LETO XXIV 1985 FEBRUAR Št. 2 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE Inventivna dejavnost v letu 1984 Inovatorji so v preteklem letu Železarni prihranili skoraj 220 milijonov dinarjev, za kar so prejeli 3 milijone posebnih plačil. Prijavljeno je bilo 148 novih predlogov, ki jih je posredovalo 158 predlagateljev. Od teh je‘55 takih, ki so v lanskem letu prvič prijavili inovacijo. Največ predlogov so prijavili delavci iz TOZD vzdrževanje (53 predlogov), s 27 predlogi jim sledijo delavci iz TOZD valjarna II in TOZD jeklarna (13 predlogov). Največ predlogov je bilo namenjenih za TOŽD valjarna II (43, za TOZD jeklarna (25) in TOZD jeklovlek (25). Največje bilo prihranjeno v TOZD valjarna jj (91 milijonov), v TOZD energetika (50 milijonov) in v TOZD livarna II (25 milijonov). Med inovatorji je bilo lani največ KV delavcev (38,6 %), sledijo tisti s srednjo šolo (24,7 %) in VKV delavci (13,3 %). Služba za inovacije Gorazd TRATNIK, dipl. soc. 4. revija pevskih zborov iz OZD občine Celje Dne 15. februarja ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Štorah že 4. srečanje pevskih zborov iz delovnih organizacij občine Celje. To srečanje je posvečeno tudi slovenskemu kulturnemu prazniku 8. februarja. Pokrovitelja srečanja sta Občinski sindikalni svet Celje in TOZD elektro jeklarna Štore, organizatorja srečanja pa ZKO Celje in Komisija za kulturo in KOOSS Železarne Štore. Po zagotovilih se bodo med ostalimi srečanja udeležili: Komorni zbor Kovinotehne, Mešani zbor Aero Celje, zbor Libele Celje, zbor AVTO Celje, MPZ Železar in drugi. Sodelovanje navedenih pa tudi drugih zborov zagotavlja velik pevski dogodek v Štorah. Vsak zbor bo izvedel 4 pesmi; revija pa ni tekmovalnega značaja, kar velja še posebej poudariti. Dana je le možnost, da zbori pokažejo, kaj so se naučili v lanskem letu, zato upravičeno pričakujemo kvalitetne nastope. Ljubitelje lepe pesmi vabimo, da pridejo in prisluhnejo melodijam izvajalcev - našim zborom. Nastopajočim pa želimo, da bi se med nami v Štorah prijetno počutili ter svoj del programa kar najbolje izvedli. Oci Ob 90-letnici Plamena Objavljamo daljši zapis o zgodovini delovne organizacije Plamen Kropa, ki je skupaj z nami članica SOZD Slovenske železarne. Zapis ob jubileju delovne organizacije Plamen objavljamo na straneh od 5 do 8. Srečanje s starejšimi in bolnimi krajani Ko boste brali te vrstice, jih ne berite kot neko hvalo, temveč kot informacijo za pomoč, za še boljše in aktivnejše delo. V naši krajevni skupnosti Štore je preko 600 krajanov starejših nad 60 let. Med njimi je precej obolelih, osamljenih - potrebnih kakršnekoli pomoči in obiska. Nekateri so tudi v domovih oskrbovancev in upokojencev. Tako smo se že tretje leto odločili skupaj z: Aktivom invalidov, organizacijo Rdečega križa Štore in socialno komisijo pri krajevni skupnosti, da obiščemo vse tiste, za katere vemo, da so obiska potrebni in veseli. Obiskali smo 105 krajanov, jim podarili skromno darilo s čestitko ter se z njimi pogovorili o potrebi po pomoči. Za darila je 50 °/o prispeval Aktiv invalidov Štore, ostalo pa Društvo invalidov Celje in Rdeči križ Štore. Obiska so bili iskreno veseli, ugotovili pa smo, da živijo skromno, vendar še zadovoljivo. V velikih primerih je dobro izražena soseska pomoč, pri nekaterih so v pomoč učenci osnovne šole Štore, nekateri pa so izjavili, da še zmorejo sami opraviti najnujnejše, zelo pa si želijo obiskov. Nismo prepričani, da smo obiskali vse, ki so takega obiska potrebni, ali pa potrebujejo pomoč, zato naprošamo krajane, da nas obvestijo, če kje ugotovijo ali pa poznajo take, ki bi bili potrebni obiska in še niso bili obiskani, da jim bomo lahko pomagali, kolikor bo pač mogoče. Pomagajmo, dokler smo sposobni, saj ne vemo - kdaj bomo mi potrebni pomoči in bomo veseli, če nam bo kdo pomagal! M. Lamut PRILOGA ŠTORSKEGA ŽELEZAR]A DOLGOROČNE USMERITVE ŽELEZARNE ŠTORE Poročilo službe splošnega zavarovanja v letu 1984 Hoditi čez progo in mrežo v tovarno je prepovedano in smrtno nevarno SSZ je tudi v letu 1984 opravljala prvenstveno naloge s področja varovanja družbenega premoženja v skladu z zakonskimi določili. Dodatno pa je SSZ sprejela naloge s področja Pravilnika o bolniškem redu, oziroma prvenstveno izvajanje kontrole bolniškega staleža na domu. SSZ pri svojem delu sodeluje s samoupravnimi organi in strokovnimi službami, ki v zadnjem času posvečajo vse več pozornosti tej problematiki. Povsem običajno je sodelovanje z organi za notranje zadeve. O svojem delu vodi služba več evidenc s primerljivimi podatki za pretekla obdobja. Na področju kršitev se vodi posebna evidenca (gl. prilogo) po TOZD in DS. Te podatke redno spremlja komite za SLO in DS delovne organizacije. V kolikor s tega področja opravimo delno primerjavo z letom 1983, lahko ugotovimo naslednje: 1. Skupno število kršitev (lažjih in hujših) je v porastu - 46 %, in to predvsem na račun lažjih kršitev. 2. Med lažjimi kršitvami prednjačijo predvsem kršitve zapuščanja dela med delovnim časom in gibanja v varovanem območju brez delovne izkaznice. , 3. Število kršitev v zvezi z alkoholom ostaja na približno istem nivoju- 4. Število kaznivih dejanj (tatvine, vlomi) kaže že od prve polovice leta 1983 nenehen, sicer počasen trend rasti tako v raziskanih kot neraziskanih primerih. Skupno je bilo storjenih 74 kaznivih dejanj, od tega je raziskanih 49 primerov, 25 primerov pa je ostalo neraziskanih. Vrednost predmetov, ki so bili vrnjeni DO, znaša 88.189,00 din, medtem ko je bilo v neraziskanih primerih povzročeno za približno 190.000 din škode. V zvezi kršitev s področja alkohola je potrebno omeniti, da je ta problem pereč in zahteva posebno obdelavo vseh strokovnih služb in samoupravnih organov. Kljub navideznemu zmanjšanju števila ugotovljenih kršitev se je namreč količina zaseženih alkoholnih pijač krepko dvignila (32,6 %). Opravljenih je bilo tudi 46 kontrol bolniškega staleža na domu, in sicer je 31 kontrol bilo naročenih od TOZD in DS, 15 pa s strani ZP Štore. Za celotno DO je bilo v letu 1984 izdanih za službene oziroma privatne izhode 11.315 propustnic. Za te izhode je bilo porabljenih 24.410 ur. Skupno je SSZ v letu 1984 zabeležila 227 zamudnikov. Op.: V letu 1985 bo prikaz izdanih propustnic za službene in privatne izhode ločen. Razen navedenega spada med pomembnejše naloge SSZ tudi zavarovanje raznih prireditev, ki so v okviru DO ali pa tudi izven nje, vendar so na varovanem območju. Tako so npr. delavci SSZ zavarovali prireditve pri Mlinarjevem Janezu, kakor tudi vse razstave, ki so bile v Kulturnem domu v Štorah. V poročilu je prikazan le del vsega dela, ki ga opravlja SSZ. Ta del je prikazan podrobneje zaradi tega, ker ga je moč kolikor toliko statistično spremljati in primerjati s preteklim obdobjem. Vodja SSZ Steiner Andrej Uspešni v tekmovanju množičnosti V veliki dvorani Narodnega doma v Celju je bila 11. januarja sklepna prireditev »Telesna kultura 84«, kjer se je zbralo okoli 300 najboljših celjskih športnikov in športnic ter predstavnikov posameznih delovnih organizacij, da prejmejo priznanja za dosežke na športnem in rekreativnem področju v lanskem letu. Organizatorji, Telesnokulturna skupnost, Zveza telesnokulturnih organizacij in Novi Tednik Celje, so se odločili in pripravili enotno prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim vrhunskim športnikom in športnicam, perspektivnim tekmovalcem in pa tistim, ki so se najbolj izkazali na sindikalnih športnih igrah, v množičnosti, kot tudi različnih ligah, občinskih prvenstvih ter posameznih tekmovanjih. Ekipe Železarne Štore in posamezniki že vrsto let redno sodelujejo na občinskih sindikalnih igrah in občinskih prvenstvih ter dosegajo dobre rezultate. Tako je bilo tudi v preteklem letu, kar dokazujejo rezultati in vrsta priznanj, ki so jih prejele naše ekipe in posamezniki na svečani prireditvi v Narodnem domu. V nadaljevanju podajamo pregled najuspešnejših ekip in posameznikov iz Železarne Štore, ki so na občinskih sindikalnih igrah dosegli najboljše rezultate in prejeli za to tudi primerna priznanja. 1. mesto veleslalom 3. mesto veleslalom 1. mesto veleslalom 1. mesto veleslalom moški ekipno ženske ekipno moški, ženske, starejši člani ženske posamezno - Kroflič Vrsta priznanj za dosežene rezultate na občinskih sindikalnih igrah 3. mesto streljanje 1. mesto streljanje 2. mesto veliki nogomet 3. mesto kegljanje 1. mesto kegljanje 3. mesto kegljanje 3. mesto smučarski tek 3. mesto smučarski tek 1. mesto mali nogomet, V. liga moški ekipno ženske ekipno ekipno, borbeno moški, registrirani moški, registrirani - Klinar moški posamezno - Bobnič starejši člani pos. - Kavka Usmeritev našega lanskoletnega programa je bila vsekakor v dvigu množičnosti oz. vključevanju čim širšega kroga zaposlenih v najrazličnejše oblike športno rekreativne dejavnosti. V eni izmed prejšnjih številk našega glasila je bila podana ocena, iz katere izhaja, da smo bili v lanskem letu na tem področju dokaj uspešni in smo naš zastavljeni program praktično v celoti realizirali. Daje bilo temu dejansko tako, dokazujejo tudi rezultati in priznanja, ki jih je Železarna Štore prejela na zaključni prireditvi za doseženo prvo mesto med moškimi in drugo mesto med ženskami v točkovanju množičnosti med največjimi delovnimi kolektivi celjske občine. Rezultati v možičnosti - moš 1. mesto ŽELEZARNA ŠTORE 2. mesto EMO 3. mesto AERO 4. mesto CINKARNA 5. mesto INGRAD 6. mesto KOVINOTEHNA Rezultati v množičnosti - ženske: L mesto EMO 543 točk 2. mesto ŽELEZARNA ŠTORE 514 točk 3. mesto AERO 290 točk 4. mesto CINKARNA 69 točk 5. mesto INGRAD 36 točk 6. mesto KOVINOTEHNA 26 točk 4726 točk 3927 točk 2158 točk 196 točk 142 točk 141 točk Doseženi rezultati na tem področju nam potrjujejo pravilno zastavljeno politiko našega delovanja, dajejo nam vzpodbudo, obenem pa nas vse skupaj zavezujejo za še uspešnejše delovanje na področju športno-rekreativne dejavnosti v Železarni Štore> predvsem pa dvigu množičnosti, v letošnjem letu. Komisija za šport in rekreacijo pri Konferenci OO ZS ŽŠ Sklepi 13. seje IO pri Konferenci OO ZS ŽŠ z dne 16. 1. 1985 1. Pri pregledu sklepov prejšnjih sej je bilo ugotovljeno, da so sklepi v glavnem realizirani. V fazi realizacije so naslednji sklepi: a) Na osnovi informacije predstavnika strokovne službe izvršni odbor ugotavlja, da naloge glede sprejema samoupravnih aktov potekajo, da so le-ti v glavnem pripravljeni za razpravo oz. obravnavo po samoupravnih delovnih skupinah. Pred tem bo opravljen sestanek komisije za uveljavljanje ZZD, kjer bo dogovorjen rokovnik, opravljeno pa bo tudi določeno usklajevanje. Izvršni odbor vztraja na stališču, da se gradivo posreduje v razpravo takoj, tako da bo do sredine meseca februarja možno opraviti referendum. Izvršni odbori OO ZS TOZD/DS so se dolžni v razprave aktivno vključevati s podajanji utemeljnih predlogov in pripomb ter konkretnimi obrazložitvami. b) Predstavnik KPO je podal poročilo o poteku priprav za sprejem Gospodarskega načrta za leto 1985, iz katerega izhaja, daje gradivo, kljub znanim težavam, pripravljeno do take mere, da bo komplet GN za leto 1985 lahko v kratkem posredovan v razprave in sprejem po posameznih delovnih sredinah. Dokončen dogovor v zvezi s tem in rokovnik sprejemanja bo sprejet na poslovodni konferenci. Izvršni odbor vztraja na stališču, da mora GN za leto 1985 zagotavljati, ob boljših rezultatih in zmanjšanju stroškov na vseh nivojih, takšne osebne dohodke, ki bodo delavcem Železarne Štore omogočali normalno in dostojno življenje. Izvršni odbor ponovno ugotavlja in opozarja, da planirana sredstva v načrtu Sklada skupne porabe v postavki »Dejavnost sindikata ŽŠ«, povečana v primerjavi z lanskoletnim planom za okoli 20 %, ne zagotavljajo v nobenem primeru uspešne realizacije zastavljenega programa Konference OO ZS ŽŠ in njenih organov z ozirom na zelo visoko inflacijo in minimalnim ostankom sredstev iz preteklega leta. Kljub znanim težavam, ki nastopajo pri formiranju sklada skupne, porabe in katerih se izvršni odbor zaveda, bo potrebno poiskati vse možnosti, da se za dejavnost sindikata le zagotovijo sredstva povečana za okoli 40 °/o, kar bo do neke mere, ob resnično stabilizacijskem obnašanju, zagotavljalo uspešno realizacijo sprejetih programov Konference OO ZS in njenih organov tako, kot je bil to primer do sedaj. Izvršni odbori OO ZS TOZD/DS so se dolžni v razprave GN za leto 1985 aktivno vključevati in sodelovati s konkretnimi obrazložitvami ter podajanji predlogov in pripomb. c) V skladu s predhodnimi sklepi sta izvršna odbora OO ZS TOZD tovarna traktorjev in TOZD livarna II dolžna sklicati razširjene sestanke v zvezi s problematiko v teh delovnih sredinah. 2. Predstavnik KPO je izvršni odbor informiral o rezultatih poslovanja delovne organizacije v preteklem letu. Rezultati kažejo, da smo bili v preteklem letu dokaj uspešni, za kar so zaslužne praktično vse delovne sredine. Plan fizične proizvodnje je bil presežen, zastojev je bilo bistveno manj kot v preteklih letih. Tudi indeks produktivnosti (porabljen čas za izdelavo proizvoda) je dokaj ugoden, vendar so na tem področju še določene rezerve. Naše zaloge so pokrite skladno z inflacijskim gibanjem, na področju inventivne dejavnosti je prisoten določen dohodek. V TOZD livarna II in TT se pojavljajo izgube, ki pa bodo pokrite iz rezervnega sklada. Ob obravnavi in sprejemu zaključnega računa, ki bo v kratkem posredovan v razpravo, so izvršni odbori OO ZS TOZD/DS dolžni podati politične ocene za vodje TOZD/DS. Za valjanje pripravljene gredice v Valjarni II. Da bi bile razprave o zaključnem računu kar najbolj uspešne in kvalitetne ter dosegle svoj namen, izvršni odbor predlaga, da strokovna služba posreduje preko našega Informatorja v posamezne delovne sredine tudi pisno oceno oz. obrazložitev, ki mora biti kar najbolj razumljiva za vse delavce. 3. Podana je bila informacija, da bo na poslovodni konferenci predložen osnutek sprememb sistema nagrajevanja v Železarni Štore. Izvršni odbor sklene, da se o tem sprejmejo ustrezni zaključki oz. stališča na letni konferenci OO ZS Železarne Štore, ki naj bi bili obvezni za vse sredine. 4. Izvršni odbor je bil informiran o akcijah, ki potekajo na področju programa »Revizije zavarovalne dobe s povečanjem«. Dana je bila ugotovitev, da seje Železarna Štore v to področje aktivno vključila; posredovane so bile že določene analize, seveda pa bo potrebna v naslednjem obdobju široka akcija organizacij sindikata glede pravilnega informiranja delavcev v zvezi s tem, ko še bo konkretno odločalo in razpravljalo o možnostih ukinitve določenih beneficiranih delovnih mest na osnovi zagotovitve boljših delovnih pogojev. Izvršni odbor je imenoval tovariša Ivana Kraglja kot stalnega člana v podkomisijo na nivoju SOZD, ki deluje na tem področju. 5. Na osnovi pisnih poročil in razprave članov izvršnega odbora je bilo ugotovljeno, da so bili letni članski sestanki OO ZS TOZD/DS opravljeni v skladu s sprejetim rokovnikom in z zadovoljivo udeležbo. Skupna ocena izvršnega odbora je, da so bili letni članski sestanki v glavnem kvalitetno opravljeni in so dosegli svoj namen. 6. Priprave na letno konferenco OO ZS Železarne Štore potekajo. Letna konferenca se izvede v času od 11. 2. do 15. 2. 1985. 7. Podana je bila informacija s sestanka Koordinacijskega odbora sindikata SOZD Slovenske železarne. IZVRŠNI ODBOR PRI KONFERENCI OO ZS ŽELEZARNE ŠTORE Iz osnovnih organizacij sindikata DELO SINDIKATA V MINULEM LETU V DS PRIPRAVA PROIZVODNJE Delavci DS PP smo se sestali na letnem članskem sestanku OOZS DSPP 7.12. 1984, kjer smo analizirali delo naše OO sindikata v minulem letu in sprejeli program dela OOZS DSPP za leto 1985. Sestanka seje udeležilo 42 delegatov, kar je 65 °/o zaposlenih v pripravi proizvodnje. Sestanku je prisostovala tov. Radaljac Darja, kot koordinator Občinskega sveta ZSS Celje in tov. BORŠIČ Jože, kot koordinator sindikalne konference DO ŽŠ. Predsednik IO OOZS DSPP tov. Logar Zdravko je že. v uvodnem delu svojega poročila poudaril, da bo ocena dosedanjega dela in ugotovitve, sprejeta na članskem sestanku, osnova za program dela v letu 1985, v katerega je treba vnesti tudi vse nerealizirane naloge iz leta 1984, posebno tiste, ki imajo kontinuirani značaj. IO tudi podpira pobudo za dopolnitev programa dela z nalogo, ki bi zagotovila pospeševanje inventivne dejavnosti v vseh sindikalnih skupinah na osnovi lastnih prizadevanj, v prepričanju, da so kljub objektivnim težavam še rezerve pri izkoriščanju proizvodnih kapacitet, lastne produktivnosti, kakor tudi pri proizvodnji na kvalitetno-tehnološkem področju in pri odpravljanju subjektivnih vplivov v tehnološki disciplini. IO je v minulem letu imel 9 rednih in 2 izredni seji z drugimi DPO v DSPP. Povprečna prisotnost članov IO je bila 85 %. 10 je na teh sejah sprejel 24 sklepov in sproti kontroliral uresničevanje delovnega načrta ter podvzemal ukrepe za pravočasnost in pravilnost sindikalne akcije, kakor tudi za vse tekoče naloge, o čemer so bili naši člani, drugi sindikalni organi in širša javnost obveščeni sproti z zapisniki na oglasnih deskah in kompletnim pisnim gradivom, ki so ga dali v kroženje sindikalni poverjeniki, in iz poročila v Štorskem železarju, kakor tudi na sestankih sindikalnih skupin, ki so organizacijsko poistovetene s samoupravnimi delovnimi skupinami. Iz zastavljenega programa dela in nalog za leto 1984 niso v celoti realizirane sledeče naloge: - OPIS DEL IN NALOG Predvideli smo, da bo realizirano do konca leta 1984, vendar je prišlo do zastoja v DS za kadre in splošne zadeve, kljub večkratni urgenci vodje DSPP. - ŠTUDIJ DELA IN ČASA Na področju makro in mikro organizacije še ni v celoti zaseden Oddelek za študij dela in časa. Zavedamo se, da brez kvalitetnih normativov oziroma standardov časa ni možno brezhibno delovanje GEORGA sistema, kakor tudi postopnega prenosa tehnologije in stroškov na računalniško obdelavo. (Nadaljevanje na 4. strani) Človek in psoriazci Društvo psoriatikov SR Slovenije je bilo ustanovljeno 19.1.1979. Namen društva je uvesti enotno evidenco članov ter ob pomoči zdravstvenih in drugih ustanov in na strokovno utemeljen način obravnavati obolele za psoriazo - jim pomagati. Po oceni je v SR Sloveniji psoriatikov okrog 30 do 40 tisoč, ali približno toliko kot sladkornih bolnikov. Glede na število obolelih domnevamo, da je v vsaki organizaciji združenega dela zaposlenih določeno število psoriatikov, zato želimo po petletnem delovanju razširiti svojo dejavnost in v širšo akcijo vključiti tudi organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Ta namen želimo uresničiti v dveh fazah, in to: 1. V sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami in zdravniki dermatologi želimo nuditi psoriatikom čim več strokovne pomoči v sodobnem načinu zdravljenja psoriaze, pomagati v okviru društva v raznih situacijah skupaj z okoljem, kjer delajo in živijo in jih tako čim dlje zadržati na delu kot enakovredne in družbi spoštovane oz. delovno uspešne sodelavce. 2. Nadaljevati delo naših usmeritev, predvideti boljšo organiziranost in večjo intenzivnost pri zdravljenju psoriaze. So in bodo primeri, ko posamezni bolniki potrebujejo specifično obravnavo in družbeno pomoč. (Nadaljevanje s 3 strani) - DELEGATSKI IN SAMOUPRAVNI SISTEM Naloga za aktivnejše izvajanje delegatskega in samoupravnega sistema ima kontinuirani značaj. V letu 1983 je bil pogost pojav nesklepčnosti delegacij ZZD in SIS, medtem ko so bile v letu 1984 vse seje delegacij sklepčne. Še nadalje pa moramo delati na neposredni okrepitvi interesa članov sindikalnih oz. samoupravnih skupin pri odločanju o vseh oblikah delegatskega in samoupravnega odločanja. 10 ocenjuje, da so vsi samoupravni organi aktivno delovali in sprejemali odločitve skladno s stališči in predlogi sindikalnih skupin in organov OOZS DSPP. Kritična ocena je podana za nedelovnost naše SDK, saj odbor ni imel niti ene seje. Zato je potrebno v tem letu usmeriti akcijo za hitrejše uveljavljanje SDK skladno s Pravilnikom o organiziranju in delovanju SDK. - NNNP 84/85 V zvezi s tem je ostalo še nekaj nerealiziranih nalog, kot je akcija za POŽARNO PREVENTIVO, Usposabljanje delavcev DS PP za naloge SLO in DS ter akcija za PREVENTIVNO IZVAJANJE VARNOSTNEGA NAČRTA DS PP. Ker so te akcije vezane na sodelovanje drugih delovnih skupnosti in organov, ki pokrivajo navedena področja, seje treba dogovoriti za nove termine za leto 1985. - IDEJNO POLITIČNO IZOBRAŽEVANJE Tudi na tem področju smo bili premalo aktivni. Za enomesečno republiško sindikalno šolo nismo uspeli najti nadomestnega kandidata za tov. Povaleja Slavka, ki se omenjene šole zaradi delovnih dolžnosti ni mogel udeležiti, čeprav smo akcijo razširili na ZK in ZSM. Tov: Povalej je v mesecu decembru končal Obč. sindikalno šolo. Vse premalo smo se povezovali z mladinskim aktivom, ki je dejansko sestavni del naše OOZS. Nismo še zagotovili stalne programske in akcijske povezanosti, kije nujna, saj izhaja uresničevanje njihovih interesov iz združenega dela in mora zato imeti sindikat enako skrb in odgovornost kot za vse ostale. Zato mora to postati stalna naloga sindikata. Iz pregleda dosedanjega dela ugotavljamo, da smo ravnali po sprejeti programski zasnovi, čeprav nismo v celoti uresničili vseh načrtovanih nalog. Zavedati se moramo, da bo v prihodnje potrebno še več aktivnosti in odgovornosti vseh organov DPO, samoupravnih organov, vodstva DS in seveda nas vseh. V bodoče se moramo lotevati vseh nalog še bolj organizirano, zavestno in premišljeno. Iz razprave na poročila je bilo r azvidno, da so delavci DSPP zadovoljni z delom in aktivnostmi 10 OOZS z zagotovilom, da bodo še v bodoče pomagali 10 pri uresničevanju zadanih nalog. Koordinator Obč. sveta ZSS-Celje tov. Radaljac Darja je pozdravila vse prisotne. Na osnovi poročil in razprave je ocenila, daje vsebina in način dela naše osnovne organizacije sindikata pravilno usmerjena in daje informiranje dobro urejeno. Priporočila nam je, da sklepe 13: seje CK ZKJ prilagajamo našim lastnim potrebam, ko se bomo odločali v načinu dela naše organiziranosti in delovanja. Na ta način bodo tudi sklepi dosegli svoj namen. Zaželela nam je, da se naša sindikalna organizacija tudi v bodoče tako uveljavlja. Tov. Boršič Jože je kot koordinator sindikalne konference DO ŽŠ pozdravil prisotne in poudaril, daje presenetljivo, da so v minulem letu bile vse seje delegacij sklepčne. To je korak naprej, prizadevati pa si moramo še za večjo aktivnost delegatov v bazi tako, da bodo delegati resnično zastopali neposredni interes neke delovne sredine. Ob zaključku letnega sestanka je vodja DS PP, tov. Mackošek Marjan, navzočim predstavil vse nove sodelavce naše DO. Član sveta za informiranje POVALEJ Slavko Temu vprašanju pa v preteklosti iz več razlogov, subjektivne in objektivne narave, ni bilo namenjeno dovolj pozornosti. Želimo, da bi psoriatiki v SR Sloveniji dobili čim bolj izčrpne podatke o psoriazi - luskavici in sodobnih načinih zdravljenja te bolezni ter o društvu psoriatikov Slovenije, ki organizira občasna predavanja in posvete o zdravljenje psoriaze. V našem akcijskem programu društva, kije bil sprejet na letošnji letni skupščini, smo si zadali sledeče naloge: 1. Utrditi vlogo društva/- podružbljanja tako, da se pridobi čimveč članstva po posameznih teritorialnih področjih. Na teh področjih organizirati aktive. Aktivom posredovati naloge. Zadolžiti člane za aktivno delo na svojem področju, v skladu z akcijskim programom. 2. Organizirati oblike in metode dela, da društvo pridobi družbeno vlogo, ki mu v družbi pripada. Ob tem pa najti oblike zbiranja finančnih sredstev za učinkovitejšo organizacijsko dejavnost. 3. Povezati se z zdravstvenimi skupnostmi, glede uveljavljanja zahtev klimatskega zdravljenja, nabave zdravil, oprostitve participacije, itd. 4. Popestriti je potrebno obveščanje: o problematiki, o delu, o težah in o zahtevah psoriatikov v celotni slovenski javnosti, kakor tudi ustrezne pristojne družbenopolitične organe. Zato bo potrebno zagotoviti redno izdajanje glasila, s članki pa se vključiti v druga glasila. 5. Z zdravstveno organizacijo Veli Lošinj, turistično, organizacijo in KS urediti probleme v zvezi z zdravljenjem psoriatikov. 6. Aktive po posameznih regijah organizirati tako, da bodo imeli svoj status in aktivni odnos pri razreševanju statusa bolnikov, nudili pomoč, sodelovali z zdravstvenimi in drugimi organizacijami, z namenom izhoda iz anonimnosti in uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva. 7. Aktivneje sodelovati z organizacijami, ki vršijo znanstvene raziskave s področja psoriaze, na podlagi posebnega sporazuma. 8. Povezati se z drugimi društvi psoriatikov v Jugoslaviji in v tujini z namenom izmenjave izkušenj boljšega zdravljenja in poenotenja pravic in obveznosti iz naslova zdravljenja in določanja statusa bolnikov. LUSKAVICA (PSORIASIS VULGARIS) Je dokaj pogosta nenalezljiva, dedna kožna bolezen, za katero so značilna rdečkasta, z luskami pokrita kožna žarišča, ki se med sabo združujejo v večja in trajajo različno dolgo časa. Potek bolezni je običajno kroničen. Pri posameznih rasah je različno razširjena, pri Evropejcih se pojavlja v 1,5 od 2 %. Točni vzroki bolezni niso znani, zato je ne znamo zaenkrat dokončno pozdraviti. Za nastanek oziroma izbruh bolezni so važni naslednji dejavniki: 1. Dednost - če ima eden od staršev luskavico, je do 30 % verjetnosti, da jo bodo imeli tudi otroci, če pa jo imata oba, je verjetnost do 60 %. 2. Dejavniki, ki bolezen lahko izzovejo pri tistih, ki nosijo skrito bolezen, so: različne poškodbe, druge bolezni (npr. angina), spremembe v ravnovesju žlez z notranjim izločanjem, težki duševni pretresi, itd. Luskavica se redko pojavi pred tretjim letom starosti, prvi znaki so cesto opazni med šestim in osmim letom, največkrat pa se pojavi v ali po puberteti. Včasih nastane prvi izbruh šele v starosti. Rdečkaste in luskas-te plošče na komolcih, kolenih ali križu so najpogostejša oblika bolezni. Lahko pa se razširijo, zlijejo med sabo, tako da postane rdeča, zadebeljena in luskasta koža celega telesa. Včasih otečejo tudi sklepi, drugič se pojavijo na koži še gnojni mehurčki. V takšnih primerih je tudi bolnik prizadet, ima vročino, je slabo pokreten. Taki primeri so na srečo redki. Bolezen pa lahko tudi izgine in ne pusti sledov ali brazgotin. Bolezen ni nalezljiva. Pri bolezni, ki je tako različna, je tudi nemogoče govoriti le o enem načinu zdravljenja. Vsakega bolnika je potrebno individualno obravnavati. V grobem lahko razdelimo zdravljenje luskavice na: 1. Splošne, nespecifične ukrepe —to je predvsem seznanjanje bolnika in njegove okolice z naravo bolezni, pomiritev bolnika, če ga je to spoznanje potrlo, odstranjevanje kroničnih vnetih procesov v organizmu, odvajanje alkohola, itd. 2. Klimatoterapija in bajleorehabilitacija - izkoriščanje zdravilnega vpliva sončnih žarkov, tople morske vode, določenih termalnih vod, kar predstavlja pri luskavici zelo važen del zdravljenja. 3. Lokalno zdravljenje — vsakodnevno mazanje z mazili, ki so za obliko bolezni, ki jo bolnik ima, najprimernejša. 4. Zdravljenje s hormonalnimi ali citostatičnimi tabletami in injekcijami. 5. Selektivno ultravijolično obsevanje in fotokemoterapija. 6. Zdravljenje z modernimi sintetičnimi derivati A vitamina. 7. Kombinacije različnih oblik zdravljenja. Ne glede na to, katero obliko bolezni ima bolnik, ali se zdravi v bolnici ali doma in hodi le na ambulantne kontrolne preglede, bo k njegovemu zdravljenju bistveno prispevalo razumevanje njegove ožje okolice - družine in sorodnikov in prav tako širše okolice ¡p sodelavcev, prijateljev in znancev. Vsak, ki želi postati član društva psoriatikov SR Slovenije, naj pošlje pristopno izjavo z matičnimi podatki ter točnim naslovom tajnici društva - Marija Kolman, Visoče 3, 64290 Tržič. Članarina znaša letno 200,00 din in jo vsak lahko poravna s splošno položnico, in to na naslov: Društvo psoriatikov SRS, Ljubljana, Lavričeva 4 a, št. žiro računa: 50102-678-77521. Obravnavane inovacije Komisija za gospodarjenje TOZD elektroplavž je na 4. redni seji dne 18. 12. 1984 pri obravnavi inovacije sprejela naslednje sklepe: 1. Inovacijski predlog tov. Ogradija Janeza in Grajžla Jarota iz DS investicije in razvoj ter tov. Stanojeviča Miloša iz TOZD Vzdrževanje št. 913, »Vsip na TH peči«, se sprejme. Avtorjem pripada eno posebno plačilo, za katero se izplača sedaj samo akontacija na osnovi prihrankov 2.038.332,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b, ostali del pa šest let po realizaciji predloga. 2. Za inovacijo tov. Janžekoviča Srečka in Sedlarja Bojana iz TOZD elektroplavž št. 821, »Sprememba v izdelavi mrež za vibrosita«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 380.330,20 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 3. Za inovacijo tov. Sedlarja Bojana in Janžekoviča Srečka iz TOZD elektroplavž št. 822, »Sprememba kvalitete rešetk na sinterni ponvi«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 448.618,50 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 4. Inovacija tov. Pungarška Karla iz TOZD elektroplavž št. 520, »Izdelava spoja peči«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 707.970,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. Komisija za racionalizacije TOZD livarna I je na 4.i redni seji dne 7. 11. 1984 sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Primca Petra, Majerja Jožeta in Čebularja Marjana iz TOZD energetika št. 801, »Rekonstrukcija pilotnih gorilnikov za žarilno peč Indag-Radlje«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 75.297,50 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 2. Za inovacijo tov. Šlataua Jožeta iz TOZD livarna I št. 762, »Odprava pojačanja nog za kokilo Jegunovci«, se odobri izplačilo drugga posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 8.298,75 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 3. Inovacijski predlog tov. Jazbeca Jožeta iz TOZD livarna I št. 1026, »Preureditev podaljškov«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2a. 4. Za inovacijo tov. Klepiča Djurota in Petra Antona iz TOZD livarna I št. 908, »Kalupnf okvir iz I profila«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 250.551,60 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2c. Komisija za gospodarjenje TOZD vzdrževanje ja na 3. seji dne 13. 11. 1984 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep: 1. Za inovacijo tov. Pertinača Dragota iz TOZD vzdrževanje št. 727, »Nastavek za snemanje zobnikov s hidravličnim snemalcem«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 161.517,08 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. Komisija za gospodarjenje TOZD jeklovlek je na 2. redni seji pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Himmelreicha Branka in Urleba Ivana iz TOZD vzdrževanje št 946, »Regulacija pretoka olja za mazanje ležajev brusilnega vretena BBI«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 126.967,57 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 2. Za inovacijo tov. Zorka Jožeta iz TOZD jeklovlek št. 598, »Ureditev prostora za protikorozijsko zaščito«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 95.676,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 3. Za inovacijo tov. Hernausa Emila in Trafele Franca, ing. iz TOZD jeklovlek št. 689, »Povečana kapaciteta brušenja na BRD-60«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 3.213.632,02 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. Služba za inovacije Ob 90-letnici Plamena DELOVNI KOLEKTIV SLOVENSKE ŽELEZARNE PLAMEN KROPA PRAZNUJE 90-LETNICO V Kropi je 16. novembra 1894. leta 15 kovačev sklenilo ustanoviti »Prvo zadrugo za žebljarsko obrt in druge izdelke iz železa«. Po vseh pripravah, ki jih je izvedel pripravljalni odbor, je bil 1. maja 1985. leta prvi občni zbor. 2. maja 1895 je že začelo delati v zadrugi 47 delavcev. Običajno ob vsaki spominski svečanosti obudimo spomine in pregledamo prehojeno pot. Začetki železarstva v Kropi in okolici segajo v prva stoletja srednjega veka. Rude iz oglja so pridobivali na Jelovici, na Vrečah pri Kamni gorici, na Pečeh pri Češnjici. Rudo so topili v talilnih pečeh na veter V' neposredni bližini rudnikov. V začetku 14. stoletja pa so začeli postavljati fužine ob vodi. V pečeh, ki so jih imenovali slovenske peči, so pridobivali železo. V fužinah so v 24 urah izdelali do 750 kilogramov kovanega železa za proizvodnjo raznih žebljev. Iz zgodovine železarstva je razvidno, da do leta 1500 ni bilo ugodnega razvoja fužinarstva. Po letu 1500 je nastalo povpraševanje po železarskih izdelkih. Naraslo je tudi število prebivalcev v Kropi. Cesar Ferdinand je 3. januarja 1550. leta izdal rudarsko postavo za Kropo, Kamno gorico in Kolnico. Fužinarji so dobili samoupravo s predpisi posameznih ustanov: fužinaijev, rudarjev, drvarjev, oglarjev, kovačev in žebljaijev. Fužine so bile skupna last fužinarjev. Oproščene so bile plačevanja nekaterih davkov in mitnin. Pravica uporabe plavža in velikega kladiva je bila razdeljena na dneve, katero je bilo mogoče prodati in podedovati. Sredi 18. stoletja je pričele fužinarstvo nazadovati, ker je začelo primanjkovati rude in oglja zaradi izčrpanosti gozdov in zastarelosti proizvodnih sredstev ter nezainteresiranosti takratnih fužinarjev. Le baron Žiga Zois je leta 1780 postavil na Javorniku nove plavže. Fužine v Kropi in Kamni gorici so prenehale obratovati leta 1880: Le spodnja fužina v Kropi je obratovala z nekaj leti prej nabavljeno valjalnico za paličasto železo do 1895. Propadanje železarstva in žebljarstva je najbolj prizadelo delavski razred v Kropi in Kamni gorici, čeprav so delavci: možje, žene in otroci od desetega leta starosti delali po 14 do 16 ur dnevno. Na trgu so se pojavili strojno izdelani žeblji, ki šo v kratkem času izpodrinili nekatere vrste ročno izdelanih žebljev. Obenem pa seje pojavilo na trgu cenejše rusko in švedsko železo. Fužinarji — delodajalci so kljub krizi, ki je nastopila, obdržali svoje dohodke in živeli na račun bede žebljarjev. Delodajalci so bili obenem trgovci in gostilničarji. Zato so bili delavci od njih popolnoma odvisni in so jim lahko po mili volji krojili plače, obenem pa seje večala v trgovini zadolžitev ža življenjske potrebe. Delavci so bili razdeljeni v tri kategorije. Prva je delala na račun fužinarjev, v drugo so spadali »tavžentarji«, ki so delali pod vodstvom kovaških mojstrov in so bili plačani od tisoč žebljev, v tretjo vrsto pomagačev pa so spadali otroci od 8. do 14. leta starosti. Njihov zaslužek je šel na račun staršev. Fužinarji so delavcem vsiljevali pijačo in jih pri tem goljufali ter napeljevali v dolgove, katerih se niso mogli nikoli rešiti. Delavci so tako živeli vse življenje v suženjstvu. Dokler delavec ni odslužil dolga, ni smel zapustiti delovnega, mesta. Vse to izkoriščanje in ponižanje človeka je strahotno vplivalo na delavski razred, obenem pa je netilo pri kroparskih delavcih odpor. Ob primitivnem načinu proizvodnje je kroparski delavec skozi dolga stoletja služil izkoriščevalnemu razredu kot suženj. Nemški imperializem, ki je bil za tiste čase zelo napreden, je začel osvajati tudi druge dežele in seje bohotno razširil sredi 19. stoletja s svojim kapitalom proti jugu. Zato v tistem času lahko zasledimo ustanovitev Kranjske industrijske družbe (KID), ki je z avstrijskim meščanskim kapitalom pokupila zaradi tehnične revolucije 19. stoletja vse gorenjske fužine razen kroparskih, ki so imele premalo zaledja v rudnem bogastvu in vodnih silah, poleg tega pa so bile odročne od železnice, ki je že tekla po gorenjski ravnini. Takrat so pod kroparsko goro ostali delodajalci in delavci sami. Delodajalec ni več vzdržal tekme z nastalo industrijo, ki je strojno izdelovala svoje izdelke. Trg sam pa je bil prenasičen z inozemskimi izdelki. Položaj delavcev seje v drugi polovici 19. stoletja stalno slabšal. Število brezposelnih je naraščalo in revščina se je stopnjevala. Žene in otroci in tudi delavci so v trumah hodili po okoliških vaseh in prinašali zvečer skromne darove od kmetov, s katerimi so za silo prehranjevali in obdržali pri življenju svoje družine. Mladina, sposobna za delo, se je začela izseljevati iz Krope v Tržič, na Jesenice in na Koroško. Povečala se je tudi umrljivost onemoglih delavcev, žena in otrok, kar nam povedo statistične številke, ki so zapisane v Kroniki Plamena. Leta 1850 je bilp v Kropi 1240 prebivalcev, 1880 še 1100, leta 1900 pa le še 780 prebivalcev. Ob težkem socialnem položaju v Kropi in Kamni gorici je bilo od leta 1880 do 1890 več člankov v Slovenskem narodu in Slovencu, v katerih sta Ivan Murnik, tajnik Trgovinske zbornice in njegov nečak dr. Viktor Murnik pisala o bedi in prikazala težko stanje delavcev zaradi pomanjkanja dela ter opozarjala, da je revščina v Kropi dosegla vrhunec. Skoraj polovica sposobnih za delo je bila brez dela, ki so vsak dan z solznimi očmi prosili za delo. Preživljali so se s prosjačenjem. Tudi do osemdeset jih je obiskalo dnevno eno vas in zvečer so se v trumah vračali domov. Ob skupnem položaju delavcev v Kropi in Kamni gorici je deželni predsednik baron Vinhler marca 1880. leta poslal Trgovinski zbornici pismo, v katerem je razložil stanje ter pozval na anketo, kakot rešiti vprašanje revščine v Kropi. Do ankete ni prišlo in socialno vprašanje bi bilo (Nadaljevanje na 6. strani) Programsko volilne konference po OO ZSMS V naši delovni organizaciji imamo aktivnih 17 OO ZSMS. Med njimi so nekatere bolj, nekatere pa manj aktivne. Na koncu vsakega leta mladi po OO ZSMS iz vsake TOZD oz. DS izvedejo volilno-programske konference. Na njih ocenjujejo delo v preteklem mandatnem obdobju in si za:' stavijo naloge za naprej. Med 00 ZSMS, ki so že izpeljale volilno-programske konference v mesecu decembru, so: TOZD jeklarna, TPOZD elektroplavž, TOZD tran-sort, TOZD MO, TOZD valjarna II, DS PP, in DS EO. V teh 00 šo imeli tudi obširnejše kritične razprave za preteklo mandatno obdobje. OO ZSMS TOZD valjarna II Glede na delo v preteklem obdobju so mnenja, daje le-to zaživelo na področju delovnih akcij, očiščevalnih akcij, premalo pa na področju družbeno-političnega dela. Da je le-to manjše, so mnenja, da ni krivda le na njihovi strani, ampak bi bilo potrebno več pomoči s strani sindikalne organizacije in ZK v TOZD. Preveč še prevladuje mnenje, da mladinska organizacija ni enakovredna ostalim, to je sindikatu in ZK. Menijo, da delo njihove 00 ZSMS ne more potekati, če jim bodo ostali obračali hrbet. Zgleda, da se premalo zavedajo, da je mladinska organizacija prvi stik z družbeno-političnim delom in da iz nje rastejo člani tako za sindikat kot za ZK. OO ZSMS TOZD mehanska obdelava V razpravi na poročilo so poudarili, da je delo mladine v tem mandatnem obdobju precej zaživelo, vendar je bila bolj aktivna na športnem področju. Potrebno pa bi bilo, da se vključujejo v delo samoupravnih organov in DPO. Dolžnost predsedstva je, da vzpodbuja mladino in le tako bodo vključeni v tok dogajanja. Tako lahko predstavijo probleme mladih ali trenutek stiske in kako naj bi se problemi reševali. (Nadaljevanje s 5. strani) Ob 90-letnici Plamena rešeno. Le občina je razdelila delavcem 1700 kilogramov moke in 500 goldinarjev kot pomoč okrajnega glavarstva iz Radovljice. Ker je delavcem in družinam grozila prisilna izselitev, so finančno pomoč porabili v glavnem za najemnimo. Delavstvo se je zaradi navedenih razmer začelo zavedati svojega položaja. Stavkovni val, ki je pod vplivom delavskega izobraževalnega društva v Ljubljani zajel ljubljansko delavstvo, se je leta 1883 razširil tudi v Kropo. 4. junija so začeli stavkati žebljarji v Kropi. V tem težkem obdobju za obstoj in napredek fužin so kroparski žebljarji ustanovili odbor, ki so ga imenovali Zveza kovaških mojstrov. Le-ta je 26. julija 1883. leta poslal Trgovinski zbornici v Ljubljano prošnjo za ustanovitev zadruge. V prošnji so prikazali, koliko dobička imajo prekupčevalci od zaslužka delavcev, s katerim bi lahko zadruga delala. Delavcem in žeb-ljarjem so namreč ob navedenem času znižali plače od 4 na 3 goldinarje tedensko, nasprotno pa je prekupčevalcu ostalo od delavca tudi 3 goldinarje. Prvi člen pravil je predvideval, da lahko postane član zadruge vsak državljan. Pa tudi ostali osnutek pravil je bil za takratne čase in zavest delavcev zelo demokratičen, kar je bilo verjetno vzrok, da Trgovinska zbornica na vlogo sploh ni odgovorila in zato zadruga ni bila ustanovljena. Razvoj v 19. stoletju, posebno v drugi polovici, jasno izpričuje tudi na območju kroparske občine, da je razvoj nove liberalno kapitalistične družbe šel ob zrušitvi fevdalnega sistema vedno v določeno obliko razredne družbe izkoriščevalcev na eni strani ter izkoriščanih na drugi strani. Vse časopisne ugotovitve o bedi, trpljenju in umiranju delavcev, žena, mater, posebno pa mladine ter razpisi o anketah in predlogih so bili le tolažba za pomirjenje. Rešitev vprašanja zaposlenih delavcev v Kropi in Kamni gorici ter obstoj samih krajev pa je obvisel na ramah delovnih ljudi. Leta 1894 so se začeli resno pripravljati za ustanovitev zadruge. Glavni organizatorji so bili: takratni župnik Franc Honigman, Karel Pibrovec, Franc Šolar in kroparski rojak dr. Viktor Supan, ki je izdelal pravila zadruge in so bila sprejeta na ustanovnem sestanku 16. novembra 1894. leta. Po vseh pripravah pripravljalnega odbora je bil 1. maja 1895. leta prvi občni zbor. 2. maja 1895 je začelo delati v zadrugi 47 kovačev, žeb-ljarjev. Ravnatelj zadruge je bil trgovsko izobražen Franc Šolar. Obratovanje zadruge seje začelo v vigencih, torej samo z ročnim delom. Delovni red v vigencih ni bil napisan, obstojal pa je nepisan red. Kovači so začeli z delom ob štirih zjutraj in delali do 18. ali 19. ure. Premoroma zjutraj in opoldne so rekli med jedjo. Na ustanovnem sestanku je 16. 11. 1894. leta od 18 prisotnih podpisalo zapisnik le 15 kovačev, trije pa se na sestanku še niso mogli odločiti za število deležev, zato OO ZSMS TOZD EPA Na poročilo so podali kritično oceno, in sicer pravijo, da so postali neaktivni v DPO, kar se opaža tudi v ZS in ZK, ne pa samo pri mladih. Pravijo tudi, da se vsi dobro zavedajo, kaj je njihova naloga, da pa nekako ne znajo pravilno pristopiti in nadaljevati vsaj tisto, kar je osnovna organizacija ZSMS dosegla že v preteklosti, ko so dobili dve plaketi za doseženo aktivno delo v OO. Pripomba je bila tudi na nikakršno informiranje iz OK ZSMS Celje, kar jih izredno moti. Sklicevanje sej poteka preko vseh oglasnih desk v TOZD. Mladi so se dogovorili, da se bodo sedaj bolj udeleževali sej 00 ZSMS in se tudi aktivno vključevali v razprave na vseh DPO v TOZD. OO ZSMS TOZD transport V razpravi na poročilo in programje bilo poudarjeno predvsem to, da inovacijska dejavnost med mladimi v TOZD, ki še vedno opravljajo svoje delo v oteženih pogojih, še ni prišla do pravega izraza, zato se morajo usmeriti tudi na to področje. Ob volitvah v samoupravne organe bi bilo treba dati poudarek večji zastopanosti mladih. Moralo bi biti večje sodelovanje med vsemi DPO v TOZD. Ena od nalog OO ZSMS bi naj bila tudi pridobivanje novih članov ZKJ, saj imajo nekaj mladincev, ki si to zaslužijo; OO ZSMS DS PP Zaključek razprave je temeljil na tesnejšem sodelovanju mladine s sindikatom in ZK ter drugimi samoupravnimi organi. Predvsem pa bi morali sami poskrbeti za večjo zainteresiranost med mladimi. To bodo dosegli, če ne bodo več sestanki suhoparni, temveč se bo na njih obravnavalo gradivo, ki jih bo zanimalo in o katerem bodo vsi seznanjeni. Dogovorili so še, da akcijskega in finančnega plana za naslednje obdobje ne bodo delali, ker je predvidena združitev vseh OO ZSMS in DS v eno, v posameznih DS pa bodo delovali mladinski odbori. Iz teh razprav je razvidno, da so mladi dovolj kritično ocenili stanje v posameznih OO ZSMS. Koliko od vseh zastavljenih nalog in želj se bo uresničilo oz. izboljšalo, seveda ne vemo, toda prepričani smo, da le-te ne bodo pretežke in brez uspeha. G. Rajko zapisnika niso podpisali, čeravno so bili organizatorji sklica. To'so bili Franc Zupan, dr. Viktor Zupan, ki je izdelal pravila zadruge in Valentin Šolar, pozneje dolgoletni načelnik zadruge. Vsi trije so podpisali zapisnik 1. občnega zbora. Zato lahko sklepamo, daje 16. novembra 1894 18 mo| sklenilo ustanoviti zadrugo. Razumljivo je, da so že v samem začetku nastopile finančne težave. Kranjska industrijska družba je kreditirala zadrugi 20.000 kilogramov železa, do konca leta pa je dolg narasel na sto tisoč kilogramov. Vodstvo zadruge je zaprosilo pri deželni vladi in trgovinski zbornici za pomoč, toda brez uspeha. Kljub težavam pa je zadruga prvo poslovno leto zaključila z uspehom. Imela je 64.643 goldinarjev prometa in 365 goldinarjev dobička. Ob koncu poslovnega leta je imela zadruga že 86 delavcev. Privatnih podjetnikov je bilo še šest. Med najmočnejšimi je bil Jurij Magušar s 44 delavci. Zadružni pisar je že 1902. leta kritiziral predsednika nadzornega odbora Franca Honigmana. Honigman je na občnem zboru 25.6.1902 predlagal, ker je zvedel za kritiko, da se od treh uradnikov enega odpusti. Ker načelstvo ni upoštevalo njegovega predloga, je župnik Franc Honigman 24. julija 1902. leta izstopil iz zadruge. Za izstop je pregovoril tudi soustanovitelja, tedanjega načelnika zadruge Valentina Klinarja in župana Luka Hafnerja. Od Valentina Klinarja je prevzel dolžnosti načelnika Luka Kenda, 25. 9. 1904. leta pa Valentin Šolar, kije bil potem načelnik do 26. 1. 1919. leta Zanimivo je, daje bil župnik Honigman najbolj vnet spodbujevalec za ustanovitev zadruge, po izstopu pa je prepričeval zadružnike, naj izstopijo iz zadruge, vendar je uspel le pri nekaterih. Z raznimi grožnjami je nagovarjal za izstop tudi Valentina Šolarja, kar pa mu ni uspelo. V prvih letih razvoja je privatni sektor skušal konkurirati zadrugi z namenom, da bi onemogočil nadaljnji razvoj zadruge. Slovenski narod je leta 1903 priobčil članek o ponarejenem letnem obračunu. Revizija pa je pokazala, daje bila zadruga aktivna in daje imela poleg rezervnega sklada še nekaj čistega dobička. Podobnih napadov je imela zadruga med razvojem še več in vse z namenom, da onemogočijo delavcem delo v zadrugi. Prvega maja leta 1904 so kamnogoriški kovači pod vplivom stavkajočih železarjev na Javorniku in Stari Savi pričeli s stavko, v katero so pritegnili še kovače iz Krope. Stavka je bila mezdnega značaja in seje končala z uspehom za delavce 4. maja. Privatni podjetniki so bili prisiljeni s pogodbo plačevati delavce enotno. Največji uspeh stavke pa je bil v tem, daje večje število delavcev iz Krope in Kamne gorice pristopilo k zadrugi. Število delavcev se je povečalo na 215 in do prve svetovne vojne naraslo na 240. Poslovno leto 1905 je zadruga zaključila zelo uspešno, s precejšnjim zneskom čistega dobička. (Nadaljevanje na 7. strani) NA KRATKO O KULTURI *g|f- Komisija za kulturo pri KOOSS Železarne Štore je sprejela svoj program in program društev za 1985. leto. Pri sprejetju delovnih programov je komisija ugotavljala kronično pomanjkanje sredstev za kulturo v Štorah. - Pihalni orkester Štorskih železaijev gostuje s svojim novoletnim programom po Kozjanskem; tako je že nastopil v: Slivnici; v programu ima še gostovanje na Ponikvi in Šentjurju pa tudi drugje. - Mešani pevski zbor Železar je imel svoj občni zbor, na katerem je obravnaval delo v preteklem letu ter začrtal delo za naprej. Izvoljeni so bili novi organi zbora. Občni zbor je sprejel med ostalim tudi stališče, da se mora rešiti status pevcev v Železarni Štore. Odločili so se tudi, da se iz zbora formira moški zbor, ki bi ob potrebah samostojno nastopal (na pogrebih). Amatersko gledališče Železar Štore gostuje z »Veselimi berači« in otroško igrico »Užaljeni medvedek« po Kozjanskem. Bili so že v Slivnici, v načrtu pa imajo gostovanje v Šentjurju, Dobju, Vranskem, Bistrici ob Sotli in drugje. V svojem programu imajo naštudirane kvalitetne recitale, kar je v letošnjem jubilejnem letu še posebno pomembno. Zato organizatorji proslav iz raznih krajev, izkoristile to priložnost, radi se bodo odzvali povabilu! •