Za gospodarje
Maribor, dne 16. oktobra 1935.
Odiranje s prenizkimi cenami.
že šest let se naš kmet obupno bori za svoj obstoj. Med tem, ko so cene kmetskih produktov padle za 50, 100 on celo 200%, so cene industrijskih izdelkov ostale iste. Ubogi kmet si že leta pritrguje, mesto s posli obdeluje posestvo sam; živi skromno; od ust si pritrguje, da bi ohranil potomcem dom. In uspeh? Zaostali davk', povečani dolgovi, razdrapane hiše, strgana in bosa družina, polomljeno orodje itd. Zadnja leta, v časih največje bede in stiske, smo imeli režime, ki niti malo niso imeli smisla niti volje pomagati kmetu iz obupnega položaja. Tiste kmete, narodno-■zavedne in poštene može, ki so se drznili 'pritoževati in kritizirati gospodarsko politiko JNS režima, so enostavno proglasili za protidržavne elemente, so jih preganjal1! in zapirali. Med tem se je gospodarski položaj slabšal od meseca do meseca do nižine, ki je v njej še sedaj. Letos je sadna letina bolj slaba, komaj 40% normalne letine. Upali smo zato, da bomo sadje prodajali po primerni ceni. Zgodnje sadje se je prodajalo po Din
1.50 ža 1 kg. Ni to sicer mnogo, a upali smo, da bomo pozne lin sploh boljše vrste prodajali po ugodni ceni, saj so trgovci sami trdili, da bodo n, pr, kanad-ke stale 3 Din 1 kg. Res so že nekateri trgovci dajali im ponujali 2.80—3 Din. Naenkrat je pa iz neznanega vzroka padla cena na 2.50 Dim.
Ko smo videli, da za sadje ne bomo dobili tega, kar smo pričakovali, smo se tolažili z upanjem, da bo šlo vsaj vino v denar, posebno ko smo čitali v časopisih, da so zastopnik: vinogradni-ko'- postavili najnižje ali minimalne cene za vinski mošt. Zgodilo pa se je, da so vinski trgovci dali za nakupovanje vinskega mošta navodila za tako nizke cene, da me je sram, jih tukaj navajati. Znan mi je slučaj, da je prišel mal
kmet-nakupovalec vprašat vinskega tr< govca, če ho tudi letos nakupoval vinski mošt,- in ga je trgovec nahrulil: »Le naj oni kupujejo vino, ki časopise pišejo! Zakaj pa so nastavila tako visoke cene?« To je hudo izkoriščanje kmerta. Ko je pred leti, v časih takozvane dabre konjunkture, kmetica dražje prodajala mleko na trgu, pa magari le za "25 par dražje, kot je to bilo gospodi po godu, je bila kaznovana radi navijanja cen. Morala se blxdo torej tudi najti sredstva, da ne bodo kmeta odirali s prenizkimi cenami'.	Slovemjgoriški kmet,
*	't "
Veliki I. jugoslovanski sadni sejem v Mariboru.
prirede združene podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva in Kmetijske družbe mariborskega okrožja. Sejeari, pri katerem bo sodelovalo nad 20 gospodarskih edinic mariborskega okrožja, se bo vršil v dneh od 25. do 28. oktobra t. 1. v veliki verandi mariborske pivovarne »Union« na Aleksandrovi cesti.
Že sedaj je prijavljenih skoraj 3000 vzorcev, to je 5 vagonov najzbranejših pomoloških jabolčnih sort, ki bodo vzorno vložene v normalne ameriške zaboje. Mnogo jih bo tudi v holandskih zabojih.
Na sadnem sejmu bodo pokazali zdru-ženi producenti najboljše, kar more naš kmetovalec pridelati na svoji grudi. S tem bo dana sadnim trgovcem najlepša prilika za nakup znanih in priznano najboljših štajerskih jabolk. Letošnje leto so jabolka vsled ugodne letine lepo dozorela, so povsem zdrava in kažejo vse znake izredne trpežnosti.
Ker so cene jabolkom v Sloveniji primerne, je pričakovati živahne kupčije, posebno še, ker bo predstavljalo izloženo sadje velike zaloge, ki jih žele prodati kmetovalci trgovcem brez posredovanja iz prve roke.
Za to prireditev je veliko zanimanje med trgovskimi krogi, saj bodo imeli lepo priliko spoznati naš odlični sadni pridelek in se seznaniti z realnostjo in poštenostjo našega kmeta producenta.
V bodoče se bodo vršili enaki sadni sejmi vsako leto.
Na sadnem sejmu bode tudi razstava grozdja in pokušanje znanih in priznanih štajerskih vin.
Na to prireditev, ki bo prvenstvena v Jugoslaviji, opozarjamo zlasti trgovske kroge iz tu- in Inozemstva in jo toplo priporočamo! Vabimo pa tudi vse interesente in ljubitelje lepega sadja in jih zagotavljamo, da tako dovršene prireditve v tako velikem obsegu v Jugoslaviji še ni bilo.
Ker padejo trije dnevi sejma (26. do 28. oktobra) na soboto, nedeljo in pon-deljek. se bo vsak posetnik lahko po-služil polovične voznine.
Gospodarska vprašanja in odgovori.
Vprašanje: Z. K. v L. Kako so Izračuna, koliko mošta, tropin, vina da Izvest-na količina grozdja?
Odgovor: Številke, ki jih tu navajamo, niso stalne, iz številnih razlogov ne. Služijo naj le kot splošne smernice.
Iz 100 kg grozdja naprešatno prbližno 70 litrov mošta. Za 100 litrov mošta je treba okroglo 140 kg grozdja. 100 litrov mošta da 951 vina. Na 1001 mošta odpade približno 30 kg tropin. Pa vzemimo ta-le primer: Vinogradnik je pridelal 5 polovnjakov, t.j. 15 hektolitrov mošta, je potemtakem nabral 15X140 kg = 2100 kg grozdja. Pri prešanju dobi 15X30=450 kg tropin. In če vina predolgo ne hran\ ga bo imel 15X95=1425 litrov, to jc približno 5 polovnjakov vina.
Vprašanja in odgovori.
M. N. čreta. Rad bi dal sina za trgovca učit . . . morate stopiti v etik ie s trgovcem, mi ne moremo tukaj za vas ničesar urediti. Če je kak oglas v našem Ms tu, je treba pa pisati na dotični naslov. Vemo, da boste kljub temu delovali za naš list! Pozdravljeni!
N. N. v Zg. P. Kako Izobrazbo potrebujem za duhovnika? Celotno gimnazijo in bogoslovje, meščanska šola nikakor ne pride v poštev.
J.	P. v 6. Nisem polnoleten in bi rad trgoval z vinom. Kdor ni polnoleten, ne dobi pravice, da trguje. Prakticirajte tačas v kaki zadrugi.
Z. M. v MR. Moja sestra biva že nad 30 let v Nemčiji, kako dobi tamkaj državljansko pravico? Tamkaj naj gre k občini, kjer prebiva, da ji dotična da domovinsko pravico, na podlagi te pa naj v smislu tamošnjih zakonov vloži primerno prošnjo. Razna potrdila bo moral imeti le od tam, ne od tukaj.
Ž. F. v G. Kje zdravijo alkoholike zastonj? Vaš slučaj ni edinstven. Preveliko pijančevanje ima take posledice. Tak pač ne smo več piti, živčno pa mu bo boljo le, ako bo čimbolj v miru živel. Takih bolnic, kot vi mislite pri naš ni.
M. Š. v R. Moj sin bi rad k gradbi telefonskih zvez'... Prijavi se naj na tehnični oddelek Pošta Maribor I. Kedaj bodo pa gradili, pa ne verno.
F.-K. v Ž. Kako je z Naprednostjo? Nehala je delovati in je pod posebnim državnim oskrbnikom, ki bo razdelil premoženje, v kolikor ga je. Koliko pride na članstvo, nam ni znano.
J.	M. v B. Sem kot odbornik zadruge podpisal menico kot oseben plačnik. Pozneje sem izstopil. Ali moram sedaj plačati. Ker zadruga likvidira, zahtevajte, da se likvidacijsko premoženje čimprejo unovči in potem šele naj se terja vas kot poroka. Napram odboru ali posameznikom no morete postopati, ako mu ne morete dokazati ouebne krivde nepoštenosti.
K.	K. v V. Ali moramo res imeti za predajo posestva odobrenje banske upravo? Svoj čas je bila za obmejni pas res taka določba, ki jo imela namen, da prepreči nakupovanje sveta na meji državljanom iz sosedne države. Te naredbe danes ni več.
F. P. v Zg. Zakaj se ne podpišete? Vsa pisma, ki niso podpisana, gredo kar v koš!
F. K. v P. Naredil sem nov mlin v ^tari stavbi, ali sem prost davka? Slišali sic, da so nove stavbe davka proste. Toda novi mlini v stari stavbi niso prosti. Ni treba delati prošnje, škoda za koleke!
— 11 —
P. N. K. Kak naslov ima g. dr. Korošec? Zadostuje: g. dr. Korošec, notranji nrmister v Beogradu, (ta dobro poznajo in ga bo pismo gotovo našlo.
M. K. v P. Imate v Maribora zavod za mlade gospodinje? Imamo gospodinjsko šolo šolskih sester. Pišite na zavod šolskih sester v Mariboru, boste vse izvedeli.
F. P. v T. Pastirju sem dolžen za dve leti. Ali sem pod zaščito? Plače delavcem niso bile nikdar pod zaščito, morate plačati v gotovini, ako to zahteva. Če ste vedeli, da go haste težko plačali, bi ga morali pa preje odpustiti. Taki so paragrafi!
Vojaške zadeve.
Podčastniško (podoficirsko) šolanje. —
Na vsa vprašanja naših bralcev glede podčastniškega šolanja odgovarjamo, da je za letos šolanje zaključeno. Ponovno bodo razpisani natečaji (konkurzi) za sprejem v razne podoficirske šole šele počenši z majem 1936. Do tedaj na vsa vprašanja glede podčastniškega šolanja ne bomo odgovarjali, kar naj p. n. naročniki in interesenti, blagovolijo vzeti na znanje.
Naberi, kadrska služba in vojaški roki:
A. K., Obrež pri Središču: Že pred 10 feti sem zadostil vojaški dolžnosti, vsied bolezni pa se sedaj počutim za vojaško službo nesposobnega Prosim pojasnila glede vojaškega pregleda. — Po »Pravilu o rekrutovanju« je dolžnost občinskih uradov, da sestavijo pred vsakoletnim naborom (rekrutovanjem) seznam vseh obveznikov, ki se priglasijo zn pregled, ker se ne počutijo sposobne za vojsko. Te podatke zbirajo občinske oblasti tekom celega leta — do naslednjega nabora — od obveznikov, ki so sami prijavijo za pregled. Zato se zglasite pri domači občini in zahtevajte, da se vas vpiše v tak seznam. Poziv, kedaj se bo pregled vršal, prejmete potom do-movne občine.
F. F., Zgornje Jablane pri Cirkovcah.
*— Moj sin gre letos k naboru in mora, če bo potrjen, naslednje leto k vojakom. Ali ne bo vpoklican na odsluženje roka, če zapraši za odložitev do končanega šolanja? — V slučaju, da bo sin potrjen
pri letošnjem naboru, naj napravi takoj prošnjo, kotekovano s 5 Din, neposredno na ministrstvo vojske in mornarice v Beograd, tej prošnji j>a priloži potrdilo o šolanju. Po členu 52 Zakona o ustrojstvu vojske in mornarice sme namreč minister za vojsko in mornarico odložiti službo v stalnem kadru rekrutom na njih prošnjo v izjemnih in posebno važnih primerih, a ne dalje kot do 25. leta starosti rekruta.
D. J., Sv. Miklavž, p. Sv. Jurij ob Tab.
—	Po izkazanem izvlečku iz rekrutnega episka Vam sporočamo, da sin F., ki ni po^zakonjen, nima pravice niti do skrajšanega roka, niti do popolne oprostive, ter da mu je kot samcu pravilno odrejen polni rok 18 mesecev.
K. F., Zelena doliua. — Imam s na, ki je bil letos potrjen za zrakoplovstvo. Ali bi uspela prošnja, da odsluži svoj rok v Zemunu. — Načelno se take prošnje ne rešijo ugodno, če pa kljub temu hočete, naslovite to prošjno na pristojni vojni okrug.
F. M., Božički vrh, Sv. Jurij ob Ščav.
—	Prošnja za popolno oprostitev sina bi uspela le v tem slučaju, če dokažete, da so vsi ostali sinovi odpravljeni in oddeljeni od Vaše družine vsaj pet let, pred-, no je bil reklamirani sposoben za vojake in pa v slučaju, da z zdravniškim spričevalom dokažete, da hčerka ni sposobna za pridobitno delo. V nobenem slučaju pa ne sme biti davčni predpis na neposrednih davkih večji od 120 Din. Če ustrezate naštetim pogojem, zglasite se pid Vaši občini, da Vam izda potrebna potrdila.
V. A., Poljana pri Zidanem mostu,
Vstopil sem na odsluženje roka 1. 193i na ISmesečni rok. Sedaj sem izpolnil 27. leto starosti in mislim, da nisem dolžan več služiti v kadru, ker traja obveznost po zakonu samo do 27. leta starosti. — Bok, ki Vam je odrejen, morate odslužiti, četudi ste prekoračili 27. leto vaše starosti. To starostno dobo določa zakon kot mejo za vstop v kader in se računa za celo koledarsko leto.
Policijska in orožniška služba:
S. K., Selce. — Da more biti kdo sprejet k orožnikom, mora izpolniti sledeče pogoje: 1. da je državljan kraljevine Jugoslavije; 2. da je odslužil rok v stal-
nem kadru v glavnih vrstah orožja voj-eke ali mornarice; 3. da je telesno in duševno zdrav in najmanje 164 cm vi-5»ok; 4. da je samski ali vdovec brez otrok ali sodnijsko ločen od žene brez otrok; 5. da je neoporečenega vedenja in noomadeževanc minulosti; 6. da ni starejši od 30 let; 7. da je zmožen čitanja in pisanja in 8. da se pismeno zaveže, ostati pri orožništvu najmanj tri leta in služiti tam, kamor se odredi. — Prošnjo naslovi na komando žandarmerije v Beogradu.
Isti. — Mesta za policijske stražnike se razpišejo v »Službenem listu«. Pogoji so isti, kot za orožništvo, le da se prošnje naslavljajo kr. banski upravi v Ljubljani.
F. R., Pušenci pri Ormožu. — Katero starost se zahteva za orožništvo? — Prosilec ne sme biti starejši od 30 let, kar je razvidno iz sprejemnih pogojev v današnjem odgovoru za S. K., Selce.
J. J., Dolena, Ptujska gora, p. Trno-vec-Sela. — Ali ima pravico do kake ugodnosti (invalidnine) vojak, ki se na orožnih vajah poškoduje? — Oni vojaki, ki zadobe v vojaški službi v mirnem času brez svoje krivde rane, poškodbe in pokvare in ki postanejo zaradi teh nesposobni za vojaško službo in vobče za vsako pridobitno delo, imajo pravico do denarne popore za zdravljenje v kopališčih, sanatorijih in klimatskih krajih po členu 295 Zakona o ustrojstvu vojske in mornarice.
J. K., Makole. — Bil sem v vojski težko ranjen v desno roko, tako da nisem zmožen opravljati težkih del. Invalidnine še nisem prejel; ali imam pravico do podpore? — Po invalidskem zakonu je bil čas za prijavo do 31. dec. 1929. Ker ste zamudili ta rok, ima to za posledico, da zastara vsaka pravica po invalidskem zakonu.
F. L., Majšperk. — Prosim za nasvet glede vojnice, invalidske in zdravstvene zaščite, oziroma pomoči kot reducirani vojni invalid od 90 na 20%. — Vojnice Vam ni potreba plačati, če lahko dokažete z invalidskim potrdilom, da ste si poškodbo, vsled katere ste sedaj za vojaško službo nesposobni, zadobili v vršenju vojaške- službe. S takim potrdilom se izkažite pri davčni upravi, ki Vam bo
vojnico črtala. — Če niste zadovoljni z odločbo linvalidske komisije, ki Vas je reducirala od 90 na 20% invalida, ste imeli v roku 15 dni pravico do pritožbe na komando vojaškega okrožja, kjer se je vršil pregled in sicer: zbog zdravniške diagnoze in zbog odstotka onesposobljenosti. Ker je postala sedaj odločba komisije pravomočna, lahko zaprosite za ponoven pregled v slučaju, da se je bolezen, pridobljena v vojni, poslabšala.
Cene in sejmska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg 12. oktobra so pripeljali 51 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10— 17, Špeh 13—14 Din. Kmetje so pripeljali C voz sena in otave po 55—60, 27 voz krompirja 0.75—=1 in 2 čebule po 2 Din. Česen 6—8, zelje 2—3, kislo zelje 5 Din. Jabolke 3—4, hruške 3—5, breskve 6—8, grozdje 3.50—6, luščeni orehi 28, kostanj 3—4. Na trgu je bilo 8 vreč pšenice- po 1.50, 4 rži 1—1.25, 8 ječmena 1.25, 12 koruze 1.25, 14 ovsa 0.75—-1, 8 prosa 1.50, 4 ajde 1.25, 8 fižola 1.25—2. Smetana 6— 8, surovo matjlo 18—24, čajno 26—28. Prinesli so 26 kokoši 15—22, 860 piščancev 15—45, 28 gosi 25—30„ 36 puranov 30— 45, 32 rac 10—15, 28 kuncev 5—25 Din.
Mariborski živinski sejem 8. X. 1935. Prignanih je bilo 12 konj, 16 bikov, 136 volov, 421 krav in 9\ltelet, skupaj 594 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 2.75—3.23 Din, poldebeli voli 2—2.50, plemenski voli 2.25—2.50, biki za klanje 2—2.50, klavne krave debele 2—3.25, plemenske krave 1.50—2, krave za klobasar j e 1—1.25, molzne krave 2.25—2.50, breje krave 2.75—3, mlada živina 2.50—3.50, teleta 2.50—4 Din.
Mariborski svinjski sejem 11. 10. 1935. Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 322 svinj, cene eo bile sledeče; Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 40—50, 7—9 tednov 60—80, 3—4 mesece 120—150, 5—7 mesecev 200—250, 8—10 mesecev 300 do 350, 1 leto -460—380, 1 kg žive teže 4.50 do 5.50, 1 kg mrtve teže 7.50—10 Din. Prodanih je bilo 141 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste kg 8—10 Din, II. vrste 6—8; meso od bikov, krav, telic 4—6; telečje meso I. vrste 8—10, II. vrste 4—6 Din; sveže svinjsko meso 8—12 Din 1 kg.