precej preglavice. Kunej se je dal zapreti v stolp, pred polnočno uro, morda že prej, je prišel iz stolpa na ko-rove stopnice. Vrata, ki vodijo v stolp, je z železom odtrgal. Imel je prosto pot na kor in v ladjo cerkve. Toda tu so tudi dvojna vrata, ki jih je poskušal s silo odpreti. Toda vrata so močna in jih ni mogel odpreti. Šel je potem nazaj v stolp, odsekal vrv od zvona, sel na podstrešje cerkvene ladje in privezal pri srednji lini vrv, ter se tako spustil v notranjščino ladje. Med tem, ko je lezei doli, je zaslišal odpirati zakristijska vrata, in se je gotovo prestrašil, da je padel na tla, se hitro pobral in šel v klop ležat, kjer ga je zapazil cerkovnik. Ranjenega vlomilca so stražniki odvedli v zapor. •k Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru: zaslezenju v nosu, sapniku in grlu, obolenju ušes in oči skrbite za to, da se želodec in črevo temeljito izčisti z naravno »Franz-Josef« grenčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de »Franz-Josef« voda trpere-mu človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih . »Franz-Josel« grenčica se dobiva v vseh leka-nah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. PO DOMOVINI Za 15.000 Din je zavarovan od I. januarja 1931 dalje VSAK »SLOVENCEV« NAROČNIK za slučaj smrti vsled nezgode, ako ima naročnino na vsakdanjega »SLOVENCA« plačano redno vsaj za en mesec naprej. POSLUŽITE SE TE KRASNE PRILIKE VSI, ki še niste naročeni na vsakdanjega »Slovenca«. Pišite dopisnico na upravo v Ljubljano in poslali Vam bodo nekaj številk brezplačno na ogled. ŽREBANJE LOTERIJE DOMA SLUŽKINJ se vrši neprekliCno*v nedeljo II. t. m. ob 4. uri popoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Pripominjamo da bodo po končanem žrebanju prišle za dobitke vpoštev le tiste srečke za katere bo na pošti vplačan znesek vsaj še v soboto, dne 10. t. m. Le v Ljubljani se bodo prodajale še v nedeljo pred žrebanjem, ako jih bo še kaj ostalo. Ako hočeš torej zadeti konja, sobno opravo, šivalni stroj, kolo itd. vedi, zadnje ure teko. Pismo iz Argentine Približuje se konec starega leta in se moramo zahvaliti Bogu za našo preteklost. Zahvaljujemo se ludi našemu zvestemu prijalelju »Domoljubu«, ki nam je prinašal novice celo lelo v tujino iz drage stare domovine. Želimo mu za novo leto dosti novih naročnikov. Dragi rojaki! Vi imate sedaj doma zimo in grejete se pri peči. Nam pa se ni potreba, ko nas Se preveč grejejo podnevi močni eolnčni žarki, ponoči pa so hujši komarji. Delamo v gozdu. Zaslužimo bolj slabo. Tujina je naša mačeha. Delati moramo tTdo za vsakdanji kruh, daleč od železnice. Naš gospodar ima 5000 glav živine. Uragi rojaki! Spomnile se o božičnih praznikih tudi na nas. Mi ne vidmo nikoli cerkve in ne slišimo lepega zvo-nenja. Skupaj smo trije Slovenci. Kdor moliti ne zna, naj se v Argentino poda. Voščimo vsem brav-cem Domoljuba vesele božične praznike in blagoslovljeno novo lelol Anton Saje (Mo-kronog). Franc Jevševar (Tihaiboj pri Sv. Križu). Iz Cannde. Vse.m čitateljem in čitaiteljicam »Domoljuba«: Veselo m srečno novo leto 1931 ter 11« veselo svidenje v novem letu želijo toni Kalin (Cerklje), Frank TurSiič (Dole), H. Juree (Gros Mrašu), Maks žužek i.11 Josip Malnerič (Semič), Saša dekleta (v Zagrebu). Ker se od tu nihče ne oglasi, sem se pa jaz sltorajžila, da vam opišem, kako živimo tu me Slovenke v Zagrebu. Imamo kongregacijo Slovenk, I ki se je pred nedavnim časom ustanovila Bilo je ! prav lepo pri prvem sprejemu. Gosp. voditelj nam i je v lepih besedah očrtal pomen Marijinih družb. | Dne 14. decembra so dekleta imele igro v Jero-minski dvorani. Bile so vse vstopnice razprodane. Zato bodo dekleta igro ponovile po novem letu. Gledalci so z navdušenjem sledili poteku igre. Vsa čast požrtvovalnim dekletam in vodstvu! Dne 28. decembra smo v samostanskih prostorih (Gun-duličeva ulica 12) skupno z dekleti, voditeljem in gosti praznovali Božične praznike. Dekleta so ob jaslicah pele božične pesmi; bilo par lepih dekla-macij, čajanka iu srečolov. Višek veselja je bilo, ko je č. g. pater opisal pomen lepega pet a. Človeku se milo stori, ko v tujini sliši svoje domače pesmi. Zato dekleta le skup držimo! Tudi druge naj bi pristopile k nami Koliko jih še tava okoli, ki ne vedo ne kod, ne kam. Je vse premalo zavednosti med Slovenkami. Več tisoč jih je, a v koai-gegaciji je proti temu številu komaj peščica. Zato pripročam vsem dekletam, ki prihajajo iz Slovenije v Zagreb, naj nobena ne pozabi oglasiti se pri nas. Vsako sprejmemo z odprtimi rokami in srcem. Boljše je bili tu med svojimi sosestrami, kot pa med pokvarjenim svetom, kjer se jih toliko izgubi. in propade dušno in tolfsno. — Na koncu želim vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« srečno, veselo in blagoslovi, eno novo leto 1931. — Pozdrav vsem Gorenjkam. — Gorenjka v Zagrebu. Glas iz Holandije. Na starega leta večer smo sedeli pri mizi in imeli pred seboj kozarec piva ter poslušali radio iz Ljubljane, prenos iz hotela Union. Ko nam je naznanil novo leto. je bila lukaj uira 20 minut čez 11. Ves program se je slišal, kakor da bi bili tam navzoči. Zvonovi so peli veselo novo leto ter se poslavljati od staregn. Potom radia smo bili deležni proslave novega leta v Jugoslaviji. Pozdravi jamo I LEKARNA PRI „SV. MIKLAVŽU d KOSTANJEVIC« NA KOKI. Priporoča za slabokrvne, oslabele in bledične uedno sveže norueško ribfe ol*e Istotam dobite tudi vsa domača in tuja zdravila, mineralne vode, kirurgične in obvezilne predmete, kemikaliie za razne obrli, toaletne in fotografske potrebščine Izdajajo se zdravila na vse recepte in na recepte bolniških blagajn. Oblastveno kon-cesiionirana oddaja strupa. - Nar< čila se izvršujejo tudi po pošti. Anton Zupančič (Videm pri Krhkem), Alojzij Pfei-fer, Frane Unetič (Cerklje ob Krki). NOVOLETNI POZDRAV (Iz Francije) Slovenske slamnikarice v mestu Lille (severna Francija) pošiljamo pozdrave ter želimo srečno novo lelo vsem znancem in čitateljem »Domoljuba«. — Cecilija šare, Marija Sršen, Frančiška Češko, Marija Košir, Ana Narobe, Marija Hace, Jožefa Kokalj. — (Rue Chappe 31, Lille, Nord France.) • Občni zbori in še neka}. (Iz ribniške okolice.) Zborovali so. so rekli nekateri, ko se je vsula množica mož in fantov iiz dvorane Kat. presv. društva v Ribnici. Sanmi žilavi, kreipki, utrjeni, navajeni trpljenja iin skromnega žii.v-Ijenja. Da, to so naši gospodarji, naši družinski očetje, ki se pehajo za kruhom. Da zborovali smo! Občini zboir Rešeturske zadruge -/veze lesniili domačih oibrti v Riibnks je bil. Za kaj bi se naj bul j zanimali? Čisto po do-iikc se ob teh prilikah pogovorimo. In naš načelnik, ki kaikor oče skrbno čuva nad svojo družino, vsak čas pripravljeni storiti korak za svojega 6la;na, vsak čas poslušati skrbi polna vprašanja: kaj bo, kako bo, — nas vsikdar zadovolji in vzpodbuja! Pošteni ste, prid i ni, delavni — — pogum, šlo bo! Naša Aružiina je vedno jačja, tristo nas je! Videli nas bodo im upoštevali! Pa kako ne! Ma.r bi si marljivi Ribniičain, ki se v letu in zimi trudi z izdelovanjem in krošnjaren jem svoje suhe robe ne zaslužil priznanja? Vsekakor! Da zborovali smo. a niV-mo izirekali zahvale za njih trud ne g. načelniku ne odboru. Mallk je ležal na na-5ih ustnih a v srcu vsakega posameznika je sililo na dan, odjeknilo šele ko smo se razha-jalhi i.11 šli proti domu: »E, da najmaimo irui škulja!« Pa smo molčali; a 011 živii med nami, poz.na naše težnje, |>azna nas vse in razume naš molk. Pa so d jati: »Tiid ti moučiš, daj napiši v Domolju/ba, saj ga imamo usi. naš Kat jc, naj 011 povaj.« Pa kaj bi pravil; g. nač. Karo! škuilj živi med nami, razume vseeno našo zahvalo, a bom napisa! vseeno — r>a ne zato — svet naj iizve! Vam tovariši pa kličem polinofitevililo kot s«lnj pridite zopet prihodnje leto. Član. Smrt. (Dolenja vas pri Ribnici.) Koncem leta je kruta smrt uginaliilu Franc Merharja, posestnika v Pnigordoi 75. Pokojni je bil mož poštenjak, čislan jjo celi občini. Delj časa je l>'l oibe. odbornik, zato je ob jx>-gretou v Občinskega doma visela črna zastava. Krščamskii mož je umrl lepe smrti. N. v m. p.! — Komaj smo jiokopalli Merharja, p:i je že druga družina za.plakaln oib mrtvaškem odra svojega očeta Janeza Z«.!>ec-a iiz Blat. Celo leto je mož potrpežljivo nosil težko bolezen, nazadnje ji je podlegel. Bil je tih, miren in delaven pa skrben <1 nižinski oče! N. p. v m.! Rešetarsko zborovanje (Ribnica) Na sema.nji dan smo se rešetarji zbrati v lepem številu na občnd zbor Rešetarske zadruge. Pniipraven dani je zbral polno dvorano naših članov. Načelmik župnik g. škulj je poudarjal kako jx>memibno je letošnje zborovanje, ko obhaja naša zadruga desetletnico obstoja. Opisal je dosedanje delo zadruge, ki je bilo tako plodonosno, da je ves zbor pritrdil besedam načelnika, brez naše zadruge bi bila našu domača obrt zelo oškodovana, deloma že uničena. V 1. 1920 so krošnjarje oblasti obravnavale po postavi kot cigane s kotli, da,nas pa je ministrstvo pisalo zadru.gii po slike i.11 članek, ki ga bo urao ribniški. sodražki iin veliikolašiki doliuvi in jih šteje nad 300. Podrobno se je razvili rn.zgovor o novem obrtnem zakonu, ki taluko uam veliko škoda 1 ie. če se ne bomo zanima« zanj, iuu«i državi. To je že stara naša praks«, -navadi uspe nakana. — Našim ljudem ne moremo nikdar zadosti zabičati: Ne podpišite ničesar, ako vam ni znana oseba, ki vas prosi za podpis. Ne podpišite tudi sosedu ničesar, če se ne zamesete popolnoma nanj. Skušnje nam žalibog potrjujejo, da se le malokomu danes more popolnoma zaupati. Požar. (Reteče.) Dne 3. januarja ob 8 zjulrsg je izbruhnil požar pri Krajniku v Gorenji vasi, last J. Ranta iz Reteč. V hiši sta stanovali Mina Martinjak in njena hči Angela, ki hodi v Kranj na delo. Kakor vsako ju- tro, tako je tudi v soboto zjutraj šla ob pol 7 na vlak. Doma je ostala mati sama, ki pa je se ležala. Okrog 8 zasliši močno pokanje. Ker je žena slepa, si je mislila, da gre toča. Toda, ko pride ven, ji udari v nes močan smrad po dimu. Takoj je spoznala, da gori in da od vročine poka opeka na strehi. Začela je klicati na pomoč. Brž so prihiteli vaščani in začeli gasiti. Prišli sta na pomoč tudi ognjegaani društvi iz Gcdešiča in Sore. Pogorela je šupa in skedenj, pa tudi mnogo sena in otepov, nekaj, drv in desk. Lastnik hiše trpi veliko škodo. Zavarovalnina je zelo nizka. Kako je ogenj nastal, še ni popolnoma jasno. Vendar se da sklepati, da ga je podtaknila zlobna roka. — V preteklem letu jih je umrlo 17, rojenih pa je bilo 29. V zakon te stopilo 9 parov. — Letošnji predpust se nam obeta precej porok. Bomo videli, če bo res. — Društvo pripravlja burko »Tetka na konju-. Lepo je umrla. (Podbrezje.) Dne 23. t. m. ie umrla v Podbrezjah, šivilja Marija Kozjek. Pokojna je bila članica M. družbe, najboljša cerkvena pevka in vneta sploh za vse dobro. — Največjo veselje jI- je bilo prepevati v božjo čast. Ona ni pela le na zunaj z glasom, ampak vedno ja bilo pri pesmi tudi srce. Petje v cerkvi ji je bilo molitev. — Rajno smo videli tudi večkrat na odru, ko je sodelovala pri igrah Prosvetnega diruštrua. Tudi tu ni le na zunaj predstavljala svoje vloge, ampak se je vsa vživela v igro; zato je vedno tako lepo igrala. Veselje ji je vedno sijalo z obraza. Ta ni bilo veselje hrupnih veselic, aim-pak tiho veselje, katerega je polno srce, v katerem vlada ljubezen do Boga in do soljudi. — Mlada je bila, pa se ni bala smrti. V veri je našla vso tolažbo. — Pogreb je bil na sv. Štefana. Spremili so jo cerkveni pevci, Mar. družba, Prosvetno društvo, Gasilno društvo in množica onih, s katerimi so jo vezale vezi ljubezni. Gospod župnik se jc v ganljivem govoru poslovil od nje, cerkveni pevci pa z lepimi pesmimi. Počivaj v miru! Smrtna kosa. (Breg pri Kranju.) Dne 21. decembra je umrla g. Lucija Porenta, stara 70 let. Rajna je bila dobra krščanska žena ter skrbna mati svojim otrokom. Bila je tudi naročnico ^Domoljuba«. Naj v miru počiva! 67 RAZNO Tale bo pa precej res. •Dobri Bog je sklical zastopnike vseh narodov, da bi čul njihove želje. Nemci so zahtevali orožje, Angleži konie, mi Francozi ženske, Italijani godbo itd. Samo Slovani so stali v nekent kotu in ;e prerekali. »In vi, kaj želite?« jih vpraša dobri Bog. Načelnik slovanskega odposlanstva tedaj odgovori: »Čuj, Gospod, se se nismo zedinili.« Bože za izioz. Ce si mnenja, da so cvetlice le za v guinbnico ali okras, se motiš. Gojenje rož ali cvetlic je važen del narodnega gospodarstva. Ho-landska je n. pr. lansko leto prodala za 71 milijonov mark tulipanovih čebul. Sploh je cvetličarstvo ua Holandskem tako razvito, da se dobršen del prebivalstva ob njem preživlja. Dobro se je zmazal. Bogat veletovarnar je prišel na dobrodelen bazar. Z vidnim dopadajenjem se je' ustavil pred nekim šotorom, kjer je lepa gospodična Majda s svojo priletno teto prodajala razne nepotrebne pred- t Hector Malot: I i Brez doma. Roman. Koman. II. del. I. Naprej! Naprej! Ves svet mi je bil odprt: po mili volji sem se lahko napotil proti severu ali jugu, proti vzhodu ali zahodu. Čeprav/sem bil še otrok, , sem vendar bil svoj gospodar. . Koliko je otrok, ki govorijo sann pri sebi: .»Oli, ko bi mogel storiti, kar mi ugaja! Ko bi bil prost! Ko bi bil svoj gospodar!« in ki nestrpno pričakujejo oni presrečni dan, ko bodo dosegli to svobodo — da lahko delajo neumnosti. • Jaz sem pa mslil: ;Oh, ko bi imel vsaj koga, ki bi mi svetoval in ki bi me vodil!« Med onimi otroci in med menoj je bila razlika — strašna razlika! Kadar Ti otroci počenjajo neummnosti, imajo za sebot nekoga, ki jih vodi, kadar padejo in ki jih dvigne, če obleže. Jaz pa nisem imel nikogar: ce sem padel, sem padel do dna in odtod sem se moral dvigniti sam, če nisem bil zlomljen. _ In že sem imel toliko izkušnje, da sem razumel, kako lahko se zlomim — in priznavam, da sem se bal tega. . v Vkljub svoji mladosti sem izkusil ze dovolj ne- sreče, da sem bil bolj previden in razumen nego so po navadi otroci v mojih letih. A to prednost sem bil drago plačal. Predno sem se odpravil na pot, ki se je prei. mano odpirala, sem hotel obiskati še njega, ki mi je bil v teh zadnjih letih pravi oče; če me že teta Katarina ni vzela s seboj z otroci, da se od njega poslovim, sem vendar lahko šel sam, da, mora! sem celo k njemu po slovo. Čeprav nisem bil šc nikdar v ječi za dolgove, sem vendar v zadnjem času toliko o njej slišal, da jo gotovo najdem. Na tem svetu so žalostne stvari, ki vzbujajo v človeku otožne misli. Grše in žaloštnejše pa ne poznam nego so vrata ječe: tam človeka bolj zamrazi nego pred odprtim grobom. Mrtvi pod svojim nagrobnim kamnom ne čutijo vee, a jetniki so živi pokopani. Predno sem vstopil v ječo Clicliy, sem se za trenutek ustavil" kot v strahu, da me tam obdrže, in da se ta vrata, ta strašna vrata, ne bodo več odprla, ko se enkrat zapro za menoj. Mislil sem si, da je težko priti iz ječe ven, a da je težko priti tudi notri, tega do sedaj še nisem, vedel. Na svoji koži sem to občutil. Ko se na noben način nisem dal odbiti in od-poditi, so me končno vendar pripustili k onemu, ki sem ga prišel obiskati. Peljali so me v govorilnico, kjer ni bilo ne mrež ne ograj, kakor sem jaz to mislil, in kmalu je prišel tudi oče, ki tudi ni bil vklenjen v verige. Rekel mi je: »Pričakoval sem Te, mali moj Remi in okregal sem Katarino, zakaj Te ni pripeljala z otroci.« Že od jutra sem bil žalosten in potrt, a ta beseda me je zopet dvignila. »Gospa Katarina me ni hotela vzeti seboj.« Novice. (Moravče.) Presto, mokrotno vreme imamo. Vse ceste in pot« so razmočena, opolzka, da »e moremo nikamor. Zato se tem rajo oklepamo gorke pefi In p-biratno časopise. Seveda ponekod so tud se ako moderni, da jih nočejo imeti; preveč st.-kao ubo-ce nare a ne vedo, da s tem trpe še vcfjo škodo, ker zaostajajo v napredku. - Grdo vreme prinese bolezen. To se je zgodilo tudi pri nas. Kar tri možakarje smo zagrebli v božičnih praznikih. I rv. je bil Mohorjev ala iz Krasc, mirna, blaga du.-a. Kdo ni poznal sšlebava« iz štebalije? Kdor je šel mimo negovega doma, se je moral pri njim ustavili Preje ga ni pustil naprej, dokler mu ni postregel. Bil pa je tudi izvrsten gespodar, zlasti je gojil sadjarstvo. Vneto se je udojstvoval v javnem življenju, bil e mnogo let občinski odbornik občine Drtije in od'prvega pofetka odbornik Kmetijske zadruge v Moravčah. Naj oba počivala v miru! — Prosvetno društvo je na Silvestrov in novega leta popoldne vprizoriio spevoigro i Darinka:. Prav lepo so nam jo podali, tudi udeležba je bila znatna Upamo in pričakujemo, da nas bodo šn kalerikrat s podobnim razveselili in naše ljudstvo tako dvigali v izobrazbi. — Zadnje predavan e v domu dne 21. decembra je b;lo prav temeljito in zanimivo podano. Le škoda, da je bilo premalo mož in žena Drugikrat mora biti dvorana polna. Vsi zi: napredek izobrazbo vneti, zganite se! *>*>rkrani«ki koti"*'*. Smrl kosi. Nenadno je smrl pobrala dne 28. decembra Marjeto S'»nc iz Slanine vasi pri Metliki. Bila e nad vse skrbi; gesnodtoja i" vzorna mati in ie zato toni bolj oWuten udarec, ki je zadel to družino, v kateri je z V.io smrtjo nastala tako občutna vrzel. Kako splošno priljubljena je-bila pokojna, so pričale dolee vrsle prijatelev ir znancev, ki so se prišli pojavljal od nje od blizu in daleč. Pa šc en' jc pobrala smrt: Cepjaknvega Martina, po zapiskih Martina Kraševca iz Božakovega znanega baiiVi, ki je marsikaterega človeka spravil v sn-rV s sv i; m i izmišljenimi doživlja i Mnoge njerove d«godivščine eo pestale ?e narodno blago, tako da se N) njegov spomin še dolgo ohranil v narodu. Vredne bi bile'te njegove ><>tortje<- od jaz- hecov kako tih je lovil in kako težki so bili, od Sšk^a vonenja, od velikega šletanskegn zvo-W»turna, U, .(egovih doživljajev v Zagrebu, kako je z vlakom vozil mleko iu obira češnje, c^ Kainiiujske Matere božje, od jabolk, ki jdi na živo vago, itd., vredne bi bile vse le izborno izmišljene dogodbe, vrati. Zanimivo je, d« šte.emo leta 1918, ko je razsajala .ipanska in je bilo sinio en dan kar 9 mrličev, samo 103 smrtne slučaje. — lz statistike za letošnje leto posnemamo sledeče (številke v oklepajih so od lanskega leta): rojstev 95 (79), smrti H« (37). oklicanih je bilo 22 parov (14). tu poročenih 14 (15). Najstarejši par je imel skupa (SO let. najmlajši 40. Nezakonskih otrok je bilo U. od leh 2 ciganska (lani istotako). Število rojstev presrgu število smrti letos za 59. lani za 52. kar je vsekakor znamenje zdravega krščanskega življenja. \'iša dekliška Marijina družba je priredila na Štefanovo iu nasledilo nedeljo igro »Roka božjo c. ki je izpadla v splošno zadovoljstvo številnih udeležciMev. G. šob k emu upravitelju Ljubici! se Marijina družba zi blagohotno naklonjenost in pomoč toplo zahvaljuje. Radio. Vsak delavnik: 12.15 Plo&če 12.45 Dnevne vesti t300 Cue, plošče, borza 17.90 Popoldanski koncert 22X10 Poročila Hi časovna napoved Četrek, 8. januarja: 17.30 Otroška ura 18.00 Plošč« 18.30 Gimnaslične vaje 19.00 Srbohrvaščina 19.30 O jmklii ni JH svetovalnici 20.00 Duševna vzgoja otroka 20.30 Prenc« iz Hamburga: Simfonični koncert _ Petek, » januarja: 18.80 Vreme-noslovje 1900 Francoščina 10.30 Gospodinjska ur« 20.00 Prenos iz Belgrnda — Sobota, 10. januarja: 17.30 Plošče 18 00 Iz doline gradov 18.80 Popoldanski koncert 19>.30 Angleščina 20.00 Filmska kuliura 20 30 Vnlčkova ura 2.30 Mirko Jelačin poje operetne arijo iu šlagerje s spremljevanjem Havvaii-jazza — Nedelja, II. iaauarja: 8.00 Kmetijska ura 9.30 Prenos cerkvene glafcbe 10.00 Versko predavanje 10.20 Pregled evropskega gospodarskega trga 1100 Radio-orkester 15.00 Faustovo pogubljenje, koncert pevskega zbora Glasbene Malice (prenos) 20.00 Jugoslovanska glasba, izvaja Radio-orkester 22.15 Ha-waii-jazz — Ponedeljek. 12.jan»ar|a: 18.80 Italijanščina 19.00 Poljščina 19.30 Zdravstvena ura 20.00 Prano* iz Filharniont> (zagrebški kvartet) — Torek 18 januarja 18.30 Solnce v luči znanosti 1900 Mladinska ura 19.ro NemSčina 20.00 Prenos iz Zagreba: Cerkven« glasba — Sreda. 14. januarja: Opoldanski program odpad* 18 30 Razvoj železebe-tonsVIh zgradb (si Moniera do danes 19.00 Ruščina 19"0 Literarna ura 20.00 I Beethovnov večer: Uvodno b->edo govori dr. Mantoani: Ob tfiOletnici rojstva Beethoven«. Klavirske točke izvaja Marjan Li-povšek._____________— NAZNANILA. n Kul. izobraževnlno draštvo Dol pri Ljublinsi naznanja. do v;>riWi v n.-d.lio, dne ti. januarja, zanimivo zfrorfovm-Ao >dejansko dramo »Za pr mi srce«. Pričete k točno ob |>ol 4 |M>|)oIdiie. K obirtrai udeležbi vljudno vabimo. Poravnajte naročnino! >Ubogi dečko, to ni bilo mogoče. Na tem svetu c'ovek ne sSaj imam Capija! Kol vedno, kadar je sMšal izgovoriti svoje ime, je Capi v odgovor zalajal, kar naj bi pomenilo: Na uslugo! Ako me rabite, tukaj sem! »Da, Capi je dober pes, a vendar je le pes. S čim pa boš zaslužil kruh?? >S petjem in s Capijevimi nastopi." »Capi ne more nastopiti čisto sam.'8' >Naučil ga bom raznih spretnosti. Kaj ne Capi, da se boš naučil vse, kar bom hotel?^ Capi je položil roko na svoja prša. >Vendar, dečko moj, če si pameten, se udinjaj! Že si dober delavec in bolje bo tako; nego da so potikaš po cestah, kar je poklic lenuhov.« »Dobro Veste, da nisem len. In menda me nikdar niste slišali tožiti, da imam preveč dela. Tudi bi bil pri Vas delal, kolikor bi mogel in vedno bi ostal pri Vas. A pri drugih nočem služiti.« _ Zadnje besede sem že moral izreči na poseben način, ker me je oče gledal, ne da bi mi odgovoril. Končno pa ie rekel: 5' : Pravil si nam, da si se, predno si vedel, kdo je bil, dostikrat čudil Vitalim, načinu, kako je gledal ljudi in njegovemu gosposkemu nastopu, ki je izdajal da je res gospod. Znaj. tudi Ti imaš tak nastop in lake kretnje, ki kažejo, da nisi revež. Nočeš služiti pri tujih ljudeh? Morda imaš, prav dečko moj. In kar sem Ti govoril o tem, je bilo le rečeno v skriti za Te, verjemi, da ne iz drugega vzroka. Menil sem, da moram tako govoriti, kakor sem storil. A svoj gospodar si, ker nimaš staršev in ker Ti vnaprej tudi jaz ne morem biti oče. Ubogi revež kot sem jaz, nima več besede.' Vse, kar mi je oče ravnokai rekel, me je strašno zmedlo: tembolj še zato ker sem si to že sam rekel, vsaj približno, če že ne z istimi besedami. Da, nevarno je bilo, da grem tako sam po daljnih potih; čutil sem to, videl sem in vedel, kakšne nevarnosti in kakšno bedo vsebuje to potepuško življenje, kjer ne le, da ne veš, od česa boš živel jutri, tudi danes nisi preskrbljen in varen; vedel sem vse to, saj sem že prei živol to cigansko življenje, ko smo preživeli noči, kot jo bila ona, v kateri so nam volkovi raztrgali pse, ali celo ona v gentillvških kamnolomih; ko smo trpeli toliko mraza in lakote; ko so nas podili iz vasi v vas ne da bi mogli zaslužiti en sam sold, kot naprimer takrat, ko jc bil Vitalis zaprt. A če sem se odpovedal temu potujočemu življenju, mi ni preostajalo drugega, kar trii je ravno predlagal oče — namreč služba. A služiti nisem hotel. V mojem položaju ta ponos gotdvo ni bil na mestu. Toda imel sem že enega gospodarja, kateremu so me prodali, in čeravno je bil dober z menoj, si vendar nisem želel več drugega. Tako sem si vtepel v glavo. Kar pa je ravno tako odločilno uplivalo na moj sklep, da se ne odpovem svobodnemu potovanju, je mete za grešno drag denar. Seveda sta dami bogatet!« oblikovalca, ki je » njim sluga nosil na-kupljene stvari, takoj ob-suli s prijaznimi vabili, naj tudi pri mirna kaj kuni. »Ali prodajat« tudi poliube?« ie vpraial smeje s«. »I, seveda,« je odvrnila Maidka, »po petsto dinarjev komad.« »Daito mi torei dva komada.« Gospodična Majda se ie obrnila k svoii teti: »Tet-ka, prosim dva poliub« za gospoda PreJcrna!« Tovarnar j« najprej obstal kakor bi ga bila prizadelo, potem pa se ie znašel. Namignil ie svojemu slugi in mu velel: »Janez, vzemi, kar sem kupili« Posebna kazen t »red-nfem vek« ie bila določena za javne prešestni-ke. Pri cerkvenih vratih so bili pritrjeni v podboje ali na steno železni obroči, v katere so oklepati za vrat obsoience ob času. ko ko hoditi liudie v cerkev in so lahko za-sramovati javne nofilstni-ke. Ta način kaznovanja je prenehal mnogo orej netfo prantfer in vislice. Za in proti popru jo dosti kuhnrjev in zdravnikov. Eni trde, da brez njega ni jed prav začin iona, drugi naštevajo vse mogoče ledvične bolezni, ki jih poper povzroča. Po- Živi enje za žlvifenie. (Roman.) (Nadaljevanje.) Sproti je kcdrala moje lase m v njenih b«-sedali, v njegovem naglasu, v n.cit.m pogledu v njenem n: icl smeh1,a o sem videl neko poseb-o to.azen, sk.oiaj ponižno vdahn it, ki jo je izOrazo-vala temu človeku, ki je mrščU t brvi in z nem.'r-nimi prsti vle'!i ie zdelo ket častna del: noJl in nsl ga da se ne fcem kujal. A ta prc-T.s i pr> r me je b'l p e-vci f, -h-clco itfti', Ha bi g« p:z:bil in zdaj, ko • trn pi :povf rlovul ta. dojT «k tcl:. so se v mc.ii p avt;.'-:c vzbudila vra i tivi-tva kc'. ta'cr-1, ko sem ga d: v! al. Gc je je bi'o le v tem, da se moj '. ::"lii p.','cd. čep:?v ie HI <'or.v; nera.sdcn, vendar r.i motil. In v Um je naz.ia ena vsa Z"< dev na m a i h it:ošk:h let: čkvek ki e iavzel v mateiinem .s:cu očetovo mesto, iri je bil tttp:tir-»l Ivo edvr len, mati pa ga je na nr.o o /a': t -'tpo liitihi in se z:iv?em?la zrn.':, n?meslo da bi mene brcniia in var va i p-H njim... • 7anii-i:> me,, sem deri v s.lz.di teli Luiz' lampaik le kaj sem mu storil/- »Pomiri sel« je cdgo-vatijala ta zlata duša, »ti , si tsJc kot tvoj utoči' cče, da vedno pretiravaš ta ' mala taz.:ur,entja in zalilve, in prizadevaj si z radi j ma tei e, da boš uljuden do n eja, da s« ne bcš j spc.zab'jal s tako drv,o 'jo, ki me p?ii... Ni'tar i si ne delaj sovražnika iz tega moža« je pristavi a. Tako preprcolo mi je [,overi« in vendar se mi je n.s.io prizadevanje v tem h'pu zdelo n k m •tuje, Ne vem, zakaj se mi je zdelo, ui je turi oni i presenečena nad cdgovo cm na rojeno vprašanje: »Kaj veš o nJem...?« Hotela ire ,o pom'r:jti, a se : še pcaroožila in povečala vznemi. jen.e, ki se ine i'e ved.10 polaščaio. Ko je govorila, se ji jc 'as nr,lahko tresel in dcjsJa je: »Treba je, da jim-a nocoj p'š š.« »Da bi jima pisal? Ta fceieda me je udarila. Tc.-e.) sta bila združena, ni.cdar ne~fcem vej megel misliti na enega, da ne ti mo al hkrati tudi na drugega. iln vi?« sem vprašal telo. »Jaz sem le pisala.« je odgovorila. >-In kdaj bo pa.-c.a?« »Je že l;'a, včeraij,« je zaščpetala s ta'ko tihim glas>om, da -sem 'jo >kcmaj slišal, sin k e?« sem po p'.en:oIku ponovno vprašal. Na dežci, p.i n-rtih prratelih, je rc' la in pristr.v.ia: »Zdelo se jima je 1-o'iše, da tebe ni zraven, ia ne bi lo motilo in jiie:'tin''o tve i'a pc '■! nič, Odš'a s'a za tri tciae, petem se vi:ic'a v Pai'z, da te vidita, preden odr otv.ela v I tal jo. 7ame pa Irko veš, ka'to malo sem pripravna za pc.'ev?inje. 7?to bom la.ši tebe tu varovala. Pri-'en redi in p:ijdi pisat'« Imel sem še d-?:ti vp ašaaj in še mno-^o s?lza, da !-i j:h rrr':l pred njo, a sern se za zda, vzd žal in četit ure pozneje sem sedel v tetinem sa!o:'u pri pi-a'rV;u. Na to sc^o me veže lo rkj spominov. A na'-clvažji in n<\bc'ij nelze.r: |i.;v e leta s svoj m ce -a-zem, ki r : :m v lijem ni' dar bral drugega kot ne- r." nc^rcaCno nr "nc t do mene, z o. mi, ka-terih p c'' c :1 jc tjko debro del moji duši. Zdela se iri e tr'to fc-Vzu. tako lju*~a samo zato, ker :e bi a p.-dcb:ia cčeiu in ti—C i e'an Se pesebno, da s'm | trikiat ali i'V'auti dodaja. Od varala prehaa^o v žalost, vsak večer pozabljajo to, kar ;e M,o' zjutrsij in vedno čisto nanovo cii':rivajo vse slike, ki jim jih kaže zavita steza življenja. Jaz pa nisem bil taik. Me i spcir'ni so se n-prenehema v-ačali v spcirin. Neprest-n H-ah mi je vBino kazal oblič'? mrtvega očeta na blazini, ob vznožju postelje pa klečečo mater, ki joče — ali pa sem slsal glas sveije tete, ki mi je naznanjal drugo strašno vest. Videl sem njen falo-tni obraz, črne oči, črne robove n'enega cckrivala, ki treoetajo v popol-danrkem vetiu. Potem sem čutil, kakor zdaj, raz- Mnogi Ifudje kašljajo in trpe na pljučnem kataru in težkem prehlajen u. Varujte so pravočasno in rabite olan Takoj v začetku vporabe se kaielj zmanjšuje, boli v bron-hijah in pljučih pa pojenjujejo. Dobiva se v vseh lekarnah in prt edinem proizvajalcu Apot. ARKO Zagreb ca -">;■ im:: prav slavno zgo-lovino. Prvi pfii je «pozn;d i.ined F.\ rojccv Aleksan-der Veliki, ko j<> /. nnna-:.:nil predrl do Indfl. Tedaj je Ivi poper tako 'Iraijocen kol zlato, 'ludi Ikupnine eo plačevali v ,'uprti mesto v zlatu. Ko i' tjolski kralj Alarilt leta l')8. zasedel Rim, je me-lu naložil 3000 liber polna voineipt davka. Zeu-ilovina nam sporoča so več lakih zgledov. Pa ne le //t dragocenega, tudi kot zdrifvilro sredstvo m poper zelo cenili. Vse nahodu in prehlade r.o z iravili ■/. njim. Danes je prišel poper ob prejšnjo veljavo, ker so un začeli preveč ztvživati. Toda tudi tu velja: .Mera in valja v nebesa pomagal' C'c Ti jemlješ, škodi, v majhnih množinah in zdravemu človeku pri zelenjavi in inaSčobl pa gotovo ne. Muhe ne v enein samem letu tako naninože, da ima ena družina dvanajst redov. Po eni samici pride lahko leinii 100 do 200 milijonov novih muh. 4(11)11 cvetov obide dnevno ena čebela. V vsako hišo Domoljuba bi'« moja obljuba, ku'ei'0 sem bil dal Štefaniji, Ale-kseju, Benjaminu in Lizi, da jih nočem zaoustiti. Sic^r bi me oni Itibko pogrešali, ker so si mogli dopisovati, ti Li/a! Liza ni z na'a pisati in teta Katarina tudi ne. l.iza bi o.-itala izgubljena, če jo zapustim. Kaj bi mo-ra'a mislili o tricni? Le eno: da ie več ne iraram, nje, ki mi ji: izkazala tolikšno prijateljstvo in ki me jo storila tako srečnega. Kaj takega je bilo nemogoče! Kaj ne želite, da Vam prinesem pozdrave od Vaših otrok? sem ga vprašal. > Pravili so mi o tem, a sej ne mislim na nas, ako Te prosim, da se odpoveš življenju potujočega pevca, človek ne sme misliti najprej nase, temveč na druge.« ■Ravno zato, oče! Vi sami ine učite, kaj moram storiti. Če se odpovem obljubi, ki sem jo storil, zaradi nevarnosti, ki jih omenjate, bi mislil nase, ne pa na Vas in na Lizo.: Do'go me je gledal. Kar nenadoma me je prijel za obe roki: . Glej, dečko! Za to besedo Te moram poljubiti. Sice imaš na pravem mestu in resnično srčna dobrota ni odvisna od starosll.« Le šo besedo rečem. Bog Te. obvaruj, dobri moj mali!: Tiho sva sedela nekaj trenutkov drug poleg drugega. A čas je mineval in blr-al se je trenulek ločitve. J Naenkrat je oče posegel v žep svojega te'ovnika in je potegnil ven veliko srebrno uro, ki je bila privezana v gumbnico z ma'o usnjeno vrvico. Ne bodo mogli reči, da sva se loči'a, ne da dobiš majhen spomin od mene. Glej, dam Ti svojo uro. Ni Bog ve kaj vredna, saj veš, drutra^e bi io bil prodal. Tudi ne gre posebno dobro, od časa do časa jo je j treba potresti. Ampak ker je sedaj vse moje imetje, Ti jo dam.« S temi besedami mi jo je potisnil v roke. Ko sem se potem branil prejeti tako lepo darilo, je žalostno pristavil: »Saj razumeš, da mi tukaj ni treba gledati na uro. Čas mi je itak že predolg. Umrl bi, čc bi štel ure.-Z Boooni, mali moj Remi! Še enkrat me objemi, priden dečko si! Ostani vedno tak!:: Mislim, da me je potem prijel za roko in me peljal proti izl odu, kaj pa se je zgodilo potem in kaj sva še govori'a, si nisem zapomnil, preveč sem bil zmeden in gin.ien. Kadar mislim na to ločitev, se ne spomnim dru-1 gega, nego da sem se znašel na cesti ves unie«n ir ! pobi*. Mislim, da sem ostal pred vrati ječe dolgo, ze dolgo časa, ne da bi se odločil, da grem na desno ali I levo, in najbrže bi bil ostal tam do noči, če ne bi j slučajno moja roka otipa'a v žepu okroglo, trdo stvar. Ne da bi prav vedel, kaj delam, sem jo otipal: bila je moja ura. Tako me je prevzelo veselje, da nisem opazil, da je Capi skoro tako vesel kot jaz. Cukal me je za hlačnico ter me je h'apal od časa do časa. Končno me je njegovo glasno bevskanje iztrgalo iz mojih sanj. >Kaj bi rad, Capi?« G'edal me je, a ker sem bil preveč zmešan, da bi ga razumel, se je čez nekaj trenutkov postavil po-koncu in ie potipal žep, v katerem je bila ura. Hotel je pogledati na uro, da pove »slavnemu občinstvu« ko'iko da kaže. ravnotako kot je storil v času, ko je še delal pri Vitalisu. Naročajte „Domoljuba"! dor v sebi, kakor sem ga v resnici izkusil dvakrat, prav tako hud, prav tako neozdravliv. Danes, ko skušam pregledati zgodovino svojega srca, ne najdem nobenega spomina, ki ne bi izginil pred tema dvema dogodkoma, nobenega kosa moje mladosti, kot dveh prvih dejstev. In vse drugo je obseženo v njih, kakor je v oblaku obsežena z estrela in požar in razvalina, ki jih strela povzroči. ,. Pet tednov potem, ko md je teta naznanita materino poroko, se je moje živlenje čisto Spremenilo. Ko sem se vrnil s počitnic, so sklenili, da naj vstopim v zavod kot notranji gojenec. Mati in oče sta se pripravljala na potovanje v Italijo, ki bi imelo trajati do poletja. Kaj naj napravita z menoj? Ali naj me vzameta s seboj? To vprašanje ju niti sekund« ni motilo. Ali naj me pustita kot zunanjega dijaka na zavodu pod nadzorstvom tete, ki je prišla stanovat v Pariz? Mati je bila za ta način, očim pa ga je tak-oj zavrnil s pametnimi razlogi. Zakaj bi stari ženi nalagali tako breme? Zakaq bi se bali trdega življenja v zavodu, ki vzgaja značaje. »In take šole mu je potreba,« je dejal ter me pogledal s svojimi mrzlimi očmi tako, kot me je v tistem biipu, ko mi je tako trdo stisnil roko. Kratiko — sklenili, da bom postal zavodar, gojenec, a ne v kakem pariškem zavodu. »Tu je preslab zrak ...« je dejal očim. Ne vem, zakaj je tako skrbel za moje zdravje, oziroma s« je delal, da slkrbi. Takrat nisem ničesar videl, kar je videl on naprej. Hotel me je za vedno odstraniti od matere, da bi bil lahko bolj vesel ia bolj varen, ko se vrneta in bom jaz v kakem zavodu izvem mesta. Čemu je treba takih uredb in varnostnih ukrepov? Ali ni dovoli, da samo izrazii svojo voljo in mati se rou bo pokorila. Kako trpim, ko čujem njegov glas, ki ji pravi »ti« kot ie to dejal oče. Ko sem se vrnil doimov, mi je ubogi oče pomagal napisati naloge. Ta očim pa me je včeraj popoldne zavlekeJ v zavod. On me je predstavil oskrbniku, suhi in dolgi dobričimi s plešo na glavi, ki me je pobožal po licu in nekaj dejal. Zdaj jem tu, na velikem dvorišču, ki je obraslo s starimi drevesi. Jesenski dan je. Nekateri otrozi se igrajo, drugi se ne igrajo, samo gledajo, se naslanjajo na debla orumenelih dreves ali pa se sprehajajo z obrazom malih zapuščenih bitij. To ie dvorišče zavoda v Versaju. Učenci, ki s« igrajo, so starejši, drugi, boječi izgnanci, so pa novinci, in jaz sem eden od njih. Srečno in veselo novo leto želi vsem suoilm ceni. odjemalcem ler se ob lej priliki osem prav toplo prlooročo za-golavl/aioi tudi o bodoče tisočega ooslreči z dobrim blagom In nizkimi cenami F. /. Goričar pri „ Ivanki" Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29. Trgovina A. Radanovič Cerklje pri Kranju želi vsem cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto ter se priporoča za obilen obisk v svoji novi trgovini Veselo in srečno novo leto želi in se priporoča /.a »a-daljrio naklonjenost kamnoseško in kiparsko podjetje Franlo Kunovar pokopališče Sv. Križ Ljubljana Tereziia Neumann (Nadaljevanje.) V začetku novembra je zbolela Terezija na vnetju slepiča. Stanje se je rapidno sla L.šalo in dne 13. istega meseca doseglo višek. Poslali so po dr. Seidla, ki je pri pregledu ugotovil, da se nahaja bolezen v najvišjem stadiju in zahteval, naj se Terezija takoj prepelje v bolnišnico. Naroči! je naj vse pripravijo za prevoz. Med tem je odšel še k nekemu drugemu pacientu. Terezija je ndavno bila prejela od karmeličana Serafina relikvijo sv. Terezije od Deteta Jezusa. Relikvija je bila vložena v majhnem etuiju v vrečici. To svetinjo je stalno nosila okoli vratu. Ta dan jo je oskrbnica župnišča položila to svetinjo na bolno mesto. Prisotni so molili k sv. Tereziji, naj bi izprosila, ozdravljenje. Radi bolečin Terezija ni mogla moliti, ter je venomer ponavljala: »Veš, mala Terezija, Ti me moreš ozdraviti! Ti si mi že večkrat pomagala. Vendar meni je vseeno! Saj slišiš mojo mater, kaj dela.« Terezijina mater je bila vsa obupana radi zdravnikove odredbe.---Hipoma odpre oči, nekajkrat izpregovori pol slišno »da«, stega roke proti nečem in se končno vsede na posteljo. Z roko se dotakne bolnega mesta in začudeno vprašuje: »Ali je mogoče?« Pozneje je na vprašanje g. župnika Naberja, kaj je neki vije prikazala. Rekla mi je, naj se grem zahvalit Gospodu.« V začudenje vseh. je brez tuje pomoči vstala, se oblekla ter v spremstvu radostnih in začudenih odšla v cerkev, kjer je pokleknila dvakrat do tal, česar prej ni mogla Naslednji dan sta se odpeljala g. župnik in Terezija s poštnim avtomobilom v Waldsassen k dr. Seidlu. Le-ta se je silno začudil nenadni ozdravitvi in dejal, da sličnega slučaja še ni doživel odkar je v praksi. Odsedaj se niso več pojavljale bolečine v slepiču. S te mse končuje v Terezijinem življenju doba, ki je le nekaka priprava za bodočo, ki je za njeno življenje veliko pomembnejša kot prva. Ravno v tej dobi nastopajo izredno pogosto dogodki, ki se z zdravniškega stališča absolutne? ne dajo razložiti. Druga doba se začenja z Veliko nočjo 1926. Terezija ni dobila rane, kot trpeči Kristus. Prva stigma je nastopila v noči 4. marca 1926. O tem dogdku piše dr Ger-ilch naslednje: Radi vednega trpljenja je bila T. silno oslabela. Ko je tako ležala — bilo je v noči od četrtka na petek — se je nenadoma zamaknila. Gledala je Kristusa v vrtu na Oljski gori. — Videla je troje apostolov. V trenutku, ko je zagledala Kristusa, je začutila pekočo rano na srčni strani. Rana jo je začela tako skeleti, da se ji je zdelo, da bo umrla. Pričela ji je krvaveti. Krvavenje je trajalo do petkovega opoldneva. 26. marca je v zarnak-njenju gledala Gospoda, ko je nesel križ in ko je padel po težo križa. Pri tej priliki se ji je odprla na zgornji strani leve roke rana, ki je precej močno krvavela. Prav slučajno je to rano opazila mati. Vprašala je Terezijo, kaj si je naredila, nakar ie ta odgovorila: »Se je čisto samo napra-vtlol« O svojih zamaknjenjih ni nikomur ničesar pravila. Niti domači niso veliko vedeli. Ker se je bala, da bi opazili njeno srčno stigmo, je polagala nanjo črno ovoj-ko. Nekoč jo je našel oče v postelji in jo izročil ms1 'i S te mje bila skrivnost odkrita. (Dalje.) Ženini in neveste:.Pozor! Vsaikovrstno pohištvo na obroke Vam nudi naj ceneje IVAN ZGONC, trj. in mizar v Cerknici it. 62. Zahvala. Najtoplejša hvala za Vaš »Radio Balzam« > katerim sem odstranila zastarana kura očesa v treh dneh. Z odličnim spoštovanjem: Terezija Kočcvar, ViSevek 14, p. Stari trg pri Rakeku Recite se tudi Vi: kurjih očes. bradavic, trde kože, bul i. t. d. Ne režite. Mnogi so to plačali z iivlien.em Lonček 10 Din, (predplačilo) ali povzetje 18 Din. Dva 28. Tri 36 Din pošlie: R. Cot«, Liutjljana VII., Kamniška -lica lOa. Mali oglasnik Vsakn diotioa vrstica ali oje prostor velja zn enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico »ko kupujeio kmetijske po Irebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov nit vajencev In narobe 20.000 kq dobre mrve po Din 0.75 za kg proda bolinnr Jo/e, Ločnica Jt. 5, Medvode. Išfiem služkinjo za vsa kmečka dela. -Vprašati Vič 55. Pastirja sposobnega^ za lažja kmečka dola, iščem Plača po dogovoru. — Ponudbe na upravo < Slovenca > pori št. -r 14.724.. Dosmrtno r*Ta osebo. Naslove poslati pod »Blizu cerkve v Ljubljani? na upravo. UaUnM iK)*,enih kr-VajEllbfl $čans!:ih sta- rišev sprejmem pod ugodnimi pogoji. — Alojz Drobeš, čevljarski mojster. Trbovlje II., štev. 91. Platnn ,keni' leP°-110" rinino C(,nj jn posteno po naročilu in po.šiljatvi klobčičev. - Jože Prevodnik, Podpurfelca21, p. škofja Loka. Bencin motor d°hbrra° njen za 8 ks. primeren za pogon raznih strojev so poceni proda. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 14727. Pandam takoj več str0-rrBiillU jev. mlatilni-co, slamoreznico. gepel, vozove, tri svinjske hleve in več gospodarskega orodja, je malo rabljeno in v dobrem stanju, šteblaj, Itudnik št. 4 pri Ljubljani. Vajenec J.'0Xnlese sprejme. Hrana in stanovanje v hiši, drugo po dogovoru. - Janko Kocelj, splošno kroja-štvo, Loka pri Zi lanem mostu. Vaienca škega sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Podrobno ae dogovori pri mojslru. Gorupifc Jože, Novo mesto—Kandija. Kovaško delavnico ob deželni cesti oddam v najem z orodjem, — Franc Drobnik, Spod. Slivnica, p. Grosuplje. Mizarskega vajenca kmečkih starišev sprejme Jožef lirjavec, Sr.Gameline 17, Št. Vid nad Ljubljano Hrana, stanovanje v hiši. ZSODin na dan zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni Per-son, Ljubljana, Poštni predal 307. -• Znamko za odgovori Mizarskega vajenca išče Anton Zakrajšek, mizarski mojster, Sro-bolnik 9, p. Vel. Lašče. Mesarskega vajenca sprejmem takoj. Karol Cerne, mesar, Poljanski nasip 34, Ljubljana. štev. 1. >DOMOLJUBdne 8. januarja 1931. Stran 15. lasi Neprekidno in enakomerno opravljanje dela, ob vsakem letnem času, ob vsakem vremenu — to je glavna lastnost poljedelskega Fordscn traktorja. On je preprosto in močno grajen, iz dobrega in trpežnega maienjala ter nima skoro nobenih premičnih delov, kateri bi se pokvarili. N,egova življenska doba je zelo dolga; vsak ga upravlja lahko brez tehnične predizobrazbe, njegovo obratovanje in vz Yževan('e sta skrajno ekonomična. Noben kmetovalec ne more v današnjih časih razmetavati časa, denarja in dela. Fordson bo zmanjšal vse nepotrebne izdatke. Vam bo dal lelavac! takoj prvi dan priliko za šte Henje. Vi boste zamogli svoje gospodarstvo postaviti na zdravo podlago. Fordson bo redkokdaj počival! Ako ne bo delal na polju, bo za Vas mlatil, mlel, žagal, črpal vodo, vlačil les; in če ne dela, tu Ji nič ne porabi. Kar je koristil Fordson desettisočem kmetovalcem, lahko koristi tudi Vam. Pustite si brezplačno predvajati Fordsona pri Vašem najbližjem Ford zastopniku, da se boste prepričali o njegovih prednostih. Fordson cene: Po'jodelski Fordson Traktor z blatobrani .... Din. 48.000 — Poljo lelski Fordson Traktor brez blatobranov . . . Din. 46.600'— Gornje cene se razumejo za plačilo v gotovini, franka skladišča vsakega Fordson zastopnika v Jugoslaviji. Izprernsmba csn brez prednaznanila pridržana. LI NCOL Fordsorv FORD MOTOR C O M P A N Y MfcTODA da ostanete vedno mladi-lepi in sveži, je redna nega kože in las s pomočjo medicinsko neoporečnih sredstev, kot so to že čez "A let preizkušeni Fellerjevi Hiša proizvodi: Fellerjeva kavkama pomada m zaščit« obraza in kože »Kisa« krema, odstranjuje s kože nadležne nedo-statke ter jo staln i ohrani gladko, čisto in mlado. Vedno je zanesljiva proti gubam, izpuščajem, mozoljem, solnčnim pegam itd Lonček 12 I)in. Fellerjeva EUa pomada za rast las. zaprečuje prhljaj, izpadanje las in prezgodnjo osivelost, pospešuje rast in vzdržuje lase vedno voljne in mehke. Lonče ; 12 Din. S „„;t„ 2 lončku on« ali |>o 1 loiltck od vsake Elza nomade 40 Din če s« poSIJc denar naprej, brez vneli ■.,ij„,)i stroškov, icer nn « pov»6IJoui jO Din Veli r m fl-a mil« lepot- ln zdrav]« lliljjinn mlečn« mi i I.; lili oil« kreme mil., irlicerti.ovo. bon.Uovo ln ! n »novi n, 1" to- mil;. za hriije <■'» kosov v rotjiibni izbiri 52 I>tfe -c dinar naprei posije, s cer s povnatjeni BS lllu. Na, h. noiri- - Fcllerjevim. Etsa proizvodi je doz li-J Se vsitkeinti koris'il. Storite tudi Vi tako, pomagalo bo ludi Vam! 1.0 pri prvem poskusu su ue i.. st<- tesat l Naro."ile pri lekarnar ju: Eugen V. Fell«r, Stubica Boni«, lilaatrjr 1*. Savska hanovina. Globfoo (jv v/sabdom! \ i ;ui kdor .ol» i» V«3e družine lah ko v kratkem igru kak instrument potom 11 h - <* K n brezplačnega pis menega učnega te čaja, ter si ustvari •loma prijetnCve-dane« na- veliki čenv - Zahtevajte BREZPLAČNI KATALOG s katerim dobile uuli zastonj poin no tuji žico "Kako postanem dober codbunik«. Prilika za nakup ie ugodna, instrumenti Doceni. učenje lahko. Nudim« Vam M* H'- Klarineti «0 Oln 120 - dalj* Mandoline od Din U8-- Jrombe !l Oln 4S0- dalja Gltsrc od Din >07'- Klanlr. dtrn ad Din 1M'- daljo Timburlce od Din 9S--Sramolonl od Oln MO'- dalje ftoins komunike od Oln 19'- dalje itd. »alMtia odpremno tvrOli« glasbil « Ju«oSla¥lj) ffleineldlteivld Ivornlca glasbil, gramofonov In harmonik 1'rotlalna podružnica MARIBOR Stev. 167 Ženini in neveste! Najmodernejše slike dobite- v Jagodičevem fotografskem ateljeju v Kranju, ki ga sedaj vodi ioto-graf F, JUG. Slike dobite v črni, rujavi, rdečkasti, modri, jeleni in naravnih živih barvah. Na vsak naSijusi pa oglejte moje slike v izložbah, — Se priporoča F, JUG, Kranj it. 64 (bivši Jagodičev foto-atelje). Kompletno CIRKULARNE ŽAGE, tudi l'OSAMB'.NB LISTE In VHKTE.NA do avljo pO konknroBčalU cenah FEROO SmOLH, So. Jurij o.l.t. IZJAVA. Podpirana Ana Kramar, fotografa žena iz Metlike, izjavljam, da obžalujem m pre-klicujcm vse žaljivke, ki sem iih izrekla napram hiši Vukšiniča Josipa, posestnika in gostilničarja iz Metlike, posebno kar se tiče njegove žene in njegove natakarice, ker je bilo vse le povod neutemeljene jeze m še daleko ne odgovarja resmci, ter se tudi zahvaljujem, ker so tako gospod Vuk-šinič ter/negova žena in natakarica odstopili od tožbe. Metlika, dne 29. decembra 1930. Kramar Ana. DNEVNO SVEŽE PRAŽENA : KAVA A.M /K -VOPMIKOV TRS ST.S.-» Srečeno in veselo novo leto 1931 »Kako? Dvajset dinarjev naj dam za ta-le majhen zavojček žvepla?« Pri nas ga dobim za deset dinarjev toliko.« Lekarnar: »2e mogoče. Ampak povem vam, da boste nekoč prišli na kraj, kjer boste imeli žvepla zastonj, kolikor boste hoteli.« Ako čebelarite ali če želite biti čebelar, čitajte naš čebelarski časopis »Pčelarski glasnik«, ki izhaia mesečno. Letna naročnina Din 28.— Številko na ogled in cenik vseh čebelarskih potrebščin pošljemo brezplačno. Jugostov, čebelarska industrija L. Ritz-j mann, Novi Vrbas (Dunavska banovina). Šivalni stroji. Kolesa. Gramofoni svetovno znanih znamk, gramofonske plošče, igle in drugo dobite najceneje v trgovini 3usti Kopriva, Kranj v novo zgrajenem poslopju hotela »Stara posta«. Brezplačen pouk v strojnem vezenju. lzda/atelj: Dr. Frani K t: lovec. V GORENJCI! Svetovno znane KODAK FOTO APARATE dobite že od Din 145'-dalje v drogeriji ŠINKOVEC Kranj, Glavni trg 189 Uspeh Vam Je zajamčen ludi brez znanja o fotografiji. Pišite ie danes, naj se Vam pošlje brazplafno cenik. »Moja žena ima zelo slab spomin.« »Mar vse pozabi?« »Ne, vseh slabih stvari se spominja « FIGE krške, CESPL3E bosanska, SRIN3E kraško, istrsko in laško prodaja Fran Pogačnik, Ljubljana. Dunajska cesta Stev. 38 V mali gostilni so stalni opoldanski gostje nekega dne dobili na mizo tudi ocvrte piščance, kateri so dali dosti opraviti njihovim zobem. Pa pravi eden izmed gostov: »Nič se ne razumem na kuho, ampak, tale piščanec se je pa gotovo izlegel iz trdo kuhanega jajca.« Fižol in semensko deteljo kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajilca c«»U it. 36. Bil je hud mraz in policaj je našel v snegu napol zmrzlega človeka, ki ga je pobral in nesel na stražnico. Tam so ga počasi oživljali in zdravnik pravi: »Dva moža ga držita pokonci, eden pa naj mu konjak vliva v usta.« V tem hipu je zmrznjenec prišel k zavesti ter zadnje zdravnikove besede vjel. Dejal je hitro: »Ne ne, samo eden naj me drži, pa naj mi raje dva vlivata konjak« trpe na tesnobnosti in pomanjkanja sape, radi tega ne morejo spati, postajajo nervozni. Radi tega bi moral vsak takoj rabiti Aslmol bronchlol cigarete ki raztvarjajo slez, ublažujejo krč ter omogočajo mirno in prijetno spanje. Dobiva se v lekarnah. — Pazite vedno na ime AStmOH »Imamo besedo, katero vedno napišemo napačno.« »Katera pa naj bi bila ta?« »I, katera neki: napačno.« Žomciiiamo pšenic« ln aldo takoj za moko brez odbitka na teži. KREVSOV MLIN - SKOFJA LOKA Zdravnik: »Vaš mož mora imeti po-polen mir. Tu imate uspavalni prašek.« Žena: »Kdaj naj ga pa vzame?« Zdravnik: »Ne on, pač pa vi.« Uvednik: Jože Košieek Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ce«.