YU ISSIM 0040-1978 LETO XXXVI, ŠT. 42 Ptuj, 27. oktobra 1983 CENA 11 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA O skupnih programskih jedrih (stran 4) 32 let brez bolniške (stran 5) Iz naših krajev (stran 6) Gremo na delo (stran 8) Prednostna lista za stanovanja (stran 9) Naloge so v gospodarskih načrtih! člani občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije Ptuj so na seji, ki je bila v ponedeljek, name- nili osrednjo pozornost uresniče- vanju ciljev gospodarske stabiliza- cije. Dokaj poprečna in mlačna razprava se je proti koncu le razži- vela in pokazala, kje so bistvene točke stabilizacijske bitke. Komu- nisti se morajo v prvi vrsti zavze- mati za uresničevanje odgovorno- sti na vseh ravneh v krajevnih skupnosti, organizacijah združene- ga dela in občinah.. Zveza komu- nistov mora delovati frontno in v bitko za uresničevanje stabilizacij- skih ciljev potegniti vse delovne ljudi in občane. Le tako bo moč uresničiti zastavljene naloge. Vse naloge so zapisane — ali v gospodarskih načrtih organizacij ali v stabilizacijskem programu. Toda, na vprašanje Alojza Gojči- ča, koliko osnovnih organizacij ZK, koliko komunistov je prebralo ali obravnavalo stabilizacijski pro- gram, odgovora ni bilo. Kako to- rej uresničevati tisto, česar ne poznamo? Osnovno bitko je boje- vati v lastnem okolju. To pa po- meni, zniževati stroške, več delati, manj uvažati, več izvažati, izdelo- vati atraktivne razvojne programe, sloneče na domačem znanju. Ob tem je seveda jasno, da je treba še bolj varčevati s surovinami, z energijo. Očitno je, da je pripra- vljenosti za uresničevanje stabili- ■zacijskih nalog precej več na se- stankih kot v konkretnem delu. Zato je treba z vzori vplivati na spreminjanje miselnosti, predvsem pa opraviti z idejo, da je za vse te- žave iskati vzroke v zunanjih, ob- jektivnih dejavnikh. V tem smislu so oblikovani tudi sklepi in stališča, ki jih je na pred- log predsedstva OK ZK sprejel tudi občinski komite na omenjeni seji. Poleg tega so ocenili potek ka- drovskih priprav na volilno pro- gramske konference v osnovnih organizacijah, ki povsod ne pote- kajo zadovoljivo. N. Dobljekar PESO ČIMPREJ POSPRAVITI! Spravilo sladkorne pese je v teh dneh v zaključni fazi. To velja predvsem za družbeni sektor kmetij- stva. medtem pa je na poljih zasebnih pridelovalcev še precejšnja količina pese. Iz ormoške tovarne sladkorja sporočajo, daje spravilo pese prepočasno glede na njihovo predelovalno zmogljivost. Sporo- čajo tudi, da bodo prevzemali peso le še ta teden. Tudi iz kmetijske zadruge Ptuj sporočajo, da bodo prevzemali peso na svojih prevzemnih mestih še do nedelje. Zato velja opozorilo vsem, ki so doslej s spravilom pese odlašali, da naj to opravijo čimprej! Ko gre spravilo pese h kraju, že lahko ocenjuiemo. da letošnji pridelek le ni tako slab kot so ga pri- kazovale napovedi. Ce je na določenih območjih količinsko res nekoliko slabši, pa bo izpad v količmi nadomestila kakovost, torej visoka stopnja slad- korja v gomoljih. To pa je zelo pomembno tudi za finančno plat pridelovanja sladkorne pese. JB Spravilo pese na zadnjih hektarih v kmetijskem koml>inatii. Sladkanje s kostanji Delček jesenskega razpolože- nja so si pripravili tudi naj- mlajši v VVZ Kidričevo, ki so si na rekreativnem izletu v Maj-šperku nabrali kostanjev in jih pred svojimi prostori tudi >>pospravili.« K. Zoreč PREDSEDSTVO OK SZDL PTUJ Osnovno šolstvo in kulturna dejavnost Na seji predsedstva občinske konference SZDL Ptuj, ki je bila v četrtek, 20. oktobra, so največ razprave namenili vsebini gradiva za današnje skupno zasedanje zborov skupščine občine Ptuj, zlasti gradivu, ki je na dnevnem redu družbenopolitičnega zbora. Predvsem so obravnavali položaj in problematiko ter ukrepe za uresničevanje stabilizacije na področju osnovnega šolstva in kulturne dejavnosti. Zato so v razpravi na seji sodelovali tudi predsedniki DPZ, skupščine izobraževalne skupnosti in kulturne skupnosti. Po obširni razpravi o problematiki osnovnega šolstva so predlagali, da je treba v gradivu dodati še podatke o kvalitetnih dosežkih, ki jih imamo na področju vzgoje in izobraževanja. Občutljivi vprašanji sta tudi glede šolskih okolišev, kar mora podrobneje preučiti ustanovitelj skupaj z izobraževalno skupnostjo in strokovnimi pedagoškimi službami ter možnost obremenitve kmetov s prispevki za osnovnošolsko izobraževanje. Slednje je treba podrobneje preučiti in urediti v okviru republike, upoštevajoč pri tem tudi druge družbene dejavnosti. V glavnem pa je predsedstvo SZDL podprlo stališča izvršnega sveta in izobraževalne skupnosti s poudarkom, da je usmeritve treba tudi konkretno in dosledno izvajati. Prav tako je predsedstvo podprlo predlagana stališča in usmeritve glede kulturnih dejavnosti v občini — s priporočilom, da je treba konkretneje določiti prioriteto posameznih dejavnosti, težiti k še gospodarnejši porabi sredstev, zlasti v strokovnih službah izvajalcev. Potrebna je tudi večja poslovnost in večja skrb za kulturno vzgojo mladega rodu. K ostalemu skupščinskemu gradivu na seji ni bilo bistvenih pripomb. FF SREDNJEŠOLSKI CENTER PTUJ Pouk V novih delavnicah Učenci kovinarskopredelovalne, metalurške, kmetijske in elektro- tehniške usmeritve v SSC.Ptuj so že pričeli s praktičnim poukom v novih delavnicah, ki jih bodo uradno odprli 29. novembra. Na okrog 1600 kvadratnih metrih je dvanajst delavnic, učilnice in še večnamenska predavalnica, ki bo namenjena tudi izvenšolskim programom kmetijskega izobraževanja. Ob delavnicah je tudi remiza za kmetijske stroje. Dodati velja, da so delavnice opremljene s sodobnimi stroji, kjer bodo učenci pridobili ustrezno znanje za opravljanje svojega poklica. Kljub prostornim novim delavnicam so obdržali tudi dosedanje, saj so program izobraževanja precej razširili, tako da samo nove delavnice ne zadoščajo vsem potrebam. V srednješolskem centru so povedali, da že dlje časa uspešno sodelujejo z organizacijami združenega dela, posebej Se s Tamom, TVT Boris Kidrič, Primatom, Gorenjem, Agisom in TGA, dobro pa je tudi sodelovanje s ptujsko Panoramo in obrtniki nasploh. Za delavnice so v predračunu predvideli okrog 110 milijonov dinarjev, vendar menijo, da bodo zaradi podražitev veljale nekoliko več. Vsa oprema je že plačana, na nekatere stroje pa še čakajo. Upajo, da bo do otvoritve v delavnicah vsa oprema in da bo tudi okolica ustrezno urejena. N. D. S tem geslom-^e letos vključujemo banke, združene v Ljubljanski združeni banki, v akcijo Odbora SZDL za širše družbeno varčevanje, ki si prizadeva in vzpodbuja smotrnost pri porabi vseh omejenih dobrin in energije. Na vsakem koraku se srečujemo s pojmom VARČEVA- NJE: gospodarstveniki in pohtiki opozarjajo, da nadalj- nji razvoj naše družbe doslej ni bil nikoli tako odvisen kot danes od tega kar sami imamo (prirodna bogastva, kadri, delovne navade) in koliko sami ustvarimo (doho- dek. akumulacija). Geslo »Živi varčno, da boš živel bolje «je resnica, ki seje šele začenjamo zavedati, prepočasi pa jo uresničuje- mo v vsakdanjem življenju. Zakaj je tako? Doslej smo bili navajeni trošiti prekomerno. Potrošili smo del narodnega dohodka, ki smo si ga sposojali v tujini, močno pa smo načeli tudi narodni dohodek, ki bi ga naj šele ustvarila bodoča generacija. Prišel je torej trenutek streznitve, ki ga predvsem čuti delavec — proletarec. premalo pa žal za ekonomsko politiko celotne družbe odgovorne strukture. Kmetijski strokovnjaki še vedno protestirajo zoper odnos do zemlje, našega velikega bogastva. Ne le, da je ne obdelujemo kot je treba, še naprej najrodovitnejša zemljišča neracionalno in nena- črtno pozidujemo. Sočasno pa vlagamo veliko denarja v pridobivanje in usposabljanje manj rodovitne zemlje. To počnemo na račun že tako premajhne akumulacije. Čeprav je kmetijstvo ena izmed redkih vej našega gospodarstva, ki bi lahko uspešno tekmovala na sveto- vnem trgu in zagotovila dovolj hrane tudi doma, se vedno znova ukvarjamo s starimi težavami. Od pomanj- kanja gnojil, zaščitnih sredstev do nerazumljive politike cen itd. Pestijo nas posledice nespametnih investicijskih odločitev v polpreteklosti, pa še venomer rinemo v podobne. Postavljamo drage zgradbe, za proizvodnjo pa nam zmanjka denarja. Govorimo in govorimo o nizki priduktivnosti. Ne napravimo pa odločilnih korakov za izbolj.šanie (boljša organizacija dela. odnos do dela. nerazumljiva družbena režija, nagrajevanje po rezultatih dela itd.) Nakup avtomobila so fc še lepe sanje, vožnja z njim pa iluzija. Nakup hladilnika ali morda barvnega televizorja je privilegija zdomcev, itd. I^^ti^i smo na razpotje, kjer se moramo cxlločiti ali ;b«iO(»i^rda varčevali tako, da bomo nehali trošiti; se txipove^^i dobri hrani, oblačilom in drugim življenj- skim potrebščinam in se vrnili trideset let v preteklost? Ne. tega nimamo v mislih, ko govorimo o varčevanju Rešitev je v drugi smeri, to je v boljšem gospodarjenju, v kakovostnejšem delu in poštenem plačilu zanj, v smotr- nejšem trošenju družbenega proizvoda in odlaganju tiste potrošnje, ki ne predstavlja objektivne življenjske nuje. Na večino od teh odločitev pa ima ali bi naj imel delavec — občan vpliv. Prav temu občanu je namenjena naša vsakoletna brošura »100-1-5 NAČINOV VARČEVANJA«, že peta -)0 vrsti, ki bo na voljo ob dnevu varčevanja v enotah 3anke. Zavedamo se, da je vsak posameznik svet zase, da ima .svojo lastno ekonomijo, kopico želja in le omeje- ne možnosti za njihovo uresničitev. Letošnja brošura je x\svečena zdravju, v njej so številni nasveti in priporoči- a o prehrani, humanizaciji dela ter dobrega gospodarje- nja — varčevanja v najširšem pomenu besede. Ožji pojem varčevanja pa predstavlja denarno varčevanje, ki je izjemnega pomena za narodno gospodarstvo. V današnjih zaostrenih pogojih gospodarjenja, ko so denarna sredstva iz emisije (od NBJ) v obsegu in name- nu izredno omejena, saj se lahko povečajo le za okrog 12 %. (inflacijska stopnja pa bo presegla 50 %), je vloga banke pri razvijanju denarnega varčevanja prebivalstva še posebej povdarjena. S spodbujanjem denarnega varčevanja lahko prido- bimo nove vire sredstev za prepotreben nadaljnji gospo- darski razvoj. V srednjeročnem planu banke smo si zas- tavili napredek in razvoj poslovanja z občani kot pogla- vitni cilj. Povečali naj bi število varčevalcev in obseg privarčevanih sredstev, razširili možnosti pridobi- vanja kreditov občanov, zlasti za gospodarske dejavnosti občanov, predvsem pa želimo izboljšati kakovost stori- tev za občane. Poleg organiziranega izplačevanja oseb- nih dohodkov na hranilne knjižice, preusmerjamo tudi druge prejemke na hranilne vloge in tekoče račune (pokojnine, štipendije, prejemki kmetov itd.). V letoš- njem letu pa širimo poleg klasičnih oblik varčevanja tudi negotovinsko obliko poslovanja, kot so tekoči računi, kreditne kartice itd. Največji povdarek dajemo namen- skemu varčevanju za stanovanjsko gradnjo, kreditiranju malega gospodarstva, kmetijske proizvodnje, kmečkega turizma in drugih namenov, na podlagi vezave dinarskih sredstev od prodaje deviz. Pospešujemo mladinsko in pionirsko varčevanje na osnovnih in srednjih šolah. kreditiranje gospodarstva (proizvodnja, zaloge, osebnih dohodkov itd.) Od leta 1966 dalje so krediti občanov neprestano nižji od zbranih sredstev.Razlogov za to je več. Prvi in najtehtnejši je gotovo različna ročnost sredstev občanov in njihovih kreditov. Večina hranilnih vlog in tekočih računov je izrazito kratkoročnih. Večina kreditov občanom pa nasprotno dolgoročnih (n. pr. stanovanjski do 15 let). Drugi razlog je poseganje Narodne banke na področje kreditiranja z omejevanjem in z določanjem obvezne rokovne strukture plasmajev bank. So pa še drugi. Sredstva prebivalstva so sestavni del skupnih sredstev v banki, zato se uporabljajo v skladu s sprejeto kreditno politiko banke, ki pa mora biti vsklajena s širšimi družbenimi akti. Toda ne glede nato povdariamo izjemen pomen hranilnih vlog prebivalstva za skladen gospodarski razvoj, izjemno pomembna pa so v seda- njem kritičnem gospodarskem trenutku. Čim več je zbranih sredstev prebivalstva, večja je kreditna zmoglji- vost banke; večje so možnosti za kreditiranje prebival- stva in organizaciji združenega dela, ki nimajo ne letos, ne vrste let nazaj, zaradi vzrokov, ki smo jih našteli pri obravnavi varčevanja v širšem smislu na začetku sestav- ka. dovolj akumulacije' da bi vršile enostavno reproduk- cije. Sredstva prebivalstva pomagajo v proizvodnji odpirati nova delovna mesta, širijo torej gospodarsko aktivnost. To ustvarja večji narodni dohodek oziroma zvišuje življenjsko raven občanov. Le-ta pa nt podlagi ekonomskih zakonitosti ustvarja pogoje za višjo raven denarnega varčevanja. Vidimo torej, da sta varčevanje in narodno gospodarstvo medsebojno, bolj kot si misli- mo. rekli bi usodno povezani. Oba pa imata istega skupnega .sovražnika — inflacijo, kot posledico nespa- metnega obnašanja proizvodne m potro.šne sfere. No, prav zato trdimo, da varčevanje v širšem (racionalno gospodarjenje in večanje dohodka) in v ožjem pomenu (razumno ravnanje z denarjem) lahko postane najučin- kovitej.še sredstvo za brzdanje podivjane (nenadzorova- ne) inflacije, ki kot fetiš neprestano potiska svoje nevid- ne roke sedaj v ta. sedaj v oni žep in po samo njej lastni logiki jemlje in daje. OB MEDNARODNEM DNEVU VARČEVANJA VSEM VARČEVALCEM ISKRENO ČESTITAMO! KBM. PE Ptuj F. LUKMAN Zakaj štrajkajo? Med ljudmi vse bolj vre. Vse bolj pogosti so štrajki, ali kot jih pri nas imenujemo — začasne prekinitve dela, izsiljeni sestanki. Zakaj? V vseh organizacijah združenega dela. kier so štrajkali. je bila osnovna zahteva zvišanje osebnih dohodkov. Povsod so to zahtevo s pomočjo štrajka tudi uresničili. Dva odgovora, zakaj so uspeli, se ponujata. Ali je bilo vodstvo nesposobno po samo- upravni poti izpeljati pravi način nagrajevanja po delu ali pa gre za politični kompromis. Kateri od odgovorov je v posameznem primeru sprejemljiv, bi morah Dovedati odgovorni politični delavci in gospodarstveniki v posameznih organizacijah. Toda, sedaj .se je pojavil štrajk v krajevni skupnosti — v Trnovski vasi. Ni šlo za tihe demonstracije, za mirno izražanje nezadovoljstva. S klasičnim štrajkom so prebivalci Trnovske vasi dosegli to, kar sicer v nekaj letih niso dosegli po samo- upravni delegatski poti. Nauk? Delovni ljudje in občani se krepko zavedajo svojih pravic, in kar jih ne morejo uresriičevati po pri nas uveljavljenem sistemu, izkoriščajo zadnjo možnost, ki se je povsod izkazala za dovolj učinkovito. Vsa ta dejanja so obsojanja vredna in nesprejemljiva za našo družbo. Vsi skupaj smo jih tudi na glas obsodili in zahtevali kazen za [wbudnike štrajka. Med liiidmi pa je slišati tihi izra? zado- \oljstva — češ, uspeli pa so le. Kdaj so bOMK) začeli zavedati tudi svojih dolžnosti? Vsi, tisti, ki štrnjkajo in tisti, zaradi katerih slabega in neodgovornega dela do štrajkov prihaja? N. Dobljekar 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 27. oktober 1983 - TEDIIIK PONOVNI USPEH VRTNINARSTVA Začetek pridelovanja vrtnin — mislimo na organizirano pridelovanje — sega nekaj let nazaj, v teh nekaj letih pa je ta dopolnilna kmetijska dejavnost že tako razširjena, da lahko govorimo o resničnem uspehu. Letos tudi vrtninarstvu vreme ni bilo naklonjeno, su?a in toča sta tudi tu pustili neprijetne sledove. Količina pridelka je manjša, kot bi bila sicer, predvsem očiten je izpad v takoimenovanih strniščnih posevkih, saj na primer seme rdeče pese zaradi suše ni vzklilo in je letos tega pridelka z.a dobro polovico manj. Predstavniki zadruge in Petovia pa so se dogovorili, da bodo predelovalci takoj prevzeli vse količine rdeče pese in je kmetovalcem ne bo potrebno uskladiščiti v /.asipnice. Dobri pa so letos tudi rezultati pridelovanja kumaric. Nekaj manj kot 800 ton so jih prevzeli v Petoviji in ta količina skoraj v celoti zado- stuje njihovemu programu predelave te vrtnine. Se pred nekaj leti so morali kar 90 odstotkov potrebnih surovin pripeljati iz Vojvodine in neka- terih drugih krajev Jugoslavije. V času energetske krize je torej uspeh ptujskega kmetijstva tudi pomemben prispevek k stabilizaciji, visoki stro- ški prevoza pa bi Se bolj oteževali položaj predelovalne industrije. Kakšne pa so možnosti nadaljnjega razvoja tovrstne kmetijske dejavnosti na našem območju? Vsekakor ne majhne, saj gre za naročeno pridelavo za znanega kupca. Predvsem količine rdeče pese in zelja bo p<.)trebno prihodnje leto podvojiti. Če bo vreme ugodno, tega ne bo težko doseči, saj kmetje tehnologijo pridelovanja že obvladajo, na voljo pa je tudi dovolj kvalitetnega semena in vsega, kar je za pridelovanje potrebno. JB PRAZNIK KS DORNAVA Številne prireditve Vsako leto v mesecu oktobru praznuje krajevna skupnost Dornava svoj praznik. Spominski datum je 10. oktober. Letos so v program praznovanja vključili številne športne in kulturne ter druge prireditve. Že 8. oktobra so orgainizirali orientacijski pohod, košarkarski turnir, mešani pevski zbor Ignac Zgec je pripravil koncert ob svoji 10-letnici, sodeloval je tudi Svobodin tamburaški zbor, organizirali pa so tudi sektorsko gasil- sko vajo in pripravili likovno razstavo. Slavnostni zbor krajanov pa je bil v nedeljo, 16. oktobra. mG Tekmovanje gozdnih delavcev bratskih občin Sodelovanje delavcev in delovnih ljudi bratskih občin Hrvatske in Slovenije je že krepko pognalo korenine in se razširilo na mnoge oblike dejavnosti. §e vedno pa je prešibko sodelovanje na gospodarskem podro- čju, prav tu pa si želimo tesnejšega sodelovanja. Zato smo toliko bolj za- dovoljni da se vezi utrjujejo tudi na tem področju, je poudaril Edi Kup- čič, predsednik Občinskega sveta ZS Slovenije Ptuj, ob otvoritvi 2. tek- movanja gozdnih delavcev bratskih občin, ki je bilo v soboto, 22. oktobra na Jelovicah. Tekmovanje je pod pokroviteljstvom Občinskega sveta ZS Slovenije Ptuj pripravilo Gozdno gospodarstvo Maribor, TOZD Gozdarstvo in TOK Gozdarstvo Ptuj. Bilo je vzorno organizirano v zadovoljstvo tekmo- valcev, ki so lahko pokazali vso znanje in delovne veščine. Tekmovali so v sedmih disciplinah, ki veljajo za republiška in zvezna tekmovanja. Škoda je le, da se tega zanimivega in predvsem delovnega srečanja niso udeležile vse sodelujoče občine, saj je bilo geslo srečanja, kot je dejal direktor Šumskega gospodarstva Varaždin, sodelovati in spoznavati se med seboj. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz Cakovca, Koprivnice, Krapine, Slovenske Bistrice, Varaždina in Ptuja. Čeravno je bilo pomembnejše sre- čanje in sodelovanje kot uvrstitev, pa je le-ta vsekakor na tekmovanjih prisotna. Najuspešnejši je bil Milan Pliberšek iz Slovenske Bistrice, ki je s 553,5 točkami osvojil 1. mesto, takoj za njim pa je njegov delovni tovariš Anton Strnad s 553 točkami, tretji je bil s 531 točkami-Dušan Car iz Koprivnicc. Tudi ekipno je zmagala Slovenska Bistrica s 1633,5 točke, 2. mesto so osvojili Koprivničani s 1506 točkami in 3. mesto tekmovalci iz Ptuja s 1501,5 točke. Visoko število točk pove, da so bili tekmovalci dobro pripravljeni, tekmovanje pa vzorno organizirano. Poskrbljeno je bilo za varnost pri delu, saj so tekmovalci delali z ostrimi rezili motornih žag. K uspehu pa so pripomogli tudi sodniki s svojo strokovnostjo in doslednostjo, saj ni bilo nobenih pritožb na niihovo delo. Pri vsem tem pa je pomembno še to, da je bilo srečanje delovno, saj so se srečali neposredni fizični delavci. Da je temu tako, izpričuje tudi udeležba gostov. Poleg predstavnikov Gozdnega gospodarstva Maribor in TOZD in TOK Gozdarstvo Ptui. od katerih so mnogi sodelovali v organi- zaciji tekmovanja, v komisijah in med sodniki, so si tekmovanje ogledali še: Milan Kneževič, republiški sekretar za kmetijstvo, živilsko industrijo in gozdarstvo; sekretar Odbora lesarstva in gozdarstva pri republiškem svetu ZS Slovenije; direktor Sumskega gospodarstva iz Varaždina; Vlada Safranko, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev gozdarstva in lesne industriie in seveda predstavniki pokrovitelja. Tekmovanje so popestrili s krajšim kulturnim programom člani Pro- svetnega društva Stoperce in učenci osnovne šole Stoperce, popoldanski čas pa so namenili tovariškemu srečanju. Dogovorili so se, da morajo tovrstna tekmovanja v okviru bratskih občin SR Hrvatske in Slovenije postati tradicionalna, saj prispevajo k spoznavanju delavcev sodelujočih občin obeh republik. Tekst in foto: L. C. Utrinek s tekmovanja Poslovanje v gostinsko turistični panogi o problematiki poslovanja v gostinsko turistični panogi v letošnjem letu je bilo napisanih že veliko strani, gotovo pa ne bo odveč, če si ob pregledu devetmesečnega poslovanja ponovno osvežimo spomin, da bomo lahko poslovne rezultate realneje ocenjevali. Predvsem bi želela opozoriti na razmere gospodarjenja v letu 1983, v katerem je promet v gostinstvu in turizmu vse manj odvisen od poslovnih odločitev temeljnih organizacij združenega dela. Vrsta omejevalnih ukrepov je turistično-gostinskemu gospodarstvu začrtala pogoje poslovanja in s tem tudi raven finančnih rezultatov. S spremembo 78. člena Zakona o deviznem poslovanju je panoga gostinstva in turizma v letu 1983 izgubila status pretežnega izvoznika, obenem pa tudi vse olajšave- iz tega naslova. Sprememba zakona je tako z vidika raz- polaganja z devizami kot z dohodkovnega vidika zelo prizadela gostinske in turistične organizacije združenega dela, saj sta jim od- vzeta pravica direktnega plačevanja v devizah in menjalniške devize. Uvedba dinarskih čekov in dajanje popusta je povzročila dodatni izpad dohodka, s tem pa se zmanjša že tako nizka akumulacija. Zaradi omenjenega zakona so se povišale obveznosti iz dohodka, ker se je zaradi znižanega deviznega priliva osnova za obračun obveznosti povečala, davčne olajšave pa so zaradi tega nižje. Razen tega so vplivale na rezultate povišane stopnje prometnega davka alkoholnih in brezalkoholnih pijač, povečane obrestne mere, številne podražitve idr. V letu 1983 so se izredno povišale nabavne cene surovin, pijač in razjiega materiala, kar je potegnilo za sabo večje prodajne cene gostinskih storitev. Po statističnih podatkih so se cene živilskih proizvodov dvignile za 51 kmetijskih proizvodov za 59 živila 55 °/o, sveže meso 79 dnevno osnovno šolo na šolah Markovih, Podleh- nik, Vitomarci, Trnovska vas, z manjšimi investicijskimi vlaganji pa tudi druge šole, ki imajo enoizmenski pouk. Ob sedanjem obsegu oddelkov podaljšanega bivanja ni možnosti, da bi se ti oddelki razvili v celo- dnevno osnovno šolo, ker mora šola iz pedagoških, vzgojnih in or- ganizacijskih vidikov preiti hkrati na celodnevno osnov no šolo vsaj z vso nižjo stopnjo. V naši občini pa so oddelki tako razporejeni, da imajo šole le po nekaj oddelkov podaljšanega bivanja. V lanskem šolskem letu je bilo le 41 oddelkov podaljšanega bivanja na 377 red- nih odddkov. Izvršni svet ugotavlja, da čeprav v nekaterih šolah primanjkuje fi- nančnih sredstev ni opravičljivo, da nekatere šole zanemarjajo vzdrževanje in adaptiranje stavb, saj je marsikaj možno opraviti z minimalnimi sredstvi. Ob ugotovitvah, ki jih lahko povzamemo iz poročila skoraj na sleherni strani, da je v šolstvu bilo povsod tesno s finančnimi sredstvi in poglavitni ugotovitvi na 8. stra- ni te informadje, da delež sredstev za šolstvo v družbenem proizvodu v občini že 5 let up>ada, menimo, da je ta ugotovitev pavšalna. Nasprotno ugotavljamo, da so šolski kolektivi ob pomoči obča- nov v krajevnih skupnostih storili ogromno, zlasti pjri urejanju in vzdilevanju šolskega prostora, da r>a iz realno vedno manjših mate- rialnih sredsicv šolam že več let ne zagotavljamo sredstev za investi- cijsko vzdrževanje stavb. Akcija ,,izposoja učbenikov" v naši občini ni v celoti zaživela predvsem zaradi tega, ker je Izo- braževalna skupnost zaradi po- manjkanja sredstev to postavko morala redno črtati iz programa. Fond učbenikov so šole ustvarile le iz učbenikov, k« jih učenci odsto- pijo. Za ilustracijo, druge občine imajo v finančnih načrtih redno postavko za obnovo učbenikov. Šolski vrtovi so izgubili nekdanji pomen in namen, da služijo učno- vzgojnemu procesu. Danes jih šole uporabljajo za pridelavo hrane za šolske kuhinje in ne za učnovzgoj- ni proces in žal ne več za vzgojno izobraževalni proces. Osnovne šole so financirane po enakih normativih za programe, ki jih je možno v okviru razpoložlji- vih sredstev financirati. V okviru teh sredstev ne moremo vključiti dejavnosti, ki jih šole izvajajo nad normativi. Standardi in normativi za finan- ciranje vzgojno izobraževalne de- javnosti v naši občini so enaki kot je dogovorjeno v SR Sloveniji za zagotovljeni program. Izvajanje le- leh p« po šolah ni povsem enako, zlasti glede števila zaposlitve tehni- čnih kadrov. To vpliva tudi na raz- lične višine poprečnih osebnih do- hodkov na šolah. K ureditvi šolskih okolišev v ob- čini bomo morali pristopili skupaj z občinskim upravnim organom pristojnim za zadeve vzgoje in izobraževanja. To je področje, ka- terega se bomo morali lotiti z vdiko mero občutljivosti do učencev, kva- litete pouka in gosp)odarnosti. Hkrati bo potrebno upoštevati bo- doči prostorski razvoj občine. Se nekaj dodatnih ugotovitev: Ddež sredstev za izobražev anje v družbenem proizvodu je v zadnjih petih letih padel za 0,79 1*. Izvaja- ni programi na začetku tega srednjeročnega obdobja pa se kljub zmanjšanju družbenega deleža sredstev niso bistveno zmanjšali. V letu 1983 se lahko program izvaja le ob pHJsegu v amoni/adjo. Za prikaz stanja osnovnega šol- stva v občini Ptuj navajamo samo nekaj bistvenih pokazatdjev, kijih ta informadja premalo, ali p>a sploh ne omenja. To so dejstva, ki učcnccm in dclavcem zaposlenim v v/goji in izobraževanju ne nudijo enakih pogojev dela, učence pa pri- krajšajo za v vseh pomembnejših dokumentih zapisano stahšče, da bomo v Sloveniji stremeli za izena- čitev pogojev šolanja. Najbolj vidne razlike se vidijo iz naslednjega stanja: — razvitejša področja dodajo k učnemu programu v 7. razredu po eno uro matematike, — šole s 700 učenci imajo zapo- slen popoln strokovni team (psiho- log, pedagog, socialni delavec) pri nas pa 8150 učencev le 6 socialnih dclavcev. Celodnevna osnovna šola v Kidričevem nima strokovnega de- lavca, — v občini je zajeto v podaljša- no bivanje 10,9 •^'o učencev, v SRS 12.7 — v občini je zajeto v celodnev- no osnovno šolo 6 % učencev, v SRS 12,7 — šole v naravi, ki jo v drugih občinah redno izvajajo, se pri nas organizirajo le ob 100®7o finandra- nju staršev, — akcije i/posojanja učbenikov sc organizirajo izključno na breme staršev in dodatnega dela učiteljev, — šolski vrtovi se zaradi vedno večjih stroškov za prehrano učen- cev uporabljajo izključno za prido- bivanje prehrane za šolske kuhinje in ne kot sredstvo v vzgojno izobra- ževalnem procesu. — prehod na zakonsko predpi- san normativ od 36 na 32 učencev na oddelek se v občini ne izvaja, — predpisan program opreme učilnic za SLO se je vsako leto črtal iz programa financiranja, — upada udeležba učencev pri športnih in kulturnih udejstvova- njih, ker ni finančnih sredstev, — amortizacijo smo letos uspeli pokriti le 5%, — že leta nismo šolam zagotovili sredstev za investicijsko vzdrževa- nje stavb, — osebni dohodki zaposlenih v osnovnih šolah so močno pod pov- prečjem v republiki in zaostajajo skoraj za 10 % od zaposlenih v osnovnih šolah Slovenije. Stališča: 1. Izobraževalna skupnost Ptuj predbga, da Skupščina občine Ptuj pri usmerjanju sredstev za družbe- ne dejavnosti poveča delež sredstev za izobraževanje v takem obsegu, da bi bilo mogoče odpraviti v Informaciji in naših stališčih nave- dene razlike. 2. Racionalnejša organizadja pouka je omejena s sedanjimi šol- skimi okoliši. Zato bodo organi skupnosti aktivno sodelovali s pri- stojnim občinskim organom k ustreznejši ureditvi šolskih okolišev v naši občini. Predsedstvo skupščine izobraževalne skupnosti Ptuj 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 27. oktober 1983 - NA OBISKU PRI SPOMMIUUUI mm PETKU NAJPREJ KLGPGTEC. SEDAJ PA ŽE DRUGI SPOMINKI v kletnem prostoru v stanovanj- ski hiši v Tomšičevi. 40 v Ptuju na- staja nj^ovo spominkarstvo. Tu je svet tišine in vse kar sodi zraven. Spodbude, ki jih nudi in ustvarjal- nost ki se sprošča, najde konkreten izraz — v klopotcu. ^o Petek hi- tro pove, da je izdelovanje klopot- cev zanj sprostitev v najširšem po- menu besede. „Ko se naveličam vsega, se umaknem v klet in pr>- čnem delati ..." „Prvi klopotec sem izdelal po dolgih posvetovaniih s starimi vinogradniki, pogled sem tudi v trgovino Jasmin. Pomislil sem, ali bi nemara tudi sam poizkusil nare- diti podobnega. Želel sem, da bi bil kar se da izviren," je o svojih začet- kih povedal Bogo Petek. ,,Prve klopotce nisem naredil za prodajo. Izdelal sem jih za darila ljudem, ki že vse imajo. Zato jim je moj klopotec prinesel nekaj nove- ga. Tudi s takimi izdelki lahko po- vemo ljudem, da jih imamo radi in podobno. Reči moram, da so moja .darila' dobro sprejeli," je nadalje- val Bogo Petek. Otožna so njegova razmišljanja o položaju spominkarjev. „Marsi- kateri misli, da je to zaslužkarstvo. Pa temu ni tako. Sest ur dela po- rabim, da je klopotec nared za bo- dočega kupca. Prodam ga za 400 dinarjev. Pa se vprašam, zakaj sploh delam? Ce bi delal za zaslu- žek, potem jih sploh ne bi izdelo- val. Kljub vsemu pa bi Md, da bi imeli spominkarji neke olajšave. Sem za to, da mi, ki izdelujemo spominke, sami teh izdelka« ac prodajamo. Staro pra%ilo jj^ (dta te- sti, ki izdeluje, slabo prodaja. Glr- de obdavčitev sem miKnja,, da bo morali uveljaviti sistem sdtfcdje."' Njegov klopotec je res kp. SD(»- venjegoriški je, ima ?liri penesaL. Najtežje pri vsem je priti do pri- mernega lesa. Za izdelavo poOirdbnu- jc bukovino, trn (akacijo); 2» p^ resa lahki les (smreko); za deske — zveneči les: javor, če^jo. Lcik, ti ima boljši glas, je danes. ||Mi»efi«]iD problem. Kje še najdemo če^jo? Bo^ Petek razmi^ja nidl nat- prej. Zeli izdelali še KBajpoflon je že dodal — ličen sponuraek — ^ mokolnico. Poudarja, da Ihi inuzM^ razviti sodelovanje z oUikmailkdi im spominkarji. Nekdo ona pffi ne zna izdelovati, spel dragi je spra>- ten v izdelovanju in tako naprej. ,,Videl sem zanimi\'0 pe^ffiBamisp staro skrinjo. Skrinjo bi že zm^ vs- delati, kaj pa barve? EiMKtLavniKnjjiilki ne poznam. Tu Im poirefe©*all nnsliiras zno pomoč. Predlagal bi, da Hm ndldiDi nsumSil program ali seznam, nuiniidta 8m nmal uporabiti dru^o be- ittdoi. pa vemdu bi nam spommkar- jiein piiidlnnv služ3. Lahko bi se uuMmcniiaJii as izddovab spominke, ILuiimBB je ireoiičiio povpraševa- niie iim y sijih sodobni turist v resni- di adE"'" Puiek Ib«) sodek)val tudi na prvo dmimao irazstavi izvirnih spo- mnimUm. Riszstava bo od 15. mtmtnmllni-Ji do 1. decembra. Kaij pii^alkaje od razstave? Vdiito V Bsti sapi pa dodaja, da UrBMijiaj. tiiafii s. pomočjo te razstave priKlii (!ft» vseh spominkov, ki jih je viffliislinn® neBfto, pa ostajajo za mniDgsir silirinii- Ot^encm pa želi, da bi s^nnimlie pnodajj^i na vseh prodaj- niSh iini»tliilln v (oMini — čas je že, da tbii jjiilh poiifcDiiaJlii turistu. Saj jih je v tm^iini Jatsnmim veliko, vendar tutppviiinai mii vedno odprta. Imamo pa mimTO«iiaiBir tio^e, kjer kar mrgoli ttairii«!®«*, spnDcmEmtov pa ni, če pa že sfflv jie iisMmat pjiiiSb. MG Bogo Petek Klopotec in samokolnica —z njima se bo predstavil na prvi razstavi izvimai domsčA s|»oaii«fcov foto: M. Ozmec POGOVOR S TONETOM PARTLJIČEM o SKUPNIH PROGRAMSKIH JEDRIH Predsednik Društva sDovensfciifti pisateljev Tone PartEjffi se prejšnji četrtek udeležil cBv®b«w razstave del akademskega slU^jis Vojka Pogačarja in ob fi^ priB©- žnosti smo ga zaprosili zai pogontcnr o skupnih programsOi jeafciifti pouka v osnovnih in srednujifti lah. Seveda je bil p<^i(«o«r (nnni^itaii na pouk slovenskega jcaifcii in književnosti, saj iMav ta ddl jeder buri duhove po vs^ Si®- veniji. Pravzaprav Siša aicKensftai javnost s predlogom- ni Mk -iss- nanjena, pozornost je v:AiiiiiII® izjava slovenskih pisat^ev, M jj® je v celoti podprla tudi repoM^ka konferenca sodalistioie zveze delovnih ljudi Slovenije. ZaDsn ii£B9> je večina začutila, da hsmoi z uveljavitvijo tako inmniimaiiiiBc skupnih jeder Slovenci prBkiaj^oiiL. Vendar, širše javne razprave © je- drih ni bilo. Zakaj je s;pil«3Ai pti^to) do tako burnih reakcij? ,,Zato, ker ni bik) ptavilto® m- stavljene širše javne lazpareeL Sfiviar potieka že več kot leto dni. Oie zai HoA. da bi se naj v celi državi neposrednjft proizvajalcev, organlnrali pa so tucti okroglo mizo o vlogi samoupravnih ddav- skih kontrol. E>o konca leta pa imajo v načrtu ^ ddepiisio in političito šok) ter seminarja za predsednike poravnalnih svetov in svetov potrošnikov v KS. Viktor Horvat TEDNIK ~ oktober 1S83 SESTAVKI IIM KOMENTARJ! - 5 DIABETSKA POLINEUROPATIJA S tem imenom je v medicini označeno posebno obolenje, ki spada med najobsežnejše, a tudi najbolj nadležne komplikacije sladkorne bole- zni. Ugotovili smo že, da je le pri redkih obolenjih bolnikovo sodelovanje in samopomoč tako važna, kakor je nujno potrebna, a lahko tudi uspešna prav pri sladkorni bolezni. Zato toliko posameznih člankov v našem Tedniku, ki imajo poleg poučnega tudi pomemben opozorilni na- men. Polineuropatija je splošno in vsa telesna področja zajemajoče živčno obolenje. Pojavlja se bolj ali manj opazno na vseh delih in organih telesa. V tem sestavku bomo obravnavali neka- tere najočitnejše in obenem najpomembnejše okvare. Najprej nekaj splošnih in uvodnih misli. PO- LINEUROPATIJO PRIŠTEVAMO MED NAJPOMEMBNEJŠE OKVARE SLADKOR- NE BOLEZNI in vendar lahko trdimo, da je celo v zdravniških krogih bila najmanj upoštevana. skoraj lahko priznamo, da tudi najmanj poz- nana. Kako je ta komplikacija razširiena po različnih starostnih dobah sladkornih bolnikov? Pri tistih, ki so mlajši od 40 let, dosega povpre- čno 9 med 40 in 60 leti 25 in nad 60 leti okrog 39 Ze ta stati.stika kaže, da NAJBOLJ PRIZADEVA NAJSTAREJŠE BOLNIKE. Opazovanja kažejo, da je njihova pogostnost najčešča pri tistih bolnikih, ki nimajo dobro urejene uravnovešenosti nasičenosti krvi s slad- korjem! Vendar moramo opozoriti, da s komplikacija lahko pojavi tudi že v zgodnejši dobi obolenja, ko osnovna presnova še ni moč- neje prizadeta in nasprotno opažamo, da v posa- mičnih primerih niti v težje narušeni osnovni presnovi ne nastopa. To pomeni, da leži osnovni vzročnik še nekje drugje. Polineuropatija je komplikacija, ki lahko potek diabetičnega obolenja občutno obremeni in bolnika zelo prizadene. Zato je ZGODNJE ODKRITJE te komplikacije — posebno še tedaj — kadar poseže na področje samohotnega živčnega sistema, življensko pomembno. Po dosedanjih ugotovitvah je zelo verjetno, da sloni komplikacija na več dejavnikih. Najbrž so med drugimi krive bolezenske spremembe na najdrobnejših žilicah, ki oskrbujejo živce, obe- nem pa tudi neposredne okvare na samih živčnih celicah, ki so zaradi motene osnovne presnove v pravilnem prehranjevanju prizadete. Bolezenski znaki segajo OD ZVISANE ZELO NADLEŽNE RAZDRAZENOSTI DO PO- POLNE OHROMITVE PRIZADETIH Živcev. Najbolj znane so težave, ki nastopajo na stopalih in podkolenju. Poznane so občutlji- vostne spremembe v obliki nadležne pekoče bolečine na podplatih in neznosen nemir v no- gah, kar se posebno občutno pojavlja predvsem po leganju k nočnemu počitku. Sledi 1. nadaljevanje S PREVENTIVNIMI PREGLEDI ZAGOTOVITI VEČJO POŽARNO VARNOST Preprečevanje požarov na naj- različnejše načine je ena izmed osnovnih nalog delovnih ljudi in občanov pri uresničevanju koncep- ta SLO in DS. Požari, ki vsako le- to požirajo ogromne vsote denar- ja, grozijo vedno in povsod, zato je potrebna skrb vseh delovnih lju- di in občanov, da se postavijo po robu izgorevanju velikih vrednosti družbenega in osebnega premože- nja. Postaviti se po robu uničeva- nju premoženja, ki jo povzročajo požari, ne pomeni le gašenje že nastalega požara, temveč predvsem preprečevanje nastankov požara na najrazličnejše načine, od samo- zaščitnega obnašanja, upoštevanja požarno-preventivnih predpisov, odstranjevanja vzrokov požarov na delovnem mestu in doma, vzgo- je otrok in lastne vzgoje o požar- nem varstvu itd. Statistični podatki kažejo, da smo še vedno preveč brezobzirni do odstranjevanja vzrokov poža- rov in da smo pri tem še vedno precej malomarni in nepazljivi. Rezultat je poznan. 70 do 80 % požarov nastane po krivdi delov- nih ljudi in občanov. Vse, kar kažejo podatki o požarih in požar- nih škodah ter nenehna prizadeva- nja družbe kot celote, posebej pa še gasilske organizacije s svojimi številnimi člani, za zmanjševanje števila požarov in višine požarne škode, je gasilsko organizacijo" spodbudilo, da s še bolj ne- posrednimi metodami delovanja z delovnimi ljudmi in občani o vprašanjih požarne varnosti, ne- posredno s požarno-preventivnimi pregledi ugotovi stanje požarnega varstva v objektih, za katere meni- mo, da so požarno najbolj obremenjeni in s tem tudi ogrože- ni. Požarno-preventivni pregledi so metoda skupnega prizadevanja de- lovnih ljudi in občanov ter članov gasilske organizacije in komitejev za SLO in DS v krajevnih skupno- stih pri preprečevanju požarov. Komisijo za požarno-preventiv- ne preglede sestavljajo naslednji stalni in občasni člani: — gasilski strokovnjak — pred- sednik komisije, — predstavnik komiteja za SLO in DS ali član štaba CZ v KS — član; — strokovnjak — električar ali drugi strokovnjak širšega profila — član komisije; — lastnik objekta, ki se pregle- duje — član komi:jije pri pregledu njegovega objekta. Glavne naloge komisij za požar- no-preventivne preglede: — komisije pregledajo večino požarno najbolj obremenjene in ogrožene objekte v družbeni in za- sebni lasti (v občini Ptuj 5000 pregledov); — z lastnikom objekta ugotovi- jo stanje in vzroke, ki bi lahko povzročili požar na objektih; — pomanjkljivosti, ki jih skup- no ugotovijo, zabeležijo v pri- pravljen opomnik — zapisnik za organizirano in usmerjeno izvaja- nje požarnopreventivnih pregle- dov; — lastnikom objektov komisije strokovno pokažejo na kraju sa- mem pomanjkljivosti, ki pred- stavljajo potencialne možnosti za nastanek požarov in strokovno svetujejo kako se naj pomanjklji- vosti odpravijo; — z lastnikom objekta se dogo- vorijo za čas — rok, v katerem bo lastnik v svoje in družbeno dobro odpravil pomanjkljivosti in s tem odpravil vzroke za nastanek poža- rov. Iz pregleda najvažnejših nalog in sestav komisije za pieventivne preglede je jasno razvidno, da gre za komisije, ki imajo predvsem namen, da na kraju samem, ob prisotnosti lastnika objekta, ugotovijo stanje objekta po vpra- šanjih požarnega varstva, ugotovi- jo pomanjkljivosti, opozorijo last- nika nanje in mu svetujejo, kako naj pomanjkljivosti odpravi. Delovne ljudi in občane prosi- mo, da v njihovo in korist celotne družbe sodelujejo v komisijah, pri čemer se lahko precej strokovno seznanijo s potencialnimi vzroki za nastanek požara na njihovem ob- jektu in z načinom odprave teh vzrokov. Komisije bodo pregledo- vale objekte v oktobru in novemb- ru. Zelja je, da ta metoda neposred- nega dela za preprečevanje poža- rov z odstranjevanjem vzrokov požarov da čim boljše rezultate, ki se bodo kazali v zmanjševanju šte- vila požarov in zmanjševanju požarnih škod. Požarno-preventivni pregledi so tako tudi neposredna oblika dela v kateri sodelujejo tako uporabniki kot izvajalci ter s tem delovni ljud- je in občani na najbolj pristopen in neposreden način utrjujejo in po- družbljajo sistem SLO in DS na področju požarnega varstva. Vsak preprečen požar bo tako velik prispevek pri razvoju naše družbe in veliko plačilo za prostovoljno vloženi trud vsem, ki bodo sodelo- vali v akciji ,,100.000 požarno- preventivnih pregledov v SR Slo- veniji". Pod tem geslom poteka akcija, ki bo ocenjena na 10. kongresu gasilcev SR Slovenije prihodnje leto v Mariboru. Akcija ,,100.000 požarno preventivnih pregledov" je tudi ena izmed številnih akcij v oktobru, mesecu varstva pred požarom v SR Slo- veniji, na katerega želimo delovne ljudi in občane opozoriti. Štefan VIDOViC ISden od številnih možnih vzrokov za nastanek požara ob nepravilni uporabi. PRI NAS V KLUBU Kako do smrti ostati zmeren pivec Prisluhnimo tokrat tretjemu pravilu. Pravila, ki smo jih povzeli po knjigi ,.Alkoholno omamljen" od Ramovša bomo tokrat spet ponovili. 1. Bodi zmeren — srce in pamet sta dragocenejša kot pivski užitek ali poln želodec. 2. Ne pij kadar si v zagati ali notranji stiski — to je beg pred st- varnostjo v omamo. Človek si, spoprimi se z njo. 3. Ne pij, če te mika cenen pivski užitek-potrudi se za zdrave radosti, ki jih v življenju ne manjka. 4. Ne navadi se gasiti žeje z alkoholno pijačo-telo potrebuje tekočino in ne strupa. 5. Ne pij močnih alkoholnih pijač in ne pij na prazen želodec. 6. Takoj se umakni iz pijane družbe. 7. Spoznaj sebe in alkoholizem ter imej odprte oči za ,,črno kroniko", njegovih posledic okrog sebe. Torej tretje pravilo pravi: NE PIJ, CE TE MIKA CENEN PIVSKI UZITEK — POTRUDI SE ZA ZDRAVE RADOSTI, KI JIH V ŽIVLJE- NJU NE MANJKA. J. Ramovš nam pojasnjuje to pravilo z naslednjimi mishmi: ,,Kako si ljudje želimo sreče! Veseli trenutki so nam kot nagrada in napolnijo nas z novimi močmi. Zato je zlata vredna ta človeška potreba po občutkih sreče. Vsakdo ima na tisoče drobnih stezic do njih, včasih pa za trenutek tudi kako večjo cesto. VESELIJO NAS NEKATERA DELA. SPORT IN IGRA, RADOSTIJO NAS USPEHI. DROBNE SRECE S SOLJUDMI, POZORNOST IN NEZNOST Z NAJ- BLIŽJIMI LEPOTE NARAVE, GLASBA, KNJIGA, KULTURA. Nekateri pa ne najdejo veselja v teh stvareh. Uberejo bližnjico z neko omamo, največkrat z alkoholom. In doživljajo užitek — toda nezaslužen in varljiv. Življenje se neizprosno maščuje za vse nezaslužene užitke". Dr. J. Rugelj pa pravi: ,,Radosti v življenju treba iskati v delu, družini, kulturi, naravi in družbenem udejstvovanju. Kajti v delu se uresničujemo, v družini imamo zatočišče in srečo, kultura nas plemeniti, a narava opozarja, da smo le majhen, toda njen pomemben del. Potrebno je samo, da si od vseh teh dejavnikov odvisen in takoj občutiš abstinenčne težave — kadar se ne moremo uresničiti v delu, če smo imeli sreče, da smo si našli tako delo, ki nas osrečuje — kadar smo daleč od svoje družine, če smo na njo navezani, kadar ne moremo brati lepih knjig, če smo jih navajeni, kadar ne moremo za dalj časa v planine, če so nas osvojile." Oba strokovnjaka nam podobno nakazujeta kje naj človek išče srečo in radosti in zavračata cenene pivske užitke. Potrebno jima je le prisluhniti. Svetujemo vam, da premislite, če iščete v alkoholu cenen pivski užitek? Ce ga iščete, potem se še doslej niste navadili najti radosti v življenju, pri delu, pri svoji družini, ob knjigi, v naravi ali v podobnem. Vredno je za trenutek poglobiti se vase in odkriti, kjer je kaj narobe. Morda se to še vedno da popraviti. Nadaljevanje prihodnjič Dr. Z. I. KAKO DOLGO BOMO ŠE V NEGOTOVOSTI? Vedno ko uvajamo kakšno novost v poslovanju z občani, se v večini primerov dogaja, da prihaja do zmešnjav, nezadovoljstva in nezaupanja do delovnih organizacij ali ustanov, ki niso v stanju pravo- časno in dosledno izpeljati novih sprememb ter pravočasno seznaniti javnost. Se bolj smo seveda presenečeni, ko odgovorni, ki so zadolženi za informiranje, občasno sami ne vedo odgovoriti. Gre za SOZD Certus Maribor TOZD Potniški promet v Ptuju. Že ob spomladanskem premiku ure na poletni čas so v tej delovni organizaciji spremenili vozni red in ga prilagodili delovnemu času v delovnih organizacijah. Seveda so se še takrat porajali problemi in pomanjkljivosti, nekaj prog je celo izpadlo in so občani porabili veliko časa za orevoze. sai so morali na niih čakati tudi nekaj ur. Poskušali smo razumeti, ker smo vedeli, da smo prešli na poletni čas prvič in se takšni izpadi dogajajo. Vendar to ni bilo vedno opravičljivo, saj so bile delovne organizacije, posebno tiste, ki se ukvariajo s prevozi potnikov, predčasno seznanjene o tej spremembi. Za spremembo voznega reda so na avtobusni postaji v Ptuju fx)trebovali 14 dni in v tem času so se morali potniki znajti kot so vedeli in znali. Kljub temu pa voznega reda v večini niso spremenili. Naj navedem primer, ki ni osamljen. Po spremembi voznega reda v spomladanskem času bi moral avtobus na relacin Ptuj—Lenart odpeljati iz Ptuja (navedba na panoju voz. reda) ob 6.30 uri, odpeljal pa je natančno eno uro kasneje. Ko smo se tako nekako navadili na nove odhode avtobusov, je minil Doletni čas in snet smo uro pomaknUi^za 60 minut nazai. Ponov- no imamo vozni red v izdelavi. Kako dolgo? Spet tekamo do prometnika in sprašujemo kdaj bo odpeljal avtobus v to ali drugo smer, vendar narr natančnega odgovora ne ve povedati nihče. . Zakaj sploh pišemo o problemih v javnem potniškem prometu? Predvsem zato. ker bomo drugo leto spet premaknili čas m prav je, da se razmišlja o tem kako ustaliti vozne rede in potnike pravočasiio seznaniti, da se negotovost ne bo nona Ijala in bomo čas, ki nam ostaja od službenih obveznosti, uporabih koristneje kot pa je čakanje na avtobus, ki je morda že odpeljal. V dnevniku Večer z dne 1. oktobra smo lahko prebran članek, da je prav na ptujskem in ormoškem območju težava z uskladitvijo voznega reda. Prav je, da opozorimo delovne or^nizacije, od katerih je odvisna večina koristnikov voznega reda AP Certus Ptuj, da v najkrajšem času tudi na tem voznem območju uskladijo vozne rede in seznanijo potnike na postajališčih v KS z veljavnimi voznimi redi o odhodih avtobusov. ^ .■ Le s tako odločno in hitro akcijo vseh forumov na občmski ravni in delovne organizacije Certus. bodo potniki razbremenjeni skrbi tti negotovosti afi bodo pravočasno prišli do zaželjenega kraja. Delovni organizaciji, ki prevoze opravlja, do zagotovljeno zaupanje, to pa je vsekakor osnova za poslovni uspeh! Viki Par ZDRAVJE JE V ZDRAVEM ŽIVLJENJU 32 IfT BREZ BOLNIŠKE Takšen sklep se je »ponudil« po našem pogovoru s profesor- jem Tonetom Lorgerjem iz sred- nješolskega centra v Ptuju. K pogovoru smo ga povabili, da bi se zanimali za recept, kako je mogoče 32 let vzdržati na delo- vnem mestu brez bolniške. Pet- najstega novembra letos bo imel namreč polnih 32 let delovne dobe in to brez dneva bolniške! Povprašali smo za recept. Na kratko pove, da je sesta- vljen iz treh delov: 1. Poklic, ki ga opravljaš, moraš opravljati z veseljem, 2. Zmernost v življenju in 3. Veliko dela! K vsemu še dodaja, da bi zdravniki ob obilici receptov, ki jih pišejo bolnim, vsakemu dali še 20 arov neobde- lane haloške zemlje. In ko bi ljudje koristno uporabljali prosti čas, ne bi toliko razmišljali o bolniških in podobnih izostan- kih. »Sem tudi velik nasprotnik kajenja. Velikokrat se odpovem zabavi, četudi jo potem pogre- •šam. prav zaradi tega, ker kadilci tako neusmiljeno ogrožajo tiste, ki ne kadimo.« Profesor Tone Lorger je tudi veliko študiral. Začel je kot predmetni učitelj. Ob delu je študiral agronomijo, pozneje bio- logijo. Začel je tudi študirati na III. stopnji v Zagrebu, vendar ga je »odtegnil« vinograd. »Zaradi mojega študija ni nikoli trpela služba; učil sem kar naprej, tudi študijskih dopustov nisem imel. Ce pa sem že bil bolan, sem bolezen odležal ob sobotah ali nedeljah. Jaz bi pač vsakemu svetoval, da je zmeren v vseh življenjskih radostih, skratka v vsem, kar življenje zahteva in ponuja človeku,« sklepa Tone Lorger. »Tudi to, da sem dober peda- gog (drugi so tako ocenili), daje človeku stimulacijo. Sem tudi načelnik štaba za civilno zaščito v centru — tudi to delo me precej okupira. Vodim tudi biološki krožek, kjer vzgajamo vse. ki jih zanima biologija.« Če je življenje tako izpolnjeno, kot je njegovo, res ni časa za drugo .. . Kratek sprehod skozi njegovo življenje pa tudi pove svoje. MG Tone Lorger v razredu foto: M. Ozmec • - IZ NAŠIH KRAJEV 27. oktober 1983 - f KARATE Trije Ptujčani na svetovno prvenstvo Tudi karateisti so že zavihali rokave in pričeli z rednimi vajami, hkrati pa že tudi javnimi nastopi, kjer pomerjajo svoje moči in spretnosti, najboljši so se pomerili v Reki na državnem prvenstvu v polkontaktnem in feflataktnem karateju. Za Karate klub Ptuj so na Reki nastopili štirje tekmovalci. V kMegoriji do 63 kg je Alojz Vidovič osvojil drugo mesto, vendar so ga aodniki v finalu, ko se je pomeril z domačinom, oškodovali, saj je bil bolje pripravljen kot pa njegov nasprotnik. V kategorijido 74 kg je Milan Segula •»vojil 3. mesto. Mnogo več športnih sposobnosti in seveda sreče sta imela Martin Golob in Edi Stegar v kategoriji nad 84 kg. Osvojila obe najboljši mesti, za kar jima tudi iskreno čestitamo. Tekmovanje na Reki je bilo obenem kvalifikacijsko za udeležbo na »retovnem prvenstvu, ki je bilo v Londonu in kateremu bomo še poročali, aj so na tekmovanje odpotovali kar trije Ptujčani in sicer: Vidovič, Golob in Stegar. Franjo Hovnik Vpis mladih v Karate klub Kot nam je povedal Vladimir Sitar, trener ter gonilna sila ptujskih in ormoških karateistov, sicer večkratni državni prvak, so se tudi letos odločili, da bodo v svoje vrste sprejeli vse, ki se žele vpisati in bodo potem tudi redno prihajali na treninge. Vpisovali bodo vse do konca novembra in sicer v Klubu mladih. Mladinski trg 12, vsak ponedeljek in sredo ob 18.30 do 20.30. ure. Franjo Hovnik Prehodna zastavica kvalitete za pivnico Zlatorog v tozd Gostinstvo ,,Haloški biser" Ptuj so v septembru pričeli uresničevati interni pravilnik o ocenjevanju gostinskih obratov. Prvo zastavico kvalitete je osvojil kolektiv pivnice Zlatorog. Interna ocenitev mu je prinesla 39,5 točke, na drugo mesto med gostilnami in restavracijami pa sta se uvrstila Rozika in grajska restavracija. Obema je komisija prisodila 37 točk. Med bifeji je bila ocenitev naslednja: prvi je bife v Bukovcih, drugi Cirkulane in tretji Cirkovce. Prehodna zastavica ni samo simbolična pohvala, prinaša tudi denarno stimulacijo. Za delavce pivnice je bila osem odstotna; v denarju je bilo to okrog dinarjev. Tako so se septembrski osebni dohodki delavcev pivnice povečali za omenjeni znesek. Pri ocenjevanju so dali poudarek na pestrost izbire in kvaliteti ponujenih jedi. Pomembna postavka v ocenitvi je bila tudi notranja ureditev gostinskih prostorov, oprema in dekoracija ter čistoča. Prva ocenitev je več kot spodbudna, pozna se, da so jo obrati vzeli resno in da se razvija pravi tekmovalni duh. V tej bitki za gosta je to zelo pomembno. Ni potrebno posebej poudarjati, da gostinstvo posluje v oteže- nih razmerah in da si je potrebno izredno prizadevati, da se ohrani število gostov in tudi promet. Obrati pa si tudi prizadevajo, da bi ugotovljene pomanjkljivosti odpravili in to v najkrajšem času. MG Kakšna je prijaznost naših trgovcev Mesec september nam je prinesel veliko presenečenj. Začeli sta se šola in jesen. Jesen! Za kmetovalca pomeni veliko skrbi, za učence osnovnih šol pa prinese kakšen zaslužek. V četrtek 13. oktobra sva se s sošolko odpravili nabirat kostanje. Bilje lep sončen dopoldan. Vedeli sva, da bova ob prodaji kostanjev dobili denar, ki sva si ga sami prislužili, zato nama je delo šlo bolje od rok. Nabirali sva do 10". ure in kostanje odnesli domov. Dali sva jih v vreče, sošolkin oče pa jih je odpeljal v trgovino. Postavili sva jih na mizo, da bi jih trgovke pregledale. Prišla je trgov- ka in jih začela prebirati, obenem pa naju nadirati: ,,Kaj pa si predstavlja- ta, saj takšnih kostanjev ne bo nihče kupil!" in nama jih molila pod nos. Vprašala sem jo, če se ne da odkupiti niti za trinajst din in odgovorila mi je z zadirčnim glasom: ,,Ne!" Nato je prišla druga prodajalka in še tovariš. Začeli so govoriti drug za drugim: ,,Kje sta pa to nabirali, saj to ni kostanju podobno!" in še druge opazke. To je preseglo vse meje. Ker sva bili peš, sva pustili kostanje v trgovini ter se odpravili domov. Vse bi bilo lepo in prav, če se ne bi začeli tako kregati na naju. Lepo bi nama lahko dopovedali, naj kostanje prebereva. Priznam, bili so vmes tudi drobni, ampak po tem dogodku mi je minilo do vsega dela. Človek izgubi voljo, sploh pa mladi in najraje bi kostanje zabrisala v smetiščno kanto. Zanima pa me, ali bi se trgovke enako obnašale do moje mame ali na ko- garkoli starejših, ki bi pripeljal kostanje? Verjetno ne, če pa bi se, bi jim ta verjetno zabrusil nazaj kakšno pikro? Učenka 8. razreda SREČANJE PARAPLEGIKOV PTUJ-MARIBOR- M. SOBOTA-LJUTOMER Društvo invalidov Ptuj je pred- kratkim izvedlo tradicionalno sre- čanje paraplegikov sosednjih dru- štev. Na srečanju so se pomerili v športnem ribolovu v Tržcu. Da je tekmovanje potekalo po merilih športnega ribolova, je poskrbel prizadevni član RD Ptuj Oto Me- sarič, ki je bil obenem tudi vrhovni sodnik in pripravljen vsaki trenu- tek priskočiti na pomoč sleherne- mu tekmovalcu. Po končanem tekmovanju se je druščina preselila k Lužniku, kjer je bilo svečano kosilo, podelitev priznanj in prehodnega pokala. Prisotne je pozdravil predsednik društva Mi- lan Mojzer, ki je med drugim de- jal: ,,Taka in podobna srečanja bomo še naprej organizirali ter si krepili življenjsko energijo, za kra- tek čas pozabili na svoje težave in se še bolj ter vsestransko vključe- vali v družbeno življenje. Želimo si tudi, da bi odgovorni imeli več posluha za naše težave in bolj in- tenzivno pomagali društvu mate- rialno in finančno, da bi lahko svoje programe brez težav uresni- čevali:" V pogovoru mi je zaupal, da si društva ne more zamisliti brez taj- nika Ivana Crešnika in pa Angelce Smigoc (oba paraplegika), ki sta najbolj ziislu^a, da delo v društvu kljub nekaterim težavam teče po predvidenih načrtih. Bila sta tudi med prvimi, ki so vložjili mnogo truda v ustanovitev Društva in- validov Ptuj. Društvo skrbi tudi za svoje čla- ne, ki so ostali doma. Ker jih je bolezen priklenila na posteljo in se tako ne morejo udeleževati raznih srečanj ter izletov, ki jih organizira društvo, jih nenehno obiskujejo člani UO, ki so bolj pri zdravju in jim nudijo pomoč ter tolažbo, ki je tudi najbolj potrebna slehernemu. Tudi tokrat so zapustili prijetno društvo ter hiteli na obiske na Polenšak, Dornavo in še kam dru- gam, tokrat Ivanka Vidovič, Milan Mojzer in še drugi, da nesebično priskočijo na pomoč prizadetim. Prizadevajmo si, da takim huma- nim društvom vsestransko poma- gamo, jih razumemo in še bolj prisluhnemo njihovim težavam ter s tem dopolnimo njihovo življenj- sko energijo v korist celotne naše družbe. _ S. Knaus Angeka Smigoc. parairieglk. ena izmed najbolj aktivnih članic in udeleženka raznih tekmovanj. POSVET O DELU SOCIALISTIČNE ZVEZE MANJ V KABINETIH - VEČ NA TERENU ,,Veliko koristnega smo slišali, veliko spodbudnega. S tem pa seveda ne zanikamo, da ni nobenih težav. Pomembno je, da ne ostanemo samo pri ugotavljanju teh težav, da se jih čimprej lotimo in skupno rešujemo. Vaša krajevna skupnost je po vsem tem, kar ste povedali, eno izmed tistih na katere smo lahko ponosni. Lepo bi bilo, če bi imeli še več takih krajevnih skupnosti. Na vašem primeru se lepo vidi — kaj se da narediti, če so ljudje za to, če je primerna družbenopolitična motiviranost krajanov. Taki terenski pogovori so gotovo dobrodošli, ker nas veliko naučijo, več kot vse modrovanje v kabinetih," je bilo med drugim rečeno na posvetu, ki ga je pripravila občinska konferenca SZDL v sredo, 19. oktobra popoldan v domu Slovenskogoriške čete v Rogoznici skupaj v dogovoru z republiško konferenco. Med predstavniki občinske skupščine in občinskega vodstva SZDL so to pot Rogozničani lahko pozdravili še Miloša Prosenca — sekretarja RK SZDL, članico predsedstva in predsednico sveta za družbeno politični sistem Mira Zlebnik, izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKS Emila Sterna ter Draga Stravsa — predsednika MS SZDL. Domačini so v uvodni besedi zelo nazorno prikazali življenje in delo v vseh sedmih vaseh KS heroja Lacka Rogoznica. Predsednik KK SZDL Feliks Bagar je gostom iz republiškega središča obširno ospregovoril o delu, uspehih in težavah, ki spremljajo življenje ljudi v tem predelu Slovenskih goric. Pri tem je dejal, daje vsa njihova aktivnost usmerjena predvsem na teren, v vasi in naselja, kjer so se dobro samoupravno organizirali. Na taki osnovi lahko tudi veliko lažje in uspešnejše delajo. Tudi ostali predstavniki krajevnega družbenopolitičnega življenja so gostom dodobra predstavili vse, kar je bilo v zadnjih letih opravljenega. Posebej pa spregovorili o tem — kakšna je aktivnost SZDL v krajevni skupnosti, delo njenih vaških odborov in posebnih delovnih skupin, ki so zadolžene za posamezne vasi. Spregovorili so tudi o delu krajevne skupščine in sveta, raznih koor- dinacijskih odborov, DPO in drugih, ki so neločljivo povezani z življenjem krajanov. Gostje so bili s pogovorom, ki je bil skrbno pripravljen in tudi odlično izveden, zelo zadovoljni. Ob tem smo, kot že rečeno, slišali, da bi bili veseli še večih krajevnih skupnosti, ki tako lepo delajo. Prav na rogozniškem primeru se vidi, so menili, kako smo v svojih ocenah velikokrat preveč pavšalni in kaj se da narediti, če so ljudje za to, če so krajani dobro politično organizirani in primerno informirani o vsem — kaj se v njihovi krajevni skupnosti dogaja. mš DELTA Ptuj, 6. OKTOBER 1983 Jožica Kramberger, Dornava 132/b; Angela Doki, Carmanova 1; Marija Golob, Skorba 30; Mari- ja Munda, Brstje 6; Lidija Zoreč, Majstrova 12; Zdenka Kolarič, Zg. Hajdina 158; Marica Belšak, Trg mlad. brigad 4; Anica Horvat, Placar 25; Angela Perger, Krempljeva 6 Marija Vajdič, Ža- bo vci 47; Ana Šalamun, Podvinci 118; Ida Furman, Kvedrova 2; Ljudmila Kranjec, Velika Nedelja 8; Elizabeta Kitlop, Ziherlova 14; Franc Rozinger, Arbajterjeva 5; Slavica Zinko, Poštna l/a: TEHNOSERVIS PTUJ, 6. OK- TOBRA 1983; Marjan Zalar, Volk mer jeva 7; Franc Krajnc, Podvinci 112/b; Ivan Petek, Mezgovci 24; Stanko Zupanič, Gorišnica 102; Milan Ži- žek, Ziherlova 10; Branko Lah, Podvinci 101; Anton Rojko, Me- stni vrh 22; Stanko Hriberšek, Hajdoše 8/b; Zvonko Marčič, Majšperk 92/a; Jakob Cafuta, Draženci 80; Mirko Cernila, Vi- dem 5/d; Miran Lešnik, Strmško- va 5: Zdenka Ležnik, Destrnik 53. DELTA t-iUJ, 11. OKTOBRA 1983: Danica Kumer, Ziherlova 3; Albina Braunstein, Krčevina 16; Ema Bračič, Stuki 36; Alojzija Kramberger, Kraigherjeva 26; Marija Kramberger, Aškerčeva 14; Erna Furek, Skorba 18; Marija Polanec, Grajenščak 25/c; Helena Merič, Zg. Hajdina 148; Marija Ambrož, Mala vas 4; Marija Stumpf, Trubarjeva 9; Marija Krajnc, Cankarjeva 11; Sonja Pilinger, Spuhlia 102; hdi Stre- Icc, Spuhlja; Štefka Orešič, Ul. Sercerjevih brigad 3; Frančka Cajnkar, Reševa 15; Terezija Va- lek. Strmec 11/a; Milka Petrovič, Poljska 41; Irena Pukšič, Gomilce 3; Vera Maroh, Brstje 1; Jožica Markež, Ziherlova 1; Marjana Ko- si, Kidričevo 44;* Stanko Hriber- šek, Stojnci 137; Marija Križanec, Njiverce 7; Silva Bajec, Gruškovec 116; Kristina Meglič, Zabovci 4/d; Vanja Zupanič, Šercerjeva 14; Sil- va Horvat, Spuhlja 100 Nada Rašl, Kicar 3; Marija Korenjak, Podvinci 95; Zdenka Druzovič, Arbajterjeva 1; Olga Muhič, Dra- govič 47. SDK PTUJ, 13. OKTOBRA 1983: Marta Varga, Ciril-Metodov d. 8; Rudolf Pal, Ziherlova 8; Stani- slav Serona, Spolenjakova 5; Vla- do Potočnik, Cesta Olge Meglič 4; Mirko Zaga, Zg. Hajdina 121; Ko- vinka Uverič, Gregorčičev d. 8; Štefka Arnuš, Plojeva 2; Ada Ivanči, Placarvoci 16. KOMUNALNO PODJETJE PTUJ, 13. OKTOBRA 1983: Ivan Gregur, Gajevci 14; Vladi- mir Zemljarič, Zabovci 100; Janez Janžel, Zabovci 11; Alojz Maroh, Lancova vas 77; Marjan Ciglar, Pacinje 37/a; Jože Muzek, Kraigherjeva 35; Otmar Gaiser, Arbajterjeva 10; Janez Murko, Ja- než. vrh 47; Marjan Kirbiš, Nova vas 29; Ida Zajšek, Cankarjeva 6; Franc Lončarič, Ziherlova 3. Varčujem V pionirsko hranilnico sem se vključila v prvem razredu. Takrat sem dobila knjižico, tekmovalni kartonček, svinč- nik in ravnilce. Pozneje sem šolsko hranilnico Obiskovala redno. Letos sem bila v hranilnici .septembra in oktobra. V vrsti sem bila zadnja od varčeval- cev. Ko sem prišla do delav- cev, sem jim dala hranilno knjižico in denar. Delavci so opravili potrebno in mi dali zelen kartonček, na katerega sem se podpisala. Hranilnica , posluje vsako sredo in vsak petek. Denar za hranilnico mi dajo mamica, atek, včasih pa tudi stara mama. Denar mi dajo zato, ker jim pomagam pospravljati poljske pridelke. Varčujem za nove zimske čevlje in za končni izlet. Varčujem še s papirjem, elek- triko. vodo. oblačili in šolski- mi potrebščinam-i. Potrebščin ne poškodujem in jih nikjer ne puščam, ker bi rada. da bi mi še dolgo ostale. Sklenila sem, da ne bom zapravljala denarja. Raj.ši ga bom nosila v hranilnico. Le- tos so tri nagrade in sicer obesek za ključe posodica za milo in posodica za zobno krtačko. Poznam nasvet, ki pravi: »Kar ne porabiš danes, prihrani za nutri!« Suzana Čuš. 4/b, OŠ Dr. l-ranja Žgeča. Dornava S PLANINCI NA DOLENJSKO Za zaključek letošnje izletniške dejavnosti ptujske starejše skupine planink in planincev je bil najprej načnovan izlet ,,Po domačih bre- gih 11." Zaradi novih ostrejših po- gojev prevoznikov /a vožnje na krajše ra/dalje, ki so za uporabni- ke slabši od dosedanjih ter neu- sirc/ni, jc bil mesto nameravanega tokrat i/let na Dolenjsko. V jasnem sončnem jutru je dokaj naglo potekala vožnja skozi kraje po lepem gričevnatem Kozjanskem in vinorodnem Bizeljskem do Bre- žic. Od tu je sledila vožnja po ma- gistrali skozi obsijano pokrajino med Savo in Pohorju podobnimi Goijanci, od odcepa dalje pa je peljala cesta po ozki dolini ob Ra- duiji, sko/i Škocjan, Mokronog do Šeniruperta. Od lu je vodila pešpot med nji- vami in gozdovi na Veselo goro, kjer so bili pohodniki na vrhu de- le/ni čudovitega razgleda na nase- lja v dolini, še lepša na obljudenih gričili s posameznimi zidanicami. V daljavo je segel pogled vse do Zasavske gore, Kuma, Mrzlice, Li- sce, Bohorja do Gorjancev in še dalj. Ko je bilo dovolj uživanja, je bil na vrsti še obisk zanimivega in pestrega kmečkega muzeja v vasi pod vrhom, ki ima razne zbirke razstavnih predmetov od ročne ga- silske črpalke, kmečkega orodja, brusov, likalnikov, loncev, kavnih mlinčkov, kolovratov, vozov in drugo, vse do numizmatične zbirke predvojnega, okupacijskega, parti- zanskega in sedanjega denarja. Po povratku v Sentrupert je voz- nik Stanko zapeljal vso družbo na- zaj v Mokronog. Sledil je krajši odmor, zatem pa pot na bližnji hrib — Žalostno goro. Z nje enako širen razgled na rahlo jesensko obarvano pokrajino. Navzdol gre- de se je pot vila med orehi in novi- mi naselji do Mokronoga, kjer je bil še ogled ostanka, bolje ruševin, nekdanjega gradu. Povratek proti domu je potekal v začetku sko/i širno, a za njo vedno ožjo sotesko, v kateri jc končno prostor le za reko Mirno, železnico in cesto tja do Save. Z izletom, ki ga je izbral in vodil Lipe 1/lakar, so bili udeleženci iz- redno zadovoljni, saj jih je po- peljal skozi lepe, dosedaj nam ma- lo /nane predele in kraje. Zadovo- ljil jih je tudi voznik Stanko Kižnar, ki je skrbno in varno vodil avtobus. Kanček grenkobe je udeležencem i/lcta in .samemu vozniku povzro- čal neustrezen, nezanesljiv, ropo- tajoč, brez mikrofona opremljen avtobus. Je bilo odgovornim pri Certusu res vseeno, kakšno vozilo so nudili stalnim uporabnikom nji- hovih uslug in jim je prav malo mar, kako se počutijo izletniki med vožnjo s takim vozilom? Rudi Rakuša Pod Veselo goro folo: T. Rakuša Koncert pihalnega orkestra Pihalni orkester sindikalne konference DO IMPOL je v nede- ljo, 16. oktobra obiskal dom dr. Jožeta Potrča v Poljčanah, kjer je najstarejšim in bolnim oskrbovan- cem doma pripravil samostojni koncert. Z obiskom med najstarejšimi prebivalci občine kot tudi okoli- ških občin je pihalni orkester uresničil letošnjo pomlad dano obljubo, da jim pripravi nekaj prijetnih trenutkov. Prek sto poslušalcev je z navdu- šenim ploskanjem, utrnila pa se je tudi prenekatera solza sreče, pozdravilo nastopajoče. Ob slove- su so si oskrbovanci doma zaželeli. da bi jih godbeniki iz Slovenske Bistrice še kdaj obiskali in razved- rili. Srečni obrazi najstarejših in bol- nih oskrbovancev doma so bili nastopajočim najlepša nagrada z.a njihov obisk in nastop, ki gotovo ni bil zadnji. Viktor Horvat TEDNIK - 27. oktober 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 »NOVA PODOBA" V PTUJSKEM RAZSTAVIŠČU V četrtek, 20. oktobra, je bila v Razstavnem paviljonu Dušana Kvedra ob Dravi otvoritev razstave akademskega slikarja Vojka Pogačarja iz Maribora. Otvoritev je počastil tudi mariborski knji- ževnik in predsednik Društva slovenskih pisateljev Tone Partljič, ki je prebral svojo črtico ,,Veš koga so danes pokopali? — je vprašal Domen osorno". Tone Partljič, ki je priljubljen in dobro znan ptuj- skim obiskovalcem gledališča in ljubiteljem literature nasploh, je otvoritev razstave spremenil v majhno literarno slovesnost. Slikar Vojko Pogačar je ptujske- mu občinstvu že znan. V ptujskem razstavnem paviljonu se je predstavil že leta 78 v skupini osmih ustvarjalcev, Ptujčanom pa je znan tudi kot oblikovalec muzej- skih plakatov, ki se pred razsta- vami pojavijo v izložbah in na oglasnih deskah. Leta 1978 se je Pogačar pred- stavil kot razmišljujoč umetnik, ki analizira vizualni izraz obdaja- jočega okolja in ga prenaša na pla- tno v abstrahiranih formah. Že od študijskih let mu je bilo blizu raz- iskovanje likovne govorice v nje- nih najenostavnejših elementih, rad je slikal v čistih barvah in umirjeno tekočih potezah. V njegovem ustvarjanju je bila barvi ves čas namenjena osrednja vloga, in je navsezadnje še danes. Slikar je v barvi in v njenih odnosih do oblike iskal posebna čustvena razpolo- ženja. Razmišljanje o barvah je rodilo slikarjevo lastno barvno teo- rijo, prepričanje, da je mogoče vsako razpoloženje izraziti s svojo barvo in z njenim odnosom do ob- like. Pri tem je včasih ostajal v okvirih razumskega in analitičnega, spet drugič pa se je ustvarjanju predajal povsem sproščeno in zaha- jal v ekspresionistično izpoved. Ob tem pa se srečujemo z zna- čilno dvojnostjo Pogačarjevega iz- raza, ki je z letošnjim odločnim nastopom prišla še posebej do iz- raza. Po krajšem premoru se nam je Vojko Pogačar predstavil z vrsto razstav v Ljubljani, Krškem, Ma- riboru in zdaj v Ptuju in presenetil občinstvo z odločno opredelitvijo za najnovejše slikarske usmeritve. Ko smo že prej omenili dvojnost v Pogačarjevem likovnem izraža- nju, jo moramo omeniti ponovno, saj je na današnji razstavi še kako očitna. Ob raziskovanju barvnega kroga si je Pogačar ustvaril svoj- stveno barvno teorijo, ki jo ozna- čuje prepričanje, da se da vsako razpoloženje in tudi vsako obdobje v življenju izraziti s svojo barvo. V bistvu gre za to, da se da barvni krog aplicirati na življenjski ciklus. Tej zamisli je sledil v seriji dreves, ki tvori jedro današnje razstave. Drevesa slika Pogačar že vrsto let. Oblika drevesa je likovno vabljiva. Veje se kot mreža razpredajo po platnu in ustvarjajo enotno slikar- sko ploskev. Naslikal jih je v neš- tetih variantah. Na platno jih je nanašal realistično, pa spet abstrahirano, včasih skoraj do nerazpoznavnosti in drugič spet se pojavljajo pred nami v širokih, umirjeno tekočih potezah, ki jih poznamo že iz Pogačarjevega diplomskega dela. V vseh teh delih pa je prisotna slikarjeva misel, da v podobi drevesa pravzaprav slika človeka. Na nekaterih slikah so se mu med veje vpletli človeški obrazi ali celo cele postave ali pa so dobila debla sama človeške oblike. Ko se je v najzgodnejših delih predajal iskanju najpreprostejših likovnih izraznih sredstev, je pogosto dosegel tisto stopnjo izčiščenosti likovne govorice, ki se že nagiba v dekorativnost. Tudi v seriji dreves čutimo dve različni umetnikovi težnji. Prva skuša razložiti slikarski problem s čim manj oblikami in s čim čistejšimi barvami. Druga išče stran od izčiščenosti izražanja in si v strahu pred estetiziranjem utira novih po- ti. Prav v zadnjih delih se nam kaže Pogačar v povsem novi luči, saj se uvršča v skupino tistih umetnikov, ki so posegli po najnovejših likovnih tokovih v svetu. ,,Nova podoba" imenujemo slikarsko smer, ki je pred časom na Slovenskem dvignila precej prahu, zdaj pa je vendarle uveljavljen umetnostni pojav, ki dobiva vse več zagovornikov in se je predstavil tudi že v skoraj vseh slovenskih razstaviščih. Nova podoba je izraz .svobodne slikarjeve volje, predsta- vitev njegove osebne mitologije, popolnoma sploščeno vračanje k najrazličnejšim koreninam ustvar- janja. To je ena od označitev ,,nove podobe". Nedvomno lahko novo podobo razumemo tudi kot prelomnico v modernem slikarstvu, mejnik med tradicijo 60. in 70. let in iskanjem novih likovnih izho- dišč. ,,Nova podoba" se odreka avri okrog umetniškega dela. To sicer ni novost, vendar gledalce vedno znova preseneča. Uporaba manjvrednega in propadu na- menjenega materiala, brskanje za nenavadnimi vsebinami, ki se ne odrekajo niti najbolj erotičnim vzgibom, vse to so značilnosti, ki jih srečujemo tudi v Pogačarjevem delu. Vojko Pogačar se je dosti posve- čal portretiranju in tudi iz tega zad- njega obdobja ,,nove podobe" izstopa skupina prtretov, naslika- nih v povsem sproščenem predajanju čustvom, ki jih slikar v nekoliko geometriziranih oblikah in približujoč se otroški risbi, pre- naša na slikarsko ploskev. Ze dlje časa nastajajo krokiji — zapisi hip- nih vtisov. Med njimi je vrsta umet- nin, ki jih obvladujejo podobne značilnosti kot portrete, prenesene na velike površine. Pri tem se likovni zapis ustavlja na eni sami slikarski ploskvi, označeni z mrežo drobnih znakov, črt, pik. To je tudi sicer značilnost ,,nove podobe". Pri Vojku Pogačarju zasledimo ta element že pred letom dni — v Piranskih vedutah, ko je med široke, že od prej znane poteze, ki predstavljajo arhitekturo obmor- skega mesta, planila igriva in dro- bna risba. Sledimo ji tudi v seriji dreves, v kateri razrast vej po površini platna ustvarja osnovno ploskev, na kateri se odvija likovno dogajanje. Letošnji nastop uvršča Po- gačarja med slikarje, ki v Mariboru .sestavljajo krog v javnosti zelo odmevnih mladih ustvarjalcev. Čeprav se niso zbrali v organizi- rano skupino, pa večkrat skupaj razstavljajo. Maribor je z njiho- vimi nastopi postal zelo razgibano in živahno likovno središče, ki se tako kot Koper na drugem koncu Slovenije odziva najnovejšim likov- nim tokovom in preizkuša njihove kvalitete s pogostimi predstavit- vami. Razstava bo odprta do 1. novembra 1983 vsak dan od 8. do 11. in od 15. do 17. ure, ob sobo- tah, nedeljah in praznikih ga od 10. do 12. ure. Marjeta Ciglenečki Slikar Vojko Pogačar pred svojimi deli (foto Kosi) Gledališče ljudstvu - ljudstvo gledališču Pokrovitelj 18. Borštnikovega srečanja je Emona Kmetijski kom- binat Ptuj. Pokroviteljstvo nad prireditvijo ni le finančna pomoč organizatorjem, temveč je pred- vsem spoznanje o tesnem prepleta- nju kulture in gospodarstva, o pre- pletanju interesov in potreb na obeh straneh našega družbenega življenja. ,,0b oranju, setvi, spravilu pri- delkov, in drugih delovnih opravi- lih naš delavec ne pozna dopusta, niti pravega počitka. Samo delo in skrb pa za delovnega človeka nista dovolj — človek potrebuje tudi razvedrilo in duhovno kulturo. Zaradi tega smo tudi prevzeli po- kroviteljsko nad Borštnikovim kulturnim srečanjem. Približati kuhuro kmečkemu človeku, oziro- ma našemu delavcu v kombinatu, je prav gotovo velika stvar. Tudi v bodoče moramo poskrbeti, da bo- do naši neposredni proizvajalci de- ležni vsaj delčka naših kulturnih stvaritev." Te besede Branka Gorjupa so zapisane v Biltenu Borštnikovega srečanja. Posebej za delavce Kmetijskega kombinata je bil včeraj nastop hrvatskega dramskega igralca Zelj- ka Vukmirice z delom ,,Zgodovina moje neumnosti". Nastop bo Zelj- ko Vukmirica ponovil v petek, 28. oktobra ob 19. uri v veliki resta- vraciji hotela Poetovio, kjer bo- do gostje lahko gledali in poslušali igralca kar ob mizah. Po nastopu bo glasbeni večer z Jože- tom Krežetom. Predstave v gostin- skih prostorih v Ptuju niso med prvimi in upajmo tudi ne med zad- njimi. Še posebej, ker smo z ureditvijo restavracije v hotelu Poetovio pridobili prostpr s 400 sedeži. Skupna želja gostincev ter kulturne skupnosti in raznih kulturno umetniških društev je na eni strani popestritev gostinske ponudbe, na drugi strani pa pri- bliževanje kulturnih storitev čim širšemu krogu prebivalstva. Na ta način bomo tudi v Ptuju uresničevali geslo Borštnikovega srečanja: Gledališče ljudstvu — ljudstvo gledališču. Irena Kovačič Brez kulture ni dela V petek, 21. oktobra, so v Mariboru svečano odprli 18. Borštnikovo srečanje, katerega pokrovitelj je letos Emona Kmetijski kombinat Ptuj. V imenu delavcev kombinata je srečanje odprla Katica Kašman, predsednica konference OO ZSS. Ko je gledališčnikom sporočila po/drave delavcev, je med drugim dejala: ,,Ne gre za tistih nekaj deset starih milijonov, ki ne predstavljajo niti desetine vseh stroškov te velike manifestacije; gre za nekaj več, za nekaj globljega. Za zavest nas delavcev v tako imenovani materialni proizvodnji, da je kultura in torej tudi gledališče tisti del narodovega bitja, ki ga moramo spoštovati. Poznati in tudi omogočati." Srečanje, ki bo končano 30. oktobra, prinaša okrog 120 različnih prireditev, nekatere predstave in manifestacije smo že oziroma še Bomo videli tudi v Ptuju. Juršincih, Gorišnici, Kidričevem in v Cirkovcah. Ali kombinatovo pokroviteljstvo pomeni, da bomo v prihodnje deležni še večjega števila predstav v Ptuju? Moralo bi, saj vemo, da brez kulture ni naroda, pa tudi produkiivnega in uspešnega dela ne. N. D. O JEZIKOVNEM RAZSODIŠČU ,,Veliko razglabljanj je bilo slišati v intelektualnih kakor tudi drugih krogih na temo jezikovno razsodišče. Z izjavo Jugoslovanska nacija pa se je, mislim, jezikovno razsodi.šče pokazalo v vsej svoji čistosti in odločnosti. Mnogi so ga imeli za tujek, ki bo rovaril po slovenskem jeziku, nekompetentno delal zdrahe, razprtije in morda še bolj odtujeval jezik. Jezikovno razsodišče pa se je v tako kratkem času obstoja pokazalo kot potrebno Slovencem in slovenskemu jeziku, in celo nepogrešljivo v prihodnosti. Veliko je takih in podobnih nejasnosti in zanje potrebujemo pristojen organ: jezikovno razsodišče to gotovo je." (Dopis iz okolice Novega mesta.) ,,V celoti odobravam Vaš boj proti jezikovnim nepravilnostim in za ohranitev našega slovenskega jezika. Vsa čast Vam. In še nekaj. Nevarnosti za slovenski jezik nismo prinesli mi delavci z ,,juga", ampak tisti, ki bi radi vsem našim narodom in narodnostim vsilili en jezik, eno kulturo, vero in vse drugo. Ali doslej nismo bili bratski in enotni? Ko bi se vsi v Jugoslaviji bojevali za svoj jezik, kakor smo 1941. stopili v proletarski boj, bi vsi sektaši izgubili bitko. Skrb vseh nas, tako Srbov kot Slovencev in Hrvatov in drugih, bi moral biti boj proti odvečnim besedam — latinskim, nemškim, angleškim in drugim, da knjižni jezik na sploh ne bo postal tak, kot je politični: do 70 odstotkov nerazumljiv. Zanimivo bi bilo glede tega povprašati navadne ljudi po ljubljanskih ulicah." (Iz cirilsko pisaijega dopisa v srbohrvaščini.) ,,V Delu ste 26. avgusta objavili svoja stališča o jugoslovanski naciji. Strinjam se z Vašimi ugotovitvami, ne gre pa poenostavljati tega problema, ki je v naši družbi, Sloveniji in Jugoslaviji, trajno prisoten." (Iz dopisa narodnega heroja.) Dodati se nam zdi vredno samo opozorilo, da so med nami tudi nekateri, ki celo pri jeziku vidijo predvsem sebe, ne pa naše skupne st- vari, in s tega stališča sodijo tudi Jezikovnemu razsodišču. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na na.slov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. MLADI AKTIVNI V PIKUDIH Zveza kulturnih organizacij ob- čine Ptuj ima med svojimi pomembnimi nalogami zapisano tudi nadaljne ustanavljanje pionir- skih kulturno umetniških društev, na tistih šolah, kjer jih "še nimajo registriranih. S tem želijo pritegniti v organizirano kulturno delo tudi najmlajše na šolah in si tako zagotoviti podmladek, ki bo slej ali prej nadaljeval v prosvetnih društvih ali posameznih njihovih sekcijah. V osnovni šoli Olga Megiiž- v Ptuju so se na nedavnem občnem zboru pionirskega kulturno u- metniškega društva dogovorili, da bodo lani začeto delo nadaljevali v lutkovnem krožku, pravljičnem, recitatorske, literarno-dopisni- škem, likovnem, glasbenem, dramskem, veseli šoli, pevskem zboru in prek šolskega radia — vse te oblike so namreč vključili v šol- ski pikud. Na osnovi izkušenj, ki so jih pridobili v lanskem šolskem letu, so se tudi tokrat učitelji — mentorji uspešno vključili v delo z učenci, v krožke pa pritegnili tiste od najmlajših do osmega razreda. Za delo jim je poleg šolskih prostorov na voljo tudi gledališče v Ptuju, ki so ga že doslej pridno uporabljali. Na nedavnem občnem zboru so se podrobneje pogovorili o progra- mu v tem šolskem letu, ki so ga planirali po posameznih mesecih in zajema vse proslave v šoli in krajevnima skupnostima Dušan K veder in Olga Meglič. Poleg tega pa še sodelovanje na proslavah in prireditvah v nekaterih delovnih organizacijah. ml IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Večji del ozemlja vzhodnih Alp tja do Donave so Rimljani zasedli v letih 19 — 9 pred našim štetjem. Ze v začetku teh osvajalnih vojn, ali bolje že leta 16 pred našim štet- jem, je bila zasedena Poetoviona, kjer je bila malo zatem nameščena legija VI11 Avgusta. Ta je bila ta- krat, ko Se Panonija ni bila popol- noma zasedena tukaj kot nekakšna obmejna straža. Skrbela je za varnost vojaške ccstc (via militaris), ki je povezovala postojanke Carnuntum—Poetoviona—Siscia—Burnum (danes Petronel vzhodno od Dunaja—Ptuj—Sisak—Ivoševci ob izviru dalma- tinske Krke severno od Skadrina). Takrat je bila Poetoviona izločena iz noriškega kraljestva in priključena provinci I lirik, v kateri so se Ilirci in Panonci, okusivši tujo oblast uprli. Upor je trajal tri leta (6.—9. našega štetja) in je bil, kot poročajo rimski zgodovinarji, najbolj trdovraten po vojni z Hanibalom. Imenujejo ga tudi po vodji upora — bellum Batoniarum. Rimljani so ga /.adušili v bojih ob reki Bathnu, nekje pri Varaždinu. Vojne vihre teh so nedvomno občutili tudi v Poetovioni in bližnji okolici. Po tem uporu so imeli Rimljani trdno donavsko mejo, Poetoviona pa je bila leta 15 n. št. priključena panonski provinci. V njej so Rimljani pobirali vojake za službo v pomožnih četah (auxiliares). Ti so najprej služili kot pešci v pomožnih četah panonskih kohort in v konjeniških oddelkih (alae Pannoniorum) navadno daleč od doma v Germaniji, Britaniji, Moesiji in severni Afriki, le redkokdaj tudi v domovini. Pozneje pa so jih nabirali za službo v legijah. Le bežen pogled na zgoraj našteta dogajanja kaže, da se je v Poetovioni na- stajajoča rimska naselbina razvijala znotraj prazgodovinske in da je prevzela tudi njeno ime. Rimska naselbina se je razvijala od garnizije Legije VIII Avguste z naseljevanjem družin vojakov, trgovcev, obrtnikov in odsluženih vojakov — veteranov, ki so ob odslužitvi vojaškega roka dobivali numarija (denar) ali agraria (zemljo). Čeprav zaenkrat natanko ne vemo o legi garnizije, se le-ta omenja kot zimovališče legije VIll Avgustove v Poetovioni po smrti cesarja Avgusta leta 14 in to v zvezi z uporom legij razvrščenih po Iliriku. Legija VIII Avgusta je bila v letih 43—46 premeščena v provinco Moesio, namesto nje pa je bila v Poetovioni nameščena legija XIII Gemina. iMa fotografiji je nagrobnik z napisom: A(ulus) Postumus Seneca, sin Spurija, doma iz Parme, ki se je kot veteran XI. legije naselil v Poetovioni, kjer je umrl v starosti 85 let. Na- grobnik sta mu postavila njegova osvobojenca Postumia lu- cunda in Primigenius v 2. polovici I. stoletja. B. Jevremov 8- NAŠI DOPISNiiiambi m zapravljenih priložnosti v napadu. Gostje je bučno spodbujala skupina njihovih navijačev, nekoliko naklonjena pa sta ji bila sodnika iz Pomurja odkoder je tudi Polana. Vendar sojenje ni odločilno vplivalo na končni izid. Drava je trenutno šesta. DRAVA: Farič, Hentak 2. KoroSak 2, Stcliamik. Vičar 4. Vraber. Radanovič 10, Podpadec 1, Majcenovič I, Vtič, Sitsenfraj. Člani RK Velika Nedelja so v 2alcu, kjer jih je Minerva v lepi in kakovostni tekmi premagala z 29:24 (15:12). VELIKA NEDELJA: Rosič, Sok 3. Lah 5. RajSp 3. Be^ak 5, Cvetko 2, Majcen 6, Jurkovič, BaUan. V vzhodni republiški mladinski ligi je bio v Ptuju zanimivo srečanje Drava—Velika Nedelja, ki so ga zanes^ivo dobifi domačini s 37:29 (16:13). Srečanje bi bilo gotovo bolj enakovredno, če se ne bi že v začetku poškodoval Zorli. DRAVA: Matjašič, Potočnik 1. Terbuc 10. Gobec 6, Korpar 5, Habjanič 7, Horvat, Zmavc 8, Iljavec, Mihinič. VELIKA NEDELJA: Moravec, Preac 5. Hižič 4, Ranfl 4. Kosi 1, Cvetko 12, Bokša, Jurkovič 3. Zorii. Mladinke Drave so gostovanje v Smartnem in domačo ekipo prema- gale zelo prepričljivo z rezultatom 25:9 (11:4). DRAVA: Gregorec 1, Hentak 7, Podpadec 4, Vtič 3. Zupane, Soba 1, Korošak 4, Potočnik 2, Zupec, Laš.ič 3. V mariborski medobčinski ligi jc ImIo najboQ zanimivo v Ptuju na srečanju Drava—Branik 66. Pred dokaj veiikim Številom gledalcev so v privlači igri zmagali člani Drave s 26:24 (14::9). Domačini so Se nekaj minut pred koncem vodili s sedmimi zadetU razlike, vendar bi jih izku- šeni starejši igralci iz Maribora skoraj ujeli in presenedlL DRAVA: Koštomaj, Baklan, Peklar 4, Gajzer 1, Matja^č 2, 1. Bezjak, Sabo 6, M. Bezjak 9, Gregorin 3, Valeoko. Na občinskem pionirskem ^Mrv^stvu je zmagala Gori^ca, ki je v finalu s 14:8 premagala OS Tone Znidarič. Srečanje za tretje mesto: Olga Meglič — Hajdina 11:7. Nastopilo je 12 ej^. L k. Igralci Ormoža so gostovali v Dobovi in domačine anesljivo prema- gali s 35:18 (14:7). Ormožani so bili vseskozi veliko bol^ nasprotnik. Na lestvici vodi Ormož s točko [»rednosti pred Fužinarjem ter ^ema pred Krmeljem in Radečami. Vodilna ekipa je v osmfli osvojfla kar 14 točk. ORMOŽ: Gaberc, Krstič 6, Hebar 4, Polak 8, Zemljič 2, Pavlovič 8, Vukan, Zabavnik 6, Hedžet 1, Vaupotič. jM Z zelo zanimivega sobotnega srečanja Drava—Pelaaa, domačinke poskušajo ustaviti najboljšo igralko srečanja Horvalovo (foto I. k.) JUDO Dva poraza v Slovenj Gradcu v drugem kolu prvenstva v vzhodni republiški ligi so judoisti Drave nastopili v Slovenj Gradcu. Prvo srečanje z ekipo iz Titovega Velenja se je sicer končalo 7:7, vendar so Velenjčani zmagali po tehničnih točkah. Za Dravo so točke osvojili Ličina, Lozinšek, Murko in Cuš, izgubili pa Firbas, Sumenjak in Letonja. V driigem srečanju so s 6:8 izgubili s Slovenj Gradcem. Zmagali so Firbas, Lozinšek in Murko. Dravaši so bili nekoliko razočarani, saj jim je športna sreča tokrat obrnila hrbet. Več veselja pa so jim pripravili pionirji (ekipa iz Gorišnice), ki so na regijskem pozivnem turnirju v Mariboru po- brali večino prvih mest. Zmagali so Zupanič, Kostevc, Kojc, Bezjak, in Žnidarič, Marin, Ličina in Plošinjak so bili drugi, Horvat pa tretji. 1. k. NAMIZNI TENIS Novi točki z gostovanja Članice NTK Petovia so v tretjem kolu tekmovanja v zahodni medre- publiški ligi gostovale v Tuzli in Travniku. V Travniku jih je domači Bo- rac premagal s 7:2. Srečanje je bilo veliko bolj izenačeno kot pa kaže rezultat, saj so domačinke kar tri dvoboje dobile s tesno razliko. Z malo več sreče bi tako lahko bil rezultat za Ptujčanke celo ugoden. Točki za NTK Petovia sta osvojili Džankičeva in Kampuševa. V drugem srečanju so Ptujčanke v Tuzli s 6:3 premagale domači STK Kreka Jedinstvo. Tudi v tem srečanju so domačinke dva dvoboja dobile s tesno razliko, Ptujčanke pa do nastopile brez obolele Sonje Marinkovič. Džankičeva je dosegla tri, Majnikova dve in Kampuševa eno zmago. 1. k. KOŠARKA V SOBOTO START Prišel je trenutek, ko ga vsi košarkaši in člani KK Ptuj pričakujejo, to je start članske ekipe v prvi slovenski košarkarski ligi. Začetek tek- movanja bo v soboto, 29. oktobra, ko se bodo člani Košarkarskega kluba Ptuj pomerili v gosteh z ekipo Litije, ki je v lanski sezoni osvojila šesto mesto. Ognjeni krst na domačem terenu bodo imeli proti ekipi Kovinarja iz Štor. Srečanje bo v soboto, 5. novembra v športni dvorani Mladika v Ptuju. Želja vseh igralcev in privržencev košarke v Ptuju je, da ekipa ne bi tekmovala samo eno tekmovalno sezono, temveč dalj časa, saj je ekipa sposobna ta cilj doseči. Po uvodnih štirinajstdnevnih fizičnih pripravah, ki so potekale v Ljudskem vrtu, se je vadba nadaljevala v športni dvorani Mladika, kjer se je ekipa uigravala, hkrati pa odigravala prijateljska srečanja. Mimogrede naj omenimo, da je od 14 srečanj izgubila le 5 srečanj. V teh tekmah je trener ekipe Aco Kravina preizkusil vse igralke, da bi lahko dokončno izbral igralce za moštvo, ki bo zastopalo barve Ptuja na tekmah. Na prvih prijateljskih srečanjih je bilo čutiti še napake, ki so poskušali do začetka tekmovanja odpraviti. Fantje so bili v začetju malce utrujeni, kar se je poznalo tudi na igrah v pripravljalnem obdobju. Agresivna igra s poudar- kom na obrambi in protinapadih igralce pri vadbi,ubija", kajti takšen način igranja je naporen in zahteva veliko moči. A drugače ne gre, če hočejo tudi v ligi tako igrati. Treningi so bili dobro obiskani. Za mesta v peterki, ki bo igrala, bo boj hud. Tega se dobro zavedajo vsi igralci, zato tudi tolikšna boriseaKKt. Izredno je v pripravljalnem obdobju napredoval branilec dcipe Matjaž Damiš. To je razumljivo, saj je tudi član republiške kadetske repre- zentance. Tudi večina drugih presega raven, ki so jo v sedanjem obdobju pričakovali. Kader sestavljajo naslednji i^aki: branilci Robert Kotnik, Matjaž Damiš, Darko Vomaier, Ivo Purič, Peter Filipič in Lovro Beranič, krilni igralci Borut Vlah, Ztatko Marčič, Rado Beranič, centri ekipe Janko Bedrač, Branko Dobrijevič, Andrej Cabrijan, Bodin Vučinič, Samo Cobelj in Mirko Reš, IZ Ekipa članov KK Ptuj pred prvo secoao 1. SKL (foto: Kosi) Program prihodnjih prireditev Danes popoldan bo v Ptuju na stadionu Drava občinsko prvenstvo v rokometu za mladinke, jutri popoldan pa ^ za mladince. V soboto pmx)ldan bo na rokometnem stadionu srečanje mladink Drava—Branik, Člani RK Velika Neddja se bodo zvečer na svojem igri- šču pomerili z Branikom. Člani KK Ptuj bodo v svojem prvem nastopu v 1. SKL gostovali v Litiji, V nedeljo dopoklan se bodo članioe RK Drava v gosteh pome- rile z Velenj«n, člani pa bodo gostovali v Slovenski Bistrici. Popokian bo v Kidričevem srečanje druge republiške rnagoinetne lige Aluminij—Fužinar, Drava pa bo gostovala v Dravogradu pri domači Oj- strici. Rokometaši Ormoža se bodo v soboto ob 16. uri doma pomerili z Bakovci, L k. STRELSTVO Z zračno puško 107 Strelcev in strelk Za uvod v sezono streljanja z zračnim orožjem je bilo pretdkio nedeljo predpoldan tradictonaliio občinsko jesensko tekmovanje s senjsko zračno puško. Na avtomatskem zračnem strelišču v Ptuju se je v ekipah strelskih družin poircrilo kar 107 strelcev in strelk iz naše občine. Ekipo je sestavljalo 10 tekmovalcev v mešanem sestavu (člani, članice, mladinci-ke in pionirji). Kljub težavam s prevozi sUi sc s kompletno ekipo udeležili oddaljeni vaški družini Juršinci in Tmovdca vas. Streljalo se je serijo 5 poskusnih in 20 za oceno (200 možnih krogov). Rezultati ekip: 1. Tumiščc 1676 krogov; 2. Agis 1655 krogov; 3. Jože Lacko 1551 krogov; 4. Železničar 1530 krogov; 5. Kidričevo 1445 krogov (nepopolna ekipa); 6, Trnovska vas 1281 krogov; 7. Juršind 1203 krogov; 8. MIP 1178 krogov (nepopolna ekipa); 9. Draženci 1140 krogov (nepopolna ekipa), Najboljši posamezniki: Člani; Ludvik Pšajd (j—L,) 182 kiogov; Alojz Tumšek (ŽcL) 179 krogov; Stanko Pulko (ur.) IT7 krogov; Jože Vodpivec (Tum.) 174 krogov; Zvonko Hajduk (^^^is) 174 kr, itd. Članice: Mira Skok (Tur.) 171 krogov; Zdenka Matjašič (Jut.) 168 krogov; Irena Gomilšek (MIP) 161 krogov, Milena Bombek(Agis) 156 krogov; Maijana Kramberger (K.idrl) 145 krogov itd. Mladinci: Rajko Robnik (J.L) 176 krogov; Tonti Planine (Tur.) 172 krogov; Simon Simonič (Agts) 167 krogov; Gorazd Maloičotisnil žogo v mrežo. Za tem so gostje zamudili tri priložnosti in ostali z desetimi igralci, saj je sodnik Botjak iz Murske Sobote zaradi nešportne igre izključil leve- ga branilca. Domačini so znova prevzeli pobudo, zmagoviti zade- tek pa je 12 minut pred koncem dosegel Vogrinec. Drava je zmaga- la in to je za moštvo v tem trenut- ku verjetno najbolj pomembno. DRAVA: Majcenovič, Levanič, Potočnik. Kralj, Malek, Tement, Mihelič, Cuš, Vogrinec, Hvaleč in Glažar. Aluminij je v Mozirje odpotoval le z desetimi igralci in kljub temu osvojil točko. Zadetek je dosegel Krajnc. Po osmem kolu je Drava četrta. Aluminij pa šesti. Mladinci Drave so doma s 3:0 premagali Pohorje, kadeti pa z 9:2 Dravinjo: In še izid najbolj zanimivega sre- čanja v A MNL: Tržeč—Gerečja vas 2:2. 1. k. 10- ZA RAZVEDRILO 27. oktober 1983 - TEDNIK TEDNIS« ~ oktober 1983 OGLASI iN OBJAVE - 11 ZAHTEVE KRAJANOV TRNOVSKE VASI RODILE SADOVE Cesto bodo še letos pričeli asfaltirati Dvanajst let bo tega, kar se v KS Trnovska vas dogovarjajo in sku- paj z občinsko skupščino trudijo, da bi dosegli modernizacijo, oziroma asfaltiranje pomembne regionalne ceste, ki povezuje ptujsko občino z lenarško. Vsa prizadevanja pa do dogodkov v minulem tednu niso rodila sadov. Krajani so bili več kot ogorčeni, saj je življenje ob tej vse promet- nejši cesti postalo naravnost nevzdržbo. Najhuje je zaradi prahu, ki se dviga za vozili več me- trov od ceste in hiše ob njej, še posebej pa vrtovi in njive, so pokriti z nekaj milimetrov debelo plastjo prahu. Vprašljiva je tudi varnost pešcev in kolesarjev, saj je zaradi pomembne tranzitne poti te ceste zadnje čase preobremenjena tudi z vozili avstrijskih turistov^ ki jo koristijo kot bližnjico do mejnega prehoda Trsta. Ker krajani Trnovske vasi na freh izrednih zborih v minulem in prejšnjem tednu niso dosegli zago- tovila, da bo cesta v kratkem asfaltirana, vmes pa so v lenarški občini odsek iste ceste do občinske meje že pričeli asfaltirati, so v nedeljo, 23. oktobra sklenili, da cesto enostavno zapro, Posredova- nje občinskih organov tega ni uspelo preprečiti in v ponedeljek, 24. oktobra zjutraj se je na cesti pred Trnovsko vasjo zbrala kolona prek 20 kmetijskih traktorjev; njihovih lastnikov in ostalih ogorčenih krajanov s transparenti pa je bilo prek 100. Sklenili so, da bodo stali na cesti tako dolgo, dokler ne bodo prišli predstavniki republiške skupnosti za ceste in iim zagotovili, da bo do asfalti- ranja omenjene ceste le prišlo. Da trenutno ni za to sredstev, tega jim ni bilo mar, saj zatrjujejo, da jim že 12 let obljub daje misliti na- sprotno. Mnogo različnih, opravi- čenih pa tudi neopravičenih besed je bilo izrečenih med čakanjem, pa tudi vzklikov, medtem pa so se predstavniki KS skupaj z občin- skimi organi trudili, da bi priklicali koga od omenjene republiške SIS za ceste. Okoli poldneva so v Trnovsko vas prišli tudi predstavniki regije in seveda najbolj pričakovani, pred- stavniki republiške SIS za ceste. Skupaj s predstavniki SO Ptuj in številnimi krajani so se sestali v tamkajšnjem domu krajanov. Po večurnem dogovarjanju so soglas- no sprejeli štiri pomembne sklepe, ki jih je predsednik republiške SIS za ceste, Marjan Krajnc takole komentiral' ,,Čeprav je bila najava tega se- stanka za nas neobičajna — cesta, po kateri smo prihajali, je bila namreč zaprta — lahko trdimo, da je bil to zares pravi, delovni sesta- nek, ki je rodil tudi plodne sklepe. Lepo smo se dogovorili, kako bi rešili naš skupni problem. Krajani so nas razumeli, da so sredstva omejena, vendar smo tudi mi poskušali razumeti njih, pravza- prav jih razumemo že ves čas, da je težko živeti ob cesti, ki je nenehno v prahu in ogroža var- nost ljudi. Po nekaj manj kot triurni debati smo sklenili, da bomo trenutrto razpoložljiva sredstva — gre za okoli 8,5 milijo- na — uporabili za takojšnjo asfaltiranje ceste, oziroma kratko- malo nadaljevanje asfaltiranja od občinske meje z lenarško občino proti Ptuju, v dolini okoli 1.200 n. Ta sredstva bomo še letos namenili v ta namen in cesto tudi letos kon- čali v omenjeni dolžini. Za dolgo- ročno rešitev pa smo sklepali, da si bomo vsi skupaj prizadevali, da bi to cesto, torej še ne asfaltirani del, spravili v letu 1984 na prioritetno listo. To pa pomeni, da se bo- do sredstva za modernizacijo zdruzevala na nivoju republike v okvira SIS za ceste, čeprav je regionalna cesta in bo drugo leto spadala že v upravljanje matičnm cestnih podjetij. Krajani pa so se obvezali, da bodo vsa zemljišča, ki so potrebna pri gradnji te ceste, odstopili brez odškodnine na razpolago izvajalcu del. Prepričani smo, da bomo s tem zadovoljili želje krajanov." Konec dober — vse dobro, pra- vijo, vendar je potrebno še prej dodati nekaj besed. Način, ki so ga izbrali krajani s samovoljno zapo- ro ceste, prav gotovo ni primeren za reševanje tovrstnih zadev. Se manj primerno pa je bilo skoraj 12-letno zavlačevanje rešitve tega problema. In če bi med vzroki za to iskali besedo, ki se največkrat ponavlja, potem je to v prvi vrsti beseda neučinkovitost in morda še nesposobnost — žal je izzid te zgodbe dokazal, da ne samo kraja- nov! M. Ozmec Množica vozil in kraj snov s transparenti Je cesto do Trnovske vasi enostavno zapria. SEMINAR ZOBOZDRAVSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE V PTUJU Seznanitev z novostmi Dva dni je Ptuj gostil 460 udeležencev semmarja za zobozdravstvene delavce Slovenije, ki ga je organiziralo društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije — sekcija zobotehnikov. Pri organizaciji so pomagali tudi pred- stavniki ptujskega tozd zobozdravstvo. Kot je povedal dr. Jože Petrovič iz tozd zobozdravstvo, je slednji seminar med najbolj obiskanimi dosedanji- mi seminarji; uspel pa je tudi po strokovni plati. Uvodoma so se udeleženci seminarja seznanili z razmerami v zdrav- stvu in z možnostmi razvoja v letu 1984. Posebej pa je udeležence seminar- ja pritegnila tema profesorja akademika dr. Janeza Milčinskega, ki je pre- daval o nalogah zobozdravstva v izrednih razmerah. Na te razmere se mo- ramo pripravljati že sedaj. Urejena kartoteka je dober identifikacijski po- močnik. To se je pokazalo tudi ob tragediji na Korziki. Drugi dan so seminaristi, posebej še sestre in otroški zobozdravniki, predstavili svoje izkušnje pri zdravstveni prosveti. Ugotovili so, da smo Ptujčani na področju preventive že veliko naredili in da se uvrščamo med vodilne v Sloveniji. Posebej smo lahko zadovoljni z uspehi jjri otroški in šolski mladini. Kot je povedal dr. Jože Petrovič je sedaj naloga, da s pre- ventivo zaiamemo tudi srednješolsko mladino in odrasle. Pri tem pričaku- jemo pomoč Rdečega križa. Po uradnem delu so seminaristi imeli tudi veseli del. Iz Ptuja so odšli s prijetnimi vtisi in z novimi podatki, saj so del seminarja namenili tudi pred- stavitvi svetovnih novosti, ki pa so žal za naše razmere še nedosegljive. MG SKUPŠČINA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI PTUJ Jutri o delitvi dela v zadnjem času veliko razpravljamo o povezovanju zdravstva v Po- dravju. To pa iz razloga, da bi se dopolnilo bolnišnično zdravljenje učinko- viteje izvajalo. V Podravju imamo organiziranih vef zdravstvenih delbvmn organizacij. Dosedanje povezovanje je bilo stihijsko, bolj ali manj se je vsak ukvarjal s svojimi problemi, strokovno sodelovanje pa ni bilo najbolj usklajeno. Sedaj, ko so dorečene organizacijske oblike, urejeni delovni in drugi pogoji, ko so zagotovljeni kadri, je čas, da se dosedanje stihijsko povezo- vanje doreče. Sprejet je bil samoupravni sporazum o sodelovanju in medse- bojni pomoči zdravstvenih delovnih organizacij v Podravju. S tem spora- zumom so se dogovorili za boljšo, strokovno povezanost zdravstvenih de- lovnih organizacij, o uveljavljanju oblik učinkovitejšega in racionalnejšega zdravstvenega varstva, o možnostih hitrejšega uveljavljanja pre,dnostmh nalog, o usklajevanju investicijskih in razvojnih programov ter o odprav- ljanju večtirnosti v zdravstveni dejavnosti. Realizacija tega sporazuma mnogo prispeva k temu, da bodo pacienti bolj zadovoljni s t. i. dopohijeva- njem v bolnišnični dejavnosti. O predlogu sporazuma o delitvi dela med ZDO bo jutri razpravljala tudi skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ptuj. Poleg tega bodo dele- gati razpravljali o delu med 8. in 9. sejo, o spremembah finančnega načrta občinske zdravstvene skupnosti ter o finančnem poslovanju skupnosti v obdobju januar—september 1983. MG Letna konferenca krajevne organizacije ZRVS Ormož člani krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin Ormož so se v petek, 21. oktobra sestali na redni letni konferenci. Na sestanku so se kritično ozrli na opravjjeno v tekočem letu, razpravljali o nalogah v prihodnjem letu in sprejeli dopolnjena pravila dela svoje organizacije. Iz poročila, ki ga je podal predsednik krajevne organizacije ZRVS Ormož, Jože Korban, je razbrati, da je organizacija dosedai delovala dobro in dosegala v občinskem merilu dobre rezultate Se zlasti v tekmova- njih v streljanju z vojaško puško in pištolo, občinskem orientacijsko; taktičnem pohodu, na področju izobraževanja članstva . . . Razj)ravljalci pa so osvetlili še drugo plat — bolj kritično. Odnos članstva do množičnih akcij bi moral biti bolj ,,vojaški". Tudi o padu števila naročnikov revije Naša obramba so kritično spregovorili. Ko so govorili o programu dela za štiriinosemdeseto leto, so razpravljalci zahtevali program dela, ki bo opremljen z nosilci nalog in roki izvedbe, kar bo nedvomno prispevalo k večji animaciji članstva in odpravi pomanjkljivosti. ' Fi M SLOVENSKA BISTRICA Judoisti IMPOLA uresničujejo načrt - osvojitev državnega ekipnega naslova Sobota, 22. oktobra je bila za športnike in ljubitelje športa občine Slovenska Bistrica zopet polna pričakovanj in želja za uspeh svojega kluba JK IMPOL, kije odpotoval v Dubrovnik, kjer je imel zelo težka nasprotnika, ekipi Dubrovnika in Ivo Reya iz Celja, v drugem kolu zvezne judo lige. Njihova pričakovanja so se uresničila, ko so kmalu f)o srečanju izvedeli, da bistriškim judoistom tudi tokrat ni mogel nihče ogroziti zmage. Res je bilo v Dubrovniku na blazinah nekoliko bolj težko kot pred domačo publiko, vendar se Bistričani niso dali presenetiti. Trdo delo in treningi skozi poletje so obrodili sadove. Že v prvem kolu sta šli na blazino v Dubrovniku ekipi z enakimi hotenji in nrenričanu. Zmaeati ie bil cili oboiih. toda zmaga lahko pripada samo enemu boljšemu. Člani JK IMPOL so dokazali, da jim bo le težko katera ekipa odvzela dragocene točke. Niso se dali presenehti, čeprav zmaga z rezultatom 8:6 za IMPOL kaže o veliki borbi, ki pa so v tokrat odločili mlajši, kar je potrdil" n vz-liki izenačenosti v ekipi IMPOLa. Lažje kot je bilo pričakovati pa so Bistričani premagah svojega republiškega konkurenta JK Ivo Reya izCelia in to z 10:4. Kljub izdatni zmagi so oili boji zelo zanimivi. Žal pa so Celjani izgubili tudi srečanje proti domačinu ekipi JK Dubrovnik s 6:8 ter si tako zapravili trenutno visoko uvrstitev. Viktor Horvat JUTRI V PTUJU ŠIRŠI POSVET O težavah dimnikarjev Jesen je tukaj, z njo pa so prišli tudrhladni jesenski dnevi in še hlad- nejše noči, tako da so minuli teden pričeli kuriti skoraj v vseh javnih zgradbah in stanovanjskih soseskah. In kako so se na novo kurilno sezo- no pripravili v Dimnikarskem podjetju v Ptuju? Odgovoril nam je direk- tor, Branko Košar: ,,Tudi letos smo se na kurilno sezono pripravili pač v okviru možno- sti; žal smo tudi tokrat imeli težave zaradi pomanjkanja kadrov, torej di- mnikarjev. Zato bomo skozi celotno sezono kurjenja, torej oktobra, de- cembra, januarja, februarja in marca, pošiljali naše dimnikarje na teren. Pregledovali in čistili bodo še vse tiste kurilne naprave, ki jih še niso uspe- li. V večjih kotlovnicah, oziroma kurilnicah, smo že v poletnih mesecih opravili generalna čiščenja in preglede, naši dimnikarji pa še naprej pregledujejo in čistijo te naprave, saj je treba storiti vse, da bi porabili čimmani goriva in da bi bile vse dimnovodne naprave čimbolj požarno varne. Želel bi^ da občani dimnikarjem to omogočijo, sai ie koristno za vse nas. Aktivno smo se vključili v splošno akcijo v mesecu požarne var- nosti. Tako smo za podravsko m pomursko regijo izvedli seminarje iz varstva pri delu, kjer smo dajali največji poudarek požarni varnosti. Se ta mesec, natančneje jutri v petek, 28. oktobra pa imamo v Ptuju sklican posvet, na katerega smo povabili predstavnike dimnikarskih podjetij iz Beltincev, Celja, Maribora, Raven na Koroškem in seveda Ptuja. Dogo- vorivti se moramo kako preprečiti fluktuacijo dimnikarjev, kako dati te- mu večji pomen, kako pridobiti čimveč učencev, kako urediti organizira- nost dimnikarjev, ipd. Dogovoriti se moramo, kako doseči večje osebne dohodke za ta poklic, saj je prav to najpogostejši vzrok za slabo kadrov- sko zase^dbo. Dejstvo da imajo dimnikarji zelo težke delovne pogoje, pri vsak^em vremenu m ob vsakem letnem času, zato jih je treba tudi ustrezno nagraditi. Se več di ugih problemov nas tare in upam, da bomo na tem posvetu našli poti za njihovo rešitev." Ozmec Osmi krajevni praznik v Juršincih v Juršincih v Slovenskih goricah je bilo minulo nedeljo pravo prazni- čno vzdušje s katerim so obeležili letošnji — osmi krajevni praznik v spo- min na prve žrtve fašističnega nasilja, ko sta bila 30. oktobra 1941. leta med talci ustreljena 35-letni zdravnik dr. Metod Špindler in 25-letni študent Franc Toplak. Letošnjega praznika Juršinčani sicer niso proslavljali v znamenju kak- šnega večjega delovnega uspeha, kljub temu pa so ponosni na opravljeno delo v preteklosti, ki je sad dolgoletnega odrekanja, dela in razmeroma dobro razvite samouprave — kot pravi predsednik skupščine krajevne skupnosti Simon Toplak. Asfaltirana cesta jih povezuje z občinskim središčem, z vodovodnim omrežjem je povezano krajevno središče ter naselji Kukava in Dragovič; uredili so ga s pomočjo širše družbene skupnosti in mladinskih delovnih brigad. V preteklosti so se veliko ukvarjali tudi s telefonom, zgradili nekaj novih transformatorskih postaj, organizirano imajo osnovno zdravstveno in zobozdravstveno varstvo in podobno. V krajevni skupnosti Juršinci živi 2350 krajanov od katerih jih je 230 zaposlenih, največ v Ptuju, večina pa so kmetje, ki delajo doma. Letno zberejo okrog 1,2 milijona dinarjev krajevnega samoprispevka, ki ga tudi v celoti namenjajo za razvoj in napredek celotne krajevne skupnosti. Kljub temu, da je tudi v ta predel krepko posegla roka stabilizacije in da v bližnjem obdobju ni računati na večja vlaganja in da tudi lastne sile ne bodo zmogle več vseh bremen, imajo v Juršincih v programu dokončanje mrliške veže, ki je že pod streho, radi bi razširili sekundarni vodovod v va- si, ki so brez vode. dokončati vodovod v Dragoviču — za vodo bo potrebna širša družbena pomoč, zgraditev nekaterih novih transformatorskih postaj — ponekod je že tako kritično, da ni več moč gledati televizijskega spore- da, predvsem pa v Rotmanu, Kukavi in centru Juršinc. Letošnji krajevni praznik v Juršincih so v nedeljo začeli z nekaterimi športnimi srečanji in tradicionalnim streljanjem na glinaste golobe za pre- hodni pokal Juršinc, pred gasilskim domom pa je bila popoldne osrednja slovesnost na kateri so se najprej spomnili nekaterih pomembnih mejnikov v svojem delu. V nadaljevanju pa so v okviru letošnjega Borštnikovega sre- čanja videli še nastop članov gledališča ljudske vstaje iz Maribora, ki so se jim predstavili s partizanskim mitingom. mš Z nedeljskega praznovanja v JurSIndh Foto: JOS RODILE SO: Cvetka Steiner, Zg. Hajdina 48 — deklico; Olga Valenko, Dor- nava 32/a — Jurija; Silva Repič, Kraigherjeva 31 — dečka; Lidija Drevenšek, Prešernova 32 — deklico; Olga Belšak, Dolena 62 — dečka; Marija Hvaleč, Kicar 109 — dečka; Nežika Šamperl, Spuhlja 28 - DEČKA; Marta Turk, Moškanjci 26 — deklico; Silva Šmiaoc. JSpuhlia 43 — dečka; Zdenka Ančel, Kicar 69 — Gorazda; Sonja Mihajlovič, Domava 137/b — Danijela. POROKE: Viktor Cesar, Pragersko n. h. in Marjeta Jerič, Dragonja vas 1; Milan Lubej, Potrčeva 44 in Majda Beranič, Finžgarjeva 1; Milan Skrbiš, Sp. Polskava 102 in Štefka Kušar, Sikole 18; Rajko Zupane, Celje, Maistrova -21 in Amalija Hajšek, Kočice 5. UMRLI SO: Antonija Arnuga, Svrženjako- va 13, roK 1909, umrla 17. okto- bra 1983; Marica Janžekovič, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1904, umrla 16. oktobra 1983; Terezija Vidovič, Ob Studenčnici 15, roj. 1924, umrla 17. oktobra 1983; Otilija Vrečar, Vintarovci 9. roj. 1899, umrla 14. oktobra 1983; Ljudmila Preložnik, Lešje 14/a. roj. 1956, umrla 19. okto- bra 1983; Martin Srša, Sp. Ka- menščak 15, roj. 1913, umrl 21. oktobra 1983; Terezija Kozel, Kidričevo, Tovarniška 18, roj. 1918, umrla 22. oktobra 1983; Ana Pihler, Pacinje 25, roj. 1900, umrla 16. oktobra 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna oarc^^rioa znaša 450 di- narjev, _ za tujino 1.125 dinar- ev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov m stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.