t Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. QLAS SVOBODE BIjOVENIO weekly Ditvtid To Tn Inum O« Tmm Iiiwuif Outurv "OD BOJA DO ZMAGE"! "KDOR NE M1SU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 40. Chicago, 111. 5. oktobra 1906. Leto V. K volitvam v Colo. Novo kapitalistične zvijačo. Kapitalisti in njih zavezniki v Colorado so se tako prestrašili -i-spešne agitacije za Haywoodovo izvolitev, da so začeli kar besneti proti vsemu in vsakemu, kdor ni z njimi. Potegujoči sc za krivično stvar in ker so končno sprevideli, da tudi z nasilnostjo ne dosežejo ničesar, ter da s svojim divjanjem proti pravim delavskim prijateljem delajo le tem večjo reklamo za Haywooda in druge socijalne kandidate, — zatekli so se k zvijač', kakoršne so le oni sami zmožni. Kot slepilo hočejo ustvariti popolnoma novo stranko, ki naj nosi im? "socijalna stranka"! Stem upajo delavstvo varati, loviti kaline '.a svoj Um, zasejati seme razdori med dosedaj solidarne delavce in tako preprečiti izvolitev Hay woo da guvernerjem države. Vse to je delo starega bronastega Alve A damsa in njegovih demokratskih svetovalcev. Pogajajo se sedaj z nekaterimi takozvanimi "socijahiimi" voditelji, katere pa se je že davno sodilo za izdajice in zaveznike Pinker toncev v New Yorku. Spraviti hočejo na površje to novo "socijalno" stranko v Coloradi seveda le za čn~ sa volitev, — i>otem pa ostane zopet vse pri starem. Za uresničenje te svoje nakane poslužujejo se vseh mogočih, dovoljenih in nedovoljenih sredstev, in da igra denar — sveta vladar — pri tem važno vlogo, je pri današnjih korumpiramih zadevah samo ob sebi umevno. Iz New Yorka se odpošlje v Colorado pet izurjenih organizatorjev, ki pričnejo z delom takoj in organiziral novo stranko. Nadalje nameravaj:* postaviti pred občinstvo protikan didate. Pristna socijalna stranka v Co loradi vse to dobro ve. Raditega se ne bo dala speljati na led kakim New Yorskim pinkertoncem. N.*> ozirajoč se na sleparsko delovanje teh novodobnih "socijalistoV", bo neustrašeno in s podvojeno močjo korakala po začrtani poti naprej, do končne zmage. , Dolžnost naša je, da opozorimo tudi Slovence na zvijačo, katero so uprizorili kapitalisti, da prodrejo s svojimi protidelavskimi kan-( didati. Rojaki, ne bodite omahljivi, držite se krepko in delujte za izvqljltev Viljema D. Haywooda, tega delav skega mučen tka za pravično stvar! Jedino ta je pravi delavski kandidat za guvernerja države Colorado! Ne dajte se begati z raznimi sladkimi besedami in obljubami zvijačnih agitatorjev, ki so v sluz bi naših zakletih sovražnikov-kapl {alistov. Novoustanovljena "soc-jalna" stranka je le past, v katero hočejo vlovitt kapitalisti čim vei nerazsodnežev, ki bi pripomogli njihovim kandidatom do zmage. Rojaki, pokažite na dan volitve, da ste vneti za pravično stvar, da «e zavedate svojega stnu — in volit«« vsi Viljema D. Haywooda! Nas zastopnik za Conemaugh. Pa., in okolico je g. Josip Bricelj, ki stanuje v Cone-ntau&h, Pa., Box 91. Isti je opravičen pobirati naročnina od starih naročnikov in sprejemati nove naročnike. Ako si želi kdo od naših cen j. rojakov omisliti kako knjigo, ki so zaznamovane v listu, se tudi 'lahko nanj obrne. Brat Stonič, ki je neznano kjs na potovanju, na} se zanesljivo u deleži izredne seje, ki jo je sklical osrednji. odb#r S. N. P. T. na 12. oktobra t 1. ob 8. uri rvečer. Razgled po svetu. RUSIJA. — Tudi ruskega kmeta, tega "batjuški" (carju) doslej neom;-jeno udatiega bitja, pričel je polagoma- objema-ti revolucionarni duh, začel se je zavedati svojega nevrednega položaja in gre roko v roki \ boj za svobodo z drugimi revoluci-jonarji. V okraju Malumiš vzdignili so se prebivalci 70 vasrj in pregnali carske oblasti in opustosUl .posestva grajščakov. Tudi pobili so več policistov, ki so se jim u-stavl'jali. Povod tem nepričakovanim izgredom, ki so obudili splošno začudenost v vladnih krogih, dalo je novačenje rezervistov za jesenske vaje. To pa je bil seveda le zunaj ni povod. Pravi vzrok pa je iskati v dejstvu, da se je začel tudi ruski mužik probujati iz dolgega morečega sna in da je tudi on že zagledal zarjo, napovednico lepše bodočnosti. Zmaguj oče ga napredovanja svobodne misli ne bo usti-vila nobena surova sila, in če se v to svrho zvežejo tudi vsi reakcijo-narci celega sveta. Duh je močnejši ko materija! — Na svoji pisalni mizi našel j. ministerski predsednik Stolypin ,r» stič, kojega vsebina je Stolypina in njegovo družino spravila v nepopisen strah. N'ikdo ne more [>ove-dati. kako je ta listžč prišel na mizo ministerskega predsednika. Vsebina lističa s|>oroča Stolypinu smrtno obsodbo, ki se bo prejali slej nad njim izvršila, a izvršila se bo zanes* Ijivo.To seveda napravi tudi najbolj .flegmatičnega človeka nervoznega 1 — \" zadnjih dneh so v pokrajinah ob Vzhodnem morju zaprli nič manj kakor 3500 revolucionarjev, med »temi dosti žensk. Največ so jih od[*os!ali v Sibirijo v prognan-stvo. — Proces proti generalu Steslju. ki je obtožen, da je izročil v zadnjr rusko-japonaki vojski trdnjavo Port Arthur Japoncem, se je pričel. Zaslišanih bo mnogo prič, in general zahteva, da se zaslišijo tudi navadni vojaki, ne samo višji oficirji. AVSTRO-OGRSKA. •— Veliko senzacijo vzbuja v dunajskih krogih samomor Dr.Ehren-zweiga, sina znanega bankirja. Kei je imel za svoje potratno življenji ^edno premalo denarja, pomagal si je s ponarejanjem menic. Na ta način je poneveril 600,000 K. Konč. no se je zbal eventualnih razkritij, obupal in se ustrelil. — Cesar Prane Jožef se zadnje čase vklno odteguje vsem javnitr. [»oslom, kar znači, da so ga začele njegove moči že zapuščati. Uradno dvorno |x>ročilo sicer naznanja, da se gre le za navadno prehlajenje vladarjevo, toda dejstva postavljajo to zatrdita na laž. V vseh važnejših zadevah nadomestuje cesarja že prestolonaslednik, in pričakovati je, tla se v bližnjih dnevih izvrše spremembe v vladarjevi i>-sebi. NEMČIJA, poveča svojo armado. Tako poroči list "Germamia", ki izhaja v Bero-Ifriu, ter navaja, da se je potrebnost vojne ojačbe pokazala pri zadnjih cesarskih manevrih v pruski Sleziji! — Kaj vse sc pač tem visokim gospodom ždi potrebno! Le tega nečejo videti in vkljub glasnim opominom ne'slišati, kar je v resnici potrebno. Za nepotrebno vojaštvo je denarja vedno dovolj; ka^ dar pa se gre za občekoristne stvari, pa so državne blagajne — prazne! ŠPANIJA. — Ker so se deževni oblaki raztrgali, napravili so v pokrajinah Tarragonai in Valladolid neprecenljivo škbdo. V vasi Santa Maria našlo se je 60 trupel utopljencev. (Vsa vas leži v razvalinah in ravno-tako je pokončana v'sa riževa žetev v okraju Valmacia. Ameriške vesti. Zopet velikanski vihar. V južnih pokrajinah Združenih držav, meječih na Mehikanski zaliv, je morsko obrežje z večino tam stoječih mest dne 27. septembra t. 1. vsled silnega viharja' močno trpelo. Vihar je zlasti divjal po mestu Pensacola,FUl.,ki je do polovice [»orušeno, in zahteval mnogo človeških žrtev. Škode je tukaj povzročil več milijonov dolarjev. A tudi druga mesta so ol>čutno prizadeta, sasebno Mobile, Ala. Obrežje ob izlivu reke Mississippi je popolnoma pod vodo. Promet po železnicah je deloma ustavljen. Le mestu New Orleans je vihar kolikor toliko prizanašal. Tudi okrog 40 ladij je baje uničenih. — Vremenski urad v VVashingtonu je prvič zaznal za vihar, ko se je nahajal med otokoma Jamaiko in Kubo, od koder je pridivjal na kontinent. • Okupacija Kube. Usoda Kubanske republike je takorekoč že zapečatena. Po odsto^ pil prezidenta Palme in njegovega kabineta zasedel je mesto provizo-r?čnega guvernerja na Kubi ame-rikanski "posredovalec", vojni tajnik Taft, ki je "(joprosil" ameriško vlado, da mu pošlje 6000 mož za vsakojake slučaje. Rooievelt je tej "prošnji" seveda nemudoma ustregel in rial tozadevna povelja, da zasede ameriško vojaštvo Kubo. Za prvo potrel)o je določenih le fooo mož, kadar i>otrebno, pa še več I^amen, anektirati Kubo, je bil že davno poprej pripravljen, in kar *e uganja sedaj, to je le gola komedija merodajnih faktorjev. Kuba jim pač diši in hočejo se je polastiti na ta ali drug način. Drugo uprašanje pa je, če se bo prebival stvo hotelo meni mČ tebi nič ukloniti amerikanski n?dvlali, in če s; dosedajni nasprotn'i stranki na otoku ne bodeta združili v skupno obrambo samostalnosti republike Če se zgodi to, pričakovati je vse-kako >e krvavih bojev. Runi ena mrzlica. Iz Washingtona se poroča, da e je pojavilo na Kubi že več slučajev rumene mrzlice, ki povzroča kakor med otočani tako tudi med Američani velik strah. Kitajski kidiji nerabni. Prejšni guverner 11a Panamskem prekopu, Charles E. Magoon, se jc odtočno izjavil proti kitajskim kulijem. češ da so popolnoma ne sposobni za delo pri prekopu; po rabni bi bili le tedaj, ako bi bili pod najstrožjim nadzorstvom 111 disciplino, kar pa bi pomenjalo toliko kakor suženjstvo. Suženjstva pa Združene države baje nikakor ne morejo tri>eti! Morilec Ilarry Thai 1». Znanega morlca, milijonarja H. Thaw, ki je umoril Standforda White, najbrž ne bodo procesirali. Njegov slučaj letos ne bo mogel priti na vrsto pred sodnike. Nasprotno pa prihajajo vsak dan ta kozvant veščaki v ječo. da "opažu jejo" Thaw-a, ki fingira blaznost! Hodijo pa ga opazovat po naročilu njegove matere, katera jih vse» kako za to dobro plača. Vse to pa jasno kaže na to, da se bo končno predlagalo, spoznati morilca blaz nim in ga spraviti v kak zavod za umobokne. Po pretektu nekoliko Časa, ko se bo stvar že pozabila, spoznalo se ga bo zopet ^pametnim, in bo izpuščen 1 — Tako se postopa z bogatinci! Ker je javni obtožitelj, državm pravdnik Jerome, pristen demo krat. sc gotovo ne bo protivil temu načrtu! Kabincfrui seja. Po preteku 3 mesecev se je v to rek vršila prva seja kabineta v Washingtonu, D. K., v "beli hiši" ]>od predsedstvom Roosevelta. Pri šotni so bili Taft, Shaw in Hitchcock. Na razgovor je prišlo več važnih zadev, pred vsemi seveda kubansko uprašanje. Zopet eden. Predsednik E. C. Fox banke v Mtddleport, O., poneveril je $115, 000 in jo |>opihal. Vlagatelji so po večini iz revnejših slojev, in po mestu vlada velika razburjenost. Trgovec W111. Ilonden, ki je zgubil vse svoje prihranke, hotel je bančnega |>odpredsednika, duhovnika Armentrout, ustreliti. Kajpak da je bil tudi [x)begTi predsednik ugleden član verske občine! Držazuu tajnik Root se je povrnil s svojega potovanja po južnoameriških državah. Udeležil se je vseajneruskega kongresa v Rio de Janeiro' in obiskal vsa glavna mesta južnoameriških republik. Njegovo potovanje je imelo namen, pregnati vsak sum o kaki ekspanzivni politiki Zdr. držav ii. Jugoameričane prepričati c veliki miroljubnosti naše države 1 — Le škoda, da jim je Kuba sedaj to pobožno nakano preprečila! I z delavskih krogov. — Mednarodni pivovarnars d uslužbenci vToronto, Ontario, ime. H so dne -'o. septembra t. 1. konvencijo, na katerej so izrekli najhujše ogorčenje nad nečuvenim postopanjem oblasti j v zadevi proti Haywoodu in tovarišem. Darovali so iz svojega fonda $500 v agitacij-ske namene v prid izvolitve Hay wooda. — Iz tedenskih poročil socijalne stranke posnamemo, da so v Den-verju, Colo., zaprli 60 socialističnih govornikov radi javnih govorov po ulicah. Tajnik socijalne stranke jim je brzojavil, da naj svoje delo takoj nadaljuje, kakor hitro zadobijo prostost. Policija jih je sedaj izpustila in jih nič več n*.' unit i! — V ponedeljek dne 1. oktobra t. 1. postal je pravokrepen dodatek k državnemu delavskemu zakonu, ki prepoveduje večerno delo po 7. uri otrokom pod 16. leti. To dolo čilo se bo baje v prihodnosti strogi izvrševalo! —- Najbrž nastane danes splošna stavka tesarjev na iadijah v New Voršketu pristanišču, ako jim delo dajalci ne zvišajo plač. Danes je zaldnji dan, ki so ga jim stavili delavci za termin, da ugodijo njihovim zahtevam. — Premoga rji dveh jam družbe "f'ocock Coal Co.'' v Massilon, O., stopili so v stavko, ker je bilo 10 njihovih tovarišev za 3 dni suspen-dovanih vsledtega, da 90 s premo goni nakladali zajedno tudi blato Zadnji torek vršilo se je zborovanje vseh premogarjev tega di-strikta. — Stavko žugajo tudi usluz bene i vseh zlatarjev v Chicagi, ako se jim ne dovoli osemurni delavnik. Bržkone pride do stavke; kajti delodajalci jim tega ne bodo dovolili, ker pravijo, da bi potem n? mogli konkurirati s tovarnarji na vzhodu. Delavci pa temu nasproti izjavljajo, da bi imeli zlatarji š: vsej'edno lep dobiček, čet»di dovolijo osemurni delavni čas. Lokalne novice. Obsodba Stemlamlova. Dne septembra t. 1. dospel j s iz New Yorka bivši predsednik državne banke 11a Milwaukee Ave. v Chicago ob 9. uri dopoludne, na kar je bil takoj {»stavljen pred sodnika Kersten, ki ga je do Čisto kraN kili ceremonijah obsodil v i^etno ječo. Razglasitev obsodbe napravila je nanj uničujoč tttis. Popohi-dne ob t. Uri od|>elja! se je v Jo-liet v državno kaznilnico, in ob 2. je že nastopil svojo kazen. Slovenska gostilna. — Franc Čech odprl je dne 29. septembra na Center Ave. 568 v Chicagi slovensko gostilno, kjer bode točil /edno sveže pivo in druge občajne pijače. Z zagotovilom, da bodo njegovi gostje točno in po zorno postrežem, priporoča se ome njeni rojak za tnnugobrojen obisk Tovarna v plantain. Tukajšna tovarna za železne po steljnjake (Art Bedstead Co.) 11a 37. in Rockwell ulici, ki obsega ce* lo oboestje (block), se je v ponde-Ijek dne 1. t. m. vsled silovite eksplozije v severnem delu vnela in je nastali- požar povzročil škode za $60,000. Dvcurnemu napornemu delu požarne hrambe je pripisovati, da ni pogorela vsa tovarna, marveč da je požar uničil le oddelek za barvila. K sreči ni nikdo izmed lj udi j poškodovan. P.okvarjcno meso. Nadzornik živil, Murray, "obiskal" jc te dni tvrdko Schwarz-scliild & Sulzberger in označil 300,-000 funtov svinskih krač s slanina kot tiqzavzitue. To meso reprezen-tira vrednost $50,000. Tudi pri drugih mesarjih je našel pri enih več, pri drugih manj, raznega pokvarje nega mesa. To vse se je uničilo o^ nadzornikovi odredbi. Ker so t(. tvrdke stem seveda občutno prizadete. hočejo se oškodovati na drug način, — povišali so cene! Brez iz koriščevanja kapitalisti ne morejo živeti! Uspehi stavke. V zadnji številki smo poročali, da so tukajšni telegrafisti zažugaj s stavko, ako se njihovim zahtevam ne ugodi. Družba Postal Telegraph Company se je sedaj neko liko že omehčala in ugodila nekaterim zahtevam, med temi tudi po-višanje plače za $5 na mesec vsem slabeje plačanim uradnikom. Javna zahvala. Slovensko pod|>orno društvo "Delavec" in pevski zbor "Slovan" zahvaljujeta se slav. občinstvu za mnogoštevilno udeležbo njiju izleta v So. Chicago. Posebno hvalo sta dolžni bratskemu pevskemu zboru "Orel" iz Chicage, ki je s svojim vrlim nastopom pripomogel k tako sijajnemu uspehu naše veselice. Iskrena zahvala gre tudi članom slovenskih |>odpornih društev "Sv. Florijana", "Vitezov Sv. Jurija", "Sv. Petra in Pavla" in "Libur-nije"; istotako tudi vsem članotr. in članicam slov. Čitalnice v Chicagi a njih obilno udeležbo. Slavna društva rn sploh občinstvo prosimo, da nas tudi pri bodočih prireditvah počaste s svojo ■prisotnostjo. Odbor. Kje je Andrej SpolekT — Pred 4 meseci bival je v Utahu. Colo. Vsakdo, komur je njegovo sedajno bivališče znano, se prosi, da blagovoli to naznaniti spodaj podpisanemu, — al' pa se naj sam oglasi. Anton Logar, Ravens dale. Wash., Box. 28. novim Zgodovinska povest. Ponatis Iz "Slov. Naroda" # Četrti dol. V. Ma|a ilirska armada se ni mogla ubraniti Avstrijcev, ki so se činv dalje bolj bližali Ljubljani. Zasedli so St. Vid in ko .je bil general Be-lotti pri Tacnu po ljutem boju poražen, so zasedli tvudi Črnuče, St. Jakob in D. M. v Polju, med tem ko je bil general Mdutinovie v Rudniku. Dne -'8. septembra zjutraj je velik avstrijski oddelek od treh strani pritisnil na Ljubljano in prodrl v mesto. Kiakor vihar se je avstrijsko vojaštvo zapodilo, v mesto in Hirer so se um kali. ker so bili preslabi za obrambo. Ali naenkrat se je s Tržaške ceste culo trobentanje in v divjem diru je pritekel nov ilirski polk v mesto in se zapodil na Avstrijce. l*o ulicah so pokale puške, z grada so zagrmeli topovi in vnel se je kratek a ljut boj. Cez dobro uro so morali Avstrijci bežati, še pred no je prebivalstvo prav vedelo, odkod je prišla j>omoč. Ko pa se je zaznalo, da je bil pribite: general Pino z 800 N'otranjci in Kraševci. naignal 3000 Avstrijce'* ter jih pre pod 1 iz mesta, tedaj je nastala velika radost. Ljudje so vojake kar vlekli v lr^- in jih j>ogo-Ščali in burno so odmevali po mestu1 klici: Vivat Xotranjci! Vivat Knaševci! Ali ta pomoč je bla samo hipna Avstrijska armada je bila tako velika, da ji ni bilo mogoče kij uho vati, in zato je general Freski sklenil, da se z večjim delom armade umaikne iz Ljubljane, dokler ne pri de podkralj, Evgen z novimi polku Zavzetja Ljubljane nt mogel več preprečiti, a upal je, da na Notranjskem in na Primorskem zbere to liko ljudi, da bi se lahko lotil boja in ila bi potem s podporo podkra tja Evgcna brez posebnih težav in žrtev zopet zavzel Ljubljano. Samo ra Gradu je pustil malo posadko in ji naročil, naj izkirša držati (irarl vsaj 14 dni; v tem času je upal, da zbere armado, ki bi bila kos A v strijcem. V jutro dne ->9. septembra je od šel večji del ilirske armade proti Trstu. Z njim vred so odšli tudi namestnik generalnega guvernerja, generali Frcsia, Relotti in Pitio in razni višji francoski funkeijonarji. Obenem so tudi razni imovitejši meščani odšli, ker so se bali Avstrijcev. Radost, ki je vladala dan poprej, se je premenila v žalost, če tudi je še vse trdno upalo, da porazi Napoleon vse svoje nasprotnike in da se vrnejo Francozi v Ljubljano v nekaj dneh. Proti večeru so prišli Avstrijci, najprej iz frnuč in iz St. Vida Lstavili-s • >.- na Dunajski cesti in tam napravili tn bor išče. Na., rest: -o kuha'; a kar so potrebovali, so rekvirrra'i po hišah. Naslednje jutri* so žadonele trombe, za]>eli so bobri in z nasajenimi bajoneti so pridrveli Avstrijci v mesto — od vseh struni naenkrat. Divje kričeč so se zapodili po ulicah in ljudje ,0 strahotna zaklenili hiše in se po skrili |>o svojih stanovanjih. Avstrijci so zaseilii mesto, veseli, di so ga Francozi zapustili in ob (J. uri dopoldne poslali parlamentarja k palisadam za Sv. Florijanom, naj jxizove francosko posadko na Gradu, da se uda. Zapoved 11 k je kapi tulacijo kategorično odklonil, Avstrijci so na to začeli bombardirati grad. Postavili so topove v Prida h, na Golovcu iti na Poljanah. Tri ure je trajalo streljanje in četudi so bile utrdbe na Gradu močno poškodovane, se posadka vendar ni udala. Tudi t., 2. in 3. oktobra so Avstrijci nepretrgoma ves dan bom bardiralt Grad. Ilirci so odgovarjali s svojimi topovi. Na hišo trgovca jiigerja pri Sv. Florijanu je padla bomba in razbila streho, v Kurji vasi je bila neka hi*a razstreljena. gospodinja in -dekla pa sta bili ranjeni, več avstrijskih topov je bilo uničenih, in več vojakov ubitih. Teu dan so avstrijski zapoved-uiki dognali, da nosijo Ljubljančan je skrivaj, po Rebru llircom hrano na Grad 111 zato sojxxl strogo kaznijo prepovedali, 'podpirati llirce. General Milutinovič, ki se je bil nastanil v škofij:, kar ni mogel poj-initi, da se Ljubljančani tako zavzemajo za Francoze in sovražijo Avstrijce. Nalašč je ukazal, da mora' 'oktobra svirati godba pred rotovžem. Vojaki so kar šiloma zganjali ljudi, da so vnili "Vivat cesar Franc" ali vzlic sili, se je Ču-1o le malo takih klicev. Prišli so samo ljudje, ki so vedno bili Francozom sovražni. Avstrijski zappvedniki se pa tudi niso mogli na čud i ti, da se posadka na Gradu ne uda. saj ji je moralo že zmanjkati živil' in streliva. Zato so pa dan 4. oktobra določili glavni naskok na Grad. Bi! je deževen dan. Zjutraj je bil v stolni cerkvi Te Deum za avstrijskega cesarja, jx> maši pa se je začelo streljanje na Grad. Ril je naj-groznejši tiari, kar jih je doživela Ljubljana, Strahotno so grmeli topovi in trepetalo je vse prebivalstvo. Rombe z Grada so zadele v več hiš in jih hudo poškodovale, tudi nekaj ljudi ji* bilo ranjenih. Grad je bil silili poškodovan in od daleč se je videlo, da ga ne bo vzdržati niti en dati. Proti peti uri popoldne so topovi na Gradu naenkrat umolknili. "Zmanjkalo jim je mu-nicijc" so se veselili Avstrijci in so z novo močjo iz vseh svojih baterij bombardirali Grad. Bombardiranje je trajalo do o sme ure. 2e prej. koj ko se je stemnilo, se je odpravilo pet oddelkov vojaštva, da naskočijo Grad od Sv Florijana, odi Rebri, od strelišča in od študentovskih ulic. Tiho in po časi so se vojaki odpravili na svoja mesta. Toda Andrej Kopitar jih je videl in uganil njih nainen. Kar je mogel je tekel v hišo, kjer je sta novala gdč. Schmutzenhaus. Z dvorišča te hiše je splezal na Grad in opozoril posadko na pretečo nevarnost. V trenotku ko so v mestu zapele trombe v znamenje za na skok, se je tudi že posadka z Gra da zapodila proti Avstrijcem. Za-žvenketala so orožja, počile so pit ške, nastal je kratek boj in Avstrij ci so se morali umakniti. Tako sileii je bil naval llircev na štirih krajih. Najhujši boj je bil v Rebri. Samo 100 mož je bilo tam proti velikemu avstrijskemu odik-lku. Trije Ilirci so bili že padli in več jih je bilo ranjen h. 7.c so bili Ilirci začeli si-umikati. Avstrijci, kličeč "Vivat ce sar Frane!'", so planili m njimi, v trdili veri, da zmagajo, kar je pri drvel Grada visok mož s širok 111 klobukom. Fantje, naprej!" < ilas njegov je donel kakor grom Mož je popadel sabljo, ki je ležala na tleh, in se kakor besen zapodil med Avstrijce. I11 Ilirci so kakoi levje potisnili za njim — borba r bajoneti in > sabljami je bila »traš-11a, obupna, nia življenje in na smrt končno so se morali Avstrijci umaknili in zbežati v mesto. Na bojišču je obležalo 18 vojakov in med njimi ležal je moj — Andrej Kopitar. Bled in brez zavesti je le ✓.al na mokrih tleh, iz prsi pa mu j.k curljala kri. — Naskok je odbit, je rekel za-povednik, ko je prišel na bojišče nad Rebr jo,- ali trpeli smo strašno! Mitnicije ni več, živeža ni več, po-moči ni, utrdbe so razstreljene — udati se moramo. — Mi vztrajamo do aadnjega, so klicali vojaki. Morda pride vendar pomoč. — Danes smo se ubranili, jutri se ne lx»mo več, je rekel zapoved nik. Bilo bi brezvestno, ko bi Vas pognal v gotovo smrt. ' Težkega srca, s solznimi očrnit je stari zapoved nik od posh 1 Konrada kot parlamentarja v mesto. Obenem so nesli vojaki ranjence do1 i do prvih hiš v Rebri in med njimi tudi Kopitarja. (Dalje sledi.) DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. veli. je S20 50 Temu je prldjatl le 10 centov m poštnino. Nekaj o pokopališčih, Iz store doniovine. Prvotni človek iii danes še ne-omikani človek si ne ve razjasnili prikazni v naravi, bodisi, da so mu iste škodljive, ali koristne. On vidi v teh prikaznih iDČinkati dobre in zle duhove, ki na skrivnem vplivajo. Proti tem duhovom bilo je tem ljudem in je še jedino sredstvo, da se jih prosi ali zaklinja, zarotc-va. To delo ni mogel opravljati vsak človek, zai to dejo je bil pripraven le kak skrivnosten človek, katerega jc obseda! po mislih prvotnih ljudi kak višji duh, dohev ali hudoben demon, ter ga rabil kot orodje. Prvim zdravnikom in duhovnikom je iskati na tej poti njih postanek. Vse nepoznato se je videlo v luči coperništva'. Ako je živina zlK>lela, iskal se jc copernik, ki je zle duhove iz bolne živine izganjal, ki <* < bolezen povzročili. Ako je bila suša. iskalo se je coper-nikov, ki so dež pripravili. Proti neurjem so bili coperniki. Vse kar še danes neumen ljud kot "božjo kazen", "božji bič" imenuje, pre-prosilo. preganjalo se je po skrivnostnih možeh ali ženskah, coper-nikih. Duhovnik jc bil pred nešte* timi stoletji čudežni zdravnik, bla-goslovitelj živine, preganjalec zlih duhov iz človeka, stvaritelj dežja, najvišji preiskovalni sodnik. In fo je na deželi še v marsikateri deželi. V nekaterem hribovju pokliče M nik rajši duhovnika', kakoy zdravnika, še danes kropijo z blagoslovljeno vodo hleve, duhovniki jih blagoslavljajo, duhovniki moli jo.proti plačilu za bolna svmčeta, mesto da bi se hlevi snažili in izkusili, še danes katoliška cerkev prireja procesije z; 1 dež. vedne ljudi velikanski upliv. Malo ljudi na primer mej kmeti jc bojazen pred neznanim, skrivnostnim zgubilo. Vedai o.naravi in njo via dajočih zakonih je omikauejšim oči odprla. Dosti je danes ljudi, ki sprevidajo, tla bog ni maščevalno, krvoločno bitje, ki ima kako dopa-denje na tem, ako se ljudem slabo godi. ali ki bi kaznoval in strahova! človeka, — ali dosti pa je tudi takih, ki se bojijo jez,c duhovnika. Omika se počasi razširja in le malo ljudi stoji na visokem hribu, iz katerega gleda v obljubljeno deželo, v katero bi radi peljali one, ki v starih, podedovanih predsodkih stojijo v vznožiju hriba. Ako se prispodablja duševnost Tirolca-hriliovca z duševnostjo a-frikanskega zamorca, se ne bo našlo dosti, razločka. Oba gledata še v svet z očmi, ki vidijo povsod duhove in pri katerih je duhovnik največja moč, ki sploh obstoji. Ta thi-hovnik pa nima te moči nad ljudmi zaradi tega, ker je res pobožen mož, ■ali ker se posebno odliku'je kot "l>ožji služabnik" po človeških čednostih, ampatk jo ima vslcd tega, ker velja tem ljudem kot trgovski posredovalec mej bogom in ljudem. ker jc it raid nik pri kasi za izdajo voznih kart za vožnjo v neznan' svet onstran groba in odvist od njegovega blagoslova'ali od njegove kletve bolezen in zdravje, dež ali suša. življenje ali smrt, blaženost ali prokletstvo. Tako piše znamenite j ši učenjak o vedi glede postanka, sestave družbe (sociologije), Viktor Zenker \a to smo se spomnili,ko smo sliša li neki res znameniti dogodek. Prve dni avgusta letošnjega leta je umrl! v Brezovici pri Mokronogu kmet Dovjak. Zadela ga je kap, našli sr ga mrtvega na vrtu. Župnik Hlad- 1 nik v Trebeljnem mu ni hotel dati j Danes še ima duhovnik na ne-zvoniti, odrekel mu je prostor na pokopališču in ni ga hote! spremiti do groba. To pa zaradi tega ne, ker kuje ta kmet ni bil 22 let ;>ri spovedi in se tudi drugače ni dosti zmenil za1 cerkev. Mrlič je pa moral pod zemljo Tedaj je politična oblast ukazala, da naj župan v Mokronogu skrbi za to, da se mrtvec nai |>okopa!išču pokoplje. Mo-kronoški župan, ki je duhovnikom prijazen, vprašal je župnika, kaj naj stori. Ta mu je grozil z vsem hudim in mu prepovedal opraviti pogreb. Zupan je slednjič le pre--krbel pogreb. In glej čudo, v teh naših hr bih se je pokazalo, da sc kmeti duhovnikove kletve niso zbali. Odprli so cerkev, zvonili il/> ure in spremili pokojnika v takem ste vilu, kako še nobenega ne. In re3 pobožno so mol M i vsi za pokojnika, iejK) je molil župan pri odprtem grobu iti pevci so zapeli tri žalne pesmi. Župnik je med tem v fa-rovžu zelen od jeze škripal z zMHm« » ♦ ♦ ♦ ROJAKI, NAROČUJTE St • "CLA8 SVOBOrE." ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦-.<►■< ___—A—,—A ifif w w ■>■— w -V— w ^ jj-— ^ — w .-V- w ■> - wAlK —j/ "—v^" ^v-^-^v--- ^ SV-— v--' ZNAKE Znaki prohlnjunin sogotovo že dovolj zinini, daiinm jih ni tu 111 jjo-stdiej omeniti. Kihanje, kapljni ji . lolnogrlo, l-olno j Jji 14»,t-lnl r tt v prsih so bolezni in napake, katere povzroče pc kvorjoii ot^tiiii < ini proj se začne knšelj in tlingi mudi lieili Uro prej in hilieje ("lovck ozdravi. Ljudje, ki bo j'rt kasi i '/acili rabili zdiavihi zoper kašelj so že danes vprerauem grobu, Severov Balzam ZA PLJUČA je znan kot najboljše idravilo zopor kašelj, prelilujinje in vnetje pjjue. Cena 2 in 50e. Glavna stvar pri zdravljenju odrg. ( 1 eklin, izvinjenja in drugih cinikih bolezni je hitrost pri previjiiuju rane. Storite ltilio k« t-i< >«• bolniku doli 1111 rano < bklndi k tiMiM itji v t ena Hitrost. Severovo Olje sv. Gotliarda. V^iWol ii^ Vsakdo, ki je trpel nu raznih neredili v želodcu jc prav vesel k oje ▼ tj^tjIJ" ozdravel po rabljen ju Se vero vega Želodčnega grenceca. ^ O ^ Trgovska pisuia nuj bodo kratko, a človek na l\C(lKOIllCh"llIIO?>L. nagovori in se veseli življenju, zdravju in sreče, i o pa najhitrejši' i» najet icjše dtitie. to eo rabiti Severov Zivljenski balzam. <-ena ■ ^ • Cc koža in očesna belina postaneta rt n.» ni ti in jim, 1 - , lili lil Oil K', vo to kaže d» prebavni organi niso v reda. (Irguni, ki dajejo , ti 'ntoe in čistočo vsemu človeškemu telesu morajo biti v pravem redu. to se pa doseže z rabljcnjem Cena 7f>c in $1.25 Severovega Zdravila za obisti in jetra. V vseh prodajalnah. Zdravniški svet prost. T W.F. Severa Co. cem,l"»'pids _,_ k_ '______ _:_._ GLAS 8VOBODE KATOLIŠKO STALIŠČE IN S3C1JAL1ZEH, Z vso smelostjo se lahko trdi, da je ta zveza, uprizorjena proti danes še nevedni masi, zadnji pojav na polju izkorisčevanja. Naše delavstvo nvideva lopovstvo in spoznava polagoma resničnost naš h naukov, da kar mu milostno prepusti delodajalec, to 11111 izvabi f?r za svojo malho. Odtod tisto bogastvo na eni strani, na drugi strani pa neizmerno uboštvo. Ko bi nsJši rojaki ve-tleli. da je sleherna cerkev nekaka srednjeveška natezalnica — danes seveda le izžematnka za o-mogli tudi židovski, protestantski in drugi kapitalisti. Torej katoliška cerkev, — ki b; morala bili po Krstu nositeljica miru in sprave —. se veže celo z dru^overniki, da davi nesrečno priprosto ljudstvo! Tudi z židovskim, protestantskim in drugim denarjem se zidajo katoliške cerkve \ svrho poneumneva-nja! Kolfkb je v te namene že daroval multimilijonar Carnegie, ne bomo preiskovali. Jolietski župnik Šušteršič piše o neki družbi v nvo-ji knji/.:ci med drugim doslovno: "Kakor je pravil č. g. Kranjec, je ponujala njemu družba "Claridge", pri kateri dela veliko Slovencev, -vet in denar, da se zida ondi cer kev tur ustanovi slovensko župnijo Kajti editto vera in cerkev — pravijo — je ono sredstvo, ki kroti m lika človeka." To so podatki, ki dajo mislečemu človeku dosti gradiva za premišljevanje, in na njem je ležeče, da zastavi tudi 011 vse svoje moči. da zdrobi eno kakor drugo kapitalistično organizacijo. Da se razumemo, naglašamo tudi tukaj, da mi ne vodimo boja proti veri, ki je zasebna stvar vsakega posameznika, — pač pa bijemo neizprosen boj proti cerkvi kot politični organizaciji, kot sistemu, ki nima z vero prav nlkakega stika. Torej še enkrat: ccrkcv s svojimi ničvrednimi duhovniki, ki raz širjajo povečini svoje, ne pa pristne KristOif nauke, — ni vera. Naravnost smešno je, da dela v premnogih slučajih kar po 10,000 delavcev /,..' enega samega človeka. Uprašamo, ali je to pravično? Kedo je temu kriv, da ne zahteva.delavstvo še danes splošne socijalnc pre-osnove. na podlagi jednakopravno sti vseh ljudij? Mnogo, mnogo ji!i je. ki bi si eventuelno s silo izvoje-vali splošno pravo, ko hi ne imela peščica onih izkoriščevalcev razven svoje telesne straže v orožju tudi sedaj še večino nevednega, zaslepljenega ljudstva za sabo. V tem lx>ju — v zadnjem, ki ga je treba izvojevati."— stojimo da-nes. Vse: znanost in pravica, je na naoljšc: razviti po enem modelu, in da bi ne smelo biti nikake razlike med nami. ter da V* vel ka večina kapitalistov nekartoliška, a vzlic temu najboljša prijateljica rimske cerkve. ki ljudstvo ovira v pravičnem boju. Vemo pa tudi, da, ko bi naša •duhovščina bila res usmiljenega srca in prava naslcdn:ca Kristusova. ne bi nikdar strašita prosti narod s peklom in hudičem, pač pa bi ga poučevala o takih verskih resnicah. ki človeka, tudi duševno osvobodijo in ga dovedejo na višjo stopnjo omke. Ako bi bilo to res niča. kar trdi Calumetski župnik Klopč:č. da namreč uči katoliška vera pravo svobodo, jednakost in bratstvo, — potem bi morale biti naravno vse katoliške d žele naj-uzornejše države, katoličani pa. ki jih duhovniki skoro že 2000 let poučujejo v pravi szvboji, jednako- sti in bratstvu, — ti katoličani bi torej morali biti največji socijalistt in najpopolnejši ljudje; kajti ravno soetjalizem se najbolj pofegujc za pravo svobodo, jednakfost in bratstvo. A kaj vidimo? Kavno v katoliških državah, kjer so klerikalci na krmilu, vlada največji nered. najhujša korupcija; ravno med tiaj!>olj vnetimi katoličani najbolj razširja duh suženjstva, kle-Cl'plastva" in hinavščine; ravno med katoličani se dogajajo najostudnej-ša hudodelstva! In slednjič vlada ravno med katoliško cerkvijo in zločinskim večinoma drugoverskim kapitalizmom naijidejalnejša vzajemnost. Kedo bi se osmelil trditi, da je pravično, da je to "božja volja", ako nekaj tisoč mož izkorišča milijone delavcev?! Kratkomalo: nezavedno delavstvo prireja kapitalistom in farizejem nebesa že in tem svetu, obratno pa zadnji prvemu — pekel z vsemi mukami, kar si j h more izmisliti človek brez srca. Poprečno zasluži danes vsak delavec $40 na» dan; v resnici pa dobi za svoje trdo delo samo $1-75, in še od te malp svotice si odtrga če trti del in podari svojemu dušnemu zapeljivem za zgradbo novega far-škega trgovišča (businesshouse). kjer se ga potem navadno odkrito uč . biti svojemu delodajalcu jk>-slušen, zvest in delaven "pes" ter dober katoličan.- Da, smelo trdimo, da >0 cerkve danes prave pravcate poiieumnje-valne ožje, pač pa gonja za denarjem, o slavospevu 1a današnje krivične razmere in o ostudnem lini. skanju drug broti drugemu. "Kjer far, tam prepir" — star pregovor! (Dalje pride.) Odprto pismo hu Calumetčane. Kako sodijo o aferi Klopčič dru gi, neprizadeti katoličani, ki so si ohranili samostojnost in preudar nost in kojili ne tira slepa, divja strast v strankarstvo, — s vedo! sledeče pismo, ki smo ga preje i od zavednega katoličana iz Pueble, Colo., s prošnjo, da ga objavimo. Ker je naš list odprt vsakenTu' brez razlike ali je prijatelj ali sovražnik, in ker kot pravico in resnicoljubi radi slišimo mnenje tudi naših načelnih nasprotnikov, — u-godimo izraženi želji tem raje, ke* upamo, da se bodo vsaj nekaterim pametnejšim Calumetčanom oči odprle in stvar premotrivali s stališča. ki je jedino pravo. ()menjeno pismo se doslovno glasi tako-le: Pueblo, Colo,, _'<». septm. Naznanjam Calumetskim roja kom, da imamo tudi mi tukaj v Pueblo enega Kl0]>čiča, ne veni p;. če je to I.uketuv brat ali ne. Da v sta s v marsičem podobna, vendnr se naš ne iih>re ponašati - tako \ !ikim številom zvestih privržen-1 cev, ki bi se molče strinjali in tako ' vztrajno ščitili dokazane grdobip očitnega grešnika, kakotsen je \ a Luka, kateremu stem le potnho (lajate, da bo tudi naprej še hrabro in neustrašeno uganjal največje svinjarije v i>ohujšanjc vsem jiošte-nim ljudem. Pri nas imamo še to liko moštva iti samostojnosti, da na cerkvenem zlwrovanju vsak lahko pove resnico vsakomur v obraz, ne da bi se 11111 bilo treba bati linčanja Pa če se bi to tudi zgodilo, ne smelo bi sc nam toliko zameriti; kajti fara v Puebli je še mlada in srno vsledtega farani še Ixilj navdušeni za duhovnike, kakor je potrebno V* Calumetu pa imate najstarejšo slovensko župnijo, v Ameriki, m med farani je mnogo izvrstnih, pametnih mož. In ti "možje" pustijo si dopa-ti take oslarije o I Kloj>č:-ča in njegovih najbližjih jiodrep-nikov ! ? Svetujem vsem poštenim Calu-inetčanoni, ki še v resnic: kaj držijo na katoličanstvo, da operejo ta madež, — in da enkrat za vselej napravite konec nečastnemu medsebojnemu sovraštvu, vzemite v rok-: bič in j »oženite nesramnega^zdraž-, barja tja, od koder je prišel. Verujte mi. da prej ne bo miru! Tak Človek ni jioklican, gospodovati poštenim, zavednim katoličanom! (i. Ivanu Moleku morate biti le hvaležni, da Vam je pokazal- smrdečo rano. in na Vas je, da jo zacelite; on Vam je odkril vso hinav-ščino in pokazal Calumetskim slepcem pravo pot, po katerej mori hoditi vsak poštenjak. Onim nesrečnim zaslepi jcnCem. ki so v Klopč ča tako zaljubljen-', da ne vidijo na. njem očitnih grdo-bij ali pa jih celo še odobrujejo, pa ne morem drugega reči, kakor da naj vzamejo v roke časnik, ki nepristransko odkriva javnosti čisto resnico, in ki je raditega po mojem mnenju, čeprav sem katoličan, c(Jcn najpoštenejših listov, kar jih imamo v Ameriki. Ta list je "Glas Svoliorte'Vki je vse hvale in pri|>o-ročila vreden, ker se ne boji braniti prav eno stvar. — Rojaki, o ! Klopčičn samega ne boste zvede'i resnice; 011 si pomaga le z lažjo in hhiavščino. Zato je potrebno, da slišite tudi kak drug glas. Iz tegi vzroka sem svoje pismo tudi pust1! objaviti v "Glasu Svobode". Jaz sem kar strmel in skoro nisem mogel verjeti, ko sem slišal kakšne stvari se gode v Calumetu ;n da se najdejo med ondotnimi katoličani še ljudje, ki se ne sramu jejo zagovarjati nezaslišano poče tje župnika Klopčiča. Toliko vsem Calumetčanom, k! čutijo še pošteno, v preudarek. Zavedni katoličan. Prostost govora. Socijalisti stojijo sedaj sredi boja za svobodo govora. Njih govornike 11.1 javnih pouličnih zborovanjih aretuje policija pod obtožbo, da taka zborovanja motijo promet po ulicah. Samo na sebi je to dobro znamenje. Kajti to spričnje, da so se široke ljudske mase začele v novejšem času mnogo bolj zanimati za socijalna uprašanja kakor še pred nedavnim časom. Tedaj se javni promet ni še mogel" zavirati po zborovalcih, ker so redkokedaj 'nastopali javni govorniki. Sicer pa je tudi [xipolnoma izmišljeno, da bi taka zborovanja na kak način motila javni promet. Pri podobnih prireditvah se strogo u-poštevajo vse okolščnic ni skrbno se varuje vsako motenje prometa Nasprotne stranke gotovo v tem oziru mnogo več grešijo, a policija jih ue nadleguje. Vzrok temu čudnemu postopanju od strani* oblastij, ki morijo z dvojno mero, tiči jedi 110 v dejstvu, da si socijalna stran ka pridobiva vedno širša tla. To je. kar gospodom ne da mirno spati' Preganjanja pa so doslej vsaki stvari le koristila; koristila bodo tudi v našem slučaju. Svoboda javnega govora se mora in se bo.tudi izvojevala, ne samo v Chicagi, marveč tudi po drugih amerikanskih mestih, kjer.se to še ni zgodilo. Policija naj se na socijalna zborovanja le navadi, in mesto da jih ovira, naj j'h ščiti, kar je njena dol/ nost. Pot, p katerej pridemo do zmage naših zahtev, so sodni je; dru/.e-ga nam ne preostaja. Imamo tozadevni zakon in množino sodnih od-l, ki govorijo za nas. in vrsitey zaklonov moramo izsiliti. Policija se b 1 morala sodnim razsodbam hx ukloniti, rada ali nerada. Njeno samolastno, strankarsko postopanje mora se vsakemu mislečemu človeku pristuditi. Največja slovanska tvnlka □ftutrv "Bratje ŠL2B Ul Km i 1 ttachiiian, 580 So. Ceutre Ave. Chicago. Se priporoča vsim slovanskim druŠtvain za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakterih potrebščin. Izdelek jo najfinji in uajskusnejši, pri toni pa zelo zmerne cene. _ Pišite v svojem jeziku po vzorce ali vzorčno knjižico. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost ni okusni izdelek naročenih potrebščin. ^ Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvam prijioročam tudi mojo dvorane za društvene sejo, svatbe, zabavno večere itd. — veliko dvorano pa za narodne iti ljudske veselico. ' Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek. tSF Potujoči rojaki vedno dobro došlll ""(ertl Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladic, 587 S. Centre Ave. Chicago, 111. O I}r. M. A, Weisskopf 885 Ashland Ave, Telefon Canal 47B ■C> Cm £ £ S s F. i. SKALA A CO. 320 :i22 W.18tSt,,prodaja prevoznih llslkov ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. .M en j nje tuj denar, iztirju glavnice iii i>rt'Bkr-huje vrednostne listine pocelem svetu hoscIuio pa v Avatro-Ograki in Zdr državah. Seslav-Ija plačilne in drugo pravne listine. Izierju-je dedsoine. Zatopfttvo prekniorskih družb: Bremen Hainlmrg Ko.tterdam in francoske črle F. J. SKALA \ CO. ;l20-:i22 \\\ lMliNIr. Cliieago, 111. nrmu1 ■■■■ IMtfcMin mill I 6 ^ B N S- g (6 v V" M 0 C N 0 li L A 0 0 . Nnjbrže, da ste videli že knko oznanilo in si predstavljali, kako po ceni se blago dobi. Ali se spominjale, knko slabo blago ste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vini-ste imeli, štejte Be srečnim. Mnogokrat vidite take predmete rznauiovane in tako lepo popisano, da bo vam priljubijo in si jih hočete nabaviti, (irete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovico one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To ie glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen poo-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega pred-meta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo,kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vže 16 do 20 let in todo-kaznje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglej-te blago in ceno. V ziilogi imatno najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke itd% Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke. "Glas Svobode" [The voiue op Liberty] WEEKLY Publishotl by The Glas Svobodo Co OOU Loomis St. Chicago, III. Komn-d »t Hio i'..»t ofriD« »t Chlo»«o, lil., »• S«enud UlftU Mutter. Subscription 11.50 per ysar. Advert Uemouttf on agreement. "Olaa Svobode" iildb nairt p«t©k a velja z> AMERIKO: ' u colo Uto................11.60 u pol leta .................TBc ZA EVROPO: ca celo leto ............kron 10 u pol leta .............kron 6 Na«lov z it dopise in pošiljat ve jo 'OIiih Svobodo' 6tiy Loom i s St. Chicago, III. Dopisi. Chicago, dne 23. septin. 1906. Nekateri ljudje so podobni otrokom, ki sc igrajo z ognjem in ne mirujejo prej, da se opečejo. Tak srboritež je tudi naš Chicaški župnik Rev. Anton Soiar. Sicer ga je menda že ndkpliko .sram, da se njegovo ime vedno čita po časopisih; zato se je zadnje čase jel skrivati za imeni raznih svojih 'katoliških backov. .ki so tako pametni, da slišijo travo rasti. Ta pogumni bojevnik Gospodov torej spušča izza varnega hrbta svojih udanili podrep-nikov pšice na vse kraje, ki so pa tako tope, da nič ne ranijo. Ker pa njegovih neslanih šal noče priobč"-vati že noben dostojen list — tudi katoliški "Anierikanski Slovenec ' ne —, zatekel >e je v "pribežališče grešnikov", k "Novi Domovini", k; mu je z največjim veseljem odprla prazne predale, a previdno prista vila. "da odklanja vsako odgovor nost za vsebino dopisov, ki se ti-' čejo čikaških razmer". Že to govori precej jasno, da gospodje nimajo nič kaj posebnega zaupanja v vero. dostojnost Sojarjevih dopisov! Nemilo je d.rnol moj dopis v št v. 37 "t ilas Svobode" z dne 14. septm. t. 1. g. Sojarja. In zakaj? — Samo zato, ker sem mu v obraz (»ovedal resnico, da ne zna druzega nego zdražbe delati in svoje nerazsodne pristaše hujskati proti drugače mi-' slečim. Zavedajoč sc resničnosti svojih trditev, [>odpisal sem se tudi s polnim imenom. Nc tako "prečastiti" Sojar! Ta strahopetnož si ne upa 11a dan s svojim imenom in sc je tudi to pot skril za hrbtom znanega nevedneža Josipa Steblaj a, ko je v štv. 211 "Nove Domovine" priobčil nokak dopis, v katerem mi očita nezmožnost, da bi jaz sam kaj spisal, in pravi, da sem zgoraj omenjeni do-'pi> le podpisa, skovan-pa da je bil drugje.*) "Veliki" socijalist Sojar. ki v vsakem svojem govoru in v vsakem svojem pismenem proizvodu kaže, kako primitivne in zmedene pojme ima s socijalizmu 011 tak "socijalist" torej nadalje trdi. da se jaz razumem na sočijalizem, kakor zajec na boben. Nc bom se sicer hvalil, da .-tm prebavil že v nauke, kar jili ima sočijalizem. kajti teh dobr h naukov je tako ■< gromno število, da jih nc prebavi niti najbolj trebušasti fajmošter. k: ima vrhu tega še vsak dan -'4 ur prostega časa. Z mirno vestjo pa lahko trdim, da sem se teh božjih naukov nasrkal gotovo v večji meri, kakor plitvi g. Sojar ali pa an alfabet Steblaj, ki niti pisati ne zna in ki je j)o svoji lastni izjavi ra:e šel v svoji mladosti v Bosno po. lento in žgance kuhat, nego da bi šolo obiskoval in se vsaj za silo pisati mučil. K takim ljudem se jaz nc bom hodil učit socijaltzma! To je pribito. • V svojem, od Stebla j a le podpisanem dopisu zaukazuje g. Sojar meni in g. Kondi, da naj mirujeva, "ker se sicer zna nama kaj neprijetnega pripetiti, in bova morala še dalje na East rajžati; Sojar da imt> črnila in papirja dovolj, gradiva pa še več." — Gospodine, mi smo po-polnoma mirni; tisti, ki se razburja, *) Uredništvo "Glas Svobode" potrjuje, da g. Duller rečenega dopisa ni le samo podpisal, marveč ga sam sestavil in tpisal. Toliko resnici na ljuba ste jedino Vi; mene taki dopisi, kakor je Vaš zadnji, delajo čisto hladnega. Ako imate res kaj gradiva, le na dan z njim; odgovarja! Vam l>om dosledno. Bojim se pa, da so se Vam začeli možgani že su-šiti, kar kaže vse Vaše početje v zadnjem času. Iz dejstva, da sc Vam vedno nekaj sanja o potovanju na vzhod, pa sklepam, da se V sami pripravljate na tako rajžo Priklicati Vam moram namreč v spomin, da so bili tti'kaj v Chicagi trije Vaši predniki, pa je vse tri veter odnesel: enega na sever, enega na jug, tretji pa sc je zmazal, da se še danes ne ve kam. Vi pa se morda pripravljate na potovanje proti vzhodu? Srečno rajžo, če odidete! Mi pa ostanemo tukaj, ker se nam tukaj bo!j dopade in nam ni sili stran hoditi! Ako pa Vi še vseeno tu ostanete, nimamo nič proti te mu ; saj nam niste na poti; jaz Va* gotovo ne bom preč gonil, kakor gon'te Vi nas. Bomo včasih vsaj še kak špas imeli, da nam ne posta, nc preveč dolg čas ! Steblaj pa je velik revež na duhu, in zato sc mi ne zdi vredno njemu odgovarjati. On naj raje poravna pri svojih sorodnikih, kar inia za poravnati, potem naj >ele posojuje svoje ime za stvari, >ki mu sicer nič mar ne gredo. Torej še enkrat, g. Sojar: mi nr zlezemo pod klopi Lc kar začnite in udarite, a garantiramo Vam, da bo vsak nam namerjeni udarec oniilova-nja vreden! Sprva, ko sc je g. Mo-lek "predrznil" povedati nekolika resnice o njegovih doslej skritih nesramnih razmerah z Maričetom, zbesnel je kakor vol, k< se ga po-šegače za pravo ži!o. Divjal je \ '•'Glasniku*' in klical vso faro na pomoč prot; takim "predrznostim" Pa kaj smo doživeli? Zadnjo 112 deljo je stopil pred oltar in s siliio pobitim glasom izjecal, da odslej nebo več odgovarjal svojim nasprotnikom, ne bo sc več upiral obdol-žitvam, — molčal !>o na vse, kar se 1)(» pisalo in govorilo... (Prav. radi verjamemo, da sc ne 1k> več upi ral obdolžitvam in tla bo na vse molčal — iz jednostavnega razloga ker se čuti krivega in ker 11c niore ničesar utajiti! To zavrženo člove če hoče morda na vse zadnje igruti se preganjano nedolžnost N —■ "Qui tacet, consentire videtur" — Kdor molči, priznava —- pravi latinski pregovor. — Opomba uredništva. ) Pa končno je farane prosil, tla pozabijo, kar jt' bilo; kajti vse ostane pri starem ... IIa, ha. ha! — to je pa za poč t! Vi Ive v. Klopčič misli, da bomo iHitein tudi mi molčali? Kaj še! N» ix, prišlu v>e, vse, tudi kar je je skritega; odkrito bo vse, da tako -l»>ztia slovenska javnost, kakšna gnjiloba se nahaja v marquettsk. -kuliji. Luka pa lahko molči, saj mu tak noben izgovor nič 11 c jk>-tnaga. Nadalje je rekel naš "častivredni" župnik, da "ostane vse pri starem". To bi bil lalvko povedal 2 drugimi besedami: "Ljubčkal bom še zanaprej z Maričetom in drugimi babnicami — seveda bolj na skrivnem, — saj mi je to dovoM sam milostrvi g. šikof — a vsi fa rani, če bodete kaj videli, obdržite zase!" — Živijo! Rimski papež je pač lahko ponosen na take škofije in take naslednike apostolov v Ameriki 1 Marice Sulkovo je te dni neznansko korajžno. Pri škofovi preiskavi je tajila vse in izjavila, da je vzlic svojemu 28. letu še — vedno devica! A nekaj dni preje se je bahato to>kla na prsa in žvrcrolcia: "Poglejte me, zame se Kranjci tepo v cenkvi, za me bi skoro tekla kri! Kranjci so neumni! Jaz in Luka se imava rada, in nihče nama tegi ne zabrani. Kadar pojde Luka iz Calumeta, pojdem tudi jaz z njim. in ako jaz hočem — še danes vrže Rev. Klo|>cič rimski ovratnik ni tla in se — poroči z menoj!" (Drugi "Živijo!") Da. da, Mariče do bro ve, da je Luka za večne čase njen. Nekoč sta se bila Mariče in Luka skregala v farovžu; tedaj mu je ona (to je slišala verodostojna priča na lastna ušesa) vrgla te-It krilate besede v obraz: "K ..pra sec pijani! Lep duhovnik si Ti — štiri pankerte že ihiaš in jednega boš vkratkem dobil, in še štiri bjš imel, če se boš s k ... i vlačil.. ' — Luka pa jc na te besede lepo molčal iu v par dneh sta bila zoptt prijatelja, kar spričuje pisemce, «1 sc je našla v farovžu in 11a katerem je bil nrinet posušen cvct "mačelu', s sledečo vsebino; "Father! Tu so Vam rožicc. pisane in bele. — K:;!sii pa 'kaj Vaše? Ali kaj cvctcjo? Prisrčen poljub Mary." Ali hočete še lepši dokaz? — In ta ženščina oskrbuje ccrkvcno perilo! — Kadar je treba čistiti cerkvena tla, takrat store to slovenske žene in dekleta za "liožji Ion", — 1 cerkveno perilo ima priležnica za — plačilo! — O pamet, pamet, kje si?! H koncu še nekaj. Rev. Klopčič nori v "Glasniku" zdaj o samem socijalizmu. Njegovi preganjalci so sami sociialisti", in Calumet je baje zdaj poln socijalistov 1 — S to 1 »taljeno frazo si jc pomagal tud. pri škofu. Vsak pameten človek ve, da se ničvredni farji vedno o-prijemljejo takih in jednakih izgo vorov. Sočijalizem mu je sedaj za: pesdk v oči. Potemtakem jc po Va sem mnenju, g. Kiojičič, že vsa'% socijalist, kdor Vas ali Vašega Mi ričeta le grdo pogleda! Socijalist je potem tudi eden cerkvenih odbornikov, ki se je nedavno izrazil, da sta Vi in Vaša Mariče — nič vredna človeka!! Cennt imate po tem socialiste v cerkvenem odboru? - Kj, Luka, ta pa že ne nesel K Našemu razlaganju socijalizim v "Glasniku" naj rečemo !e s Pre* šernom: "Le čevlje sodi naj Kopitar!' In na Vaš bedasto smešni vzklik — "Kaj bode z našo krasno cerkvijo na Calumetu. ko zavladajo spcijalisti" —, naj pripomnimo 'e toliko, da onemu le ne bo služila, kakor zdaj, oziroma jc nedavno ... Ali hočete vedeti, kaj??? Lahkj Vam povemo prihodnjič. Resnicoljub. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Francoska proga Compngnle Qenerale Transatlantique OI.AVN'A PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čoz Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........UO.OOO ton. La Savoie............22.000 ton. La Lorraine . La Touraine ..22.000; ton, .. 15.000 ton. Potniki tretjega razreda dobivajo biezplacno Initio na ininikih družbo. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 82 Broadway St. New York. M Al'KIPE >V. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank MedoNh, agent liu 947« EwingAve. S. Chicago, 111. A. P. Jankorlch, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarlo, agent na 2Pi 17. cesta. St. Louis, Missonr. POZO It! POZOK! S L 0 V E N C I ! Kadar se mudite v mestu, ne pozabite obiskati rojaka Frank Bernik, ki je otvoril hotel na 44 Sherman Str. pri La Salle postaji. —..........i.——Zai'ominiti: si: "KDINl SLOVKNSLI HOTEL V CHICAGO/7"]^ ... Gostoljubna postrežba!____ FRANK BERNIK, lastnik. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri J0r NAS -YfriU Jas. Vasuinpanr, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. T $0.00 SEST DOLARJE) je sednjna vrednost 1 DELNI C K PAItOKKODNEUA BIH ŠTV A American Navigation Company. Kdor želi delnice kupiti šeprej, predno cena istim zopet poskoči, nuj takoj odpošlje naročilni listek in denar na American Navigation Company I Oh Greenwich Street, NEW YORK CITY. Vsaka delnica je popolnoma plačana in ni treba nikakega poznejšega doplačila. Naročilni listek (Incorporated under the lawB of the State of Maine) Americain Navigation Company Fit ANK ZOTTI, President. [Inkorporlrana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 uplačaulh. „ . . 108 Greenwich Street, New York. ,Cenjeni gospod! tem se naročim na......delnic družbe 'Američani Navigation Co1 ter Vam zajedno pošljem znesek!............kot plačilo za na ročen e delnice, katere mi blagosvolite vposlati takoj T Raz uniel'se, du mi morate oko prekoračijo naročnine zgoraj imenovano glavnico jo\n iti vposlanofivotofvcelem znesku. * t Ime..................... Uljca in št................................* Mesto in država................ Dne..................190.... Ceki, meaice (trate) in poštne nakanice naj se pošiljajo direktno na: American Navigation Co., 108 Greenwich St. New York. T" \ UL.A8 SVOBODE Podporna Jednota. ti Hodežum v Chicago, Illinois. Predsednik: John BtoniCH, on!) S. Centre Ave., Chicago, III. Podpredsednik: Matija Sthohen, 443 Main Str. La Sulle, III. Tajnik: Martin Konda, MU Loom is St., OhioQgo, 111. Zapisnikar: Anton Mladic, 134 W. 19th Str., Chicago, III. Blagajnik; Fhank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicugo, 111. Dan. Badovinac, P.O. Box 193 La Sulle, 111. John Vbrščaj, 1111 Clarence Ave. Chicago, 111. r- Matija Stkohen, 413 Main Str, La Salle, 111. Mabtin Potokak, 5<»I S. Centre Ave., Chicago, III. Mohor Mladič, (»17 S. Centre Ave., Chicugo, 111. Jakob Tirol,9002 Strand St. So. Chicago, III. Nadzorniki: Pomožni odbor: ... ... I Martin Skala, Box 105«'» Ely, Minn. Bolniški J ,|0Kip Matko, Box IH1 Claridge, Pa. odbor: | >iAXIJA Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. Osrednji odbor S. N. P. Jednoto lina vsaki tretji četrtek svojo rodno mesečno Bojo. Opozarja so vsa društva, ki itnajo vprašanja do poborn, da pravočasno dopošljejo svojo dopise jednotnemu tajniku. VSE DOPISE nuj ldagovole društveni zastopniki pošiljati na l. tajnika Murtin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju, Militarizem in antimilitarizem, ! vejejo za obrambo domovine, _________i t. j. za sveto lastnino, lo kaze, da Stvar je začela po vsem svetu j med francoskim vojaštvom gineva prihajati uekoKko sitna. Vladajoči1 ona fraza "o svetem navdušenju družba se prav dobro zaveda,, da | za sveto stvar domovinsko I Nem-ves njen sijaj temelji le na bajo-1 škemu cesarju Viljemu, "Neprc netili "zvestega vojaštva m »a drugih takih varnostnih odredbah. Toda ta "zvestoba" pričela se jc i opasno majati, in brezpogojno za j upanje jc splavalo jxj vodi! Povoda za to je tudi dovolj. Ne samo, da bije ves militarizem v o- j bavljivemu" — kakor ga zasmehujoč imenujejo celo nemški ame rikauski listi — zdi se v njegovi domišljavi mogočnosti to še nepotrebno in nečastno, da bi sam agi-tiral za svoje "veličanstvo'; z-* njegov prijazen in milosten pogled braz naši civilizaciji, — kar našo | se itak dovolj pulijo liberalni m vzvišeno gospodo sicer prav malo pasje-poniini časnikarji, ki celo briga — marveč zato, ker je brez zahtevajo, da predavajo častnik, miselnost in škodljivost militariz- j vojakom o vzvišenosti zvestobe do .na takorekoč na dlani in vsakemu j cesarja, o religiji (ven) m jasna. Militarizem nalaga državi .škodljivosti socijalizma. Oficirji pa neznosna bremena, države se po-1 -so časnikarjem odgovorih, da grezajo v vedno večje dolKove, ker j t° vendar ne gre, in namignili, da g vsako leto več izdajo kakor sprej- ! socijalizrou pač ne morejo pouče-mejo in vrhutega potrebni denar vati, ker sami ne vedo dosti o njem revežem v obliki indirektnih dav- j gotovo pa manj, kakor marsikater. kov tajno iz žepov kradejo; kaj M I vojak, ki je vzrasel pod vplivom bogatinci ne plačujejo davkov, svo- wcijahzma; sicer pa bi odvračam.-jim dohodkom i n razmeram pri- >oc.jahzma bila zanj le reklama memo kar so tožili že učenjaki v 1 r častniki imajo s svojega stališč* starem veku. n. pr. grški modrijan ! popolnoma prav. Aristoteles, in od tedaj pa do da- ^atko rečeno, militarizmi; nes se v tem oziru ni prav nič spre- Preik; km3'11 »>° kont,c nje-menilo. K termi še prklp, da živ gove slave. To glede Evrope; kair vojaštvo v najhujšem, pravem su j l>ri lias >' Ameriki uprasanje mih žen i,t vu kar je v popolnem na- tanzma ne igra .>te vloge kakor sprotju s prosvitljeno našo dobo z 1>ri jc le policija m nekaj visokorazvitim društvenim življe- mihce. ki užene vse v kozji rog. Da njem, časopisjem in prometom, klcr se tolo se ljudje navduševali Tudi zasužnjeni vojak ima dane,;™ republikance, demokrate al. de-kolikor toliko vpogled v javno živ-i »>^oge, kakor-en je Hearst dotlej ljenje in ve, kaj se godi tudi zunaj »» kapitalističnim goljufom ne vojašnic. Vodne vojne to sicer one- ,M>tle Hiotil mirnega spanj:. m^gočujejO in napravljajo iz vo- j so vsekako bolj variu .kakor cv-jaka žival z najnižjimi strastmi, to-; ™l*ki kronanci. _ ,la ved ne vojne stanejo denar, več ž vBtikaii»kl jetnik, nego se ga more »ztnozgati iz ol>> obožamh narodov. Pri teh razmt- j Klerikalci vedno govore o pape-nih je torej izključeno, obdržati vo 1 žu, češ. en policist v poslopja, k jet ima sedež papež ali kjer le začasno prebiva; po par. 8. ima papež popolno svobodo izvrševati vse funk-cijc svojega urada. Par. 10. pravi, da imajo poslanci tujih vlad na papeževem dvoru vse tiste privilegije in svobodščine, ki gredo po med narodnem pravu poslancem suverenih vladarjev. Isto velja za papeževe [joslance na tujih dvorih. Papež si sme po pair. 11. dopisovati s celim katoliškim svetom, ne da b' smela italijanska vlada kaj poseč-vmes. On si more urediti celo neodvisne poštne in telegrafske u-službence v svoje namene. Po par. 112. so seminarji, akademije, kolegiji in vsi drugi zavodi za duhovne v Rimu ter 40 milj okoli podrejeni vidi pri ponavljajočih se ruskih vo jaških uporih. Pa tudi v zapadm Evropi so tla za vojaško revolucijo brezd vomno j ako ugodna, in morebiti nas nekega lepega dne presenc tijo velikanski dogodki, ki bodo Evropo korenito preobrazili v tem oziru. Ako se pridruži Še sistematična protivojaška agitacija, kakor se to očitno godi na Francoskem, Italijanskem in Švicarskem, na Nemškem pa z umestno previdnostjo, — potem si lahko mislimo, da so se začele ljudem, kojih obstanek bi brez vojaške sile niti 24 ur ne b:* zasiguran, pošteno hlačicc trest*. Kakor smo svoječasno poročali, je francoska vlada objavila razglas, v katerem se "očetovsko" in skliču-joc se na ljubezen domovine vsi oficirji opominjajo, da vojaštvo le papežu in neodvisni od italijan-"prij !ateljsko" poučijo in ga na-j site v!ade. Po par. 13. se določa pa- pežu civilna lista (letna plača) 3, | 225,000 lir in prosta jx>raba palač in vrtov vatikanskih, ki so proglašeni za nedotakljive. — Seveda ni papež Pij tega zakona odobril ter je celo vse one, ki so povzročili, da je prišel ob posvetno oblast, eno -1 stavno izključil iz katoliške cerkve, j Zakaj ni hotel priznati garancijske- j ga zakona, jc jasno; papežem je veliko na tem, da se jih smatra za! "ub ge jetnike vatikanske". — X*, 1« odveč, če ponatisnemo šciz slav- j nostnega lista francoskih katolikov "Le Vaticane", izdanega leta 1895. v Pari-ru pri založniku Firmin-•Didot, kako uboga jc papeževa do mačija. Dvor papežev tvori: 12 o-sebnih tajnikov, ki so vsi visoki duhovni dostojanstveniki, ter dve pre-laturi: častna in aktivna! Častna prelatura obstoji iz : ip patrijarhov, f*»3 nadškofov, S9 škofov, 184 pro-notarjev, 230 prehatov hiše Nj. Svetosti. 634 nadšteviliuh komornikov, 318 častnih komornikov, 228 tajnih komornikov zunaj R ma, 51 častnih komornikov, 8f> tajnih komornikov izven Rima— vsi imajo pra vico oblačiti se v fralove obleke tec nositi ametistove prstane. Prelatura aktivna pa obstoj : in 6 prelatov palatinov z majordomom na čelu tii visokih duhovskih uradnikov tzv. vatikansko kastelanstvo, i/ 14 članov pravnegga zbora Sacra Kota Romana, 7 upraviteljev Vatika- na, iz kasači j skega dvora, ki itm 6 votantov in 65 referentov, iz 10 ccremonijalnih mojstrov in 6 ka-stelanov v praksi — vsi so duhov niki, skupaj 2030 oseb! Potem pri xlejo laiki: 398 nadštcvilnih komor-nikiov plašča in meča. 6 člang^ visoke rimske aristokracije. Garda papeževa šteje: 13 oficirjev, 48 gardistov plemičev, 400 gardistov "navadnih ljudi'1, 120 služabnikom ima hierarhija, h" kateri se šteje š'. 36 tzv. busolantov, potem je še 120 .švicarskih vojakov in 3 častniki. .Kuharjev, lakajev, kočijažev, vrt narjev in jiodushlžbenccv je vseh skupaj 11oseb. \' Vatikanu ima torej "ujetnik-papež" celili 4455 ljudi za -vojo poštrežlio. — In kdo ima še to drzno čelo trditi, da »z .papež ujetnik in revež!? "Slov. Narod'. $13.00 v Buffalo in nazaj iz Chicage io., n., 12. in 13. oktobra po Nickel Plate železnici. Listki so za nazaj veljavni 19. ali 29. oktobra, in se tudi lahko podaljša. Vozijo trije brzovlaki vsak dan. Pullmanovi spalni vozovi. Kosilo v klubovih jedilnicah od 35c. do $1, kakor tudi a Id caric. Nikakih doplačil se ne zahteva na Nickel Plate železnici. Za podrobneja pojasnila pišite John V. Calahan, General Agent. 107 Adams St., Chicago. Pozor! Slovenci. Pozor! "Salon** z MODERNIM KKtiMISCEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijsko smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborita. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre Aye. Chicago, III, Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajc«;, kravato ali drugo važne reči za inožke zu delavnik ali praznik, teduj se og-lusite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove fcaT po "tott j* najnovejši modi in nizki ceni. ji JI Iti J >1 AM K Iv, 681 S. Centre Ave. Idizo IN. ulice Chicago, 111. a i a isd^MS^iimsaasaamM Slika predoeuje zlato damsko uro (Gold filled.) .lAMt 'I SE ZA 20 LET. V naravni velikosti nlike. Kolesovje jo najboljši ameriški izdelek -Elgin ali Walthain. | 4 T" vrste ura stane le ' T.UU \ obilo nuročbo ne prijxiroca vsem Slo-vencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 7„» E. Madison St. Chicago, 1)1. POROČNE SLIKE izdeluje v najlepših pozicijah. Vsaku jttlobu je lepo in naravno Zgotovljena. Vsakovrstne družinske in društvene tdike v iHiljubni velikosti za t)izkt> ceno. Tudi povečuje manjše slike v naravno velikost The Iteliable Pliotograpli. <191 — 393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAOO, ILL. establish 1883 phone Canal 287 Zastonj dobite. Veliko sliko, uko naročite 4 dvanajst kabinetnih slik, pri fotografu MUH Dobro dolo, zmerne cene. ^ MODEltNI F0T0GHA- ^ EI CM ATE LI JE £ 3 ^ L. Hagendorff. ^ t- N'ogul Reed in Oregan ul. ^ ^ V MILWAUKEE, WIS. ^ Znižane cene za poroč- ^ E: ne stike. ^ ^iUlUiUiMiUitliUiUMlE? STARA IN IZKUŠENA LINE uetanorljecA leta 1840. pkbvaža ljudi in blago čez ocean GjBEUUE GEN DVA. HAEPEL ITD. lepi, veliki in novi PARNI KI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA" 13,600 ton. "SLAVONIA" 10,600 ton. "PANNONIA" 10,000 ton. ULTONIA" 10,400 ton. Iz New York a od plujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite se do naših zastopnikov kuttri Vnm dajo potrebna nave di-la o cenah in času keduj parni k i odplujejo. »• lUeJo «g*ntj«! F. G. WHITING, ravnatelj. 07 Dearborn Str. ohioaoo. I*. Sclioenliofen Rrg. Co'h. Najboljšo pivo jo |Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. Edward I'auch -gostilničar--- 063 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL. MATIJA KI It Alt COST! IAH AH v Kenosha, Wis., 4J2 Middle S Se priporoča rojakom zu obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke, TELEFON ŠTEV. 777 HUSPOSKA BRATJE. ^^ mej Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike različnih veli-kosti po najnižjih cenah. 1841 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. Kasparjeva držav-iia banka.- 6?3 Blue Island Ave. Chicago, III, plačuje od vlog l.jan. i>u HO jun. in od 1. jul. do HOtdec. po 3 odstotke obn^sti. Hronilni predal za na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja bo tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojajo na pos^tva in zavarovalne police. O LAS 8VOBODK VESTI II ŠTABE t __!_ A ddvojvoda Frm Ferdinand jc na pobu v Dalmacijo bil v. Divači slovesno sprejet. Kolodvor je bil okrašen z mnogimi trobojnlca-mi: Navzoče n' je bil okrajni glavar, jako mnogo duhovščine in en župan. Občinstvo je pač klicalo slovensko "živio", vse drugo pa je bilo izključno nemško, pozdrav in govori, kakor.bi bila Divača na germanskih tleh. Lep dokaz slovenske narodne zavednosti in narodnega ponosa. Ce se sami tako i*tm-žujemo, ni čuda. da nas sovražniki zaničujejo. Eksplozija. Dne ii. septembra t. 1. ob 6. uri zjutraj je eksplodiral reservoar o-patijske kanalizacije v Skrbicih. Detonacija jc b la strašanska. Rc servoar je zletel ves s stroji vred v zrak. — Človeške žrtve ni. Suša in pomanjkanje vode vlada tia Krasu in se slabi nasledki tega poznajo na poljskih pridelkih, zlasti pa po vinogradih, kjer groz dje odpada. Ker je še toča precej pobila, preti Kraševcem veliko pomanjkanje. \'esrela na čeleanici. Osebni vlak iz Velikega Varadi-na je trči! ob neki tovorni vlak. Štiri oselk' -o bite ubite. Šest jih je pa bilo težko ranjenih. h Studenca*. Ubilo je samskega čevljarja Jerneja Se ver j a iz Studenca pri Po stojni. Ko je na p*.«gorisču svojega brata poleg treh drugih delavcev delal, se je zvrnil s konca hiše |>od stresni zid nanj in ga popolnoma zmečkal. Drugi trije so še pravočasno utekli in se izognili nesreči. Ponesrečeni Jernej Sever (Skanti-nov) je prišel še le pred par rtu* seci iz Amerike domov. Cerkveno "dcgnanjc" v Bodovljah pri'Skofji Loki je bilo 2. t. m. Ker fantje n so hoteli obljubiti, da ne bodo plesali, župnik Šinkovec ni hotel priti maše brat. Mladina je po stari navadi, katera je že o! pamtiveka, plesala popoldne. Sin koven pa možje odgovarjajo sledeče: Nekaj ljudi ste imeli doslej na svoji strani v Bodovljah in Zminci, ki so vam pri volitvah prišli silno prav. Zdaj ne bo več tako. Pa tudi po biro vas ni treba več v Rodovlje in Zminco; kadar nam ijoste brali maso, Invste pa dobiii biro! Železu i ca K ran j- Tržio V torek u. septm. je dospel v Kranj stavbeni vodja te železnice g. Robert Schindler, c. kr. stavbeni nadkonrsar. delom se prične šo letos. Otvoritev te železnice ho pa i. junija tijoS. / 'o m ii oči te; • vo jašti a. Vojno ministrstvo je vprašalo Ijubljaiuk magistrat, če more oskrbeti prostora za dve novi stotniji domohrauske artilerije, Magistrat ji odkaže menila del stare sladkorne tvorn ce na Poljanah. Prva stotir ja domobranske artilerije, ki je .• Avstriji nastala šele, odkar jo ima qin"sk honved, se ima urediti baj" že i. aj>rila njo7. Tudi glasovi o preložitvi poveljstva X. armadnega kora rz Galiske v Ljubljano nočejo potihniti. Prav naravno bi bilo, d« bi ob teh obsežnih premestitvah armadi dobila tudi Postojna kaj vojaštva.tV vojaških krogih je itak priznano dejstvo, da dopolnilno po veljstvo (>7. pešpolka spada edino le v Postojno, kajti kako naj se v slučaju vojne notranjski vojaki zbirajo v Trstu, ki je lahko že v prvih 14 urah v rokah sovražnika. Štajerski Slovenci in volilna reforma. D110 6. sept. sc je vršil shod za Slov. Bistrico in okolico na štajerskem. Govorili so Dr. Brejc, Dr Dimnik in soc. demokrat Novak Izrekla se je< nezaupnica slov. za-stopn kom v odseku za volilno reformo z 40 glasovi prot: 42. Dr. Brejc je zahteval, naj se poslanci "Slovanske Zveze" združijo z na prednjaki, da sc ustvarita dva mestna mandata za Kranjsko, — ako ne, treba ustanoviti in organizirati stranko, ki bi imela glavno oporo v koroških in štajerskih Slo vencih. V resolucijah pozivajo slov •poslance, da skušajo z vsc*mi sred stvi popraviti krivice, storjene Korošcem in Štajercem, in naj se po-s luži jo v ta namen če treba ob-strukvije, in združijo naj, se v te, za ves narod važni zadevi. Samomor deklice; Iz Celovca se- poroča: -'-'letna Ana Stossier, hčerka mesarjeva, s t je ustrelila z lovsko puško svojega očeta. Sprožila si je vsebni obeh cevij v glavo, katero ji je popolnoma razneslo. Vzrok samomoru [s njeno razmerje do nekega |k>roč-nika. ______________ POZIV na javno milosn-nont. Dne 5. k 1 novca t. 1. izbruhnil je v Radmirji, v Savinski dolini nti Štajerskem, strahovit požar. Vne! se je najprej Natlačanov hlev, kjer so na "(x>di»" mlatili mlatiči. Govori se, da so zažgali s kajenjem nesrečnih cigaret, kar pa še ni do kaizano. \' kratkem je bil skoro vvs spodnji konec vasi v ognju, posebno s slamo krite hiše, hlevi, kozolci. "kašte" in drvarnice. Z opvko krita poslopja so čudoma ostala, lasi se je ogenj preko njih širil ]>o slamnatih in lesenih poslojih. Pogorelo je vkljub najvztrajnešem.i delovanju požarnih hramb iz ce'e zgornje Savinske doline 26 večjih in manjših poslopij, posebno kozolcev in kašt. večinoma z žitom in senom napolnjenih. H ti posestnik je izgubil vsled ognja vsa poslopja ((>), vso gospodarsko opremo in vse pohištvo z obleko vred. Koliko pa je najemnikov, katerim je zgorelo vse bore premoženje. lz-nic\l ponesrečencev so nekateri zavarovani proti ognju, seve kakor je že navada pri ljudeh za jako tnale svote, so pa nekateri vmes, kateri žal niso b'li nič zavarovani. Poljski pridelki, kakor žito, seno, potem gospodarsko orodje, živina, pohištvo, obleka sploh ni bilo'zavarovano.. Škoda, ki se je površno cenila, znaša pa 40,000 do 60,000 kron. Da se veliki revščini vsaj nekoliko in za prvo srlo odpomaga, sklenil jc podpisani odbor pobirat' prispevke za uboge prebivalce. Domači in bližnji dobrotniki so v naglici darovali -'80 kron. Ker pa je škoda tako velika in sila nujna, o h raca se podpisani odbor na vsa blaga, človekoljubna srca, do vseh darežljivih rok, da blagovolijo po mogočnosti pomagati. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme. Imena blagih dobrotnikov, kakoi tudi njih prispevki sc hodu po čas uikili objavili. Vsem svojim podpor-nikini pa se že v naprej zahvaljuje v imenu nesrečnih pogorelcev podpirani odbor, na katerega naj se vsi prispevki, vsa event, pisma ad-resirajo. \ Radmirji (pošta Sv. Frančišek Ks.l, dne S. kimovca 1906. — Odbor za pogorelce v Radmirji: Josip Tarčak, nadučitelj. Gregor Dirpelnik, župnik. Ignacij Strmeckv, učitelj. Ivan Štiglc Fr. Slatinšek. Martin Cirej. žanre Ako ste bolni, slabi ali v nevolji? Na svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vso človeške bolezni, trpljenja 111 siuhosti I ROJAKI Ii Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boleznijf Kajti v Vašem zdravju obvisi *VaSa prihodnost, kakor tudi Vašo družine, Vafiih malih in_ dragih, za katero se mueite in delate, Zatornj rojaki, ako Vam jo potroba nasveta ali zdravniško pouioti, vodite, dn jo nad stari, izkušeni ii^po celem svetu znatni in slavni: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, edini, kat eri zamoro in kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katero koli akutno, kronično aH zastinolo bolezni kakor: bolezni mi pbieah, prsih, žolodeu, ricvitli, lodvicah, jotrali, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, boh /.ni v grlu, nosu, glini, nei vozuost, živčno bidezni, prohudo utri-panjo in bob-ziti srca, kafsr, proiiluj. n.jo, iia«lnlio, br<»tilii:diti, pljučni in prsni kašelj, bluvanjo krvi, mrzlico, vnu- n>, t- /ko dihanje, noprnviltio probnvljanjo, revmntizom, gilit, trganjo in bolufiine v križu, rokah, noga! 1,1. diii in 1» • 1, ;!..' , j-,|„ (hsmeroid«), grižo ali pro liv, nečisto in pokvarjeno kri, oteklo noge in tiil-i, voib uieo, Im,- ;t, s .ti pri npolncm obiMivanjn, polneijo, nasledke mumije (samoizrabH-ovanja), fiuniniije in tok i/, oš vsa bolezni na oe--li, izpadanj« las, lusko ali prh na glavi, srbenje, li&ajo inazoljo, torn, lif'-to in nun*, vso žensko boh-zni na notranjih organih, nourasteuifmi glavobol j.....rodno ii < « <'(ii» č i*. boli t d., b'dezni na jnuternini i. t. d., kakor tudi vso ostalo notranjo in zunanje bolezni. Ou ju pni in edini, kateri ozdravi jotiko in Hitilis kakor tudi vne fnjiK' spoli«" holozni iiioi^ke in žeiinko. POZOR ! Zakaj drn<;i zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdravljenih bolnikov! Odgovor ! Z;: to ker n, ,0 nikogar ozdravili — potem jo popolnoma naravno, da so jim ljudje no ziiinaljuj. jo. Tudonašamo par slik onih bolnikov katere jonaS slavni Dr. E. C. COLLINS, M. L, v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil. tCŽkCga I : •«*«■ v križu in rhcumatizma v i-o«ahir nogah JOŽO PKllN A H, lini ju. Iv hiui.ml. Ozdrav nn: t« 1 ■ bolezni u rcumf . .na v j iu ledjih. TP.liK/J.I V KUMOR, la! A Vi Chicago, III. O IV^' ""/A" ■ P" Inolj a : .»^hcumatizma jn ntiaiu i.ja liiclnn ja. BOŽO DOBI! \S, , ,,, n.,....... s.v. Ozilno Im 1:: Dispepsije in že-ludčitegu Katarja, MILOŠ L A KMC, a. v. s, tu. Octravltaiat bolefnl VpfilH ttlodčnfK« k«-tai|a te. kctu illhniilu l-t bolezni m«. L. ailviliL-, < >zdravlj< M ' I : Ki ver ll.i prel VLADIMIR S. JOVANOVICH, New Albany, Ilid. Itua'no .Ao M" Htotine dni ; .1 pistnetiih vnn-.al «>d • kanja pn štora in-Moreiiio Vhib naonki ut nitjaviti. / kakega zdravnika ali zdravniški zav<»cl — prašajto nas ali ako Vas drugi zdraviki ni-o mogli ozdraviti, t zrn v Hvojent mat' rinem jeziku ■piš.te koliko sto nt ; i ke bole ni- \ko Vam bolozoni popobouna znamn, piš.tu piumil priložite nekoliko poštnih zintak za ptišmine. ja v rcbrlh.l ' 'T'"'. ill bol), AJtCi Ala.s , /m Str. ' km, knb i ! Pi .HCKRAVV 1CKA, IV aaie, N. J iN jni rinil pomnil)" j i.-,. 4 ' oveli' I r 1 ■ ■ 1 o..; 11« 1 te na /a t — ako sle bolni, slald ali iicmonii — to in brez vh icega s.aniovauja op.situ \ a s o bole-koliko c a 11 » a bo|» /.i 11 ter Vho glavno zna. po knji.Ti /ilravjr kati ro dobite zastonj, ako P.mii i lmslavljajto na sledi* i naslov: DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 1*40 W I<:ST 3-11 Ii S T.. M ZWr YOItK, A. A potem Ni:if to z mirno dufio biti prejprieani Vašega popolnega ozdravljenja. Kci! r . •!•:• > -t* v u eavod. Jo isti oilri I v»al.i «I-.m >J m iiru.lfoIJntii! <1 to do i. Fir." -.-wTrBBima Nujna prošnja, Rojaki oo Ameriki se nujno prosijo, da naznanijo naslov Martina Gane, ako je komu njegovo bivališče znano in če je sploh se pri življenju. V stari domovini unirl mu je oče Miha Gane dne 8. septembra t. 1. in radi zapuščinske razprave (K) njem bi sodnija rada zvedela za njegovega sina. Kdor torej kaj o njem ve, naj naznani na "Glas Svobode" ali pa Jožetu Za!okarj»i v Zagradcu pri Sevnici (Lichtcu-wald, Untersteiermark, Austria) NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom 1X3 AmeriLi. da sem pripravljen vsakomur, ki bi se hotel naseliti na kmetije, posredovati brezplačno. Prodajam zemljišča od 10 do 50 tolarjev (acer). Tudi dajem zemljišča v najeui. Nadalje, ako si kedo izbore (homestead) lf»0 acers pripravljen Bem mu pomagati kakor sem rekel brezplačno. V vsih tozadevnih informacijah obernite se zaupno na M. P. Pazderic P.O. Box PJ2 Larimore, N. Dak. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino,trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokniil boljšo kapljico. Vsi dobro dosli! i 'emu pustIS od nevednih zobozdravnikov izdirati svevo, mogoče še {Kipolnoma zdrave zobe F Pusti,si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi I)r. It. K. Sinionek Zobozdravnik. 54 4 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefou Morgan 433. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno ——(J0ST1LN0-- na 257 1st Ave,Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do- šel. C. HOFBAUER. ^s 024 So. Centre Ave. — Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja Blav! občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blnga v izdelovanje novih oblek kakortudi v popravo štirih vse po zmerno nizkih cenah Chicago, III. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovico mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 62-84 Fisk St, Tel. Canal 1405 N a z d a r rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo ' urejeni :Siil00Il: Točiva vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine suiodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata Košiček i III. 00798277 14836338 O LAS SVODODE a Preobrat v zdravništvu. Vsak bolnik bodiel od blizu nli od duleč, nko so obrne na nov, velik, UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE v New Yorku, zudobi znova ivoje zdravje. Vsak dan dospe več sta zahval! Gospod profesor 1 Berite, strmite! /žs silo. I'i novinub. Tem potem Vam javno zahvaljujem gospod profesor, ^wjj strokovnjak Uuirersul Medical Institute v New Yorku, ker ate me ozdravili, prsne bolezni, kronično bolezni v duAniku, zapiranja, splofine oslabelosti, kuslja, potenju po noči, \ omanj-\ kanjo teka, bolezni na maternici, belega toka; terme je zdru- ^ vilo (i zdravnikov, kteri ho vsi rekli, da se moram operaeiji podvreči. Ali ozdravela boiu tekom enega meseca, ter se se enkrat gospod profesor za ozdravljenje zahvaljujem iu Vas toplo priporočam vsetn slovenskim ženam, ktero so bolne, da ko obrnejo na Vuš Institut, kjer ae jih bode njih bolezni re-ostovoljno Vam tudi prilagam svojo sliko s pristav k 0111, da jo ponatisnete v listih ali Toliko resnici na ljubo. Marija Dragar, 62G Ave, C,, linyonne, N. •V vr Spoštovani gospodi .Taz podpisani potrjujem, da sem bolehal več kot lotodnij na vnetju mehurja, ter vnetju spolnega uda, bolečino v hrbtu zaprtje, in občem oslubljenju, ter me je več zdravnikov neuspešno zdravilo, in pri Vas sem dosegel toli zaieljeno zdravje kosem pričel rabiti Vaše zdravilu k t ere ste Vi gospod profesor Universal Medical Institute tako spretno sestavili, in sicer v kratkem času enega meseca. Itadovoljuo Vam poflljem to priznanje, iz hvaležnosti do Vas ko ste me tako uspešno zdravili; ter Vam obenem stem listom skupaj dovoljujem svojo sliko ponatisniti v časnikih. Pripomnim Se, da lahko prise- 1, \ m jo sliko ponatisnit gam na to, kar sem pisal. Če stanujete v New Yorku pridite osebno in se Vas bodo preiskalo h m Ivan Munkoč, 75 14tli Ave., Newark, N. V. X ŽARKI S pomočjo teh je mogoče VaSe truplo pregledati kakor odprto knjigo, in profesor Vinu bode dal najboljla zdravila; noben drug zdravnik nima t dlko zaupanja v svoje zdravila kot •naš profesor v svoja. TORAJ KAJ HOČETE ŠE VEČ! Ako stanujete daleč izven New Yorku, ter bi radi vedeli, kukoina jo Vaša bolezen, tako mi blagovolite odgovoriti na sledeča vprašanja: Ali trpite na: trganju, utripanju srca, kake druge bolezni, kožnih bolezni, oči, n-fiesu, v nosu, v ri-Iu ali prsih I Vam izpadajo lasje? Vns boli v želodcu? Trpite II m\ krvavenju (hemoroldah) i I mate sifilljo na spolnih udih f Ali ste morda nezmožni f Trpite na nervoznostl? Ste 11 navduši j M (navduha)? Čutite bolečine v trebuhu uličrevlh ! He morda onesvesčate, ali da padate v omotice f Hodite II redno na potrebo f Čutite bolečine v maternici J AH trpite morda na belem toku ter nepravilnem mesečnem toku f Zdravila Vam nemudoma t. obratno poAto pošljemo, če se nahajate v kterej koli državi Zjedlnjenili držav, Meksiki ali Kanadi. Zdravilom ktero mi poSiliamo, lahko slepo verujete, ker one Vam bodo prejSnje zdravje povrnile, ker so tudi pri drugih bolnikih pomagale. Ni uikakoftna prevara aH goljufija ali ste v bližini ali daleč od New Yorka,so \ as zdravi, ne da bi a i mudili svoje delo. Ako ote bolni in Vas niso mogli drugi zdravniki ozdraveti, tako se obrnite še do Universal Medical Institute. Uradne ure so: vsak dan o.l 10 do 12, in od 2-6 p. p, V nedsljah pa od 10 do 1 ure popoldan. To je naslov: ^UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE^- 30 West 29th St., •"eaEBaaaaaasjfc Zanesljivo varnost (poleg Broadway) NEW YORK, N. Y. RAZNO. Vam nudi INDUSTRIAL SAVINGS HANK 652 [Slue Island Ave. h svojimi privatnimi predali zn vlugnnje in shranjevanje driigocenostij Celoletna najemnina znaša $.V(M). VSAKO SOBOTO OOPBTO DO 8 OBE ZVECEU, Ustanovljena 1890. ***** **'** * * * * ******* Jakob Dudenhoefer VINQTRZEC 339 Grove Street. Milwaukee, Wisconsin, Priporoča vsi m slovenskim sulonom svoja izvrstna vina iu likerje. Ima v zalogi tudi lui-portlrana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka, P.J.Dedbich je pooblaščen sprejemati naročila in denar. hhbmmh VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. 1*1. Ima lepo urejeno za zabave in dvorane za zborovanja. telefon CANAL 7»i41 R T s Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejšo pijače-"atlus lieer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaoe-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se, vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Centre Ave. blizo 19 ulice Chioaoo, III. K__I ATLAS BREWING CO. luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. GRANAT | 12 LAQER | MAONET | Hazvaža pivo v steklenicah na tkp kraje. Kadar otvoria gostilno, ne žabi bo oberniti do tinu, kajti mi te bodemo zadovoljili. Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poStnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na 5QUTH CHICAGO SAVINGS BAH 278—92nd Street Chicago, III. — Bivši vrhovni poveljnik čez mandžursko armado, geiieral Kuro-patkin, spisal je obširno zirodoviu sko delo o zadnji rusko-japonski voini in pravkar dokončal zadnji zvezek. Knjiga pa najbrž ne bo na menjena širši javnosti, ker je Ku-ropatkin baje v njej razpravljal tudi slabe strani ruskega s olema in proistfj|(hišno odkril vse ruske napake povodom te vojne. — Tako hočejo ljudstvu pr krhati resnico in ga vzdržati v temi glede najvažnejših stvari! Brezuspešno delo. V državi Arkansas bila sta dva č>ana državnega zakonodaj stva radi podkupljivosti obsojena v ob-čutne zaporne kazni. Osem njunih 1 olegov obdolženih ji' istega zlo-č :istva. Nikdo pa ne misli na to, klicati na odgovor železniške magnate, tovarnarje cigaret in zavarovalne. telefonske ter telegrafske vclikašc, ki so podkupili one čedne "ljudske zastopnike". Dokler se ka pital: stičnim provzroiiteljeni ko-rupcije ne stopi na prste, ne bo ie nikdar iztrebila ta smrdeča kuga. Kaj nam koristi, če populimo i/ močvirja vse strupene rastline, močvirja, ki poganja tako rastlinstvo, pa se ne dotaknemo in ga ne izsušimo! Močvirja kapitalistične demora lizacijc lotiti si ne bo upal noben politik resno, ako se tako očito nosi na jeziku svojo odkritosrčnost in poštenost. Pri današnjih razmerah se močvirje ne da izsušiti. Vsakega.ki se mu približa z resno voljo in dobrim namenom, spremeniti po samezne dele v rodovitna tla, ]>o-tegne v svoje gloliočinc. Druge 'pomoči tukaj ni nego skupno delo resnih, pogumnih in pravično čutečih ljudij, a ne j)oliti-kastrov, ki vlačijo vsako stvar v politiko, konečno pa zopet vse pri starem ostane. Posledica vojne. V japanski armadi se v novejšem času zločinstva zlasti med starejšimi vojaki, ki so se udeležili ru-sko-japonske vojne, in med rezervisti, strahotno množijo. Čete obo-,ro/.enih vojakov hodijo okrog po mestih in deželi, morijo, ropajo in pustošijo, vse kar jim pride pod ro ke. Povstrti med vojaštvom kaže se največja |>odivjanost. Vsledtega so celi okraji v neprestanem strahu za svoje življenje n imetek. Tudi med mladino zašla je |x> celi Ja potiski ona podivjanost in si rov os t, ki se opaža pri dosluženih in še službujočih starejših vojakih; hu dodclstva se širijo med "sto na grozo vzbujajoč način. Ta prikazen ni nova: i-ta jc naravna posledica vseh-velikih dolgotrajnih vojn, iu največkrat jo zasledimo v veliko večji meri pri zmagovale h, kakor pri premagancih. Krvave medsebojne moritve za časa vojne zamorijo vsak Čut spo štovauja ci<> življenja drugih. V bolj civiliz ranih starejših državah, kjer daje državna m č večje varstvo in zabranjuie navadna to!ovajstva( pi so na dnevnem redu tepeži iu tem podobni prestopki. Xa Japonskem pa v tem pogledu ni meje vzbujeni krvoločnost Ob!astva sicer upo-rahljajo vsa sredstva, da obdržijo na vajetih IjestijOi ki jo je v dose-dajnein mirnem človeku vzhudi'a vojna, a uspehi ni-o povljni. Voj na je uničila tudi gos[>odarsko blagostanje in povzročila veliko bedo med prebivalstvom, kar daje še večji povod raznim hudodelstvom. Kupčija z mašami Pod tem naslovom piše gor ški "Soča": Sedaj ko je bila tako dobra letina pri patrih frančiškanih m Sv. g'»ri, začne kupčija z mašami Patri naberejo toliko denarja o; nevednega ljudstva, da sami ne"tno-rejo zbrati vseh maš. Nabirajo pa vsejedno, čeprav vedo, da ne bodo mogli opraviti vseh teh maš. Nabirajo pač zato, da napravijo z maša mi dober "kšeft" Maše prodaja,o drugim duhovnikom, pa nekoliko ceneje; če' so dobili za mašo 2 ai: 3 K. j>» prodajo za i K 8o ali 2 K 20, tako da nekaj dobička ostane od vsake maše v klostruV Prodajaj* maše celo v" Italijo. — in ker tam duhovniki ne služijo tako mastnih dohodkov kakor v Avstriji, se zadovolji laški jH>p tudi z eno kronio za mašo, druga ostane pa v klošter-.ski "inavhi". Uboge ženice, kako so varane. Mislijo, da bo bral pobožen, pater sveto mašo na Sveti gori ter da bodo uslišane, za kar prosijo, pa jo zbrblja kak pop v Italiji za pol tiste cene. Kako nesramno varajo nase ubogo ljudstvo! Zabaiv "svetih" oseb. Z Dunaja se |>oroča: Abtisinja nunskega samostana v Grami iu Ogerskem, ki pa ni stanovala v samostanu, dobila jc nekega dne obvestilo, da se dogajajo čudne reči v samostanu in njega okolici.Vsled-tega prišla je nepričakovano J tiran in našla samostan popolnoma zapuščen, predstojnica in devet nun — vseskozi mlade, življenjazeljne babnice — pa s<> se zabavale v vi!: prej šil cga učitelja za petje in ples Antona Czip s. Tudi neki duhovnik je bil prisoten, in družba se jo kaj imenitno imela! Posledica tega prepovedanega včselja je bila. da. je bilo nekaj nun izključenih, ostale pa so odposlali v druge samostane. V samostanu v tiranu pa vlada sedaj (olehta predstojnica 1 . Plačana poboznost. < ilasilo nemške duhovščine je pri neslo v letošnji 8. svoj; številki Čla nek o |x>trehi in koristi verskih v^.j za delavce. Potem vabi delavce k eksercicijam takole: "Vsak udelež-nik ne dobi le proste vožnje tja in nazaj, te muc tudi prosto hrano in stanovanje, eventualno tudi odškodnino za izgubo časa." Odkod >e pač jemlje denar, da se plačuje na ta način pobožnost. Seveda bo šel pod takimi pogoji vsak delavec rajši k verskim vajam kakor ua delo. Ali pa tudi iz pobožnosti, je seveda drugo vprašanje. — Kdor hoče v resnici kaj "o-kusnega" brati, kaj takega, da '-e mu Im> pri čitanju želodec preobrača!, — temu svetujemo, naj vzame v roko št v. Jixj "Nova Domovina" z dne 15. sept. — Tam je nn drugi strani |kmI zaglavljcm "Podlaga razvoja" spisana taka koloboclja, da bi niti najbistrejši ugankar ne mogel dognati, kaj hoče pravzaprav povedati "duhoviti" člankar s svojimi bedastimi, nad vse naivnimi trditvami. — Marsikaj prenese člo veški želodec, — a to je naravnost neprebavljivo! Pemilujcmo naročnike 'Wove Domovine", ki se jih pita s tako netečno hrano! Dober tek! Nič n; prijetnejšega in vesel j šega, kakor znebiti se bolečini Z nobenim sredstvom se to ne doseže prej, kakor s svetovnoznamm "Anker Pain lixpeller". Po vsem svetu1 Uporablja se isti z največjim uspehom. — Samo 25c. in 50c. NA ZNANJI: SLOVENCEAl. Cenjeni gosp. Dr. (i. C. Collins New York. .laz Prank Štrajnar se Vam srč-) no zahvaljujem, zu Viimi zdravila, i ker moj sinček je ozdravil po Vaših zdravilih, katero smo rabili po Vasem naročilu Zutoruj se Vam še enkrat lepo zuhvalin ter ostanem Vaš iskreni prijatelj. Frank Štrajnar, Box Loek No U, Pa Naznanilo. V pohoto dne 6. oktobra in torek 16. oktobra od 8. ure zjutraj do ure zveč^K sta dva dneva za re-s^istriranjc/\Rv ni.-i registriran, ne moreš vofiti; ra\untega moraš tudi najmanj 30 dni živeti v občini (precinct). Socijal sti v Chicagi. pazite in ne pozabite se registrirati, ker bi sicer ne bili opravičeni voliti. V Buffalo, N. Y.. in nazaj po Nickel Plate železnici za $13.00. Iz Chicage 10., n., 12. iu 13. oktobra. Nazaj pa 19. oziroma 2i). oktobra. Najboljša vožnja, kosilo v individualnih klubih po 35c. do $1.00 na vseh brzovlakili Nickel Plate železnice, kakor tudi a la carte. Opoldan kos lo po 50c. Mestni urad. prodaja listkov n* 107 Adams St., Chicago. _ __ _ m. olab svobode A NARAVOSLOVNE CRTICE Urejuje Ivan Kaker. Arkturljauska teorija hi usoda človeštva na zemlji. VII. Mi se bližan jo Arkturu — ali, kar pomeni vse eno — on drvi proti naši zemlji s hitrostjo $4,560,-000 milj vsaki dan. Gotovo je, da mr ne bomo treščili v njega, temveč bodemo najbrž s solncem vred hiteli okoli njega. Na ta način vidimo dirkati zvezde repatice prot. solncu, misleč, da lx>do v njem utonile. V kritičnem času pa jih nese nijih tek okoli) solnca m zopet nazaj v prostor, od koder so priletele. Dolgotrajni in težavni tnatema tični računi zadevajoči hitrost Ark-turovegai teka proti nam, in prera-čunanje hitrosti, s katero se mi bli žamo nekemu prostoru bliziui ozvezdja "Herkules", in ozirajoč se na znane zakone o gravitaciji..— vs? to nas uči, da obleti naše solnce z zemljo vredi Arktura vsakih 104,000 let in sicer v dolgoraztegneni poti elipse. Vstopili srno sedaj v pomhulansko dobo Arkturovo. Ogromno uakopičenje ledu na te čajih naše zemlje, katero pokriva sledove nekdajnega tropičnega življenja, so skušali geologi razto.-mačiti raznim potom, ne da bi st kedaj ozirali 11a to, kaj se godi izven našega osolnčja. Nahajajo se noovrgljivi dokazi, da se jc led enkrat, najbrž pa večkrat, iz svojega sedaj nega položaja na tečajih razširil proti tropičnim pokrajinam. Nekateri domnevajo, da se je lega zemeljske osi premaknila in to povzročila. Zopet dru^i mislijo, da se je solnce v neki dobi ohhdilo ter se pozneje zo[>et razgrelo do sedajne vročine. Ti dve teoriji sta sicer mogoč', vendar teSko verojetni. Ako bi se nase solnce tako ohladilo, da bi le dovje objelo zemljo od tečaja do tečaja, bi jo nič druzega ne moglo zopet ogreti nego kaka kofizija (to je da b naša zemlja trčila ob drugo zvezdo). Taka kolizija bi kroženje planetov tako silovito prekinila, di bi moralo vsako živo bitje na zem. Iji poginiti. Poglejmo, kako arkturijanska teorija razlaga ledeno do!>o na naš' zemlji. ArkturijanSko leto (104,-000 naših let) bi se razdelilo v dobe, podobne nekako štirim letni-n časom naše zemlje, s sledečim raz ločkom. štiriletne čase naše zem Ije tie določuje bližina soflnea, temveč nagnenje zemeljske osi proti solncu. Ako se severni tečaj na gnjeno od solnca odteguje, padajo solnčni žarki na zemljo poševno, kar pomanjšuje njih gorkoto. Kadar pa je severni tečaj obrnen naravnost proti solncu, padajo njegovi žarki nevpično proti zemlji, kar jim daje večjo silo. To dejstvo po-vzročuje na zemlji štiri letne čase. Arkturijanske štiri letne čase pa bi izključno le določevalo dejstvo, kalko daleč jc ArkUurus ml zemlja oddaljen. Mi smo zdaj v pričetku arkturi janske spomladi. Za civilizacijo in morebiti za obstanek človeštva je to ugoden odnašaj, ker ta doba bo trajala 18,000 let. V teku te dobe bodemo na zemlji imeli solnčne štiriletne čase brc* občutljive spremembe. V teku enj človeške dobe Arkturus ne bode spremenil svoje navidezne velikosti na nebu. Zvezdoslovci pa bodejo opazovali, da se gode na Arkturu vsakih tisoč let velike sprememb". Ko sc bo bližal konec arktu-i-janski spomladi, opazila se bo raz naše zemlje bliščeča zvezda, katera sicer ne bo tako velika ko solnce ali mesec, njen svit pa bo popolnoma zatemnil slednjega. V tej dobi se bo moglo čitati brez umetne sve-tlobe tudi ponoči, in pouličnih svetilk ne bo več treba. V tej dobi bo zimski čas naj prijetnejši in najzdravejši čas v letu. A'ko pa se človeška narava polagoma nastopajočim spremembam nc prilagodi, mogel bo človek koma i prestajati velikansko poletno vročino v dobi proti koncu arictiurijan-ske spomladi; osobito bo to vel j1 a-lo za prebivalce v tropičnih krajih. NTa tečajih se l>o ledena odeja raztopila, in na njih bo celo leto vladalo prijetno vreme. V zadnjih tisočerih letih te dobe bo človeštvo gotovo že razumelo arkturijansko teorijo ter bo s strahom premišljevalo, kaj bo, kadar nastopi neznosna vročina arkturi-janskega poletja. Prebivalci naše zemlje začeli sc bodo kolilkor mogoče pripravljati, da njihovi potomci prežrvd to dobo in da vsa nekoliko človeških bitij ne zapade poginu. (Dalje sledi.) Sretirno mesto. V mestu Guanajuato v Meksiki imajo hiše, kojih stene so deloma iz srebra. Član londonske geografske družbe niše o tem sledeče. Clunajnato, najstarejše mesto Mek sike, so zidali Spanci, ko so si prisvojili deželo. V tistih časih f Spanci iz srebrnih r ukiniti, ki so jih našli, niso znali pridobiti več kot (»5 odstotkov srebra, ostalih 35 odstotkov je še ostalo v kamenju, >0 ga porabili za zidanje. Ako b' se hiše v Guanajuato danes razrušili, bi iz razvalin lahko pridobil; 1.500,000 funtov šterlingov, t. j. 36 milijonov kron. Vprašanje je seveda, ali bi prebivalci mesta to dopu stili- Čarobno bogastvo, ki so ga našli Španci v GuanajnatL, je zapustilo svoje sledove. Zidovjc, s katerim so obdani rudniki, je samo vredno 40,000 funtov šterlingov, t. j. 960, 000 kron. Spanci so pridobili ob Ča su okupacije v Meksiki 500 milijonov funtov v srebru. Rudniki v La Luz so nesli ob času pred revolucijo r.joo.ooo 'funtov šterlingov, t. j. 28,800,000 kron 11a leto, in so tako bogati, da tudi danes laliko ši nesejo toliko. Hitro obogateti. Neki grški učenjak je nedavno predaval o teoriji proti nezmiselne-mu hitremu obogatenju. In neki bogataž mu je odgovoril, da vsi taki. ki so nezmožni pridobiti si boga stvO, jednako govorijo. Grk pa mu je odgovoril, da je veliko ložje postati bogataž nego učenjak, kar lahko dokaže. Sam se je nekoč poprijel trgovine, in v to posvetil jc vso svojo eneržijo. kakor tudi svo jo učenost, in v teku enega leta naredil je več denarja, kakor njegovi nasprotniki vse svoje življenje. "In imel nisem nobenega sodruga," — se je izrazil, — "razven zdravega želodca." — Kdorkorli želi uspet v življenju, imeti mora zdrav želodce ; edino zdravilo pa, ki ohrani vsak želodec zdrav in močan, jc Trinerjevo zdravilno grenko vino. 1 )no deluje tia pravilno prebavo močno, čisto in zdravo kri, trdne in močne mišice in možgane. Tudi o-ni, ki so deležni najboljšega zdravja, si zamorejo isto ohraniti le t rabo tega znanega vinskega zdravila. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Ttmerju, 790 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Velika socijalna demonstracija in jettenska slavuost. lirandovem Parku. na križišču pouličnih železnic Eluton, California in Helmont -na- NEDELJO DNE 7. OKT. 1906. Glavni govornik; slavni EVOEN V. DEBS in drugi znameniti domaČi in tuji govorniki. Slavnostni sprevod prične se po-mikari proti parku, ob £11. url dopol. od soc. telovadnica (;Turner Hali:) na Belmont in Paulina ul. VSTOPNINA 25c. Dečki pod 16 let prosti. ^Somišljeniki, pozor!! Od nacijottalnega eksekutivneg 1 kluba socijalne stranke naprošeni smo objaviti sledeče: Kongregacijske volitve v tem letu bodo najbolj važne, kar jih je dežela imela izza zadnjih let. V teh volitvah postane socijalna stranka faktor, s katerim sc bo mgralo res 110 računati. Da si pridobi prvenstvo, je brezpogojno potrebno, da se nje število množi z vsakim dnem. Le tako zamoremo v volilni borb nastopiti z pno samozavestjo,'ki kaže, da smo prepričani o naši zmagi. Za agitacij ske namene hočemo nabrati fond, in vsled tega apeliramo na vse somišljenike, da darujejo za ta fond svoto v znesku enodnevnega zaslužka, najkasneje do konca meseca oktobra. Ena tretjina nabrane svote pripade iva lokalne klube, ena tretjina na državno iti ena tretjina na narodno organiza cijo. V državah, kjer ni državnih organizacij, porazdeli sc na polovico, in sicer prva polovica tia lokalne khal>e in druga polovica tia narodno organizacijo. Končno prosimo vse socijalne 'i ste, da ta jx>ziv redno objavljajo, da sc strankini člani in somišljeniki v polni meri zavedajo velikega pomena tega volilnega boja, kateri nas ne sme najti nepripravljenih. Opombo. Prispevke za zgoraj imenovani volilni fond sprejema tudi "Glas Svobode", ki bo nabrani denar odpošiljal rta pristojno mesto ter imena darovatcljev obiav- M_ " Mirko Vadjina priporoča bratom Nlovencem svojo HKIVNICO. 390 W. 18. Nt. Chicago. ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS! Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nar-enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo Izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj grtdo, da/ bodo ozdravil«. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. 2» nad 25 let smo zdravili yse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahke ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo. , Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed1 onih katere so imenovane spodaj, ne po-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadlege. Mi vam iHxletno pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni I Oglasite se pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika. Zastrupljenje krvi, krč, b©žjastnost, slaiboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delavnikih,7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. Pit. OKI liL, slovenski zdravnik, h katerim se lahko pogovorite. 703 Penn Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše liolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi. kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 Penn Ave. Pittsburg, Pa. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vodno emerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vnekako pa ima lahko • vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno . i grenko vino, ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Močni živci. Močne mišice. Dober tek. Izborno prebavljanje. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni. "9 • • • * POZOR! Kedarkoli rabit« Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. « * * • V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILN AH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. '_