217. številka Ljubljana, v soboto 20. septembra. XVII. leto, 1884. Uhaja vsak dan »▼efcer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-og-erske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačni* se od četiristopne petit-vrste po (J kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veflkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Eolmana hiši, „Gleđališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. - Vabilo na naročbo. Z dnem 1. oktobra t. 1. se prične naroče-vanje za zadnje četrtletje tega leta. „SLOVENSKI NAROD" veha za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. n pol leta........6 „ 50 „ , četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I » 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ n četrt leta........4„ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. tj&ravništvo „Slov. Ifaroda". Deželni zbor štajerski. Iz Gradca 19. septembra. [Izv. d o p.] Danes bo slovenski poslanci stopili v klub nem-fikih konservativcev kot gosti, ki se bodo z njimi skupno posvetovali o vseh gospodarstvenih in političkih rečeh in o njih sklepali, a svoje narodne stvari bodo si Slovenci sami razpravljali ter skupnemu klubu posledke prijavljali na podpiranje v zboru. Sicer nam vse to malo pomore, kur imamo upravo večino dveh tretjin proti sebi; bolje bi kazalo doma krompir kopati, nego-li v Grade: čas in peneze tratiti; tu za nas ni rešitve, nego treba bode s vsemi postavnimi sredstvi delati na delitev nainest-ništva tako, da Slovenci dobimo slovenski oddelek, in pospeSovati „zjedinjenje vaeli Slovencev". Palackv bil je 1848. 1. glavni zagovornik tega nazora, da narodna ravnopravnost je na Češkem izvedi va, ako vBakteri obeh delov dobi posebno samostalno upravo. Na Štajerskem tudi ni inače mogoča pri toliko zagrizenej večini. Ljutomerski okrajni zastop poslal je prošnjo deželnemu zboru, želeč nadaljevanje železnice od Radgono do Ljutomera kar dobode pravo vrednost, kedar se raztegne do Ormoža. Poslanec Raič naznanil je danes interpelacijo na deželni odbor štajerski glede nameščenja učiteljskih mest pri Ptujskej uižjej gimnaziji s profesorji, kateri so nezmožni slovenskega jezika. Dobro je vedeti, da so se 1848. leta vbi de-želnozborski zapisniki v Gradci tiskali v nemškem in slovenskem jeziku, na čemer se nikdo ni spod-tikal, a danes? Zakaj ne bi naš narod na drobno zvedel, kaj se v deželnem zboru štajerskem godi ? 1849. leta bilo je v tem zboru skleneno: Oba v deželi bivajoča naroda sta jednako opravičena in imata neurozljivo pravo na varovanje in gojitev svoje ua-rodnosti in jezika. Kje so sedaj oni častni nemSki možje, ki so v deželnej sobi, bivši v ogromnej večini, onda tako pravično zakonarili? V zadnji seji sta stavila gg. dr. p o iti i n k u š in M. Vošnjak interpelacijo, koliko misli vlada donašati k stroškom za nadaljevanje reguliranja Savinje. V servitutni odsek je bil voljen dr. Ra da j, v odsek za zgradbo železnice iz Rogatca čez Slatino na južno železnico M. Vošnjak. V debati glede ločitve katastralne občine P r 6 p ol e je bil poslanec BUrnfeind kot ud občinskega odseka budo iu surovo napaden od „HamerambosaM dr. Scbmidererja. Deželni glavar je bil prisiljen, zvonček porabiti. Biirn-feind in dr. Radaj sta izvrstno govorila. Pri glasovanji je propal nasvet deželnega odbora in dobil večino nasvet odsekov, to je, da se ne dovoli razdelitev občine. Prihodnja seja v ponedeljek. Deželni zbor kranjski. (III. seja 19. septembra.) Dr. vitez Bleivvei s-Trsteniški utemeljuje svoj samostalni predlog, glede uradnega jezika pri deželnih uradih. Govornik pravi, da so narodni zastopniki v tt»m predmetu od začetka ustavnega življenja imeli odkazau pot, dejanska upeljava narodnega jezika v šolah in uradnijab, povsol kjer Slovenci stanujejo in pri vseh oblastnijuh, naj si bodejo državne ali deželne, jim je bilo glavno in načelno vprašanje, za katero so se bojevali najboljši možje slovenskega naroda. A tudi njih nasprotniki so se, čeravno neradi, vender le nekoliko morali podvreči splošni in naravni potrebi, kakor tudi javnim zahtevam. Poudarjati je Še, pravi govornik, da s predlogom, katerega je stavil, neče reči, da bi se bili ogibali slovenski deželni odborniki slovenskega uradovanja, uradov&li so večinoma v slovenskem jeziku, splošni upeljavi slovenskega uradovanja pri deželnem odboru nasprotoval je le sklep deželnega zbora ali ukaz deželnega odbora od leta 1878, kateri je Še zdaj v veljavi in je postal normale deželnim uradnikom. Že leta 18C9 sklenil je deželni zbor, da se ima uradovati slovensko in tako se je tudi gladko brez zaprek in le z malimi izjemami uradovalo do 1. 1878. Ko je I. 1878 nasprotna nemška stranka po dobroznanib in slaboglasmh volilnih dogodjajih prišla na krmilo, bilo jo njena prva skrb, potisniti slovenščino v kot in jo omejiti na iste slučaje, v katerih so dopisovali slovenske stranke deželnemu odboru in vse notranje uradovanje je bilo od tedaj nemško. Tako pa ne sme dalje ostati, slovenščina more priti zopet na prvo mesto, kar se bode zdaj skoro brez izjem dalo izvrševati, kajti od 1. 1869 se je število slovenskega jezika zmotnih uradnikov izdatno pomnožilo. V formalnem oziru predlaga govornik, naj se njegov predlog izroči upruvneinn odseku v pretres in poročanje, čemur zbor pritrdi. V imenu odbora za deželnozborno poročilo poroča g. poslanec Obreza o oddelku »Sklenjene postave", ki se odobri. Potdauee Klun poroča o oddelku deželnozbor-nega letnega poročila, kateri zadeva „ Šolstvo". Deželni odbor je vsU d deželno-zbornega sklepa v G. seji z dne 29. septembra 1883 knjigotržcema Kleinmayr & Baumbergu nakazal dovoljeno podporo 500 gld. Knjigotržec Alfred vit. Holder na Dunaji obrnil so je z ulogo dne 30. oktobra 1883 do deželnega odbora s prošnjo, naj mu dovoli primerno podporo za natisk in izdavanje sloveuskogrške slovnice in vadnice, izdelane od prof. Jos. Šuroana na Dunaji. Deželni odbor je deželnemu šolskemu svetu izrekel, da je pripravljen v prihodnjem zboru na-svetovati podporo za izdavanje gori navedenih dveh v LISTEK. Iz dnevnika prijateljevega.*) Temno bilo je danes nebo, gosti oblaki vlačili 80 se po njem. Vse v naravi je bilo tiho in mirno. Vzduh vlegal se je kakor svinec na prsi. — Nikogar ne bilo v mesteci . . . Izza ogla ulic prikazal se je križ, in za njim rakev. — Bil je pogreb. Za rakvo pa je šlo kakih šest žensk s tužnimi obrazi in tužnimi srci. — Prišli so na pokopališče. In še bolj Be je stemnilo nebo. A od daleč čnlo se je gromenje — odgovor duhovnikovi liberi . . . In vzpustili so rakev v grob. — Grob! — Človek živi in se trudi, in na krilih fantazije Sire se misli človeške do neba, ti jama pa okleneš vbo te misli, ti plačaš ves trud Človeški! . . In metali so prst in kamenje na rakev, da je votlo bobnelo iz temne jame. In ielo je treskati ter *) Moj prijatelj P. M., iz čegar dnevnika sem iztrgal nekaj listov ter jih predlaguin č. čitateljem „ Narodovim", umrl je lani na Dunaji. grometi, in curkoma vlil se je dež na novo gomilo. A mrtvec ne čul vsega tega. — — Meni pa je bilo nekako tesno pri srci in mnelo se mi je, da je mali ta pogreb, oblačno nebo, grom in tresk podoba živenja — živeuja nesrečneža — živenja mojega! * „ Zgodaj ločen že od doma, stanoval sem v podstrešni izbi stare hiše v daljnem mesti dunajskem. Unostran široke ceste, nasproti mojemu stanovanju, pa je stala krasna palača, kakeršnih je mnogo na Dunaji. In večkrat slonel sem s praznim želodcem pri malem okni ter zrl unostran ceste v veselo ži-veuje, koje bo žili srečni prebivalci krasne te palače. Večkrat pa sem si želel, da bi bil na mesti koči-jaža, ki je tako veličestno stopal ob ekvipaži, pričakuje gospode. Oblečen jo bil v črno z zlatom obrobljeno oblačilo. In ekvipaža se je svetila tako krasno v solnci poletnem! . . . Ko pa sem nekoč zopet slonel ob okni ter motril gospodskega kočijaža in svetlo ekvipažo, odprlo se je v palači nasproti mojemu okencu okno, in mej pisanimi cveticami prikazala se je mala glavica. Bledo lice je bilo obrobljeno s črnimi, gostimi kodri. In tam gori nad polovico malega obrazka blestelo je dvoje tako lepih, temnih očea ! . . . Pozabil sem sedaj gospodskega kočijaža in pozabil svctlr ekvipaže , . . In zrl sem tija nasproti, kder se je bila prikazala mej pisanim cvetjem mala glavica. Gledal sem tija in zuvidal rumene Žarke svetlega solnca, ki so si smeli igrati po malem obrazki . . . Uživa pač vsaka stvar na sveti več prostosti, ko dijak — siromak! — Nekedaj pa sem prišel pozno domov. — In ko sem pogledal skozi okence tija nasproti, videl sem v razsvetljeno dvorano ... Po parketi vrstil se je par za parom. In mej plesalci bil je tudi mali obrazek obrobljen s črnimi, gostimi kodri. Smejal se je tako nedolžno, tako srečno! Z nesrečnim srcem zrl sem v srečni ta obraz. — Veselo bilo je vse meni nasproti, veselo so celet plapolale bele sveče. In dolgo v noč se je vrstil tam par zh parom, in dolgo v noč gledal sem s srcem polnim želja v veselo to živenje . . . Prošlo je nekaj dnij : Solnce je žalostno obsevalo oostelj pri okni v krasni paloči. V pcstt-lji pu je ležal mali obrazek na mehki blazini ter motril jasuo jnebo. A bil je knjig ter vprašal, ali se bode grščina na slovenskih paralelkah predavala s slovenskim učnim jezikom. Ako učno ministerstvo tega še ni ukazalo, naj blagovoli deželni šolski svet ministerstvu predlagati, da se slovenski pouk na slovenskih gimnazijah in paralelkah raztegne tudi na grščino. Odgovor še ni došel. Žepičeve latinsko-Bloveaske vaje, katere so bile založene na stroške deželnega fonda, so se do poslednjega iztisa razprodale in se je zauje po izkazu knjigovodstva skupilo 12G0 gld., da-si je bilo 130 iztisov brezplačno darovanih. Poročevalec pravi, da se je slovenski učni jezik na gimnazijah kranjskih prav dobro obnesel, kajti število učencev raste leto za letom in tudi učni načrt je jako povoljen. Letošnje šolsko leto upisalo se je na Ljubljanskej gimnaziji nad 800 učencev, v prvi razred 190, mej temi samo 35 v nemški oddelek. Za pouk pa treba knjig in to v prvi vrsti grško-jilovenske slovnice in latinsko-sloveoskih vaj. katere so popolnem pošle. Isto tako bode treba grško-slovenskih vaj. Ker se deželni zbor ne more pečati z izdavanjem in zalaganjem knjig, misli poročevalec, da je najumestneje, ako podpira založnike, kateri izdajajo potrebne šolske knjige. V ta namen, nasvetuje poročevalec, naj se dovoli deželnemu odboru kredit 1O0O gld. in naj se istemu naroči, da ponovi proSnjO na merodajnem mestu, da se upelje na gimnazijah pouk v grškem jeziku, u slovenskim učnim jezikom. Predlog se vsprejme, kijubu g. Dež-mana ugovoru. (Konec prih.) Peticija Šmartinske občine za uvedenje poludnevnoga pouka in za omejenje učenja nemškega jezika. Ne vemo sicer, kaka rešitev bode tej peticiji, zdi se nam pa umestno, po poslanci g. Svetci izročeno peticijo priobčiti vso, ker je v marsikaterem 02iru zanimljiva. Peticija slove: Odbor Šmartinske občine je v seji 2. decembra 1883. sklenil prošnjo: a) da bi se na štirirazredni šoli v Šmartnem pri Litiji upeljal, kolikor mogoče, poludnevni pouk; in b) d?, bi se učenje nemškega jezika omejilo samo na tiste otroke, katerih stariši to žele. Uzroki pa, ki so občinski odbor nagnili do tega sklepa, bili so naslednji: Kraji, ki so v Šmartinsko šolo ušolani, so na široko raztreseni in zunaj Šmartua imajo otroci po pol ure, po uro in še več hoda do šole in stanovalci tega šolskega okraja so, ako se nekaj malo Šmartinskih rokodelcev odšteje, vsi trdi kmetje.} Zatorej je celodnevni pouk za te kraje, veliko pre-* velika težava. Otrok gre na vse jutro od doma in' stariši ga potem ne vidijo cel dan; še le pozno zvečer jim pride domov, ter jim tako pod milim Bogom ni za druzega, kot redi in oblači ga in bukve mu kupuj. Ako ima kdo več otrok, toliko huje zanj. Zakaj štirirazrednica v Šmartnem s celodnevnim poukom mu jih za celih šest let odtegne vse; in ako ima še druge otroke zadaj, sam jih varuj, svojo živino sam pasi in sam kmetuj; otroci, kar jih je za šolo doraslih, so mu brez vsake koristi; samo plačila ima in skrbi za njih hrano, obleko, obutalo in za njih šolske potrebe. Za kmetske stariše je pa tukaj še druga nad- bled, kakor bela blazina, na koji je slonel. Jaz pa sem tugoval in liki žalostno solnce upiral tužen pogled v beli obrazek na beli blazini . . . In zopet je preteklo nekaj dnij, in zopet so v noči gortle bele sveče v palači meni nasproti. In žalostno brlele so sveče in tugovale z mojim srcem. Tam sredi sveč pa je ležal bledi obrazek mrzel na beli blazini...... * * * Bilo je po leti. Jaz pa sem se vozil po prašnej cest' iz mesta, tija na deželo, kder je stala sredi zelenega drevja in pestrih gredic vila mojega strica. In vozil sem se in po glavi rojile so mi misli, misli nevesele, dokler se nesem pripeljal do svojega cilja. — Tu doživel sem dogodbico. Dasi je „ein altts Liedchen", vender kali mi oko vzpomin na njo: Zjutraj je bilo. Solnce je sicer že vzšlu, a žarki njegovi so bili motni in slabi. Cvetke na vrti okrog vile otresale so roso. In jaz? — Ich wandelto unter den Baumen Mit lneinem Gram allein, Da kam das alte Triiumon Und schlich mir in's Herz hinoin. To že pač tako pride. Ko sem sanjal tako Bpod drevjem", ozrl Bem loga. Skušnja uči, da, kdor če kmet biti, mora zgodaj kmetiškega dela učiti se in vaditi. Otroka pa, ki celih šest let po celi dan v šoli sedi, ni mogoče nič vaditi; pač pa se navadi pohajanje in lenobe, ter se zmehkuži za delo. Pa tudi za otroka samega ni dobro. Ako je celi dan v Šmartnem, dobi samo dvakrat na dan kaj gorkega jesti, zjutraj in zvečer. Opoludne ima samo kaj kruhka ali kako jabolko. Vsak lahko previdi, da taka hrana otroku, ki se ima telesno ravno najbolj razvijati, ni zadostna. Pri tem pa še mora cel dan v šoli sedeti in učiti se. Zatorej pa ni čuda, da otroci v rasti zaostajajo in da se pogostoma slišijo tožbe, da otroci, ki so bili prej trdni in zdravi, ko začno v šulo hoditi, pa hirajo, bolehajo in nekateri tudi umrje. Kako če potem nastati iz tacega otroka trden kmetski delavec, kakor je za naše hribovite kraje neobhodno potreben. Zastran učenja nemščine je splošna tožba, da se otroci že v prvem razredu nauče nemški brati in pisati in odločenih je za nauk toliko ur, kolikor se učiteljici potrebno zdi, da omenjeni namen doseže. V drugem razredu je danih nemščini že stanovitnih šest ur na teden, slovenščini pa samo štiri, V tretjem in četrtem razredu ima zopet nemščina po pet ur na teden. Iz tega je razvidno, da Be bolj streže nemškemu kakor pa materinemu slovenskemu jeziku in vender naši kmetski otroci ostanejo, z majhnimi izjemami vsi pri kmetskem opravilu, kjer ne potrebujejo nikoli nobene nemščine. Skušnja nas tudi uči, da taki otroci svojo nemščino doma v kratkem času popolnem zopet pozabijo tako, da je ves nemški nauk popolnem zastonj. Imajo pa otroci zavolj njega škodo, da so zastonj trošili svojo dušno moč in zamudili čas, v katerem bi si bili lahko kaj druzega v resnici koristnega naučili in zlasti popolnem izučili sev svojem materinem slovenskem jeziku, kar zdaj poleg obile nemščine ni mogoče. Tako naša šola nikakor ni primerna našim kmetskim potrebam, ker so otroci preveč učijo tega, česar pozneje nikdar ne potrebujejo, in premalo tega, kar jim je za kmetsko življenje v resnici potrebno. Zatorej je splošna želja naše občine, da se sedanja šola prenaredi in misli se, da bi se kmetskim potrebam najbolje ustreglo, ako se upelje poludnevni pouk in se odpravi nemščina tako, da se jo bodo učili samo tisti, katerih stariši bi to zahtevali. Potem bi otroci lahko starišem tudi kaj pri delu pomagali; imeli bi redno hrano in se v rasti ne zatirali, imeli bi pa tudi dovolj časa, naučiti se popolnem svojega slovenskega materinega jezika in tudi marsikaj drugih, kmetu potrebnih veduostij. Kateri stariši bi pa imeli namen svoje otroke poslati na višje šole, ali odločiti jih za kak stan, ali za kako opravilo, pri katerem je nemščine treba, ti bi potem zahtevali, da naj se njih otroci tudi v nemščini poučujejo. Županstvo Šmartinsko je po sklepu občinskega odbora poslalo to prošnjo vis. slav. deželnemu šolskemu svetu, naj on blagovoli dosedanji učni načrt za Šmartinsko šolo tako prenarediti, da bo nauk v nemščini omejen, kakor občinski odbor prosi, in naj se upelje, kolikor mogoče poludnevni pouk. se na vrt sosedne vde. In ondu sem opazil ob železnem ploti sloneti deklico kakih trinajstih let. Ob ploti je slonela in — jokala. Pristopil sem torej k njej in jo vprašal, kdo jo je razžalil. „Razžalil? Nihče!" odgovorila je z mehkim glasom in otrla lice svoje žametovo, ,.a hudo mi de, ker bom morala zapustiti zelene trate, bistri potočič, mile cvetke in vse, ah vse! . . In zopet polil jej je ličice potok solz. Jaz pa sem trpel z njo, saj ona je bila tako dobra, tako krasna! In obljubil sem jej, da se to ne bode zgodilo, da bom jaz prosil za njo, naj ostane še tu. — Uja-snilo se jej je ličice in hvaležno uprla je v me svoje rosno oko: „Kako dobri ste Vi gospod!" Kako dobra bila je ona! — A Bedaj ne več, ne, sedaj ne več! — In odtrgala je rudeč popek in ličece jej je zarudelo, ko mi ga je poklonila. Jaz pa sem jo za plačilo poljubil na bodro čelo. — Potem pa sem hitel k svojemu stricu, naj pregovori svojega soseda, da pusti pri nas hčerko Berto, ker ae tako težko loči od tega kraja, ah, tako težko! In zgodilo se je tako. Bertin oče odpeljal se Ako bi pa preslav. c. kr. dež. šolski svet ne mogel prošnje zastran poludnevnoga nauka sam iz svoje moči uslišati, naj blagovoli nasvetovati si. deželnemu zboru, da v smislu šolske novele od dne 2. maja 1883. 1. § 75 sedanjo postavo, kolikor je treba, prenaredi. Ker pa do zdaj na to prošnjo ni nobenega odgovora, drzne se Šmartinska občina predložiti prošnjo, kot peticijo si. deželnemu zboru, da bi ta blagovolil storiti, kar se mu primerno zdi, da se želja Šmartinske občine spolni. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20. septembra. Nemški Scliulvereln je v poslednjej seji dovolil remuneracije več učiteljem v Kočevji, kateri so se odlikovali s poučevanjem nemščine, se ve da po slovenskih krajih tega okraja. Šoli za leseno obrt v Kočevji dovolil je za prihodnje leto 1800 gld. Ceskl listi so vsi jako zadovoljni, da je dr. Herbst svoj predlog o razdelitvi okrajev po narodnostih stavil v češkem deželnem zboru. V tem vidijo, da je vodja čeških Nemcev neposredno priznal, da je le deželui zbor kompetenten za rešitev jezikovnega vprašanja. To so Čehi tudi trdili pri debati o Wurmbrandovem predlogu v državnem zboru. Izid hrvatskih volitev napravil je v Pešti jako neugoden utis. Magjarski listi so kar besni na Hrvate. „Nemzet" obžaluje, da se je pomnožilo število Starčevičevcev in pomanjšala zmerna opozicija. Zlasti pa obžaluje, da so propali b.tš oni možje narodne stranke, kakor Josipović in Miškatovid, ki so bili najbolj navdušeni za ogersko državno idejo v Hrvatskoj. „Pesti Napio" pu misli, da so stvari že prikipele na vrhunec. Novovoljeni sabor bode kmalu postal nemogoč in potem se bode pokazalo, da se ustavne razmere na. Hrvatskem ne morejo ohraniti. Prijenljivost nasproti Hrvatom ni dosegla Bvojega smotra, treba bode temeljito predrugačiti pogodbo s Hrvatsko. Kako premeno pogodbe bi Magjari želeli, si lahko mislimo. Ogerika viada misli neki, da se baron Sennyey imenuje kot judex curiae in ob jednem kot predsednik gospodske zbornice. Sennyey bil je jako spoštovan mej konservativci, zato pa vlada misli, da je on pravi mož, ki bode s svojim uplivom ua konservativce po mogel, da prodre v gospodski zbornici vladni načrt reforme te zbornice. Viianje države. Oficijozni organ ruske vlade „Journal de St. Petersbourg" pravi, da je shod treli cesarjev imel samo mirovni pomen. Vsa bodoča vprašanja se bodo v sporazum ljenji reševale, ter mir cele Evrope bode vsled tega za dolgo zagotovljen. Varnost za mir ne sloni, kakor pravi tu list, na abstraktnih teorijah in slučajuib čuvstvih, ampak na praktičnem soglasji iuteresov. Iz tega bi se dalo sklepati, da so se v Skierniev/icah dogovorili natančno o vseh vprašanjih, ki imajo važuost za politiko teh treh cesarstev. „Elsass-Lothringische Zeitung", ki ima zvezo z nemško državno kancelijo, tudi trdi, da se je pri tem shodu dogovarjalo in sporazumelo v vseh političnih vprašanjih, zlasti pa o položaji v orijentu. „Kreuzzeitung" pa misli, da se je v Skiernievvicah ukrepalo, kako zabraniti, da bi egiptovsko vprašanje ne kalilo evropskega miru. Bivši srbski metropolit Mihael, ki je dozdaj bival v Bolgariji, piišol je v Kijev in sveta sinoda mu je odkazalo stalno žilišče v tamošnjem samo-Btanu sv. Mihaeda. je v mesto, ona pa se je preselila z guvernanto svojo v vilo mojega strica. Čemu bi tudi Človek žalil mlado srce? — In sedaj vzprehajala sva se z Berto po zelenih tratah okrog čilega potoka in gojila ter prilivala pisanim cvetkam. Tako tekli so nama veseli dnevi m — dotekli ... O slovesi pa sem moral obljubiti Berti, da jo bodem, „ko bo velika", vzel za ženo, da bova tudi potem se vzprehajala po zelenih tratah krog čilega potoka in gojila ter prilivala piBa-nim cvetkam. Jaz pa sem ji obljubil rad — saj ona je bila tako dobra, tako krasna! — — — — — — — Usoda vrgla me je v živenje velikomestno — dunajsko. In časih pohajal sem po Dunaja širokih cestah sam — in vzpominal Be stričeve vile in — Berte. Tedaj pa me je gnalo srce iz daljnega mesta proč tja daleč, daleč, „več ko tri sto ur hoda". A stoprv v petem letu mojega dunajskega životarenja in sanjarstva privela me je usoda zopet k stricu. In zopet sem se vzprehajal „pod drevjem" in Banjal. Ozrl sem se na vrt sosednje vile. Oudi pa Bem opazil ob železnem ploti sloneti devo kakih Katkova organ „Moskovskija Vjedoraosti" so prinesle dolg članek proti ruskim Poljakom. Ta list pripada k onej stranki, Iti le v pravoslavji vidi Brečo slovanstva in je dosledno proti spravi s poljskim narodom. Ta list dolži Poljake, da jim ni toliko za ohraneuje in razvoj svoje narodnosti, kakor za zatiranje mirnega sosednega naroda. Ko bi šlo samo za obranenje poljske narodnosti, bi v Rusiji Se davno ne bilo poljskega vprašanja. A poljska žlahta je zgubila svoj narod, sedaj pa hoče iz Li-tavcev in Rusov napraviti element, nad kojim bi gospodovala. H koncu pravi ta list, da vsako spo-razumljenje s poljsko žlahto bilo bi za Rusijo velika zmota ali izdaja. Se ve, ko bi se v Rusiji povsod tako govorilo, bi sprava mej Rusi in Poljaki ne bila mogoča. A velik del ruskega naroda in časopisja pa drugače sodi o Poljakih, to kaže članek „Ruskega Kurjera", katerega smo ob kratkem priobčili v našem listu. Pa tudi drugi jako razširjeni listi, kakor Novoje Vremja, Novosti itd. pišejo jako prijazno za Poljake. Nadejamo se, da bode prepričanje teh, ki vidijo, da je v poljsko-ruskem sporu kvar, v sporazum ljenji pa korist za slovaustvo, nadviadulo. Mej belgijskim liberalnim prebivalstvom je velika razburjenost, ker je kralj sankcijoniral ustavo. Bati se je še ustaje. Liberalni listi opominjajo k miru, kajti ustaja bi le škodovala liberalnej Btvari. Hitro bi jo zatrli vojaki, in ne le belgijska, temveč vse evropske vlade bi porabile to priložnost, da proglase liberalizem za sovražen monarhiji in povsod bi se odprla še širje vrata reakciji. Zakaj so pa liberalci belgijski tako potrti? Zato, ker imajo malo upanja, kmalu priti na državno krmilo. Tamošnji liberalci neso samo gojili svobodnih načel, pod krinko liberalizma so pridno žulili narod, in zaradi tega zgubili zaupanje naroda. %ui$l«'*lti vladi prijazni list „Pali Mali Ga-zette" prinesel je od nekega strokovnjaka dolg članek o angleškem vojnem brodovji, ki kaže na velike pomanjkljivosti. Če tudi Be je poslednja leta povzdignila nevarnost, vender je Anglija, pravi omenjeni list, zmanjšala budget za pomorstvo. Francija ima že več kanonov in starih ladij, v števdu oklop-nic in njih hitrosti se pa Auglija tudi jedva more meriti ž njo. Francija in njeni zavezniki bi Anglijo uničili na morji. Pa tudi Francija vsako leto napravi več novih ladij, kakor Anglija, in v dveh letih bode imela več oklopnic kakor Anglija. Angleški topovi na hdijub so v resnici ložji in slabši od francosk h. Francozi imajo boljše ladje v Kitaji. Cbi-lenci in Braziljanci pa lahko pomedo angleške ladije v tihem in južnem atlantskem oceanu. Angleških Btražnih brodov ui dovolj za varstvo trgovskega bro-dovja. Ladijedeluice za popravo ladij neso dovolj urejene. Samo dve pristanišči sti dovolj zavarovani proti sovražniku, vse druge lahko zavojuje. Dobrih pomorščakov primanjkuje, rezerva je premajhna. Skoro neverjetno ae glasi, da nema Anglija Še nobene dodelane torpedne ladije. Ves članek dokazuje, da bo treba Angli|i hitro zboljžati in povekšati bro-dovje, če neče poginiti. Več egiptovskih plemenitnikov hoče angleškemu nadkomistrju Northbrooku izročiti neko adreso, ki mu pa najbrž ne bode ugajala. V tej adresi bodo izjaviti, da Angleška še ni nič storila, da bi zboljšala njih stanje, temveč spravila je le deželne finance in upravo v nered. Na višja mesta je povsod nastavila Angleže in tako ponižala domače uradnike in častnike. Meje dežele je sovražniku pu-Btila odprte, in pustila je tam v daljavi prevagujoči sili sovražnikovi potreti domaČe vojake. H koncu adrese pa bodo prosili ga, da poroča svojej vladi o položaji dežele, kakoršen je v resnici, tet tako raztrga zagrinjalo, ki skriva njih bedo. Misli se, da Northbrook ne bode vsprejel deputacije, ki mu ima osemnajstih let. — Krog nje pa so frfotali kakor metulji krog cvetke svetli ofkirčki in delali z orožjem svojim nemir. Iu mlademu dekletu so s puhlim svojim govoričenjem sadili v mlado srce kal razuzdanosti . . . Nekoliko časa gledal sem to grupo, potem pa sem Be obrnil v stran. Od daleč čulo se je zvonenje vaških zvonov in meni se je zdelo, da Čujem v tem zvonenji glas, ki mi citira na uho besede modernega Lazarja: Am leuchtcndon Sommermorgen Geh' ich im Gartou herum, Es HHstern und sprechen die Blumen, Ich aber, ich wadle stumm. Es flUstorn mul aprechen die Blumen, Und schauen initleidig mich an: Sei unserer Schwester nicht bOse, Du trauriger, blasser Mami! izročiti to adreso. — Egiptovska vlada je sklenila usta iti amortizacijo državnega dolga, in da se iz-roče preostanki, ko se bodo poplačali kuponi, finančnemu ministru. Ta sklep se je že objavil komisiji državnega dolga. In tekla so leta in Be temno preteklost. Jaz pa b« Feaki živenje nefeaško. — In dobil sem od str Berta dom svojega očeta Bani Bog ve kam. — .- Iu Berta je bila ne več, ne več: Sie bat Zerine zavijala bolj in bolj v ej podunavskimi >, ka je /upustila s nekim lajtnantom, ako dobra, a sedaj zonssen, i Herz! T. Č. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Danes in jutri se predstavlja „Narodnemu domu" |v korist lepa naša opera „Jamska Ivanka", pri katerej sodelujejo gospa Era. Gerbiče va, gospa Odijeva, gosp. Meden in gosp. Š t a m ca r. Navedena imena so nam porok, da se nam je nadejati izrednega muzikalnega užitka, zlasti, ker se ta opera odlikuje po lepej muziki in ker nastopi tudi pevski zbor Čitalnice Ljubljanske. — (Predsedništvo podpornega društva v Gorici) je proti odloku c. kr. okrajnega glavarstva, s katerim se je nameravana slavnost bla-goslovljenja zastave zopet prepovedala, uložilo priziv. Vrhu tega sta se predsednik Fr. Povše in odbornik dr. N. Tonkli preteklo sredo v tej zadevi peljala v Trst k namestniku. A, kakor piše „Sočay ni upanja, da bi se slavnost dovolila, dokler razsaja kolera. — (Iz Ptuja) se nam 19. t. m. piše: Našo Čitalnica praznuje 5. oktobra t. 1. svoj 201etni obstanek. Dotični spored se v kratkem razpošlje. Nadejati se je mnogobrojne udeležbe. Potrebno je, epo-miujati se tistih mož, ki imajo za ustanovitev naše Čitalnice največ zaslug in kateri so bili takrat v odboru Imena teh gospodov so: Čuče k Avgust ravnatelj ;Šeuveter Ivan, podravnatelj; Herman Mihael, tajnik; dr. Petovar Ivan, blagajnik; — Krajne Fran, dr. Mrav lak Anton, Raič Božidar, Švagl Dragutin, dr. Vošnjak Josip. — (Iz Zagreba) se nam 19. t. m. piše: Z veseljem konstatiram, da je včeraj in danes imela neodvisna narodna stranka nekoliko več sreče. Voljeni so: dr. Derenčin v Ozlji, dr. Mazzura v Klanjci, iu v Krapinskih toplicah, Zorie" v Sesvetih, Reizer v sv. Nedelii. Stareevičevci neso nikjer zmagali. Vladini so tudi spravili v zbor dva svoja korifeja, Mi-škatoviča, ki je voljen v Dvoru in dra. Spevca, ki je voljen v Gospiću. Nadalje voljeni so vladni kan-didatje: ministei Kol. Bedeković v Ogulinu, Vuko-tinovie v Lud bregu, dr. Medaković v Gračacu, Peter Sliepčevič v Glini, Dano Stankovič v Karlovcih, Gj. Gjurgjević v Dalji, Dane Stankovič v Erdeviku, Jaić v Djakovem, grof Norman v Valpovu. — Vladina strouka ima sedaj 65 sedežev, StarčeviČeva 23, neodvisna narodna strauka 15, divjaki so 4. — Neodvisna stranka bode zelo pogrešala dra. Vojnoviea in dra. Račkega. Iz Zlatara se čuje o ekscesu, ter je danes odpravljeno nekaj vojakov tja. Tam bode voljen gotovo kandidat stranke prava. — (Iz Žavca) se nam piše: Pretekli ponedeljek prišli so v Žuvec vrli slovenski pevci iz Hrastnika. V. g. Kukeca pivarni improvizovalag se je prava narodna veselica z izvrstnim petjem in raznimi napitnieami, izmej katerih je v vsem v Brce segala krepka napitnica jednega došlih gg. pevcev in nagovori gg. Havzenbihlerja in Sirce. Hvaležni gg. pevcem za prelepo zabavo, kličemo iz srca: Živeli! — (V Celji) bila je 17. t. m. konečna obravnava o /nai».-j aferi nemškega šulferajna v Šent Juriji na juž. železnici. Obtoženca zagovarjal je dr. Srnec. Obsojeui so bili: Matija Zupauec ua 6, Martin Kurnik na 3, Anton Nikolu na 3, Mihael Čatež na 2 meseca teške ječe. Te štiri žrtve nemškega šulferajna zadene torej dvojna kazen: najprej so jih Celjani z bokserji tepli in sedaj morajo še sedeti. — (Učitelji so imenovani:) Jakob D i m-nik za Postojino, Anton Pegan za Planino, Andrej P e r n o za Vipavo, Ž i r o v n i k Josip zu Begunje. — (Izpred porotnega sodišča.) Hudodelstva uboja zatoženi Alojzij Vojt iz Zagorja bil je včeraj nekrivim spoznan. — (Kmetijska razstava v Krškem) od 28. septembra do 3. oktobra t. 1. v šoli. Odprta vsak dan od 9.—12. ure popoludne in od 3.—G. ure popoludne. V nedeljo: Ob 9. uri sv. maša; ob 10. uri otvorenje; ob 3. uri govor kmetijskega učitelja gosp. G. Pire a v šoli. Ob 4. uri tombola pred šolo. Karte po 10 kr. se kupijo v šoli. Dobitki, 100 gl. vredni, so kmetijske stvari. V sredo: Razstava goveje Živine. V četrtek : Razstava konj. V petek (do-poludne): Delitev daril za kmetijske pridelke. Ustop-nina 10 kr. Razstavni odbor. — (Toplice na Dolenjskem) obiskalo je od 15. avgusta do 15. septembra t. 1. 35 gospodskih, 24 pa kmetskih ljudij in 2G prehodnih gostov. Vseh vkupe obiskalo je letos 996 gostov to kopel, torej 509 manj, nego lani. V knežjej kopeli kopalo se jih je 235, v srednjem kopališči 409. Pristojbine za vse kopeli znašale so 800 gold. 18 kr. Upajmo, da b )de drugo leto še boljše. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Gradec 20. septembra. Slovenski poslanci so se združili s konservativci v skupni klub ter so imeli že včeraj prvo skupno sejo. Skupni klub šteje 21 članov. Inomost 20. septembra. Mej včerajšnjim umetalnim ognjem bili so oba župana in načelnik pevskega društva pozvani pred cesarja, kateri je globoko ganjen se zahvalil za velikanski vsprejem. Imst 20. septembra. Pri splošnem navdušenji odpeljal se je ob 8. uri zjutraj otvo-rilni vlak Arelske železnice iz Inomosta s cesarjem, nadvojvodo Rainerjom, ministri in gosti. Vse postaje so okrašene, povsod hoeh-klici, cesarska himna in streljanje s topiči ob železnici. Dunaj 20. septembra. Posebno izdanje „Pol. Corr." poroča, da so anarhista Kame-rerja danes zjutraj obesili na podlagi vojaško-sodnijske obsodbe, veljavne z dnem 15. t. m. Oficijozno poročilo našteva zločine, katere je Karnerer deloma sam, deloma v zvezi s Stell-macher-jem izvel in poudarja, da je Karnerer ne samo vse priznal, temveč tudi marsikaj izpovedal o svojej stranki, njenej organizaciji ter izjavil, da bi tudi nadalje delal propagando za dejanstveno delovanje. Razne vesti. * (Vraže v Parizu) Neverjetno, a resnično je, da vladati tudi v Parizu, v metropoli omike in novih krojev, vraža in praznoverstvo; vsaj tako pripoveduje Frančišek Sarcey v svojej zadnjej „Re-vue" in se uorčuje iz rainih vražnih pojavov v omi-kanej stolici Francoske. Čudno se nam zdi, da pisatelj še hoče itonštatovati, da ne samo vse železnice, ampak tudi omnibusi in izvoščeki v petek, v dan nesreče, v resnici vedno in redno veliko manj zaslužijo, nego v družin dneb. Strah pred številko (gotovo prav nedolžno) 13 je večji in hujši, nego pred kolero. Nedavno se je imela zbrati v krasnej dvorani neke imeu tne Pariške gostilne družba 14 umeteljuikov in pisateljev k večernej pojedini. A kako se čudijo in prestrašijo, ko izostane 1 Im. Ui— j tro tečeta dva zbranih gospodov na ulice in ondu za božjo voljo prosita nekega še dosti čedno oblečenega iu rednega kočijaža, da za precejšnje plačilo I pri veselici iu pojedini s svojo prisotnostjo parali-zuje nesrečno številko — 13. * (Ugovor.) Uradni sluga: „Jaz sem prišel Vas zarubit!" — Grobokop (pomolivši glavo iz zemlje): „Tako! To je pa že preveč, — človek dandanes še v gomili nema miru !" rriuci: dne 18. Beptemhra. Pri Sionu: Lorenz z Dunaja. — Kapock iz Hrvatskega. — Štora, Mflankovič iz Gorice. — Pckarek iz Kudolfovega. Pri Mallel: Scluveftzer z Dunaja. — (llohočnik z Gorenjskega. — Kralovskv z Dunaja. Meteorologično poročilo. 1 s Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v in m. i 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 740 72 mm, 737'96 mm. 737-62 mm. + 18 4 C + 23 4° C + 17 4° C brezv. si. svz. brezv. megla jas. obl. 000 mm. Srednja temperatura + 18'1°, za 4"3° nad normalom. IDiinajsica borza dne '20. septembra 1.1. (Izvirno tolegrafično poročilo.; Papirna ron a . . . . .... Srebrna renta .... .....81 Zlata reu ... .... 5°/0 marčna renta........ Akcije narodne banko ...... Kreditne akcije...... Srebro ............ Napol.. ........... C. kr. cekini........ • • Nemške marko...... 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srećke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avatr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... 40 I n n » '■» »• .... „ papirna renta 5"/0..... 5% štajerske zemljišč, od/ez. oblig.. . Dunava rog. Brečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4 V«0/o al'lt' zaat- u8ti • Prior, oblig. EHzabetiuo zapad, železnice Pri*»r. oblig. Ferdinandove Bev. železnice Kreditne Brečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avBtr. banke . . 120 n Trammway-društ volj. 170 gld. a. v. 80 gld. 75 81 _ 90 104 n 85 95 ■ 90 852 — 295 90 121 • 70 9 n ■ 68 5 n 78 59 n 65 124 m 25 171 m 50 104 _ 60 122 n 70 92 50 88 % 6i.i 105 v — 115 n — 121 n — 108 n 75 105 ■ 50 176 n 50 19 — 105 — 212 ■ 20 Št. 15.475. Ustanove. {598—1: Za 1884. leto ima magistrat sledeče ustanove podeliti: 1. Jan. Bernardinijevo v znesku 80 gld. 35 4r. 2. Jurij Thi.lmeiuerjevo v znesku . 86 „ 26 „ 3. Jos. Jak. Sehillingovo v znesku . 73 „ 50 „ 4. Jan. Jošt VVeberjevo v znesku . 82 „ 52 „ Pravico do teh ustanov imajo hčere Ljubljanskih meščanov, katere dokažejo, da so meščanke, revDe, poštenega obnašanja in da so se Mos omožile. 5. Jan. Nik. Kraškovičt'vo v znesku 75 gld. 60 kr., do katere ima pravico nevesta ubozega meščana, kmeta, rokodelca ah delavca St. Peterske fare. 6. Jak. Ant. Fancojevo v znesku 71 gld. 40 kr., do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. 7. Joa. Feliks Sinovo v znesku 48 gld. 30 kr., do katere imati pravico dve najbolj revni deklici. 8. Jan. Krst. Kovačevo v znesku 151 gld. 20 kr., katera se ima razdeliti mej štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in uboštva neso sami krivi, oziroma same krive. 9. Helene Valentinijeve v znesku 84 gld., katera se ima razdeliti mej otroke, ki so v frančiškanski fari v Ljubljani rojeni, nemajo starišev in še neso 15 let stari. 10. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld. 40 kr., katera se ima razdeliti mej štiri uboge posle, ki neso več za delo in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanovo ulože naj se s potrebnimi prilogami vred do zadnjega oktobra t. I. pri magistratu. Kdor hoče za več ustanov prositi, mora za vsako ustanovo posebno prošnjo uložiti. Mestni magistrat v Ljubljani, v 14. dan septembra 1884. Župan: Grasselli. septembra 1494 «l<»|»olu tri. Pivovarna bratov Kosler-jev. Izvrstno marčno pivo v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (476—11) ALOJZU MAYER-jev8 zaloge piva v steklenicah v Ljulljani. Z lejnarodna linija. h Trsta v Novi-Jork nar&vnost. Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah ia z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „<3-erisxaaalsc", 4200 ton, 10. oktobra. «East -A_:rigrlia.", 3200 „ okolu 25. „ Kajuta za potnike 20o gold. — Vmesni krov «0 golu. Potniki naj so obrnejo na (552—14) T. TERKUILE, generalnega pasaž nega agenta, Via deli' Arsenalu Nr. 13, Teatro Comunale, v Tratu. Zaradi vožnjo blaga obrne naj se na lOmiliano d9 Ant. Poglaj en, generalnega agenta y Trstu. Potovalnega zastopnika za jako ugodnih pogojev vsprejme (591—2) Slavni zastop nante „SLAVIJE" v Ljntljani. Fin med v satovjih se dobiva pri (557—6) Oroslavn Dolencu -v HJut>lJ>iiii9 "v Olocltili<ilt ulicitli. JOSIP PEROVŠEK, knjigovez v Novem mestu, se slav. p. n. občinstvu na Dolenjskem toplo zahvaljuje za do sedaj v njegovej stroki obilo izkazano mu zaupanju in naklonjenost, ter se ob jednem priporoča, da bi ga tudi v prihodnjo blagovolilo počastiti z mnogobrojnimi naročili, katere bode toeno, elegantno in ceno izvrševal. (589—3) Z odličnim spoštovanjem Josip Perovšek, kn j igo vez. ZoTooToolje ozdravi takoj pristna dr. POE*P-ova Anatherin ustna voda. Gospodu dr. J. G. POPP-u, e. kr. dvornemu zdravnika za zobe, na Dunaji, Stadt, Bognergasse Nr. 2. Ko so me najhuje zobe boleli, poskusil sem rabo Vašo slavne Anatheriu ustne vode in pri tej priči so bolečine ponehale. Jaz moram zato biti Vam hvaležen in Vašo Anatherin ustno vodo vsem trpečim za zoboboljem najtoplejše priporočati. (217—2) V Zadru, v 4. dan januvarja 1879. Dr. Anton Nieolo Martinov. Občinstvo se prosi, da vedno zahteva izrecno izdelke c. kr. dvornega zdravnika za zobe dr. Popp-a, in le take vzame, ki imajo mojo varstveno znamko. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoezy, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant. Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrcp; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škof jej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Krškem: F. BOmches, lekar; v Idriji: J. Warta, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Novem 7nestu: D. Riz-zoli in J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J. liuprecht, lekar; v Radovljici: A. Hobtek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Crnomlji: J. Blazok, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Fontaflu: P. Osaria, lekar. VIZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. V BLANKE-jevi TISKARNI v PTUJI je ravno izišla nova knjiga: Sy. Frančišk, vtemelitelj III. spokornega reda. Molitvenik zlasti za trctjcreilnikc, pa fmli za drugo verne kristjane. Drugi popravljen in pomnožen natis, s pristavkom : Za leto 1884 izdani razglasi sv. Očeta Leona XIII. zadevajoči III. red, sostavljen od (595—1) Fr. S. Bezjak-a, župnika pri Sv. Marku niže Ptuja. Cena: nevezan 30 kr., v pol usni i 60 kr., v usnji 90 kr., z zlatim obrezom 1 gld. 50 kr. Za dopošiljatev po pošti pridene se znesek od 10 kr. L!.-_>in k: lu. ■> w -j- • Šivalni stroji, v Ljubljani, Glavni trg h. št. 168, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih šivalnih strojev po najnižjih tovarniških cenah B 5 letnim jamstvom. — Solidnim ljudem dnj6 se ti stroji tudi, čo se takoj plača parno 10 do 15 gld., na mesečne otroke po 4 do 5 gld., kar napravo tukega stroja jako olajša, tako da se plačevauje nič ne Čuti. Stari ali taki stroji, ki vee dobro ne Šivajo, popravljajo in čistijo se v mojej mebaničoej delavnici. Tudi se stori ali sicer ne ugajajoči stroji zamenjajo in vzamejo v račun. Velika zaloga delov šivalnih strojev, olja, šivank, svile, sukanca, ovčje volne in pavole za pletenje itd. vedno sveže blago po čudovito nizkih cenah. Velika, aalog- F. Wertheim-ovih blagajnic ravno tako po najnižjih tovarniških cenah, ako se želi tudi na mesečne obroke. Bolj hvaliti mojegs, skoraj v pol cesarstva kot solidno in reelno znanega podjetji;, katero že čez 13 let obstoji na tukcj^nji-m mestu, iu je z vsemi potrebnimi pripomočki čusu primerno oskrbljeno, mislim, da ui treba. Zunaj vsprejemaio moji potniki, ki imajo pri sebi kolekovana pooblastila, vsa naročila in tudi brezplačno dajo potrebni pouk v šivanji 8 strojem. Z velespoštovanjem (577-2) FUJkJF* DETT^B. izdat.elj in odgovoru; urednik: Ivau deležnika r. Lastnina in tisk .Nurouue Tiskarne' 852832