sj-Äj'v.isrNSifcisss
T7norr\TTT7r"
VESTNIK
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Ministrski svet:

dva sedeža več v sosvetu
SŠl
SPD »Poz« SPD Celovec
20. zimski pohod
\4/,
■ ■ Lu.zimsKi ponoa
Arnova peč
z

Čemernica (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu
Pričetek ob 9. uri (odhod na kočo med 9. in 12. uro)
V	#torek je ministrski svet w sklenil odredbo o zvišanju
članov sosveta za slovensko narodno skupnost v Avstriji s 16 na 18. S tem so dani formalnopravni pogoji, da bodo štajerski Slovenci končno enakopravno zastopani v sosvetu. Dežela Štajerska pa še vedno ni pripravljena priznati tamkajšnjega dela manjšine. V naslednji mandatni dobi bo torej v sosvetu enakopravno zastopan tudi predstavnik društva »Člen VII« ter en predstavnik štajerske deželne vlade. Zdaj bo treba počakati še potrditev te odredbe pri glavnem parlamentarnem odboru, ki bo padla predvidoma 10. marca, potem pa lahko šele zvezni kancler pozove organizacije in stranke, da nominirajo člane v sosvet.
Na avstrijskem Štajerskem je za narodno skupnost najvažneje, da dobi možnost pouka slovenščine predvsem v ljudskih šolah. Doslej je ta možnost
ŽENSKA KULTURA 98
»Frauen drücken kein Auge zu«
V	okviru praznovanj mednarodnega dneva žena, 8. marca, prireja Urad deželne vlade sklop prireditev:
sobota, 28. februarja, ob 19. uri, v celovškem »Napoleon-stadlnu«, bo teden kulture odprla deželna svetnica Karin Achatz; nato performance »Lebe oder stirb« z Barbaro Gassner o Anne Sexton; buffet
ponedeljek, 2. marca, ob 19. uri, v Volkskinu film »Jenseits der Stille«; ob 21. uri film »Female Perversions« torek, 3. marca, ob 19. uri, v Volkskinu film »Female Perversions«, ob 21.15 film »Kissed«
sreda, 4. marca, ob 19. uri, v Volkskinu film Kissed, ob 20.45 film »Mossane« četrtek, 5. marca, ob 19. uri v Volkskinu film »Gibt es zu Weihnachten Schnee?«, ob 20.45 film »Tango Lesson« petek, 6. marca, ob 19.30 v Amthofu, Feldkirchen / Trg, kabaret »Wienerwaldklinik« z Regino Hofer
sobota, 7. marca, ob 19. uri v Celovcu v Napoleonstadlnu »Wienerwaldklinik« z Regino Hofer
Bo imela Avstrija predsednika ali predsednico?
silno odvisna od dobre, še večkrat pa slabe volje posameznih ravnateljev šol. Deficiti na tem področju so ogromni, saj od leta 1929 ni bilo več rednega pouka slovenščine na Štajerskem.
Iz sosveta je za ta del manjšine bilo zadnja leta tudi nekaj denarja, vendar so to izglasovali samo zastopniki dežele Koroške; Branko Lenart, predsednik »Člena VII«, je sicer sejam prisostvoval, ni pa smel glasovati.
»Pozdravljam odločitev zvezne vlade, ki ni klonila pred pritiski štajerske deželne vlade in ki se očitno bolj zaveda pomembnosti manjšinske politike. S tem je zvezna vlada tudi začela z realiziranjem zahtev, postavljenih v spomenici vseh šestih narodnih skupnosti v državi. Sodelovanje v sosvetu pa bo prav gotovo tudi dodaten impulz v razvoju dela slovenske narodne skupnosti na Štajerskem,« je dejal predsednik ZSO dr. Marjan Sturm.
Konec aprila bodo v Avstriji volitve za državnega predsednika. Poleg uradujočega zdajšnjega predsednika Thomasa Klestila se bosta za to mesto potegovala še predsednica Liberalnega foruma Heide Schmidt in podjetnik Lugner, na novo pa se obeta kandidatura še ene ženske. To je evangeličanska superintendant-ka Gertraud Knoll, teologinja in
mati treh otrok z Gradiščanskega. Knollova namerava svojo odločitev sporočiti ta petek, vendar je že skoraj jasno, da bo sprejela izziv. Njen namen je izzval precej prahu, saj ni običajno, da bi se cerkveni dostojanstveniki vključevali v dnevno politiko, še manj pa, da bi se potegovali za politične funkcije. Vendar pa ima Gertraud Knoll na svoji strani veliko simpatij, znana je kot zelo konkretna in odločna po značaju, aktivna je v pomoči ljudem, ki so v težavah in njena prva misel velja socialni enakopravnosti. V tem smislu je že večkrat kritizirala brezobzirni kapitalizem in gospodarsko rast za vsako ceno.
Stranke so njeno morebitno kandidaturo sprejele z mešanimi občutki. Socialistična stranka, ki sama tokrat ne bo postavila nobenega kandidata, je zadržana. Del njenih pripadnikov je že izjavil, da bo Knollovo podprl, po drugi strani pa opozarjajo (kancler Klima), da predsedništvo cerkvene dostojanstvenice ne gre skupaj z načelom »ločitev cerkve od države«. Tudi pri Zelenih so mnenja deljena, Schmidtova (LiF) pa je izjavila, da pozdravlja novo kandidaturo, saj bi se s tem zmanjšala verjetnost Kle-stilove izvolitve že v prvem krogu.	S. W.
PREBLISK
■ Doslej sla med kandidati za »prvega mota« v driavi dve Ženski. Sicer ni realistično, da bi to tudi zares postala katerakoli od njiju, a vendar bodo imeli več možnosti izbire vsi tisti, ki so frustrirani zaradi leporečnega zdajšnjega predsednika. Nekateri, ker jim je preveč »nemoralen«
(Živi ločeno od svoje soproge), drugi mu očitajo mlačnost, tretji mu zavidajo visoke dohodke (kar je postal Že pravi šport) in tako naprej. Kljub temu bo po vsej verjetnosti še naprej uradoval v dunajskem Hofburgu.
A stvar se premika vsaj v toliko, da so jenske v večji meri pripravljene sprejemati funkcije in naloge na vrhu. So
Ženske drugačne? Ravnajo drugače kot moški? Se bodo bolj odločno spoprijele s problemi? Mislim, da smo si precej enake z moškimi, kar zadeva ravnanje, različne smo si med seboj, prav tako kot moški - samo pogoji, pod ka-
terimi ženske delujejo, so drugačni. Nihče od moških v volilnem boju ne omenja na primer svojih otrok, ki ga potrebujejo. Knollovi je bila to piva misel. Je to pozitivno ali negativno? O tem razmišlja Vida Ob id na drugi strani pred praznovanjem dneva žena.
S. W.
SPD Šentjanž
vabi na PREMIERO
A. A. Milne
Medved Pu
REŽIJA: Alenka Hain IGRAJO: Martin Moschitz, Mirko Lepuschitz,
Mihi Seher, Aleksander Tolmaier in Nadja Žele
v soboto,
7.	marca 1998, ob 18. uri
ponovitev v nedeljo,
8.	marca 1998, ob 10.30
obakrat
v k & k centru v Šentjanžu
Zveza slovenskih žena
| %i p
vabi na praznovanje
dneva žena
v soboto,
7. marca 1998, ob 14. uri
v Mladinskem domu v Celovcu
Uvodoma odprtje razstave; v programu govor predsednice Urada za žensko politiko pri vladi RS Vere Kozmik »Ženske pravice so sestavni del človekovih pravic«
Nastopa kvartet Borovlje Prisrčno vabljene vse žene in dekleta!
Ženske in volitve
CELOVEC - NOVA GORICA
Partnertvo med mesti
TELEVIZIJA SLOVENIJE je I konec preteklega leta pričela s poskusnim oddajanjem svojih dveh programov preko satelita. Gre za satelit EUTEL-SAT, Hot bird 3, ki ga je jeseni 1997 z izstrelišča v Francoski Gvajani v vesolje ponesla raketa Arianne.
Redno oddajanje naj bi se pričelo v mesecu maju tega leta.
S tem projektom Slovenija uspešno sledi razvoju globalnih komunikacijskih tehnologij ter se vključuje v mednarodno mrežo prenosa informacij.
Prenos TV signala preko satelita bo zagotovil vidnost slovenskega nacionalnega programa na vsem območju. Republike Slovenije, kar doslej zaradi geografske razgibanosti ni bilo mogoče. Se pomembneje pa je, da s tem postaja slovenski nacionalni spored dostopen tudi gledalcu drugod po svetu oziroma po vsej Evropi.
V prizadevanjih za medijsko prisotnost Slovenije v svetu je to zagotovo pomemben korak, ki bo dodatno pripomogel k njeni razpoznavnosti. S tem bo zagotovljen tudi del medijske oskrbe rojakov v zamejstvu in po svetu, ki je težko nadomestljiv tako pri tekočem obveščanju
kot tudi pri ohranjanju jezika. Generalni konzulat v Celovcu si je od vsega začetka po najboljših močeh prizadeval za uspeh navedenega projekta. V tem se je namreč kazala realna možnost oskrbe koroških Slo-
vencev s slovenskim TV programom, česar doslej, kljub dolgoletnemu dogovarjanju z Avstrijo, na medsosedski ravni nikakor ni bilo moč zagotoviti.
Sedaj je na koroških Slovencih, da ponujeno priložnost izkoristijo. Poljudna informacija o potrebni opremi in posegih za sprejem signala TV Slovenije je v pripravi in bo na voljo v kratkem. Za najbolj neučakane pa naj tokrat zadostuje naslov na Internetu, ki vsebuje osnovne informacije: http:// www.rtvslo.si
Internet
Od septembra 1997 lahko uporabniki interneta neposredno spremljajo iz radijskega in televizijskega programa Dnevnik (osrednja informativna oddaja), Utrip (pregled tedenskega dogajanja v Sloveniji) in Zrcalo tedna (pregled najpomembnejših svetovnih dogodkov), postopoma pa bodo v internetu tudi drugi programi. Ta možnost preko interneta je še posebej važna za zamejske Slovence in tiste po svetu, saj pomeni živ stik z matično državo oziroma domovino, posebno za tiste, ki živijo na drugih kontinentih; satelitski signal namreč ne bo segal preko oceana.
V naslednji številki Slovenskega vestnika pa bomo podrobneje navedli, kaj potrebujete, da boste lahko sprejemali celotno medijsko ponudbo RTV Slovenije.
Razstava v Celovcu v Novi Gorici
TRENUTNO JE v Novi Gorici I odprta razstava, s katero se Celovec predstavlja prebivalcem partnerskega mestua in ki nosi naslov »Celovec ob vsakem času«. Novogoriški župan Črtomir Špacapan in namestnik celovškega župana Erich Lind-ner sta razstavo odprla in v svojih nagovorih že podčrtala misel na skupne zimske olimpijske igre v letu 2006. Tudi Nova Gorica upa na dodelitev iger, ki naj bi bile največji projekt bodočnosti za vse tri obmejne dežele (poleg Koroške in Slovenije še Furlanija-Julijska Krajina). Te dežele da imajo velik del skupne zgodovine, v tem duhu so napovedali tudi razstavo o Novi Gorici v Celovcu. Na vsak način pa namera-
vajo politiki vseh teh dežel skupno delovati za prav tako skupen cilj olimpijskih iger.
Nenazadnje pa si Celovec od kontaktov s partnerskimi mesti pričakuje tudi dodatnega priliva turistov.
Dvojezične hišne tablice!
Današnjemu SV so priložene naročilnice za dvojezične tablice, za vse tiste, ki so si že vedno želeli tudi vidno dvojezičnost na domači hiši. Naročite jih lahko pri Norea-Repro-Druck v Celovcu direktno! Obvestite o tej možnosti tudi sosede!
Kmalu sprejem slovenske TV v vsej Avstriji!
'T7' OT SODELAVKA v ženski organizaciji sem večkrat soočena z vprašanjem, ali je sploh še potrebno, aktualno in sodobno, da se ženske zbiramo v posebnih ženskih združenjih, saj so problemi, ki jih je treba reševati v sodobni družbi, globalnega pomena. Onesnaževanje okolja, jedrsko orožje in elektrarne, vojne, lakota, nezaposlenost in s tem povezana masovna migracija celih narodov, izguba korenin, naraščanje ksenofobije in pohod fundamentalizma v vseh ideologijah in verskih skupnostih ogrožajo življenjske osnove vsega človeštva. Kaj imajo torej s temi družbenimi izzivi opraviti ženske? Menim, da veliko. Če pogledamo nekoliko na razvoj gibanj proti vojni, za mir, za pravično razdelitev dobrin, pomoč državam v razvoju, jih je mnogo nastalo prav zaradi aktivnega posega žensk - kot primer bi navedla le Berto von Suttner in mater Terezo. Medtem ko visoki politiki in državniki na neštetih razorožitvenih konferencah, zasedanjih proti lakoti, klimatskih svetovnih srečanjih še in še producirajo na tone papirnatih predlogov, zakonskih osnutkov in resolucij, so ženske vajene prijeti za konkretno delo na licu mesta, kjer živijo in se udejstvujejo. Zato ni slučajno, da so v tako imenovanih nevladnih organizacijah po vsem svetu
(NGO) ženske v primerjavi z uradnimi državnimi institucijami nadpovprečno zastopane; mimogrede rečeno - verjetno tudi zato, ker delovanja v teh navadno niso tako dobro plačana ali pa so sploh neplačana. V naši družbi pa nekaj velja samo tisto delo in je visoko cenjeno, ki je tudi visoko plačano. Navadno pa ženske opravljajo dela, ki družbeno nimajo take vrednosti, so pa za življenjsko kvaliteto ljudi neob-hodno pomembna in potrebna, pomislimo le na nego bolnih in starih družinskih članov, na vzgojo otrok, prijetno urejeno stanovanje ali pa na okusno kosilo. Vse to še vedno opravljajo skorajda izključno ženske,
tajnica Zveze slovenskih žena
prav na tem področju konstruktivno ustvarja. To dejstvo se odraža tudi v vodilnih strukturah kulturnih organizacij, kjer so ženske v primerjavi s političnimi organizacijami dosti močneje zastopane. Čedalje več žensk je pripravljenih, da zavzamejo predsedniška
dosegamo pozitivne rezultate. Prireditve in projekti, ki so kvalitetni, skrbno in z angažmajem pripravljeni, kulturni domovi, kjer je dobro vzdušje, najdejo vedno več obiskovalcev in sodelavcev. Za to vzdušje imajo v veliki meri zasluge prav ženske. To dejstvo kulturnikom nekateri zavidajo in zato njihovo delovanje omalovažujejo.
Zveza slovenskih žena v svoje delovanje skuša vplesti nove izzive sodobne družbe, tako v narodni politiki kakor tudi na področju mednarodnega sodelovanja. Tako se ukvarja na eni strani s področji, ki jih tradicionalno imajo kot ženske, kot npr. udejstvovanje
Koliko so vredni »trije vogali« pri hiši?
tudi če so prav tako zaposlene kot npr. moški, izjeme le potrjujejo pravilo. Iz vsega tega sledi, da ženske opravljamo tako v družbi kakor tudi v zasebnem Življenju pretežno dela, ki zaradi tega, ker niso dobro plačana, menda tudi nič ne veljajo. Jaz pa trdim, da so vsa ta področja, kjer se udejstvujemo, izjemno važna, tako družbeno kakor tudi zasebno.
V strukturah narodne skupnosti je opazno, da se ženske vključujejo in sodelujejo predvsem v kulturnih društvih in mislim, da ni slučajno, da se
mesta. Kako se na to odzivajo konservativni manjšinski politiki, ki bi radi kontrolirali vse obstoječe strukture? Spravljajo se na kulturne organizacije, češ da to, kar ustvarjajo, ni do-stikaj vredno, dobro sodelovanje med kulturnima centralama in v društvih ob konkretnih projektih jim je trn v peti, ker nasprotuje njihovim stremljenjem po tako imenovanem poenotenju. Kulturne organizacije in kulturno ustvarjanje pa so dokaz za to, da smo si enotni v tem, da smo pač različni in kljub temu skupaj
na socialnem področju - pomoč beguncem, duševno bolnim, poletno letovanje otrok, na drugi strani pa čedalje več nudi na področju izobraževanja in razvijanja samozavesti -izobraževalni seminarji, predavanja, diskusije in srečavanja žensk iz Avstrije, Slovenije in Italije. Vključuje tudi razne iniciative večinskih struktur in tako skuša preko skupnih Ženskih interesov v tem alp-sko-jadranskem mikrosvetu prispevati h konstruktivnemu sožitju in zmanjšanju predsodkov. Vse to ženske opravljajo
»mimogrede«, poleg poklicnih, družinskih in društvenih obveznosti, brez kake visoke fi-načne podpore, pa tega ne napihujejo in ne obešajo na veliki zvon - to je pač ženska skromnost, ker se jim vse to zdi samoumevno in je sestavni del ženskega življenja. Verjetno bi nekoliko več samokritičnosti in skromnosti - te čednosti, ki jo propagirajo prav krščanski politiki, pa je ne upoštevajo in ne jemljejo resno - pristajalo tudi nekaterim nastopaškim in tako zelo vase zaverovanim politikom. Prav kmalu bi se izkazalo, da se za donečimi zahtevami in frazami skriva želja po oblasti, nadziranju posameznika in kolektiva, strah pred izgubo pozicij, ne pa skrb za vsestranski razvoj narodne skupnosti. Domnevna slabost Žensk, da so bolj samokritične, skromnejše, bolj čustvene in socialne, je v resnici moč, ki se je moramo zavedati in jo samozavestno vnašati na vsa področja zasebnega, političnega in kulturnega življenja.
Vse to so vzroki, da potrebujemo žensko organizacijo in da vsaj enkrat na leto, ob mednarodnem dnevu lena, bolj intenzivno občutimo povezanost Žensk v svojih stremljenjih po pravičnejši razdelitvi bogastva, po enakopravnosti, po uresničitvi človekovih pravic po vsem svetu, ne glede na spol, narodnost in vero.	■
20 LET GLASBENE ŠOLE
Prvi jubilejni koncert v Pliberku
Občinstvo je do zadnjega kotička napolnila pliberško farno dvorano; v ospredju ravnatelj mag. Verdel fo»; Fe«
Trio prečnih flavt - Sonja Kramer, Simona Hartmann, Sonja Blažej Foto: Fe«
^ RETEKLI petek je v prena-■ polnjeni farni dvorani v Pliberku potekal slavnostni koncert ob 20-letnici ustanovitve Glasbene šole na Koroškem. V načrtu pa sta še dva, in to v Borovljah in Celovcu.
Da je bil prvi koncert postavljen prav v Pliberk, ni zgolj slučaj, saj sta Pliberk in tamkajšnje prosvetno društvo tesno povezana z glasbeno šolo. Med odborniki SPD »Edinost« seje namreč pred 20 leti spočela ideja (Oto Wutte, Jožko Hudi) in kmalu navrh tudi rodila GŠ, ki danes, s polnim naslovom Glasbena šola na Koroškem, pokriva skoraj vso južno Koroško.
Pot je bila težavna, polna ovir, ki so se včasih zdele nepremostljive, toda vztrajnost in zaupanje v pravilnost ideje sta bila močnejša.
Vse to je potrdil tudi petkov glasbeni večer. Pred poslušalci se je zvrstilo 19 posameznih točk, ki so jasno pokazale, koliko različnega, lepega in kvalitetnega znajo učenci glasbene šole. Po nastopu mladih baletk je zbranim uvodoma spregovoril predsednik GŠ mag. Božo Hartman, ki je med drugim dejal: »Danes smo se zbrali, da se hvaležno spomnimo začetka te naše ustanove; pred dvajsetimi leti so se tu v Pliberku kulturniki in odborniki SPD »Edinost« odločili, da ustanovijo svojo slovensko glasbeno šolo. Ta akcija je bila seveda zelo tvegana, nikakor pa ne neko hipno navdušenje. Počasi se daleč pride - in danes stojimo pred mogočnim drevesom, na katero smo ponosni in ki nam je že dalo in nam daje obilo zrelih, lepih sadežev.
Pozdrav moj velja Vam vsem, ki ste prišli v to farno dvorano, da se z nami dostojno poveselite ob lepem kulturnem programu, vam, dragi učenci, ki dajete temu našem dejanju edini smisel, vam, dragi starši, ki vse to z vašo potrpežljivostjo podpirate, vam, dragi učitelji, ki z vašim trudom in vestno skrbjo vse to omogočate!
Moj pozdrav velja tudi vsem, ki danes tukaj predstav-
ljajo naše osrednje slovenske organizacije, bodisi kulturne ali politične ali cerkvene - in želim pozdraviti vse tiste, ki so tukaj kot predstavniki raznih lokalnih kulturnih oziroma političnih struktur.
Moj zadnji in zato še posebno prisrčen pozdrav danes velja tistemu, ki ga imam za očeta tega današnjega jubilanta: to je Jožko Hudi. Beseda »oče« velja v tem primeru večkrat: prvič je on zares naredil odločilen prvi korak; veliko je tvegal in pri tem je uspel - zato naj mu gre vsa naša zahvala. Dostikrat pa se je tudi še na drugačen način izkazal za pravega očeta: svojega otroka je branil in ščitil tako, da se je kot zaščita postavil pred njega - ali pa se je odmaknil v ozadje, če je mislil, daje to bolje, ker mu je šlo vedno le za stvar, da GŠ preživi tudi v najhujšem času.«
Sam začetek in razvojno pot GŠ pa je orisal soustanovitelj in bivši predsednik Društva »Glasbena šola« Jožko Hudi. »V Slovenj Gradcu smo se 8. maja 1977 na sestanku z Zvezo
kulturnih organizacij Slovenije, Slovensko prosvetno zvezo, Krščansko kulturno zvezo in Občinsko zvezo kulturnih organizacij Ravne na Koroškem (Joco Košuta in Bine Bevc sta takoj ponudila, da Ravne prevzamejo potne stroške) dogovorili, da bodo te organizacije podprle ustanovitev glasbene šole na Koroškem. 23. oktobra 1977 smo v odboru SPD >Edinost< sprejeli sklep, da se lotimo glasbenega pouka. Pot je bila težavna, včasih celo neizgled-na, vseskozi so nas pestile finančne težave, povsod tudi nismo naleteli na razumevanje, na drugi strani pa podpora predvsem Slovenije, obeh osrednjih kulturnih organizacij, glasbenih šol v Sloveniji in glasbenih učiteljev, tudi posameznikov kot so dr. Pavel Apovnik, dr. Matevž Grilc, Ana Blatnik, transportno podjetje Sienčnik za brezplačen prevoz številnih klavirjev in še mnogi drugi, zavzeto delo administratorjev, mnogih zaupnikov in odbornikov društev in staršev skupaj z učenci. Vsem najlepša hvala v zavesti, da smo skupno ustvarili ustanovo, ki bo poleg glasbene vzgoje utrjevala in razvijala glasbeno kulturo koroških Slovencev in glasbeno bogatila
prostor, v katerem živimo.« Ob izteku koncerta pa sta predsednik društva »Glasbena šola na Koroškem« mag. Božo Hartman in ravnatelj GŠ mag. Roman Verdel podelila priznanja ustanoviteljem in prvim učiteljem GŠ. Priznanje so prejeli: Ödbor SPD »Edinost« v Pliberku, Jožko Hudi, prof. Alojz Li-povnik, prof. Branko Cepin, Avgust Pogorevčnik, Julijan Burdzy in Ivan Gradišek. Prav tako je prvim učiteljem podelilo priznanje za izjemne dosežke na kulturnem področju SPD »Edinost« v Pliberku.
Svečani glasbeni večer ob 20-letnici GŠ je obiskalo tudi nekaj častnih gostov kot npr. konzul Republike Slovenije Anton Novak, tajnik SPZ dr. Janko Malle, tajnik KKZ Nužej Tolmajer, podpredsednik NSKS Vladimir Smrtnik, prof. Jože Leskovar in domači občinski odborniki.
Po izzvenu zadnje glasbene točke pa so vsi nastopajoči, njihovi učitelji in starši, organizatorji koncerta in poslušalci, v prijetnem vzdušju nazdravili 20-letnici GŠ na Koroškem in ji zaželeli še veliko uspešnih glasbenih let.
A. H.
Uspehi šolarjev Glasbene šole na Koroškem na deželnem tekmovanju 19. in 20. februarja 1998
1.	nagrada:
Nina Marija Popotnig, violina (učitelj: prof. Nikola Krstič) Vera Hartmann, klavir (učiteljica: Vlasta Šmon) Christina Gasser, klavir (učiteljica: Rajka Puškaš) Katja Schnabl, kitara (učiteljica: Janja Kassl)
2.	nagrada:
Katarina Stefan, klavir
(učiteljica: Rajka Puškaš) Smilja Pdrtsch, violina (učitelj: prof. Nikola Krstič)
3.	nagrada:
Katrin Hafner, klavir (učiteljica: Rajka Puškaš)
Prav tako je na regijskem tekmovanju Gorenjske dosegla 1.
mesto Angelika Poganitsch, kljunasta flavta (učitelj: prof. Lovro Sodja).
Mag. ROMAN VERDEL, ravnatelj glasbene šole, se silno veseli uspehov učencev njegove ustanove: »Ta priznanja pričajo o kvaliteti glasbene šole in o angažiranosti učiteljev. Štiri prve nagrade, dve drugi in ena tretja, poleg tega pa še ena prva na regionalnem tekmovanju v Sloveniji. Taka priznanja so za vsako šolo izkaznica in veliko priznanje delu, zato bi se rad še posebej zahvalil predvsem učiteljem. Taka priznanja prav ob dvajsetletnici so še dodatna motivacija za delo. Poudaril bi, da je prav domača učiteljica Janja Kassl dosegla prvo nagrado, kar pomeni, da imamo na Koroškem že visokokvalitetne pedagoge.«
Na koncertu v Pliberku so nastopili:
Baletna skupina Mohorjeve ljudske šole - Anita Florjančič, Natalija Hartmann, Maja Zdouc in Petra Zdouc; mentor: Marija Gregorc;
Vera Hartmann, klavir, 2. razred; učiteljica: Vlasta Šmon -oddelek Dobrla vas;
Klavir štiriročno - Vera Hartmann, 2. razred, Milena Hartmann, 7. razred; učiteljica: Vlasta Šmon - oddelek: Dobrla vas;
Duo kitar - Katja Onitsch, 3. razred, Milica Perč, 3. razred; učiteljica: Nevenka Lesjak - oddelek: Globasnica Emanuel Schmacher. harmonika, 3. razred; učitelj: Mihael Vavti, oddelek Žitara vas; Komorna skupina kitar; mentor: Polona Blaznik - oddelek Pliberk;
Tatjana Oraže, alt-saksofon, L razred, pri klavirju Vlasta Šmon; učitelj Julijan Burdzi
-	oddelek: Dobrla vas; Mathias Kollman, klavir, 4.
razred; učiteljica: Ana Filipič
-	oddelek Bilčovs;
Nina Marija Popotnig, violina, 4. razred; pri klavirju: Andrej Feinig, učitelj: Nikola Krstič - oddelek Mohorjeva; Jean Novljan, klavir, 4. razred; učiteljica: Jana Zupančič -oddelek Mohorjeva; Aleksander Errenst, tolkala, 3. razred; Mirko Malle, tolkala, 3. razred; učitelj: Josip Mihelič - oddelek: Mladinski dom;
Marjeta Maraž, klavir, 6. razred; učiteljica Vlasta Šmon -oddelek Šentprimož;
Trio kljunastih flavt - Angelika Poganitsch. 3. razred, Isa-bela Kölich, Sonja Poganitsch, 5. razred, mentor: Lovro Sodja - oddelek: Borovlje; Rebekka Mesner, kitara, 6. razred; učitelj: Janez Gregorič - oddelek: Šmihel Traudi Lipusch, solopetje, 3. razred; pri klavirju Andrej Feinig; Učitelj Gabriel Lipuš
-	oddelek: Pliberk;
Angelika Poganitsch, kljunasta flavta, 3. razred; pri klavirju: Andrej Feinig, učitelj: Lovro Sodja - oddelek: Borovlje;
Trio prečnih flavt - Sonja Kramer. 5. razred, Simona Hartmann, 3. razred, Sonja Blažej, 3. razred; pri klavirju: J. Pogačnik, mentor: Jasmina Pogačnik - oddelek: Mode-stov dom;
Marko Kargl, harmonika, 6. razred; učiteljica: Majda Golob - oddelek: Modestov dom;
Smilja Pörtsch, violina, 8. razred; pri klavirju: Andrej Feinig, učitelj: Nikola Krtstič -oddelek Mohorjeva.
Smrkavčki folklorne skupine	Fototsv Kežarjeva Klahla alias Pepi Oraže	Foto:sv
PUST V ŽELEZNI KAPLI
Jezična »klahla« in smeha za vso belsko dolino
Qust, pust, lahko je masten ■ okoli ust in zabaven, lahko pa tudi spolzek do nebodigatreba. Kapelska »Zarja« pa že kar nekaj let dokazuje, da je pust zabaven, zanimiv, predvsem pa družaben, tako da domorodci v dolini reke Bele (sinonimni izraz zanje je tudi »Horjanci«), pa tudi gostje od zunaj (»Polonci«) že celo leto težko čakajo na pustno sejo Zarjanov.
Letos je bil ta osrednji pred-pepelnični kulturni dogodek v nedeljo, 22. februarja. Dvakrat je bila farna dvorana zaprta za vse zamudnike in »firtlcurne akademike«.
Komur pa je le uspelo zasesti prost sedež v dvorani, je moral računati z najhujšim: od smeha so vsi dobili mačka v trebušnih mišicah. Pravzaprav ne vem, s čem naj bi začel, kajti
ni bilo točke, ki si ne bi zaslužila vse pohvale. Resnici na ljubo naj bo zapisano, da so prav otroci sprožili val dobre volje, ki je potem zasul občinstvo. Janez Zgaga, cestarja Pepi in Franci, ki sta že inventar kapelske pustnije, poročila iz kapelskega studia oerefa, dobri sosedje, Kežarjeva klahla, ki je kot krava z repom pometala s čenčami in ni prizanesla niti
sebi, kaj šele sosedom, muzi-kontarji firme »Spiders«, posredovalni urad za brezposelne penzioniste ter Smrkavčki v izvedbi folklorne skupine so poskrbeli, da tri ure nikomur ni bilo dolgčas. Seveda so padli tudi epohalni stavki, kot ta cestarski dialog:
Pepi: »Franci a ’maš ti luknjo v glavi?«
Franci: »Zakaj?«
Pepi: »Ker 'maš toliko žago-vine na ramah.«
Leto dni bojo Kapelčani spet zbirali cvetke iz domačih logov ter z domačih dvorišč. In gotovo bo prihodnje leto spet sodelovalo 61 ljudi (toliko jih je tokrat), da bo pustna seja SPD »Zarja« tako dobro uspela kot letošnja.
POLLETNI OBRAČUN
Pester semester v Mladinskem domu
Prvouvrščeni v namiznem tenisu: L. Truppe, T. Waldhauser, M. Toth Foto sv
i^OT BI trenil, je minil prvi IVsemester in ker se ob takih prilikah javljamo iz Mladinskega doma, boste tudi tokrat zvedeli, kaj vse seje dogajalo pod našo streho. O nekaterih večjih prireditvah so bili že objavljeni članki, danes pa sledi pregled ostalega delovanja.
Mladinski dom ni le dom tistim, ki med tednom v njem stanujejo, pač pa nudi tudi popoldansko varstvo in daje na razpolago svoje prostore številnim športnikom, ki del svojega prostega časa preživijo v njegovi telovadnici. Vedno več je tistih, ki prihajajo k nam na kosilo, se kratko zadržijo v telovadnici in nato odhitijo spet k pouku. Dnev-
no se srečuje v domu okrog 300 mladih vseh starostnih skupin (od vrtca pa do študentov).
Da ima mladina poleg učenja, kar je slej ko prej glavna skrb učencev in vzgojiteljev, tudi možnost rekreacije in sprostitve, poskrbimo vzgojitelji/ce za vrsto prireditev.
V preteklem letu je bilo na voljo 15 različnih prireditev, poleg tega pa so gojenci lahko sodelovali v filmskem, gledališkem in kreativnem krožku. Gojenci so se pomerili v športnih tekmovanjih. Predvsem nogometni turnirji in turnir v namiznem tenisu za nižje razrede so vključili tudi zunaj-domsko mladino.
Nogomet je seveda panoga, ki privlači največ mladincev. Tako se je na turnirju za višješol-ce zbralo nad 50 tekmovalcev in prav toliko gledalcev.
Že oktobra so se naše odbojkarice pomerile v prijateljski tekmi z odbojkaricami iz Dijaškega doma Poljane iz Ljubljane. To je bilo prvo tako-vrstno srečanje med domovoma, ki je, kljub zmagi gostov, izzvenelo v najboljšem vzdušju in z željo po povratnem srečanju s strani odbojkaric Mladinskega doma.
Tudi dart-turnirja se je udeležilo veliko števi-
lo tekmovalk/cev. Prvouvrščeni so prejeli lepe diplome, za vse pa vedno velja olimpijsko geslo: sodelovati je vse.
Kot zadnji športni dogodek pa sta bila turnirja v namiznem tenisu, kjer je pri višješolcih zmagal Peter Pavček, gojenec iz Modestovega doma, prvak Mladinskega doma pa je postal drugouvrščeni Gregor Krevs. Pri dekletih je zmagala Tamara Wieser. Domska prvaka pri nižješolcih sta postala Tomi Waldhauser in Jana Velik.
Poleg športnih dejavnosti pa so dijaki imeli možnost prisluhniti pisatelju Tonetu Partljiču, ki je v sodelovanju s Slovensko študijsko knjižnico s svojimi pripovedovanji pritegnil mlade, in pa tudi pianistu Andreju Feinigu.
Osnovne informacije o prvi
pomoči so gojenci dobili na posebnem večeru.
Pravo doživetje pa je za vse stanovalke/ce doma bilo gotovo miklavževanje, ko so nas obiskali parklji iz Kaple ob Dravi.
Večina še nikoli od blizu ni videla tako groznih lesenih mask in tako neposredno doživela ta zimski običaj.
Tudi interni nastop Glasbene šole oddelka Mladinski dom je privabil veliko število poslušalcev, mladi glasbeniki pa so nam pokazali, kaj so se v teku semestra s pomočjo zavzetih učiteljev naučili.
Višek v prvem semestru pa je gotovo bila osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v telovadnici, na katero sta vabili obe osrednji kulturni organizaciji, ter filmi Mladja, ki so privabili ogromno število obiskovalcev, v prvi vrsti mladine.
Mladina v Mladinskem domu ima poleg vseh možnosti za nemoteno in urejeno delo za šolo tudi dovolj možnosti za smiselno uporabo prostega časa.	Vzgojiteljica Eda
Zgleden napis
^nčna r°T
I3
SONNENWEG
PSIHOTERAPEVT
PROF. MAG. ŠTEFAN KRAMER
PSYCHOTHERAPEUT
SGM-MASSAGE
1TRMINI po DOGOVORU
IRMINE N. VEREINBARUNG
Na Sončni poti v Dobrli vasi smo našli zgornji dvojezični napis. Pa naj še kdo reče, da pri nas to ni mogoče. Le nekoliko več samozavesti je potrebno.
SPET MOLIERE NA ODRU
Vogrski »Zdravnik po sili«
VSE zavijem v pusta in ^*se prepustim dogajanju brez kritičnega pogleda, moram priznati, da sem se pretekli petek pri Florjanu v Vogrčah dodobra nasmejal. Temu so bili zaslužni tudi nekateri gledalci, ki so s svojim krohotanjem za seboj potegnili tudi preostale. In tako smo se predali odru, raztegovali lica in krepili trebušne prepone.
»Zdravnik po sili« je ena manj zahtevnih Molierovih komedij, zato ga (kot Bolnika po sili ali Priložnostnega dohtarja) radi igrajo podeželski odri. Dogaja pa se, da je le redka od teh predstav molierovska, kajti duh njegovega časa je le težko ujeti. Lahko bi jih imenovali Vogrski ali Polesnigov Moliere, žva-beški in še kak in čigav. Toda ljudje se smejimo in to je menda zelo pomembno. Kako bi se šele, če bi bile predstave res pristno molierovske.
Zagnani vogrški kulturnik in režiser Pepej Polesnig se je torej vrgel na Moliera. »Zdravnik po sili« je njegov hvaležen tekst, poln domislic, besednih iger, ima zelo dober slovenski pre-
vod, ki na humorni način karikira del francoske družbe sredi 17(!) stoletja. Vsebuje vse vrste zvijač in premetenosti, ki so bile značilne za nekak podtalni boj med razredoma bogatašev in njihovih slug ter podložnikov še daleč pred francosko revolucijo. Prav k njej je svoj pomemben del, čeprav v satiričnem humorju, priložil prav Moliere. Dovolj zgodovine!
Polesnig je »Zdravnika po sili« sicer oblekel v dokaj originalne kostume z vso lasuljno navlako, ženskimi krinolinami, podprtimi z obroči, tudi sceno je približal rokokoju, a igro je skorajda prepustil današnji amaterski izraznosti. V tedanji družbi je z rokami govoril samo najnižji sloj, celo služabniki gospode so govor podpirali le z drobnimi gibi, niso koračali, ampak stopicali, niso gestikuli-rali, ampak so govorno ob obrazni mimiki povedali vse.
V vogrškem primeru je bil »Zdravnik po sili« precej podo-mačen. Zasedba vlog se je režiserju kar posrečila. Dominiral je Reinhold Paulitsch v vlogi posiljenega zdravnika Sganarela,
drugi po vrsti je bil že služabnik gospodarja Geronta Luka, ki ga je z mnogo lastne intuicije odigral Maks Prutej, zelo urejeno in samozavestno je delovala Rosi Hobel v vlogi dojilje Jaqueline, oče Geront (Rudi Kontschitsch) je bil z ozirom na svoj plemiški stan preveč prizemski, njegovi hčerki Lucindi, Michaeli To-mitz, ne bi smeli uhajati smehljaji v publiko snubec in apote-kar Leander (Thomas Enzi) pre-mevžast, preostali - Martina Polesnig, Sganarelova žena, ne najbolje izbrana, njegov sosed Robert in pozneje sin Perin, Herbert Trinkaus, v prvi vlogi boljši kot v drugi, služabnik Va-ler, Rudi Kontschitsch ml., ter Thibaut, Anton Visotschnig, ustrezna kot mašilo v predstavi.
Predstavo kot celoto so iz umetniškega vidika razbijali nepotrebni dolgi odmori med dejanji, še bolj pa vmesna narodnozabavna glasba. Scena je bila sicer bleščeča, enak efekt pa bi bila lahko dosegla tudi precej bolj enostavna in improvizirana, primerna podomače-nemu Molieru. Kostumi so bili ustrezni, pri njih pa je treba
PUSTOVANJE »JEPE« IN »DOBRAČA«
»Na ogledih« gojencev Modestovega doma
Modestovci« so se pogumno lotili kmečke burke
Foto: SV
y A OTROŠKO pustovanje sta tslovenski prosvetni društvi epa-Baško jezero iz Loč in )obrač z Brnce povabila v go-te igralsko skupino gojencev /lodestovega doma v Celovcu
s kmečko burko Antona Medveda »Na ogledih«. Na dokaj majhni sceni velike jedilnice pri Borovcu (hotel Mittagsko-gel)v Ledincah, ki je bila nabito polna otrok, njihovih spremlje-
valcev in ostalih radovednežev, so se na ogled postavili in korajžno zaigrali Benjamin Petek, Miriam Zwittnig, Daniel Ur-schitz, Marco Kargl, Lena Smolle in Ursula Sienčnik. Vsebina burke iz ženitovanja na kmetih, kjer je bilo najpo-mebnejše imetje, je iz preloma našega stoletja. Avtor Medved jo je tako zavil, da vendarle hlapec poroči dedinjo, drugi gospodar pa deklo. Prevlada torej ljubezen in vsi so srečni. Burka je bila odigrana burkaško, primerno za pust. S kritičnim očesom je ne moremo in ne smemo ocenjevati. Ljudje so bili zadovoljni, le za ušesne membrane otrok se je bilo ob mnogo preglasni in iznenadni vmesni glasbi res bati.
J. R.
pohvaliti obe ustvarjalki Gusti Dobrounig in Štefko Kontschitsch. Tehnika (Christian Paulitsch) je delovala brezhibno, vendar je k umetniški izpovedi prispevala bolj malo.
Za konec: Vogrjani imajo dober igralski kader. Predstava
jim je kljub navedenim kritičnim pripombam uspela. Morda bi bilo bolje, da odrskih stvaritev v prihodnje ne bi več posvečali pustu, temveč jih prirejali kot samostojno kulturno delo.
Jože Rovšek
PREMIERA MLADIH V DOBRLI VASI
Prikupna »Mojca Pokrajculja«
Mojca Pokrajculja je imela široko srce za vse brezdomce	Foto: sv
■J EŽISER Marjan Bevk se je tokrat z mladimi Dobrolci lotil prikupne pravljice Borisa A. Novaka Mojca Pokrajculja. Domači društveniki »Srca« so mu pomagali zbrati potrebno število igralcev, nekaj so, kot pred nedavnih v Svečah, vključili tudi samo nemško govorečih. Če bi jih na predstavi ugotavljal, kateri so, se ne bi znašel; tako dobro so se tudi jezikovno vključili.
Bevk je »Mojco« zasnoval nekoliko po svoje. Hvalabogu, da režiserji mislijo tudi s svojo glavo. Namesto da bi vse živalce, ki so se ponoči zatekle k Po-krajculji, postavil v pisker, ki se potem razpoči, si je omislil kar z navadnimi koli ograjen naravni prostor, požrešno in hinavsko lisico pa ni razkrinkal, temveč jo je milo prepustil moralni obsodbi mladih gladalcev. Zanimiv zaključek!
Zgodba je seveda vsem otrokom znana - če ne, pa naj si jo ogledajo na ponovitvah. Dobro-
lčani, zaigrajte jo še večkrat! Pojdite po vrtcih, igrajte jo za ljudske šole, pojdite na Ziljo, v spodnji in srednji Rož, kajti vašo zgodbo bi morali poznati vsi naši otroci!
Vsi bi morali videti Vereno Podrečnik, kako samozavestno kot Mojca obvlada vso živalsko druščino, pa volka mesarja, Nadjo Kramer, dobrodušneža, ki ni prav volčji, zvito, sladkosnedo in lažnivo lisico Martino Haschej, plahega, nežnega zajčka Manuelo Kandur, srnjaka Janjo Wastl in medveda ali medvedko kot treba Helene Wernig. Nekateri se bodo do gostovanja še malo bolj gladko naučili tekst, potem pa vam bodo zažvrgoleli.
Vsi ustvarjalci »Mojce Po-krajculje« so se zelo potrudili, tako režiser Marjan, izdelovalke kostumov, organizatorji in mentorji, vodstvo društva »Srce«. Zdaj pa na gostovanja in potem k novi predstavi!
J. R.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 26.2.
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ
18.30	Razstava »Am Anfang war der Kolarič«. Avstrijski plakati proti rasizmu in sovraštvu do inozemcev
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ
19.00	Predavanje »Kulturverlust und Assimilation«.
Predava: mag. Michael Petrovich
ŠENTJAKOB, v farovžu - Regionalni center
19.30	Petje za pečjo - wo man singt, da laß dich nieder
PETEK, 27. 2.
CELOVEC, Musilhaus, Bahnhofstr. 50- Residenz Verlag, Musilhaus, Hermagoras
20.00	Predstavitev novih knjig Barbare Frischmuth »Die Schrift des Freundes« in Aloisa Brandstetterja »Groß in Fahrt«
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ
20.00	Kabaret - Steinböck & Rudle - »Killerkipferl«
SOBOTA, 28. 2.
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD Danica in KD Škocijan
16.00	»Čarovnik iz Oza«. Nastopa: otr. igralska skupina SPD Borovlje
RADIŠE, v kulturnem domu - SPD Radiše
19.30	Premiera igre »Za idiote ni prostora« (Felix Mitterer).
Nastopa: igralska skupina SPD Radiše; režija: M. Hinteregger
BILČOVS, v ljudski šoli
20.00	10 let Vaščani pojo - Jubiljeni koncert s prijatelji
DUNAJ, HAK, Schwindgasse 14, 1040
20.00	Skupna fešta narodnih skupnosti: gradiščanski Hrvati, Kurdi,. Lužiški Srbi, severni Frizijci in koroški Slovenci
NEDELJA, 1. 3.
DOBRLA VAS, v kulturnem domu - SPD »Srce«
9.30	Otroška pravljična igra: »Kaj se skriva za velikim trebuhom«. Nastopa mladinska gledališka skupina KD Škocijan
PONEDELJEK, 2. 3.
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel
19.00	Predavanje: »Nega in oskrba starih in bolnih doma«
SREDA, 4. 3.
RADIŠE, v kulturnem domu - SPD Radiše 19.00 Predavanje »O obolenju srca in ožilja« ter »O preprečevanju in zdravljenju po Kneippovi metodi«; predava: dr. Štefan Jelen
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel 19.00 Predavanje: »Nega in oskrba starih in bolnih doma«
ČETRTEK, 5. 3.
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ
19.00	Razstava »Malereien aus Senegal und Gambia«.
Komunikacija umetnosti z ljudmi iz zahodne Afrike
PETEK, 6. 3.
BOROVLJE, pri Cingelcu - SPD Borovlje
18.00	Otroška pravljična igra: »Kaj se skriva za velikim trebuhom«. Nastopa mladinska gledališka skupina KD Škocijan
SOBOTA, 7. 3.
CELOVEC, v Mladinskem domu - Zveza slov. žena
14.00	Praznovanje Dneva žena
GLOBASNICA, v farni dvorani - SKD Globasnica
15.00	Lutkovna igra »Sapramiška« (Svetlana Makarovič). Nastopa: lutkovna skupina »Mi smo mi« iz Celovca; režija: Tine Varl
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ
18.00	Premiera »Medved Pu« (A. A. Milne). Nastopa »Teatr brez ...«
DOBRLA VAS, v kulturnem domu
19.30	5 let kvarteta »A capella«. Koncert; predstavitev prve CD; gostje: Kvartet bratov Smrtnik in Višarski kvintet
VOGRČE, pri Florjanu - SPD Edinost
19.30	Koncert ob 31. srečanju »Od Pliberka do Traberka«
NEDELJA, 8. 3.
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ
10.30	»Medved Pu« (A. A. Milne). Nastopa »Teatr brez ...«
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD »Valentin Polanšek«
10.30	»Čarovnik iz Oza«. Gost. otroška gledališka skupina iz Borovelj
CELOVEC, v srednji dvorani Doma glasbe - KKZ
14.30	Koroška poje - srečanje malih vokalnih skupin
ČETRTEK, 12. 3.
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ
19.00	Predavanje »Manjšinske pravice kot človekove pravice«. Predava: mag. Mojca Drčar-Murko
SOBOTA, 14. 3.
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ
15.00	Delavnica »Slike prijateljstva«. Delavnica za izmenjavo slik; prijave: tel. 0463/514300-22
NEDELJA, 15. 3.
BILČOVS, pri Miklavžu - SPD »Bilka«
11.00	»Čarovnik iz Oza«. Nast. otroška gled. skupina iz Borovelj
ČETRTEK, 19. 3.
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ
20.00	Videodokumentacija »Težki čas ne vrni se«. Pričevanja domačinov o dobi nacizma
Kmečka izobraževalna skupnost (KIS)
Kmečke specialitete iz južne Koroške -dobrote slovenskih kmetij
RAZSTAVA IN OCENJEVANJE KMEČKIH SPECIALITET NA PTUJU
Za ocenjevanje in razstavo zbiramo sledeče izdelke:
do 12. marca:
olje, kis, žganje, suho sadje
do 21. aprila:
mlečne izdelke, salame, suhe klobase, slanino, šunko, pršut, kruh, pecivo, pogače
Ocenjevani izdelki bodo razstavljeni na razstavi »Dobrote slovenskih kmetij« (od 24. do 27. aprila) na Ptuju.
Za vse, ki bodo sodelovali pri ocenjevanju, bo KIS organizirala ekskurzijo na razstavo.
Podrobnejše informacije: KIS, tel. 0463 / 54 8 64
JAVNA DVOJEZIČNA LJUDSKA ŠOLA 24
v Celovcu, Ebenthalerstr. 24 vabi na
DAN ODPRTIH VRAT
»Po sledovih
otrokovih pravic«
v soboto,
28. februarja 1998, ob 9. uri
Literarni
natečaj
Zveza kulturnih društev Slovenije razpisuje natečaj za 26. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Avtorji, stari nad 15 let, ki še niso izdali knjige (razen v samozaložbi) ali bili izbrani na dosedanjih srečanjih mladih literatov, lahko pošljejo poezijo, prozo, dramatiko ali esej do 10. marca 1998 v treh izvodih na naslov:
Stanovanje Prodajava trisobno lastniško stanovanje
108 m2, v Celovcu, Karawankenblickstraße 267/01. Tel. 0463/25572 ali 0662/853320.
O
POSOJILNICA-BANK PODJUNA
oddaja v centru Dobrle vasi od 1. aprila 1998 naprej v najem poslovne oz. pisarniške prostore. Informacije po telefonu: 04236/2076
ZKDS, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, za 26. srečanje. Vsi prispevki morajo biti označeni s šifro, v posebni kuverti pa je treba poslati podatke o avtorju - ime, naslov, starost, poklic, tel. številko.
Kot vsako leto se bodo avtroji najprej predstavili na šestih območnih srečanjih po Sloveniji, ki bodo potekala od aprila do junija 1998, izbrani avtorji pa še na državnem srečanju septembra 1998 v Velenju.
Musikgruppen und Künstler für Auftritte im In- und Ausland gesucht / Iščemo glasbene skupine za nastope doma in v tujini.
WERBESTUDIO TOURISMUS UND GASTROWERBUNG v Innsbrucku, tel. 0512/266932, faks 0512/26 94 80
MOHORJEVA LJUDSKA ŠOLA
prireja
dan odprtih vrat
v četrtek, 5. marca 1998, od 8. ure do 9.30
v Celovcu, Cesta 10. oktobra 25 Vpisovanje za šolsko leto 1998/99:
5. 3. od 9.30 do 11. ure • 9. 3. od 11. do 12. ure •
12. 3. od 10. do 12. ure • 13. 3. od 14. do 17. ure ■Informacijski večer: četrtek, 5. 3., ob 18. uri
VARSTVO
Od maja dalje iščemo dopoldansko varstvo za 14-me-sečnega fantka v Celovcu ali okolici. Potrebno znanje slovenščine. Ponudbe prosimo po telefonu na št. 28 16 17 ali pa na uredništvo Slovenskega vestnika.
Margareta Karner iz Dobrle vasi - rojstni dan; Alberta Smolnik iz Stare vasi - rojstni dan; Avgust Mečina z Otoža pri Šentilju - 80. rojstni dan; Elizabeta Novak iz Zgornjih Borovelj - 90. rojstni dan; Fi-nej Wastl iz Lovank - 50. rojstni dan; Ka^a Notsch s Če-mernice pri Šentjakobu - 16. rojstni dan; Johan Maček iz Grabelj pri Pliberku - 50. rojstni dan; Marija Piskernik iz Lobnika - rojstni dan; Frančiška Plesnik z Bele pri Galiciji -83. rojstni dan; Mici Klemen-
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 26. 2.
18.10	Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 27. 2.
18.10	Kulturna obzorja SOBOTA, 28. 2.
6.08 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDEUA, 1. 3.
6.08 Dobro iutro, Koroška / Guten Morgen,
Kärnten!
(župnik Jože Valeško) 18.00 Za vesel konec tedna
PONEDELJEK, 2. 3.
18.10	»Kratek stik«
TOREK, 3. 3.
18.10	Otroška oddaja SREDA, 4. 3.
18.10	Glasbena mavrica
(predstavitev CD kvarteta A capella)
21.04 Primorski obzornik
PRAZNUJEJO
jak iz Šentožbalta - rojstni dan; Bernardka Komar z Metlove - osebni praznik; Mici in Albin Male s Kota v Selah - rojstni dan in god; Mici Oraže - Hirs-inja s Kota v Selah - rojstni dan; Mici Smole iz Šmiklavža ob Dravi - 60. rojstni dan; Fri-drih Petrač iz Šmarjete nad Pliberkom -70. rojstni dan; Rudi Dovjak s Kota v Selah - 40. rojstni dan; Marija Gradišnik iz Rinkol - rojstni dan; Feliks Buchwald iz Nonče vasi - roj-
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 1. 3.
13.30 ORF 2
PONEDEUEK, 2. 3.
2.15 ORF 2 (Ponovitev)
16.20 TV SL01 (Ponovitev)
I Kamnosek: kratek animirani film. Scenarij: O. Marčeta I Namestitev dvojezičnnih krajevnih imen na tablice hišnih številk - akcija za poglabljanje zgodovinske kulturne zavesti I »Po sledovih otrokovih pravic!: projekt Javne dvojezične ljudske šole v Celovcu I Iz umetniške delavnice: arhitekt in slikar Karl Vouk I »Jes pa moj hvaži...« ali: dobra volja brez alkohola I Sekte: nevarne poti iskanja duhovne izpopolnitve I Moška skupina »Vaščani pojo« obhaja svojo 10-letnico
stni dan; Alfred Kral z Bistrice - rojstni dan; Rozina Smre-čnik iz Globasnice - rojstni dan; Matilda Sadovnik iz Po-droja - rojstni dan; Helena Merkač iz Šmihela - rojstni dan; Antonija Krištof iz Dolnje vasi - rojstni dan; Matilda Lutnik z Blata - rojstni dan; Branko Hudi iz Male vasi pri Globasnici - rojstni dan; Mici Kuchar iz Lepene - rojstni dan; dr. Valentin Sima iz Ve-trinja - rojstni dan.
Slovenski vestnik čestita!
SLOVENSKI
VESTNIK
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 » faks -71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE............Jože Rovšek
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34)... politika, manjšinska družba
Tajništvo.................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba.........Milka Kokot (-40)
Prireditve...........Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
-------------------VSI-----------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
IZ ŽENSKA ZORNEGA KOTA
Katarina Lavš
TjZVr se nenehno ote-I\.pam nevarnosti, da bi tudi sama postala žrtev predsodkov iz zakoreninjenih predstav o velikem in svetem materinstvu, mi je bilo v veliko olajšanje in oporo mnenje ne tako maloštevilnih mater, da naj vendarle kdaj kaj napišem tudi o škodljivosti še vedno živečih mistifi-kacij o materah in njihovem žrtvovanju. Če hočemo o materinstvu govoriti stvarno, se moramo najprej otresti prepričanja, da je materinstvo vedno in povsod nekaj nedotakljivega, vedno samo nekaj dobrega, vzvišenega, pripravljenega na večne žrtve in odrekanja. Takšna idealizirana popolnost bremeni in utesnjuje mater ter bega otroka, očeta pa bolj ali manj prikrito izriva iz starševske stvarnosti. Že sam pojem materinska ljubezen odraža hudo enosmerno stališče, ker je v ospredju mati, ki nekaj počne, da bi bilo otroku dobro. Če tega ne dela, če to opravlja slabo ali v nasprotju z idealom, ki ji ga vsiljuje okolje, jo dolžijo za otrokove težave in neuspeh. Če to opravi dobro, ji okolje pripisuje zasluge za otrokov uspeh in srečo v življenju. Takšna stališča, iz katerih iz-
hajajo tudi nasveti za matere, onemogočajo udejanjanje materinske ljubezni kot krožnega procesa, v katerem enakopravno sodi. lujeta mati in otrok ter tudi številni drugi posamezniki iz ožjega in širšega okolja, ki so zanju pomembni. Delati svetost samo iz materinstva je hudo nevarna reč, zaradi katere se materinska ljubezen nemalokrat spremeni v svoje nasprotje. Namesto stika in sodelovanja med materjo in otrokom nastaja vse večja medse-
bojna nevrotična odvisnost ali pa se poraja globoko zakrito sovraštvo, vse je večja nestrpnost in drug drugemu bolj ali manj prikrito jemljeta vedno večji del življenja ali pa ga spreminjata v del lastnega. O tem si dolgo nihče ni upal preveč na glas govoriti, čeprav je že pred skoraj sto leti radikalno meščansko usmerjeni Tomaš Masaryk zelo jasno in nedvoumno zapisal: »Vedno poudarjajo, da je žena po naravi
določena za mater in razglašajo materinstvo za svetost. Ne rečem, da ni, a tudi očetovstvo je sveto in ne vem, zakaj naj bi bila žena po naravi bolj določena za mater kot mož za očeta. Zakaj delamo svetost samo iz materinstva in ne istotako iz očetovstva?« Morda pa zato, ker bi se morali moški emanci-pirati na čustvenem področju. Bitka za emancipacijo moških na čustvenem področju bi nemara bila najbolj uspešna prav na polju starševstva, očetovstva in materinstva. Skupna in enakopravna čustvena udeležba v zakonskih in starševskih odnosih je nemara edino učinkovito orožje proti nevarni mistifika-ciji materinstva, pa tudi v bitki za moško enakopravnost - vsaj na čustvenem področju, saj si ne gre zakrivati oči pred pohodom »čustveno morečih« žensk, ki vladajo »izčrpanim in čustveno šibkim, odrivanim« moškim. So jih »izčrpale« matere? Tudi če so jih, jim lahko pomagamo še kako drugače in ne le kot večne matere. Mnogi so imeli dovolj eno in novih mater v obliki žena, ljubic, sodelavk ... prav nič ne potrebujejo. Pa če so še tako »svete«.
Zakaj delamo svetost samo iz materinstva?
Pismo bralca
Nekaj pripomb ob 20-letnici slovenske Glasbene šole na Koroškem
V	zadnji številki Slovenskega vestnika 19. 2. 1998 je na strani 3 pogovor »20 let Slovenske glasbene šole na Koroškem - Joško Hudi, aktivist prve ure«. Dovolite, da na kratko kronološko navedem nekaj pojasnil k začetnemu razvoju organiziranega glasbenega šolstva na Koroškem. Tudi Krščanska kulturna zveza je imela že več let poprej načrte, kako bi koroški Slovenci imeli bolj organizirano glasbeno dejavnost. Saj je bila od leta 1953 do leta 1958 orglarska šola na Koroškem, ki sta jo vodila dr. France Cigan in prof. Silvo Mihelič. France Cigan je celo v ljubljanski televiziji imel pogovor, v katerem je povedal, kako bi koroški Slovenci potrebovali organizirano šolstvo (to je bilo v sedemdesetih letih). Ta pogovor je v dokumentaciji oddajala avstrijska televizija ORF v okviru sporeda Dober dan, Koroška lansko leto.
Aprila 1977 je imela delegacija KKZ srečanje s predstavniki kulturnih organizacij na Primorskem.
V	tem okviru so poročali rojaki iz Primorske, kako teče obmejno sodelovanje s Slovenijo. Tako, da prihajajo tudi glasbeni učitelji iz Nove Gorice, iz Sežane in Ajdovščine pomagat pri učenju glasbil na njihovih glasbenih šolah. Ta zamisel je bila tudi zelo dobrodošla, ko nas je povabila Zveza kulturnih organizacij Slovenije v nedeljo, 8. maja 1977, ob 15. uri v salon hotela »Pohorje« v Slovenj Gradcu. Na ta posvet so bili vabljeni poleg KKZ in SPZ tudi občinski ZKO-ji iz Koroške regije in druge republiške inštitucije.
Na tem posvetu je predlagal tedanji podpredsednik KKZ dr. Janko Zerzer, da bi pomagale obmejne glasbene šole in občinske zveze skupno z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, da bi se polagoma tudi na Koroškem razvilo glasbeno šolstvo, podobno kot je to na Primorskem. Ta pobuda je bila zelo pozitivno sprejeta. Drži, da so to akcijo prvi sprejeli društ-veniki SPD Edinost v Pliberku in
da so prvi štirje učitelji prišli iz Raven ter da jim je tam pomagala Kulturna skupnost in ZKO Ravne.
KRATKA KRONOLOGIJA:
29. 6. 1977 seje na koordinacijski seji KKZ in SPZ pod točko štiri dogovorilo sledeče: »Za glasbeni pouk se najprej izvede anketa, na osnovi katere bi zasnovali centre za instrumentalni pouk. Anketa se naslovi na krajevna društva.
Nenadno je odšel Tevžej Miškulnik
V sredo, 18. februarja, je Bil-čovs in vso slovensko koroško srenjo pretresla huda vest, da je nepričakovano preminul
Matevž Miškulnik (71) iz Branče vasi. Smrtno seje ponesrečil, ko je hotel na drevesa v domačem sadovnjaku razobesiti nekaj ptičjih hišic. Pri tem mu je zdrsnilo in je omahnil v smrt.
Matevž Miškulnik je bil priljubljen in spoštovan, pač človek, kot si ga vsakdo želi za prijatelja in soseda. Z dušo in srcem je bil kmet, svoj vsakdanji kruh pa si je služil kot sodelavec energetskega koncerna, kjer je, kar je prava iro-
nija usode, preplezal najvišje drogove, ne da bi se mu pri tem kaj hujšega zgodilo. Doma pa je usodno zdrsnil z drevesa. Pokončnost je bila ena od vrlin pokojnega. Pred nikomur in nikdar ni skrival svojega slovenskega pokole-nja, pa čeprav je zaradi tega moral požreti marsikatero bridko. A to ga ni strlo ali zbegalo. Ljubezen do materinščine in skrb za domačo kulturo je skupaj s svojo ženo vlil tudi v zavest svojih otrok, na političnem področju pa je že od nekdaj podpiral samostojno kandidaturo koroških Slovencev. Zvest temu prepričanju je kot odbornik EL zastopal interese svojih soobčanov v bilčovškem občinskem svetu.
Matevža Miškulnika so ob veliki udeležbi svojcev in prijateljev položili prejšnji petek na bilčovškem pokopališč k zadnjemu počitku. V slovo so mu zapeli domači pevci, ki jih je pokojni zmeraj podpiral, predvsem pa rad poslušal. Ženi in otrokom ter svojcem velja naše iskreno sožalje.
Pomoč za dijake in šolarje po ugodnih cenah
Skupina profesorjev, združena v inštitut, ponuja inštrukcije za dijake srednjih šol. Kot edini od tovrstnih inštitutov ponujajo pouk v majhnih skupinah (od 3 do maksimalno 5 dijakov). Cena je prav tako ugodna: v skupinskem pouku stane polna ura 70 šilingov. Optimalno je, če so dijaki iz istega razreda, da se lahko obdeluje ista snov. Starši lahko tako skupino organizirajo sami ali pa
preko združenja staršev - prav to bi bila lahko dodatna ponudba tega združenja.
Inštitut ponuja pomoč za snov v vseh razredih srednjih šol, pa tudi pri pripravah za maturo v predmetih: matematika, opisna geometrija, fizika, kemija, angleščina, italijanščina, francoščina in latinščina. Polna ura inštrukcije stane za pouk posamič (ne v skupini) 200 šilingov. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0463/22312, inž. Max Gosnik, 9020 Ernst-Wlattnig-G. 8.
Krasota v vencu gora
Letošnja zima nudi ljubiteljem gorskih tur izredne pogoje. Ne samo, da so v gorah izredno dobri pogoji za smučarske ture, je bajen tudi razgled, ki se očem pohodnika odpre na vrhovih gora. Predvsem Obir je kot ma-
gnet privlačil smučarje in pohodnike, ki so se »nad oblaki« naužili svežine zraka in sonca in se veselili lepote in krasote zimske pokrajine v gorah. V jasnih dneh pa je pogled segal tja do Triglava, Visokih Tur in na jugovzhodu preko Kamniških planin in Pece do Golice in Svinške planine.
Anketa bo skupna. Razpošlje se ob pričetku šolskega leta.«
Na občnem zboru SPD »Bilka« v Bilčovsu, 15. 10. 1977, naslovijo resolucijo na obe kulturni organizaciji, v kateri so izrazili željo za pomoč pri posredovanju strokovnih glasbenih učiteljev za rožanska društva.
3. 12. 1978 je SPD »Bilka« v Bilčovsu poslalo SPZ in KKZ petinsedemdeset anketiranih podpisov iz Loč, Šentjakoba, Bilčovsa, Kot-mare vasi in iz Sveč po zahtevi skupne glasbene šole.
11. 12. 1978 na skupni seji KKZ in SPZ se nismo mogli zediniti glede skupne glasbene šole.
18. 12. 1978 vabi SPD »Bilka« KKZ in SPZ na skupen posvet o glasbeni šoli. Ker tudi tam nismo prišli do skupne rešitve, je KKZ 19. 12. 1978 naslovila pismo na Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, kakšen sklep je bil sprejet 8. 5. 1977 v Slovenj Gradcu glede pomoči oz. ustanovitve glasbene šole.
20. 12. 1978. Obe kulturni organizaciji SPZ in KKZ dobita s strani Zveze kulturnih organizacij predsednika Jožeta Humerja pismen odgovor, da naj bo ta glasbena šola skupna.
15. 2. 1979 Skupen sestanek SPZ, KKZ, ZKOS v Šentjakobu z ravnatelji glasbenih šol iz Kranja, Radovljice in Jesenic o skupnih prizadevanjih glasbene šole.
Od tistega časa je glasbena šola skupna. Ne drži, da je »KKZ začeta pritiskati iz bojazni, da bi ne zamudila razvoja, saj je dotlej to vodila samo SPZ«. Mislim, da se je splačalo to skupno prizadevanje. Brez dvoma, da imajo poleg ravn. Joška Hudla za razvoj slovenske glasbene šole zasluge tudi dolgoletna predsednika Herbert Seher in ravn. Urhej Kassl, enako tudi tajnik ravn. Janko Tolmaier. Za strokovno plat pa so od prvih začetkov skrbeli prof. Alojz Ajdič in prof. Alojz Lipovnik in dolgoletni pedagoški vodja prof. Lovro Sodja s pedagogi iz Slovenije in tudi iz Koroške. Prepričan sem, da ti pedagogi niso najprej povpraševali po honorarjih, temveč jim je bilo v prvi vrsti za razvoj glasbene dejavnosti naše mladine.
Ko se ozrem na dvajset let glasbene šole, kljub vsebinskim in strokovnim razpravam, predvsem pa finančnih težav, se lahko veselimo skupnega kulturnega dosežka koroških Slovencev. Glasbena šola je dorasla v pravo šolo, kot smo si jo želeli. Glasbena šola ima danes 17 lastnih koroških učiteljev s sedanjim ravnateljem mag. Romanom Verdelom na čelu. To je naš skupni uspeh! Glasbeni šoli želim tudi v prihodnosti mnogo uspeha.
Nužej Tolmajer
Čestitka
Generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu, dipl. inž. Jože Jeraj, praznuje v nedeljo okrogli jubilej. Ob njegovem 60. rojstnem dnevu mu želimo vse najboljše in še na mnoga zdrava leta!
Uredništvo
NOGOMET
SAK slabo uigran, le skromen remi 2:2 (0;2)
SAK čaka še veliko dela v boju za obstoj v regionalni ligi	Foto:sv
|k|OGOMETAŠEM toplo in IM suho vreme kar prija. Za konec tedna pa so se tudi slovenski oz. dvojezični klubi že pomerili v pripravljalnih tekmah ob pričetku bližajočega se vigrednega prvenstva. Skoraj pri vseh moštvih, tako tudi pri SAK, je opaziti zaostanek v pripravljenosti, kondiciji in tehniki igralcev zaradi zimskega premora.
Preteklo soboto je SAK v Grabštanju gostil podligaša iz Pokrč. Prijateljska tekma je za obe moštvi štela v pripravljalni
program za vigredno prvenstvo. Pokrčani so začeli presenetljivo napadalno in po hudih napakah domače obrambe prišli v vodstvo z 2:0. Gostje so imeli tudi premoč v sredini in tako vedno spet nevarno prodirali v kazenski prostor. Napadalci SAK pa so žal zapravili nekaj izrednih priložnosti. Trener SAK »Rein-ke« Tellian s svojimi igralci po prvem polčasu sploh ni bil zadovoljen in jim je v pavzi pošteno zapridigal. Po pavzi sta na novo prišla v igro Lessnig in Eberhard, ki sta poživila pred-
vsem sredino in igro v napadu.
V 50. minuti je Eberhardu uspelo po napaki nasprotnikove obrambe znižati rezultat na 1:2. Pet minut navrh pa je po močnem pritiskanju in hitrih protinapadih zasluženo izenačil obrambni igralec SAK Roy. SAK je imel v drugem polčasu sicer več od igre, vendar zmagati ni uspel. Goste pa je v 82. minuti rešila prečka. Vratar Maleg pa je v zadnji minuti ubranil močen strel na liniji. Tekma se je pravično končala z remijem.
Sobotni dvoboj je pokazal še veliko pomanjkljivosti v uigranosti domačega moštva, trenerja Telliana pa čaka še veliko dela, da bo formiral novo moštvo, ki bo kos izzivom v regionalni lige. Vrzel, ki sta jo zapustila odhajajoča igralca Harald Kudler in Marjan Sad-jak je bila očitna.
Izidi ostalih tekem:
Spittal - Pliberk	2:0 (0:0)
ASK - Bilčovs	3:0	(2:0)
Žel. kapla- DSG Borovlje 3:6 (1:2) Rikarja vas - Žitara vas 2:3 (2:1) Pliberk - Metlova	5:2 (3:0)
M.Š.
KOŠARKA
Koš-mini
uspešni
Tako kot lani je klub KOŠ tudi letos organiziral mini-ekipo (ekipo najmlajših). V tej sezoni je prijavljenih 16 otrok, kar odgovorne funkcionarje zelo veseli, da je toliko zanimanja za ta šport, kajti pomladek je zelo pomemben za obstoj in razvoj vsakega kluba. Z najmlajšimi košarkarji se letos ukvarjata dva trenerja: Stefan Hribar in Nejc Jager. Mini igralci trenirajo dvakrat na teden po eno uro in pol. Med njimi je nekaj igralcev, ki se lahko razvijejo v odlične košarkaše, če bodo redno trenirali. Eden izmed boljših je Gregor Rutar.
Ob začetku sezone so bili igralci še neizkušeni in to se je odražalo v slabih razultatih.
Toda to se je v drugi polovici prvenstva spremenilo. Moštvo je napredovalo in dobili so že tri tekme, in te za kar veliko točk. Celo proti močnemu WSG Radenthein so tekmo izgubili samo za 13 točk. Treba je povedati, daje mini moštvo KOŠ igralo z dvanajstimi igralci, kar pomeni, da boljši igralci niso smeli igrati več kot pa po dvakrat. Naslednja tekma bo v četrtek, 26. 2. v Weitensfeldu, ob 16. uri.
Šolsko prvenstvo:
Tudi letos se je moštvo slovenske gimnazije uvrstilo za finalni turnir, v katerem se bo pomerilo z najboljšimi štirimi ekipami. Na dveh turnirjih je bilo prvo in si tako zagotovilo udeležbo na finalnem turnirju. Kdo ve, mogoče pa bo tudi letos osvojilo naslov koroškega šolskega prvaka. Nejc Jager
SMUČANJE
Užnik
ima probleme z materialom
Medtem ko so se ollimpijci pomerili na ZOI v Naganu, so ostali alpski smučarji gostovali pretekli teden v Serri Nevadi. Tudi Danijel Užnik je vozil v Španiji tri tekme in imel smolo z materialom. Zaradi ledene in hitre proge si je zasmodil spodnje obloge na smučeh in se uvrstil v prvem superveleslalomu samo na 25. mesto, čeprav je imel v prvem delu proge najhitrejši čas. Na drugi tekmi pa so smuči popolnoma odpovedale in se je uvrstil v drugo polovico štartnega polja. Smuka se je udeležčil le za trening Društveno prvenstvo ŠD Šentjanž bo 28. 2., v Podnu, ob 18. uri zvečer!	M. Š.
1. TROHOV MEMORIAL
Silvo Kovač zmagovalec
Šahisti SŠZ z zmagovalcem Silvom Kovačem, Borisom Mitrovičem in poslancem Samom Bevkom (desno na sliki).	Foto Lukan
Slovenski mojstrski kandidat zvezo, je zmagovalec I. Troho-Silvo Kovač, ki igra v koroški vega memoriala. Turnir je ob ligi tudi za Slovensko športno prvi obletnici Antona Trohe
(1914-1997), soustanovitelja in dolgoletnega predsednika ŠK »Rudar«, pod pokroviteljstvom Športne zveze Idrija organiziral tamkajšnji ŠK »Rudar«.
Silvo Kovač, ki od leta 1997 naprej predsednik medtem že 51 let obstoječega kluba v Idriji, je v sedmih partijah ostal neporažen in je osvojil 6,5 točke. Drugo mesto je zasedel Kovačev klubski kolega in prav tako igralec SŠZ Boris Mitrovič pred Danilom Mokorelom (ŠD Sežana) in Gregorjem Podgornikom (ŠD Iskra AET Tolmin), ki so osvojili po pet točk. Hitropoteznega turnirja (15 minut na igralca) so se za SŠZ udeležili Franc Rulitz (14. mesto/3,5 točke), Ivan Lukan (21./1 točka) in Ivko Ferm (22./ 1 točka). Nagrade je zmagovalcem podelil poslanec DZ Slovenije bivši idrijski župan Samo Bevk. /. L.
RIMSKE olimpij-Z-i ske igre 1998 v Naganu so končane. Avstrijski športniki lahko beležijo uspešno bilanco, saj so odnesli 3 zlate, 5 srebrnih in 9 bronastih kolajn. Vrhu tega pa še devet četrtih mest.
Ni čuda, da so si kar 16 kolajn priborili člani Avstrijske smučarske zveze (ÖSE), saj je smučanje kot narodni šport Avstrijcev preko mere zastopan v televiziji in medijih. Zato je treba izreči posebno priznanje našim tekačem na smučeh, ki so zabeležili zgodovinski uspeh in si priborili nepričakovano srebro na 10 km in pa bron na 50 km. To kljub dejstvu, da avstrijska televizija že leta ni prenašala kake tekaške tekme. Kako napet in privlačen je tekaški šport, pa je pokazalo tekmovanje štafet na 4x10 km, ko so Norvežani za korak premagali Italijo.
Pri alpskih smučarjih je v ozadju veliko denarja in se že leta dela profesionalno in uspehi so tem bolj vidni. Direktorju nordijske sekcije Toniju
Innauerju je v zadnjih letih tudi za tekače uspelo poskrbeti primerno finančno osnovo in je na teh olimpijskih iger že zabeležil lep uspeh.
Tudi v drugih športnih panogah bo treba najti primerne osebnosti, ki bodo zmožni pripeljati športnike do svetovnega vrha. Kot vemo, pri olimpijskih igrah štejejo končno samo kolajne.
Gledamo torej že naprej v leto 2006, v upanju, da bomo sami neposredno priče, ko se bodo najboljši športniki za olimpijska odličja borili v naših krajih. Izgledi niso tako slabi, ideja Senza confini -Brez meja - Ohne Grenzen je tudi po mnenju nekdanjega olimpionika Franza Klammer-ja edinstvena. Bojim pa se, da bo znana koroška kratkovidnost zapravila edinstveno priložnost, da se prav pri nas izvede svetovni športni spektakel.
KOMENTAR
Joško Wrolich
Olimpijske igre končane -uspešna bilanca
SKUPNA IZJAVA SŠZ IN ZSŠDI
O financiranju športa v zamejstvu
Predstavniki obeh krovnih športnih organizacij Slovencev v Italiji in Avstriji, Združenje slovenskih športnih društev (ZSŠDI) in Slovenske športne zveze (SŠZ), so se preteklo sredo v zadevi financiranja športnih organizacij v zamejstvu pogovarjali s predstavniki Slovenskega parlamenta in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Ministrstvu za zunanje zadeve.
Državni zbor je namreč na svojem zasedanju 29. januarja letos pri sprejemu odloka o ustanovitvi fundacije za financiranje športnih dejavnosti v R Sloveniji izločil slovenske športne organizacije v zamejstvu.
Skupna delegacija, ki sta jo vodila član predsedstva ZSŠDI Mario Šušteršič in poslujoči tajnik SŠZ Ivan Lukan, je na pogovorih dobila podporo, da se zadeva v smislu dodatnega skle-
pa državnega zbora še enkrat tematizira in da vlada R Slovenije preuči možnost financiranja športnih organizacij v zamejstvu s spremembami in dopolnitvami zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije.
Urad za Slovence se je obvezal, da bo v najkrajšem času na osnovi skupne prošnje obeh zamejskih športnih organizacij izdelal konkreten predlog in ga posredoval vladi.
Predstavniki zamejcev so po pogovorih izrazili upanje, da bo vlada pobudo pozitivno obravnavala in državnemu zboru čimprej posredovala predlog za spremembo zgoraj omenjenga odloka. R Slovenija bi s pozitivnim sklepom ustvarila pomemben vir finančnih sredstev, ki so nujno potrebna za ohranitev in razvoj slovenskega športa v zamejstvu.
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 6	Silvo Kovač
Kobo - Ivkov / Havana 1963
Po uspešno odigrani francoski obrambi so črne figure utesnile delovanje belih figur. Velemojster Ivkov, ki je na potezi, zato išče pot do uspešnega napada
na belega kralja. Za uspešen preboj so potrebne tudi žrtve, zato pri analizi ne skoparite s črnimi figurami, ki le tako prodrejo proti belemu kralju!
Ufi i	
H	*
mm & n"	Ai . i Alij kW A A	<Ž> A A	V*
abcdefgh
Rešitev štev. 5
S potezo belopoljnega lovca l...Ld3! je črni iz obrambnih vrst belega želel odstraniti damo ali trdnjavo. Poglejmo, kako mu to uspeva: a) 2.D3: D12+ 3,Kh 1 De 1:+! 4.Tel: Sf2+5.Kgl Sd3:; b) 2.Td3: Del:+ 3.Lfl Tb4; c) 2.Da4: Df2+ 3.Khl Sg3+ 4.hg3 Tel:; v vseh primerih z odločilno prednostjo črnega!