Učinkovito ljudsko samoupravljanje bo mogoče šele, ko bodo uepartljski Slovenci enakopravno soudeleženi pri osnovnih političnih odločitvah prek samostojne, od partij-■skeka vodstva ločene in neodvisne politične organizacije. Cc bi to bila Slovenska socialistična zveza, bi prehod bil toliko lažji. (Ciril Zebot, SLOVENIJA — DANES IN JUTRI). VČERAJ, lo\>ensk& FOR A.FREE S L O V E N I A Samonikel narod, k! nima lastne države kot potrebnega orodja za skupnostno odločanje, ostaja v sodobnih razmerah brez zadostnih možnosti za nadaljnji narodni razvoj; njegove sile se Izčrpavajo' v nasprotovanem in oviranem ohranjevanju že pridobljenih narodnih posebnosti. Tako stanje stvari ni le krivično, temveč tudi povzroča čut manjvrednosti In neodgovornosti, nevoljo, nemire In uporništvo. (Ciril žbot, SLOVENIJA JUTRI). VČERAJ IN LETNIK XIX — VOLUM6 XIX 1. MAREC 1968 Pubiished monthly by : Sloven ian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 3. — NUMBER 3. V ZDRUŽENJU JE MOC Zadnje desetletje smo priča izrednemu razvoju in nagli rasti 1 višjšešolskih in univerzitetnih , ustanov tukaj v Kanadi. Skoro vsako večje mesto, posebno v SMRT SVETOVNO ZNANEGA DRUŽBOSLOVCA IN GLASNIKA UUBEZNI Sorokin je bil ruski emigrant. Njegova usoda je bila v neki meri podobna usodi drugih znanstvenikov, ki so po zmagi komunizma v Sovjetiji obogatili druge narode in druge univerze s svojo storilnostjo in plodnostjo. Profesor družboslovja na ljubljanskem vseučilišču Evgen Spek-torski je bil med Sorokinovimi prijatelji. Sorokinov učbenik Sodobne sociološke teorije (1928) smo uporabljali v srbskem prevodu pri Spektorskem. Visoka kvaliteta tega dela je vidna v tem, da je še danes priznano kot najboljše delo na tem področju. Sorokin ga je le pred leti dopolnil z enako kvalitetnim nadaljevanjem — Sociološke teorije danes. Sorokin je živel polno življenje. Ne samo, da je bi) prvorazredni znanstvenik in njenjegovo ime v veliki meri istovetno z več panogami družboslovja (npr. družboslovje podeželja, družbo- Ontariju, ima že svojo lastno u-, vVorccstru, Massachusetts, sve-niverzo ali pa vsaj kolegij, tako j tovno znaoi družboslovec Pitirim da ima mladina lažji dostop do \ Sorokin nekaj dni potem, ko univerzitetne izobrazbe. Tudi u- j jc dopolnil 79 let. stanove za nadaljevanje univerzitetnih, študij po graduacijah se vedno bolj množijo. Državne o-blasti kakor tudi zasebna podjetja žrtvujejo milijone za te u-stanove. Dobro se zavedajo, da je napredek dežele tesno povezan z vedno bolj zahtevnimi pogoji višješolske izobrazbe. Kakor na svetnem področju, lako je tudi v Cerkvi vedno večja potreba po višji izobrazbi. Vedno več duhovnikov odha ja na na daljnje študije po končanem semenišču. In ker ima Rim, ki je središče krščanstva, najboljše teološke fakutete, zato je pač naravno, da največ duhovnikov nadaljuje svoje teološke ali pa svetopisemske študije v Večnem mestu. Tudi slovenskih duhovnikov, posebno iz domovine, je vedno več na teh nadaljnjih študijah. Zato ni prav nič čudno, | če so slovenski škofje v domo- j vini začutili nujno potrebo po Slovenskem zavodu v Rimu, ki naj bi nudil primemo streho in okolje za te duhovnike. Sedaj bo minulo že dve leti, odkar je bil ustanovljen ta Slovenski zavod pod imenom „SIo-venicum". Toda na žalost zavod še nima svoje lastne zgradbe. Res da je vodstvo zavoda že kupilo primerno zemljišče na —p«tt lepem kraju v sevenjoza-hodnem predmestju Rima, zgradbe pa še ni. V lanskem aprilu so se vsi slovenski škofje iz domovine v posebnem pismu obrnili na vse slovenske rojake širom sveta za razumevanje in denarno' pomoč pri gradnji tako potrebnega zavoda. Načrti za zgradbo so že napravljeni, toda denarja ni. Odvisno je od mene in Tebe, dragi slovenski rojak širom sveta, posebno pa še od nas, ki bivamo na severnoameriškem kontinentu, da res velikosrčno priskočimo rla pomoč. Ce kdaj v preteklosti nismo imeli prilike združiti svoje moči in sile imamo to sedaj. Naj bi gradnja slovenskega zavoda v Večnem mestu bila res izpričanje nate verske in narodne zavesti. Naj bi bila spomenik in vez vseh slovenskih rojakov, tako v domovini, kakor tudi nas raztresenih širom zemeljske oble. Prepričan sem, da bo dosežen cilj tem preje, če bomo res prispevali po svojih močeh. Denarna nabirka za ..Sloveni-cum" kot gradbeni fond bo v Toroptu od nedelje 10. marca pa do nedelje 17. marca. Ostali slovenski rojaki širom Kanade pa pošljite svojo doprinešeno žrtev na zastopnika za Odbor za Slovenicum v Kanadi: Rev. Francis Turk, 4935 Vongc St., Willowdale, Ont. Rev. France Turk • Kanada je imela 1. 1967 najnižje število rojstev, odkar vodijo statistike — 18 na 1000 prebivalcev. Deset let preje je znašale? število rojsev 28.2, toda od tega leta naprej je stalno padalo. Kanada v glavnem zopet narašča na račun priseljencev. Med tem ko imajo mnoge druge države težave s prevelikim številom ljudi, je Kanada druga država na svetu po svoji površini, toda zelo daleS zadaj v vrstnem redu po številii prebivalstva. Poroke v Kanadi naraščajo že šest let po vrsti" ne da bi se to poznalo pri rojstvih. Leto 1967 je znižalo tudi število smrti na najnižjo mero: 7.3 smrti na vsakih 1000 prebi1 valcev. — fš. • V Ljubljani je umrla dr. Angela Piskernik, ki je bila prva , slovenska doktorica naravoslov- i ja. — fš- _________ / V začetku februarja je umrl vi slovje revolucij, družbena mne- i nja, družboslovje vede, itd.) in da je bil prvi predstojnik oddelka za družboslovje na Hanvard-skem vseučilišču (razen tega je bil tudi predsednik Mednarodne in Ameriške družbe družboslovcev), bil je tudi življenjsko zainteresiran na družbenem življenju samem. V Rusiji je bil aktiven med socialisti in je bil zaradi svoje dejavnosti trikrat obsojen na smrt na carskih sodiščih. Po padcu carstva je bil osebni tajnik Korenskega, ki še živi v Ne\v Torku. Ker je predobro poznal komuniste, se je boril tudi proti njim in na srečo mu je uspelo — kljub ponovnim obsodbam —, da je bil samo izgnan z mnogimi drugimi znanstveniki, ker se je prijavil Ceki v Moskvi in ne v Petrogradu, kjer so ga bolj poznali. Preko Češke, kjer je bil Masarvkov gost, je prišel v Združene države, kjer je razvil ne samo svoje učiteljsko delovanje (veliko število sedanjih vodilnih družboslovcev v ZDA je doktoriralo pri njem), ampak tudi izredno bogato avtorsko delo. Poleg prvih del. ki jih je napisal v ruščini, je večina njegovih del izšla v angleščini. Pretežni del njegovih strogo znanstvenih kot tudi bolj poljudnih del je prevedenih v vse svetovne jezike. Malo pred smrtjo je omenil, da pripravljajo celo Sovjeti prevod nekaterih njegovih del v ruščino. Svojo zaskrbljenost za človeštvo, ki se mu je porodila iz sistematičnega študija družbene in kulturne menje zapadno evropskega sveta v 2500 letih, odkar imamo zgodovinske podatke, ni izrazil samo z napovedjo že dolgo pred gospodarskim polomom 1. 1929, kakšna usoda čaka človeštvo, ie ne bo pravočasno zapustilo kolovoza, na katerega je žašlo (tzv. čutna kultura), marveč tudi s praktično dejavnostjo. Ustanovil je tzv. Uarvard Research Center in Creative Altru-ism, v katerem je osredotočil znanstveno preučen anje altruiz-ma, ljubezni ali sodelovanja (besede, ki se uporabljajo v glavnem z isto vsebino). V tem znanstvenem inštitutu je osredotočil svoje delovanje po koncu druge svetovne vojne in izdal sam in v sodelovanju z drugimi večje število del o vlogi ljubezni v življenju poedinca in družbe. Osrednje delo jc bilo „Pota i ji moč ljubezni. Tipi, činitelji in tehnike nrav-ne preobrazbe". Začel je tudi tukaj kot pionir. Danes je postal poudarek na važnost ljubezni za razvoj človekove osebnosti vsakdanja fraza v psihologiji. Antropologi in družboslovci začenjajo vse bolj poudarjati važnost sodelovanja ter opuščajo še nedavne slavospeve tekmovanju. Združeni narodi so razglasili leto 1965 za mednarodno leto sodelovanja. Seme, ki ga je na znanstvenem področju zase j al Sorokin (ki si v tem ne lasti avtorstva, ampak dokazuje, da so si v tem edina ne samo vsa velika verstva, ampak tudi večina velikih duhov preteklosti), dobiva počasi vidne oblike. V prevladaniu teh idej je videl Sorokin edino poroštvo, da se človek ohrani in napreduje še do višjih stopenj, brez njih se bo samo uničilo. Na žalost nunam na razpolago virov, da bi ugotovil, v koli/o so Sorokina upoštevali slovenski družboslovci. Spominjam se, da nam je dr. Aleš" ušeiučnik priporočal kot avtoriteto v družboslovju Maksa Webra. Upati je, da bo vsaj ta njegova temeljna misel našla po njegovi smrti kaj odmeva tudi med Slovenci — tako na znanstvenem podorčju kot tudi v vsakdanjem družbenem življenju. Rudolf Cuješ Prebivavalstvo Slovenije V drugi številki Naših razgledov objavlja dr. Živko Šifrer podatke o prebivavstvu Slovenije, i/, katere povzemamo nekaj podatkov. Ljudska štetja so v Sloveniji že ustaljena ustanova — prvo bolj zanesljivo štetje je bilo I. 1754, znatnd izboljšano ljudsko štetje pa se začne z letom 1857. Dr. šifrer je izračunal, da je živelo tega leta na danačnjem področju republike Slovenije 1 milijon 072.240 oseb. Naravni porast je bil ves čas mnogo večji kot dejanski porast prebivavstva. Mnogo se jih je i/selilo in vojne so predčasno uničile mnogo življenj. Po uradnih cenitvah, ki slone na zadnjem ljudskem štetju ter na registru stalnega prebivavstva, je živelo koncem leta 1967 v Sloveniji 1,699.339 oseb. Med 1945 in koncem 1967 cenijo število zmanjšanja od naravnega pri rastka 44.997 oseb. Ta številka predstavlja razliko med številom oseb, ki so se izselile in številom onih, ki so se v tej dobi priselili v Slovenijo. Naravni prirastek je znašal 328.015 oseb, toda dejansko je prebivavstvo naraslo samo za 283.018 oseb. S časom se spreminja tudi sestava prebivavstva. L. 1869 je predstavljalo meščansko prebivavstvo samo J6.3°o, leta 1967 pa več kot tretjino — 37.0<;o. Kmečko prebivavstvo je predstavljalo 1. 1857 83.5°6 in industrijsko komaj 6.2; leta 1967 je bilo samo še 25.5?u kmetov in skoraj ena tretjina industrijskega prebivavstva — 32.396, med katerega štejejo tudi obrt. — fš. MISLI IN POGOVORI Misli in Pogovori pripravlja g. Peter Cekuta. Vaše misli in pomisleke o člankihC objavljenih pod Misli in Pogovori pošiljajte na uredništvo S.D. 646 Euclid Ave., Toronto 4, Ont., Canada. Zanimiva pisma, ki naj bi bila kratka, bomo objavili. Žalost za zidovi. Samostanski redovi katoliške cerkve so v nevarnosti. Po drugi svetovni vojni je število redovnikov in redovnic rastjo. Dandanes njih število, kot so Trapisti in Karmeličankc, pada. Ni dotoka novih in nekateri starejši izstopajo in se vrnejo v "zunanje" življenje. Vatikanska statiska poroča, da se je lansko leto red trapistov m karmeličank znižal za 700 menihov in nun. V Ameriki jih je 50°o mani, kot po drugi svetovni vojni.... Naprimer: samostan v Piffordu N.Y. je vzdrževal pod streho, pred petnajstimi leti 76 menihov. Danes jih je tam ostalo samo še 36. V Franci ji so se samostanski redovi tako znižali, da so morali zapreti 46 samostanov. Superkiri samostanov menijo, da je to kriva želja mladih katoličanov, ki hočejo slu:iti Bogu z dobrimi deli zunaj, kot pa zaprti v samoti in molitvi. Drugi problem je tudi ta, da so nekateri redovi še vedno pod vtisom srednjega veka, kot pa v duhu II. Vatikanskega koncila. II. Vatikanski koncil je doprinesel spremembe in olajšave v samostane strogih redov. Pri trapistih je prelomil tradicijo molka in imajo sedaj menihi večkratno možnosti za pogovore. V nekaterih ženskih samostanih so odstranili železna okenca, ki so jih preje ločila od zunanjega sveta, od sorodnikov in prijateljev. Spremembe počasi prehajajo, Zaradi mišljenja starejsih menihov in nun, ki pač nemorejo i/, tradicije v kateri so bili vzgojeni. Kaj pa, ko teh več ne bo? Pisma in odgovori na "Skušnjave miru" Februar 1968. SPOŠTOVANI! Vojna v Vietnamu je ekonomska vojna za ameriški dobrobit. A še nimajo dovoli? P.J. Toronto G. CEKUTA, ML! Upam da so Vam starši povedali, da komunisti uporabljajo isto strategijo v Vietnamu, kot so jo pri nas leta 1945. Cc si želijo mir, naj tudi oni pokažejo voljo in željo, s-tem da prenehajo z pohodi na ing. L.N. Toronto SPOŠTOVANI G. UREDNIK: Vas i nblace bi rad opomnil, da smo se Slovenci borili in padli v-boiu proti komunistov. Pomislite, da se tudi v Vietnamu borijo m padajo naši slovenski sinovi, Ameriški državljani. C.P. Cleveland SP. C. UREDNIK! Kdo je kriv, da jc svet danes razdeljen v dva nasprotna tabora? — Želitio si miru, a ne za Ceno naše svobode! — Kaj nam naj za jamči to svobodo? — Kje najti odgovore? T.D. Hamilton Predstavniki "etničnega tiska" s tako imenovanim "Spcakcr of the House" in Ontarijskiml vladnimi ministri ob priliki otvoritve 28. zasedanja ontarijskega parlamenta. Od leve na desno stoje: Hon. Robert VVcIch, Provincialni tajnik in minister za državljantsvo, g. VV. Le-vytsky ("Novv Shllak"), g. W. SoIonynka ("Homin Ukralnv"), Rev. P. Chomyn ("Nasha Meta"), ga. Maria Brodzki ("Glos Polski"), Speaker of the House: g. ("Magvar Elet"), Dr. Joseph Hon. FJVI. Cass, Andrew Laszlo Kirschbaum, predsednik Canada Ethnic Press Federation" in Association, ("Kanadski Slovak"), g. V. Mauko ("Slovenska Država") tal-nik "Canadlan Ethnic Press Federation" in "association", Mr. L. Mokrzycki, predsednik "New Canadlan Publications", Hon. John Yaremko, Minister za socialne hi družinske uslužnostL ALLAN MCEACHEN GOVORIL NA BANKETU ONTARIJSKEGA ETNIČNEGA TISKA •Na posebnem banketu, ki ga je priredila Kanadska etnična zveza Ontario v četrtek 8. februarja 1968 v dvorani nemškega kluba „IIarmony" na Sherboum ulici, je govoril titmiI minister za zdravstvo g. A. McEachen. Prišel We quote:". Je v spremstvu pomočnikov svojega urada. Najprej je v govoru nakazal stališče vlade do zadnjih mednarodnih in notranjedržav-nili dogodkov, nato pa odgovarjal na stavljena vprašanja, ki so jih imeli uredniki torontskih etničnih časopisov že pripravljene. Pokazal je veliko razumevanje za naše probleme ter razvil tudi svoje misli za bodočnost. Prireditev so obiskali tudi poslanci zvezne in pokrajinske vlade. Banket jc sponziral George Ben, M. P.P., vodil pa dr. J. Kirschbaum s pomočjo tajnika g. V. Mauka. Vsi uredniki so odnesli z banketa najboljše vtise o govorniku, ki je pokazal res široko razgledanost in je poleg uradnosti tudi poln humorja. "Canada is in the mldst of an internal crisls of its wlll and ilctermination to survive as a cohesive nation. While my Govern-ment is decply a\vare that we are far from resolving ali our difficulties, it is confident that Canadians possess the courage, accomplish united Canada. My of two lingulstic tfee i«b. and th? Jstcrmination requirsd ta of bullding a greater, stronger and more Government also recognizes the existence communities and many cultures within Canada and appreciates that this diversity Is the source of much of our strength and the enrichmcnt of our life. My Government is committed to the assurance of full and equal citizenshlp for ali residents of Canada, regardless of their national or linguistic origln. Nowhere In this broad country is the diversity of our people more obvious than hi Ontario". (From: "Speech from the Throne" Parliament). 28th session of Ontario / Za olimpiado v Torontu Posebni odbor, ki si je nadel nalogo dobiti olimpijske igre 1976. (poletje) v Toronto je imel sestanek, pod vodstvom torontskega kontrolorja g. A. Lamporta, Sestanka se je udeležilo 42 predstavnikov občin, športnih organizacij in društev. * Češko-slovaška vlada ne dostavlja pošt.e ,ki vsebuje okrožnico Pavla VI. „Razvoj narodov" ali pa njegovo novoletno poslanico o miru. — fš. BARAGA — POLJAK V odlomku nekega pisma, ki ga hranijo uršulinke v Chattamu, Ontario, omenja nekdo — pisca, naslovnika in datuma pisma še nisem odkril, ker mi je prišla pod roke samo ena stran pisma — ob priliki Baragovega imenovanja za apostolskega vikarja in njegove posvetitve za škofa (1. 1853), da je bil Baraga poljski Avstrijec — un Autrichien polo-nais. Rudolf Cuješ Dr. J. Kirschbaum, predsednik Kanadske etnične tiskovne zveze in predsednik Kanadske etnične tiskovne organizacije za Ontano vodi tiskovno konferenco za kandidati, ki kandidirajo za mesto voditelja kanadske liberalne stranke in bodočega kanadskega ministerskega predsednika, (vidi poročilo). Vloga etničnih skupin v kanadskem javnem življenju Zveza kanadskega etničnega ti- IIellyer, Mitcliell Sharp, Allan ska Je priredila sestanek 10. fe-, McEachen, J. Green kot tudi biv-bruarja v Torontu, na katerem I ši provincialni minister Eric Kie-so razpravljali o vlogi etničnih rans, Vsi so obenem kandidati skupin v Kanadi. Predsednik Zve- za novega voditelja liberalne ze dr. Joseph Kirschbaum je uvo-1 stranke. Novi voditelj, ki bo na- Etnični tisk je tokrat zastopal predsednik ontarijske zveze dr. Joseph Kirschbaum. CANADA EHNICA V posebni zbirki Canada Eth-nica so izšla doslej naslednja dela: The lcelanders in Canada, ki jo je napisal sodnik Lindal; doma omenil, da so zlasti zadnji razgovori o vprašanju kanadske enotnosti dokazali, da smatrajo kanadski politiki druge etnične skupine za nepomembne. Tzv. tretji element, ki predstavlja v Kanadi 26 — 28% prebivalstva, je redkokdaj zastopan v državnih korporacijah, raziskovalnih komisijah in v senatu. Razgovora so se udeležili federalni ministri Paul Martin, Paul ga. O. Woycenko je napisala delo Tlie Ukrainlans in Canada in Rev. F. Gaicla, S.T.D., je uredil zbirko Litliuanians in Canada. —fš. domestll Leastona B. Pearsona, bo predvidoma izvoljen na libe-rahli konvenciji v začetku aprila v Qttawi. Vsi ministri so priznali potrebo, da dobijo etnične skupine vso možnost enakega udej-stvovanja v kanadskem javnem življenju. Poleg kakih 60 urednikov et-ničnega tiska so se sestanka udeležili drugi vidni predstavniki kot Stephen B. Roman, čigar podjetje je sponziralo sestanek, poslanca dr. Stanley Haidasz in George Ben, in drugi. Zveza namerava nadaljevati to temo tudi v prihodnje. —fš. SLOVENSKA DRŽAVA For a free Slovenia Published monthly by* Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont, Canada Subscription rates: $4 per year, 304 per copy Advertising 1 columa x 1" 52.80 SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 za Argentino 50 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir. za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi „Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva nazlranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. VABILO SLOVENSKI MLADINI List „SIovenska država" in Slovenska narodna zveza v Kanadi bosta v kratkem razpisala nagradno tekmovanje slično lanskemu. V eni izmed prihodnjih številk bodo objavljena navodila in pravila, na kar že danes opozarjamo. Uredništvo S. D. in odbor S. N. Z. Toronto • Slovensko gleadališče v To- rontu je stopilo v 13. sezono z veseloigro Charlesa Maurica He-nnquina „Moj otrok". 18. februarja se je slovenska cerkvena dvorana Marije Pomagaj v Torontu napolnila, da prisostvuje že zgoraj omenjeni komediji. S spretno roko režiserja g. Vilka čekute je igra zadovoljivo uspela. Nastopali so starejši člani Slovenskega gledališča in izvali pri gledalcih veliko mero smeha. Laž naivne lahkomiselne Suzi se je prepletala skozi vsa tri dejanja. Ker pač ima laž „kratke noge" je resnica zmagala. V Gledališkem listu, ki ga Slovensko gledališče za vsako igro skrbno pripravi, smo zvedeli za stil igre in gledališča „vaudevil-le", ki se v briljantnem slogu z duhovitimi domislicami pisatelja ! igre, lahkotno v naglem zapore- j Kličemo leta!" mu: "Se na mnoga • Č. G. VARGA—ŽUPNIK Zadnje dni februarja je cleve-landski škof imenoval č.g. Jožefa Varga za novega župnika slovenske župnije Sv. Lovrenca v Clevelandu, ker je dosedanji župnik č.g. F. Baraga odšel vsled bolezni v pokoj. C.g. Varga je tudi vicepostulator v zadetf Slomškove beatifikacije. • NAROČNINA Ob začetku novega leta naprošamo naročnike našega lista, da poravnajo, oziroma obnove naročnino. V Clevelandu morete plačati naročnino za naš list g. Viliju Zadnikarju, 6920 Bayliss Ave., Cleveland, Ohio 44103, pa tudi v Eršte's Slovenian Village, 6802 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. Chicago CANADA Morda imate Vi pravico dobili kanšdsko državljanstvo ne da bi se tega zavedali Mnogi ljudje v Kanadi ne vejo da imajo dovolj kvalifikacij, da postanejo kanadski državljani. Med temi se morda nahajajo starejši ljudje, ki imajo težave z učenjem angleščine ali francoščine pa so poročeni s kanadčanom ali žive v Kanadi deset ali več let. Obiščite uradnika Vašega najbližjega Urada za kanadsko državljanstvo (Clerk of Canadian Citizenship Court) in poizvedite o dobivanju kanadskega državljanstva. Morda je dosti lažje kot si mislite. Državljanski uradi se nahajajo v sledečih mestih: Halifax, Moncton, Montreal, Ottawa, Sudbury, Toron to, Hamilton, St. Catharines, Kitchener, London, Windsor, Winni peg, Regina, Saskatoon, Calgary, Edmonton in Vancouver. Secretary of State janju intrig in prevar dogaja na odru. Slovensko gledališče v Torontu je s to igro gostovalo v Hamilto-nu (4. feb.) in v newtorontski cerkveni dvorani (11. feb.). Povsod je bila igra toplo sprejeta. 10 marca gostuje v St. Catharines. žal, se je na prireditvi pri Mariji Pomagaj pokazalo, kot večkrat že, da je oder premajhen in se igralec težko razgiblje. Utesnjenost je mučna za igralca in gledalca. Oder v dvorani Marije Pomagaj je gotovo najbolj kulturno zaseden in zato najbolj potreben preureditve. G. režiserju in igralcem hvala za trud, da smo za dve uri pozabili na skrbi in težave. • V soboto 3. februarja je plesna folklorna skupma .Nagelj' pripravila zabavni večer v dvorani Marije Pomagaj. Člani skupine so večer skrbno pripravili. Zabave je bilo dovolj, le škoda, da se dvorana ni napolnila. • V sredo 21. februarja je akademsko društvo SAVA v Torontu imelo svoj mesečni redni sestanek. Predaval je č.g. F. Turk o delovanju katoliške mladine v torontski nadškofiji. Razvila se je zanimiva debata, v kateri so se člani razgovarjali o problemih slovenske mladine v Torontu. • V nedeljo 25. februarja so se slovenski skavti pri Mariji Pomagaj dobro odrezali na njihovem Skavtskem dnevu. Pokazali so, da živijo v skavtskem duhu. Cleveland • NAGRADNA MAŠKERADA Na pustno soboto zvečer, 24 februarja, je dramatsko društvo "Lilija" priredilo v Slovenskem domu na Holmes Ave. tradicionalno nagradno maškerado. Pri-redirev je pritegnila veliko število obiskovalcev. Za ples so skrbeli "Veseli Slovenci". • 70 LETNICA 18. februarja je slavil 70-letnico svojega življenje dr. Valentin Benedik, slovenksi pravnik, nekdanji sodnik prizivnega sodišča v Ljubljani. Med vojno je vršil posle načelnika štaba Mihajlovi-čevega poveljstva za Slovenijo. • P. Vendelin Spendov nas je zapustil. "P. Vendelin" je pre-savljen", tako je sredi januarja šlo od ust do ust. Kaj bo sedaj? Kdo ga bo nasledil? Ime patra Vendelina, ki je 14 let deloval pri slovenski fari Sv. Štefana kot kaplan in kot organist, je povezano tako tesno s razvojem slovenske kulture kot maloka-tero. P. Vendelin je končal muzi-kalne študije na De Paul Univerzi v Chicagu, kjer je prejel Ma-ster Degree. Kot organist se je posvetil cerkvenemu pevskemu zboru, ki ga je dvignil do zavidljive višine. Ustanovil je Mladinski zbor, ki ga sestavljajo po ve-, čini dijaki in dijakinje na serdjf njih šolah. Užitek je bil poslušati te pevce na koncertih. Gotovo najtežja naloga je bila zbrati šolski pevski zbor. P. Vedelin je imel spretno in tudi srečno roko. Znal jih je vzgojiti in disciplinirati. To je gotovo najtežje pri tej mladini. In kako lepo so zapeli! Tudi slovensko pesem, dasi j mnogi niso znali niti slovenske besede. Po cerkvenem pevskem zboru in po obeh ostalih zborih je postala farna cerkev sv. Štefana slavna. K maši ob pol 11, uri so prihajali tudi taki, ki slo-* vensko ne razumejo. Ugajala jim je slovenska pesem. Takega zbora nimajo niti v stolnici, kaj šele v okoliških farah, kjer čivka nekaj žensk.... P. Vendelin je šel še dalje. Sodeloval je, ko so Slovenci nastopali pri božičnih prireditvah v Museum of Science and Indu-stry, pomagal je pri nastopih in prireditvah Slovenskega ameriškega Radio kluba ,sodeloval je s svojimi pevci na Mladinskem nastopu vsako leto, ki ga je priredil Heart of Chicago; skratka povsod, kjer je bilo pokazati slovensko ime in kulturo v širši javnosti. Bil je izredno skromen, pa neizmerno delaven. Dobil je tudi Slovensko nagrado. Bil je duhovni vodja SAVE. Odšel je zadnji teden januarja. Najprej v Rim, kjer bo na Pontifical Institutu za glasbo nadaljeval študije, nato pa bo odšel v Ljubljano, kjer bo vodil cerkveno glasbo pri očetih frančiškanih. Postal bo tako naslednik poznanega skladatelja p. Hu- golina Sattnerja. P. Vendelin je tudi skladatelj. Njegova zadnja skladba tukaj v Chicagu je bila „Turki na Slevici". P. Vedelinu kličemo ob slovesu: Iskrena hvala za veliko in požrtvovalno delo v Chicagu; želimo mu mnogo uspehov v Rimu in nato doma v rodni Sloveniji! • Koncert cerkvenega pevskega zbora fare sv. Štefana iz Chicaga je bil v nedeljo 28. januarja v Detroitu, Mich., kjer je župnik p. Leonard Bogolin, bivši župnik pri sv. Štefanu. Udeležili so se ga tudi Slovenci iz sosednje Kanade. Zbor je vodil p. Vendelin špendov. Pevci tega zbora so peli tudi pri slovenski maši ob 12 dopoldne. Bila je prva slovenska maša v tej cerkvi. Od tukaj je p. Vendelin nastopil pot proti Evropi. • Za slovensko kapelo v Wa- shingtonu je še zanimanje. Slovenska narodna zveza je darovala $ 100.00. Obenem je tudi prispevala za sklad Slomškove in Baragove beatifikacije. • Naš zastopnik g. Mirko Geratič ponovno prosi vse, ki so v zaostanku z naročnino za „Slo-vensko državo", da poravnajo naročnino takoj. List živi in lahko izdaja le, če vsi naročniki plačujejo redno naročnino. • SLOVENSKI GOSPODARSKI IMENIK 1968. Urednik in založni.k: Tone Zagorc, Toronto, Ont. Letos je že v drugo izšel ta imenik, ki vsebuje oglase slovenskih podjetij in zavodov v Torontu. Kot lani ima tudi letos poleg velikega števila uradnih informacij, ki koristijo novonase-ljencem (sestavke o otroških do-kladah; o pridobitvi kanadskega državljanstva in o zavarovanj, oporoki) ter koledarja daljši sestavek o Ljubljani kot tudi številne slike iz domovine. Svojemu namenu bo dobro služil tudi Seznam poklicnih dejavnosti — ne samo Slovencem v Torontu, marveč tudi tistim, ki pridejo včasih v Toronto na obisk in na ta način lahko zvedo za slovenske cerkve, zdravnike, advokate in gospodarska podjetja. Urednik obljublja, da bo Imenik prihodnjega leta vključil tudi podobne podatke iz Montreala in Hamiltona, kar bo vrednost IiS2r nika gotovo še povečalo. —dreš. Knjige in revije George Davidovic, TOVVARDS A CO-OPERATTTVE WORLD — ECONOMICALLY, SOCIALLY, POLITICALLY. Antigonish, N.S.: Goady International Institute, 1967. 184 strani; cena $ 2.—. To najnovejše delo svetovno priznanega zadružnika Davidovi-ča dokazuje ne samo dobro podkovanost avtorja v zgodovini in načelih zadružništva, ampak je tudi njegova izpoved, da je zadružništvo več kot ena izmed o-blik gospodarstva. V slovenščini je to malo težje izraziti, toda angleška beseda co-operation se ne uporablja samo za zadružno gospodarstvo, marveč tudi za družbeni proces sodelovanja (primerjaj moj sestavek „Sod«-lovanje — temeljni družbeni proces" v Slovenski poti: X, 3-4. Bue-nos Aires, 1963) in more pomeniti tudi svojsko družbeno filozofijo. Davidoviču pomeni zadružništvo prav to: družbo, v kateri je zagotovljena prvenstve-nost osebe nad snovjo, osebna vrednost in iniciativa pred kolektivom, v kateri pa pride do pravega izraza tudi družbena plat osebe v skupnih naporih na vseh področjih človekovega udejstvo-vanja od gospodarstva do mednarodne politike. Čeprav Davido-vič tega izrecno ne omenja, jc njegova družbena filozofija bistveno istovetna s sodobno krščansko družbeno filozofijo in jo je kaj lahko tudi prilagoditi porajajoči se novi družbeni filozofiji kot sem jo orisal v sestavku ..Družbena filozofija za dobo socializacije" v Slovenski poti: XI, str. 3-17, Buenos Aires, 1966. Poleg kratkega orisa zgodovine zadružništva posveča Davidovič posebno poglavje odnošajem med zadružništvom in državo, ki je nekaj edinstvenega ne samo, ker to razmerje ni pogosto o-bravnavano, marveč tudi zato, ker je Davidovič kot vodilni zadružnik osebno preizkusil veliko teh režimov tudi v praksi. V tem poglavju opisuje zadružništvo v liberalni, socialistični, totalitarni, fašistični ter komunistični državi kot tudi o položaju zadružništva v gospodarsko se prebujajočih državah. Zelo bogato je tudi poglavje, ki opisuje delo zadružništva na mednarodnem področju tako v V vseh pravnih zadevah se Naslov: lahko z zaupanjem obrnete na ANTONY AMROZlČ novega slovenskega odvetnika Barrister, Notarv Public ta notarja. 861 College St" Toronto, Ont. Telefon: LE. 1-0713 Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana POZOR ROJAKI! POTUJETE SKOZI . dim w nomov/ikino Jtd- vse te skrbl hodo odveč, če se RIM v DOMOVINO? boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK Director in lastnik Hotel 'BLED' i" Hotel-Penzijon 'DANILA' Via S. Croce in Gesuralemme 40, Via L. Luzzatti 31 Roma, Tel., 777—102 Roma, Tel., 750—587 CARL VIPAVEC obrnite 8e z zaupanjem v vseh nepremičninskih. družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: |n NOTAR 278 Bathurst St.. Room 4. Toronto, Ont. _ EMpire 4-4004 okviru Združenih narodov in njih organizacij kot tudi lastne mednarodne organizacije — International Cooperative Alliance. Naslednja tri poglavja predstavljajo Davidovičevo glavno tezo, ker v njih dokazuje,, da je treba zadružništvo razumeti širše in globlje kot zgolj zadružno gospodarstvo. Zanj je zadružništvo ali bolje sodelovanje „\vay of life", življenjska filozofija. V njih prikaže, da je zadružništvo (sodelovanje) mnogo več kot samo popravljanje napak in izgredov v kapitalističnem gospodarstvu, ker bistveno spreminja s poudarkom na človeka osnovna razmerja v gospodarstvu (do podjetja, do kapitala in do dobička). Zadružništvo (sodelovanje) spreminja bistveno tudi družbene odnose, ker poudarja poleg načela samopomoči tudi načelo medsebojne pomoči. Njegov vpliv sega tudi na mednarodna področja, ker pripravlja sodelovanje v okviru zadružništva pot tudi večjemu političnemu sodelovanju med državami. Ker je Davidovič po strokovni izobrazbi ekonom, je razumljivo, da uporablja včasih izraze, ki imajo za družboslovce svojski pomen, toda v vsakem primeru je kljub temu razvidno, kaj misli in ni treba, da bi prišlo zaradi tega do nesporazumov. Knjiga je dejansko nastala iz predavanj, ki jih je imel avtor v Antigonishu na Coady International Istitutu kot izredni pre- • KRITIKA KOMUNISTIČNE PROSVETNE POLITIKE Direktor mariborske založbe Obzorja prof. Jože Košar ie odgovoril reviji Knjiga na vprašanje: "Kaj sodite o uradnem statističnem podatku, da ni lani | 1. 1966 | 75 odstotkov vseh Jugoslovanov (in 61 odstotkov vseh komunistov) prebralo niti ene knjige?", naslednje: "Menim, da je to porazna ugotovitev. ob kateri bi se morali zamisliti (da ne rečem: zgroziti) vsi. ki so že več ko dve desetletji odgovorni za prosvetno in kulturno oblikovanje našega človeka. Skoraj bi si drznil domnevati, da nedomišljene, po izenačenju na nižji ravni težeče re- ONTARIO rROViNCt OF OPPORTUNlTV (»overiiiiKMit Information Important legislatlve program ln the Speech frora the throne, V prestolnem govoru 14. feb. 1968. je vlada Ontarijske province povdarila dejstvo, da priznava obstoj. Dveh jezikovnih občestev in obstoj mnogih kultur v Kanadi. Dalje, da spoštuje dejstvo, da je ta različnost vir večine naše moči ter obogatitve našega življenja. Vlada je tudi zadolžena z zagotovitvijo polnega in enakopravnega državljanstva za vse prebivalce Kanade, neoziraje se na njihov narodnostni ali jezikovni izvor. Nikjer v tej široki zemlji je različnost naših ljudi močneje povdarjena kot prav v Ontario. , Vnačrtu ima vrsto zborovanj po vsej Provinci za dvig interesa v občestvenih stvareh ter za izboljšanje medsebojnih povezav med novodošlimi in že obstoječimi prebivalci. Med številnimi predlogi so bili tudi omenjeni v govoru naslednji: — Za izboljšanje zdravstvenih uslužnosti poboljšanje provinci j skega zdravstvenega zavarovanja s tem, da bo bolnišniško zavarovanje krilo tudi uslužnosti ambulančnih prevozov, vključitev optometristovega pregleda očes v OMSIP ter izboljšanje načrta za borbo proti nečistemu zraku in vodi. — Za sprejem priporočil "Ontario Lavv Reform Commission", ki predlag boljšo odškodnino onim lastnikom itišnih posestev, ki pridejo pod zakon o razlastitvi. — Za finančno pomoč občinam in posameznikom, ki plačujejo nepremičninske davke s tem, da vlada plača davke, za prviiv $2,00.— nepremičninskega davka ("Homeowners' Assessment"), ter prevzem stroškov za plačilo upravljanje justice, ki so jih doslej plačevale občine. — Za spremembo "Workmen's Compensation Act"a tako, da bo uveljavljena pravilna višina odškodnine in dajatev, ki so plačane po tem zakonu. — Za nadaljno povečanje potrošniške zaščite "Consumer Pro-teetion" zakonodaje za zaščito onih ki imajo investicije in potrošnikov. Gornji predlogi so del načrta in zasnove, ki jih bo vlada predložila ontarijskemu parlamentu v pretres inrazmišljanje . the Hon. John Robarts Prime Minister of Ontario forme prosvetnoizo-braževalne-ga sistema načenjajo roditi svoje prve sadove. S tem statističnim podatkom, se mi zdi, ste dregnili | v jedro problema: v krizi niso ne založbe ne naša knjiga ne naši , pisatelji — v hudi krizi je mar- i več ves naš prosvetno-izobraže-' valni sistem, ki se mu v dobrih dvajsetih letih, zraven drugega, ni posrečilo utreti knjigi poti k našemu delovnemu človeku. Pravijo, da to ni tako ne na Zahodu in ne Vzhodu. Ali bomo lahko zamujeno popravili? Videant con-sules! Knjiga -12167. str. 436 —fš davatelj. Pri slušateljih iz najrazličnejših razvojnih dežel so bila njegova predavanja tako u-godno sprejeta, da ga je vodstvo naprosilo, naj jih pripravi za knjigo. Ker je večina slušateljev po vrnitvi domov na odločilnih mestih ne samo v zadružništvu, marveč zelo pogosto tudi v državni upravi, je upravičeno upanje, da bo Davidovičevo delo rodilo obilne sadove ne samo v gospodarskem napredku teh držav, ampak tudi v mednarodnih odnosih. Kdorkoli se zanima za družbena vprašanja in za bodočnost sveta bo mnogo zamudil, če se ne bo seznanil z Davidovičevo knjigo. —dreš. » Priloga „Naših razgledov" v Ljubljani, Po svetu, prinaša 27. januarja prvod več sestavkov iz, svetovnega časopisja pod dnaslo-vom ..Kardinal šeper zamenjal Ottavianija". Ker je ta kongrega-cija tako važna, bo moral kardinal Šeper bivati stalno v Rimu in se je moral odreči zagrebški' nadškofiji. Po pisanju Furche je sam izjavil, da se bo vrnil v domovino šele — mrtev. — fš. • Katoličani Avstrije zbirajo denarne prispevke za semenišča in bogoslovja v Jugoslaviji. MeS slovenskimi ustanovami, katerim je podpora namenjena sta bogoslovje v Mariboru in salezijanski zavod v Ljubljani, — fš, To je dvajseto nadaljevanje nove "3 strani" SLOVENSKE DRjrAVE, namenjeno sistematični analizi tekočega razvoja razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pod rahljajoče se komunistično oblastjo, Nova stran se bo razvila v vrsto stalnih rubnik o pomembnih razvojnih AKTIVNA SLOVENSKA RAZVOJNOST silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo tamkašnjen razvoju, upamo da bo globlja analiza pisali strokovnjaki na doiičnih področjih z lastno na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem prl- avtorsko odgovornostjo, Ker |e tisk v Sloveniji kazovanju sprememb, katerih pomembnost presega vedno zaprt v tesne okvire, svetovni tisk pa omejen politične meje Slovenije ta Jugoslavije. na "bolj slučajnostno to površinsko poročanje u Uredništvo "Slovenske države" SLOVENIJA, ZAMEJSTVO IN SVET kazmišl jajnja na tej strani SD, začeta julija 1966, zbrana v knjigi SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRT, poslej pa zopet tu nadaljevana, imajo ta osrednji namen: Preučevati, ugotavljati in pojasnjevati aktivno slovensko razvojnost v samostojno Slovenijo in k svobodi Slovencev. Teh osnovnih ciljev vsakega naroda Slovenci niso dosegli v treh zanje odločilnih zgodovinskih trenutkih leta 1848, 1918 in 1945. Kako je torej sploh mogoče misliti, da bi svojo samostojnost in svobodo mogli doseči sedaj, ko so pod režimom komunistične partije? Leta 1948 se namreč nepričakovano zgodilo nekaj izrednega in za Slovence posebej pomembnega: prelom med Moskvo in Beogradom. Ta prelom je rodil „revizionistično" doktrino samoupravljanja, ki je nosila v sebi kali novega razvoja. Režim jc seveda ostal domena iste izključne partije, toda kulturna, družbena in gospodarska dogajanja so se poslej Ie-temu pričela izmikati in se danes ne dajo več ne totalitarno oktroirati ne nasilno izvajati. Začetno geslo „samo-itpravljanja" se -je s časom ove-ljavilo kot dejansko počelo in ohlapnejši okvir vse širše osebne in družbene razgibanosti. Na osnovi samoupravljanja se v obsegu svojih osnovnih različnosti in iz njih potekajočih praktičnih razlik danes hočejo tudi poedine republike samostojno u-pravljati kot jim je to tudi obljubljeno že v sami ustavi. Odkar jc bil izločen Rankovič in politično demontirana njegova lajna policija, se je celo vodstvo prej strogo centralizirane komunistične partije dejansko raz-središčilo po republikah. litično razklani. Parti jsko usmerjena slovenska skupina v Celovcu je pričakovala, da bo s podporo beograjskega režima postala edini merodajni predstavnik koroških Slovencev. Ko pa je razvoj južno od Karavank polagoma krenil v novo samoupravno smer, je končno le prišlo do minimalnega narodnoobrambne- SLOVENlJA Taka sta smer in obseg aktivne razvojnosti v Jugoslaviji; v Sloveniji pa je ta še stopnjevana, ker je Slovenija jezikovno, kulturno in gospodarsko tako močno različna od vseh ostalih republik, poleg tega pa še meji na zahodno Evropo. Po nedvoumnih poročilih THE NEVV YORK TIMES-a, ki jih do danes nihče ni demantiral, je Slovenija tako dokončno naveličana izrabljanja, diktiranja in oviranja iz Beograda, da bi samo dosledna preureditev oblastvenih odnosov v smislu konfederativnega dogovarjanja med samostojnimi re-publikami mogla pomiriti težnjo, da se Slovenija odcepi. goslavije. Čeprav bi bilo težko dokazati ,da bi taka prekinitev samoupravnega razvoja bila nemogoča ,je pa vsekakor moč resno dvomiti v možnost, še bolj pa v uspeh takega nasilnega poizkusa. Kakršnakoli je že hierarhična zgradba današnje jugoslovanske vojske, ta ni več v politično monolitnih rokah, ker ni več v Beogradu centralizirane partije, pa tudi ne drugačnega unitarističnega nadomestka za nekdanji srbski dvor. Ko aktivna razvojnost v Jugoslaviji in Sloveniji prehaja v odločilno razdobje, jc vredno vprašati, kako ta razvoj vpliva na Slovence v zamejstvu in v svetu. RAZMAH! „....Odnosi preko meje do našega južnega soseda se zdijo v dobrem razvoju. .. Morda to ne bi bilo mogoče, če se ne bi bil v Sloveniji, posebno zaradi njenega.... zelo visoko industrijskega razvoja, razvil samozavesten čut lastne vrednosti in položaja.... Pred kratkim so v slovenski skupščini ustanovili Odbor za mednarodne zadeve.... Da je te dni k tradicionalnemu novoletnemu sprejemu slovenske vlade bil prvič povabljen tucli predsednik tega odbora, to je močno podčrtalo, kako zelo se v Ljubljani zavedajo vloge in funkcije lastne repubilke — ne le v okviru Jugoslavije, temveč tudi v odnosih z inozemstvom. ....novi jugoslovanski zakoni o možnosti inozemskih kapitalnih naložb v jugoslovanskih podjetjih.... Stvarni začetek k realizaciji te zamisli je načrt za zgradnjo industrijske cone v jadranskem mestu Kopru.... Slovenija potrebuje tesne stike z gospodarskim zaledjem in upa, da je z zgradnjo koprske luke in nove industrijske cone našla ključ to tega....'Bližje smo Avstriji kot našim južnim sosedom' tako so poudarili zastopniki Kopra njihov interes, da bi se Avstrija vključila v te načrte. Pri tem pa nikakor ne pozabljajo dimenzije svetovne trgovine. Predsednik te organizacije, Stante... se je ravnokar podal na Japonsko.... v obojestranskem interesu Japonske in Slovenije". (DIE PRESSE, Dunaj, 30.-31. decembra 1967 in 24. jan. 1968.) ODCEP? Besedo konfederacija, ki je bila prej rabljena Je v strogo zaupnih pogovorih, danes Slovenci izgovarjajo brez omahovanja, celo vladni in partijski funkcionarji. Vsi so prepričani, da je za Jugoslavijo — deželo več narodov., nekateri v ostrem zgodovinskem nasprotju — edina pot k mirnemu razvoju v takih odnosih, da bodo vsaj nekatere republike imele skoraj popolno samostojnost v njihovem lastnem gospodarskem in družbenem razvoju. Ce bi kaka politična reakcija v Beogradu hotela ustaviti ta postopni razvoj k republiški samovladi, bi prišlo do močnega pritiska za popolen odcep od Jugoslavije. To priznavajo celo važne partijske osebnosti. (Richard Eder, THE NEVV YORK TIMES, 22. novembra 1967.) ga sodelovanja med obema političnima skupinama koroških Slovencev. Skupno so stopili pred avstrijsko vlado in predložili skromne zahteve za kulturno enakopravnost koroških Slovencev. Počasi, a vendarle, so naslajale nove možnosti za izboljšanje javnih pogojev za narodni obstanek koroških Slovencev. Tudi slovenska vlada v Ljubljani je vsaj simbolično začela podpirati ta razvoj. Prišlo je do raznovrstnih medsebojnih obiskovanj, pri čemer je zadnje čase bili od strani slovenskih oblasti vljudno upoštevan tucli krščansko usmerjeni Narodni svet koroških Slovencev. Taki so bili | začetki aktivne slovenske razvojnosti na Koroškem. Ko pa je letošnjega januarja Narodni svet KS objavil svoj no-; vi, močan in podroben narodno- j politični program, je izgledalo kot da bo tucli te skromno obetajoče razvojnosti konec. Levičarska Zveza slovenskih organizacij je namreč omenjeni program svojih krščansko usmerje- Ciril i c b o t nih sorojakov javno in ostro zavrnila, češ da s pretiranimi na-rodnopolitičnimi zahtevami vodi k brezmočni slovenski osamljenosti in pa tudi zato, ker da slovenstvo podreja katolištvu. Taka jc bila začetna reakcija. Ko pa so ta levičarski odklon šovinistični nemški krogi izrabili tudi proti skromnim slovenskim dosežkom in skupnim zahtevam, je levičarska ZSO le-te ponovno poudarila, Ljubljana pa je omogočila novo poluradno priložnost za skupen reprezentančni nastop obeh koroških skupin. Zdi se pa, da še vedno ostaja odprto vprašanje ali in kako bosta obe skupini znali poravnati njun novi narodnopolitični spor. Nočemo se od claleč vmeševati v posebne razmere med koroški* mi Slovenci; zdi se nam pa, da jim dolžnost do njihove lastne bodočnosti narekuje, da sedanji spor čimprej izravnajo. V temeljitih razgovorih bi morali najti skupni imenovalec njih narodno-političnih pogledov in zahtev: Kaj koroški Slovenci za svoj narodni obstoj in napredek nujno potrebujejo, do česa so po avstrijski državni pogodbi in ustavi ter po mednarodni deklaraci ji človečanskih pravic upravičeni in kaj morajo odgovorno, odločno in vztrajno skupno zahtevati. Ker z Narodnim svetom koroških Slovencev delimo osnovni krščanski pogled na svet, naj nam bo v zvezi z njihovim programom dovoljeno ponoviti misel, ki jo glede odnuia slovenstva do krščanstva in krščanstva do politike izraža knjiga SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI: „V še ne prav daljnji preteklosti je Cerkev na Slovenskem bila edina javna ustanova in organizacija, ki je imela svoje korenine v slovenskem ljudstvu... V tem smislu je mogoče reči, da je.... Cerkev stoletja dejansko vzdrževala in ohranjevala sam obstoj slovenstva. .. Z narodno-zgodovinskega stališča ne more biti nobenega dvoma, da so bili (ti) prek-cerkveni doprinosi krščanstva na Slovenskem za nadaljnji razvoj slovenskega naroda vsaj zelo koristni...." Pa tudi danes so Slovenci „po svoji miselnosti sestavni del zahodne Evrope, ki je izvirni krog razvite krščanske kulture. To kulturo označuje predvsem razumska stvarjalnost kot vir svetnega napredka in pojem ljubezni kot odrešilne dimenzije medčloveških odnosov. Tu gre. .. za se-minalno prvino osnovne človeške omike. Ta prvina je dragoceni dar krščanstva vsemu človeštvu..." Toda, „jasno je, da se po tolikih preizkušnjah in pretresih (polpretekle dobe), pa tudi v skladu z zaključki vatikanskega koncila, Cerkev . ne misli ponovno uveljaviti v izveneerkve-nih okvirih ... Pahorjevo alternativo („rajši naj krščanstvo rešuje narodnost, kakor da je ne rešuje nihče") je zato treba postaviti globlje Ker je bistvo demokracije v svobodnem tekmovanju programov in njih nosilcev, da se zagotovi racionalnost samoupravnih in oblastvenih odločitev in njih učinkovito izvajanje, mora demokratični postopek biti zavarovan proti navalom nasilja in iracionalnosti ne le z ustavo, zakoni in statuti, temveč predvsem miselno in čustveno. Smisel demokratične strpnosti je namreč v tem, da so vsa javna stališča stvarno razložljiva, umsko rešljiva in dialogično razpravljana. Da se tako pojmovana demokratična strpnost uveljavi in ohra-' ni, mora imeti svoje korenine v zakonu ljubezni, ki je jedro krščanske kulture... V tem... smislu bo krščanstvo, oprto na stoletja službe slovenskemu ljudstvu In utrjeno v posebnih izkušnjah in preizkušnjah zadnjih desetletij, zanesljiva opora nove slovenske demokracije." Zdi se nam, da bi na tej kul- turni osnovi koroški Slovenci mogli doseči, da pride med njimi do sodelovanja za dosego njihovih narodnih pravic. Brez takega sodelovanja si je težko predstavl jati njihov slovenski obstanek. V delih slovenske Primorske, ki so pod italijansko upravo, so razmere boljše kot na Koroškem predvsem zato, ker je povojna zavezniška uprava tam Slovencem omogočila sicer nepopolen, toda širok šolski sistem. Poleg tega imajo Slovenci tam več listov in revij in pa močnejši slovenski radio in celo slovensko narodno gledališče v Trstu. Zato imajo tudi mnogo več kulturno angažiranih slovenskih izobražencev. Politično pa so tudi tam razcepljeni podbono kot na Koroškem; tudi na Tržaškem so se slovenski marksistični levičarji vključili v neslovenske stranke. Ali bo kulturno-politični dialog, ki je očividno pričel z januarskim obiskom urednikov tržaškega MOST-a urednikom ljubljanskih NAŠIH RAZGLEDOV, sčasoma premostil tudi narodno-poli-tični prepad med ..Slovensko skupnostjo in slovenskimi marksističnimi levičarji na Tržaškem tega od tu ne moremo videti. Moremo pa sklepati, da je tako narodnopolitično sodelovanje zamejskim Slovencem potrebno, pa naj si bo to na Koroškem ali Tržaškem. SLOVENCI V SVETU Smisel razvojnosti med Slo-! scljcncev in njihovih potomcev venci v svetu se razlikuje od skupinsko ali raztreseno našel je-onega v Sloveni ji in v sloven- j ni po mnogih straneh sveta. Tisti, skem zamejstvu v tem, ker pri i ki so se razšli po zadnji vojni, Slovencih v svetu ne gre v prvi so hočeš nočeš označeni kot po-vrsti za njihove posebne sloven- litični izseljenci. S seboj so pri- Pri tem je zanimivo tudi to, da ob takem razvoju razen enega italijanskega poročevalca iz Beograda ni nihče resno omenil možnosti vojaškega udara za nasilno ohranitev centralistične Ju- Da so zunanji Slovenci bolj in bolj pozorni na razvoj v Sloveniji, je jasno. Vprašanje pa je, ali je tudi med njimi samimi v teku vzporeden razvoj proč od preživetih stališč. ZAMEJSKA SLOVENIJA Od vseh Slovencev je slovenska Koroška leta 1945 doživela največjo razočaranje, ker kot posebna žrtev germanskega nacizma ni prišla k zedinjeni Sloveniji niti spričo totalne likvidacije nacizma. Zgodovina ne bo mogla mimo objektivne krivde, ki jo za to izigranje koroških Slovencev, kot tudi za izgubo Trsta, nosi takratni skrajno stalinistični in brutalni maščevalni komunistični režim v Jugoslaviji, ki si je ob zaključku vojne kakor da nalašč odtujil zahodne zaveznike potem, ko so ti partizane med vojno vojaško in politično podpirali. Koroškim Slovencem je zavezniška zmaga nad nacizmom in prehodna angleška okupacija z nekaj izjemami komaj omo-1 gočila obnovitev skopih kulturnih svoboščin iz prednacistične Avstrije. Edina večja nova pridobitev doslej je slovenska gimnazija v Celovcu. Kot posledica totalitarne partijske diktature v Sloveniji so koroški Slovenci po porazu njihovih narodnopolitičnih stremljenj ostali tudi med seboj po- UDAR! „Dclikatno razdobje prehoda. V krizi jugoslovanskega komunizma se širi moč vojske. Dežela je v teku dekomunizacije, ki bi mogla končati v urejeni demokraciji ali pa v izgubi vseh svoboščin pridobljenih z gospodarsko reformo. Tito je posredovalec med 'jastrebi' vojske in 'golobi' diplomacije." Taki so naslovi članka (beograjskega dopisnika) v CORIER-RE DELLA SERRA z dne 27. decemebra 1967, ki pravi med drugim: „Po mnenju znanega opazovalca že obstaja vrsta vojaške diktature, ker da se Tito že dalj časa opira samo na vojsko. .. dejansko je to le možnost bodočnosti. Za sedaj je dinamizem reforme.... le odprl praznino moči v središču, ki jo začasno izpolnjuje karizmatična osebnost voditelja. Toda, kdo jo bo izpolnil, ko njega nc bo? Razvojni prehod (ima).... dva možna izteka. Ali bo sedanja dvomljiva svoboda našla pot v demokratično ureditev, ali pa bo prišlo do povratka v totalitarizem.... ki bo imel vojaški značaj.... Vojska ostaja edina sila, ki je zaključena, disciplinirana, hierarhična.... v teku je stopnjevana krepitev vojske.... nova ekipa mladih oficirjev.... je filoruska s poudarkom sodobnejšega panslavizma.... V notranji politiki so filorusi.... nasprotni dosledni reformi ... filozapadnjaki pa so. .. za popolno reformo... Ce bi reforma propadla, bi se mogli znajti na mejah.... nove sovjetske baze." RAZHOD! Narodni svet koroških Slovencev je objavil svoj program, v katerem zavzema svoje stališče do.... perečih narodnih vprašanj v deželi, čeprav sta doslej obe osrednji organizaciji koroških Slovencev — ZSO in NSKS — nastopali glede bistvenih vprašanj slovenske manjšine skupno. Program NSKS se glede elementov duhovnosti in kulturno-sli Slovencev na Koroškem opira predvsem na versko-krščansko katoliško opredelitev.... Se pa program še naprej zavzema za duhovne in kulturne stike z matičnim narodom, pri čemer politična meja in drugačna socialno politična ureditev ne smeta biti ovira. Glede položaja slovenske manjšine v Avstriji ugotavlja program... da bi morala biti avstrijska politika do slovenskega življa tako modra in napredna, da bi jim nudila več kot to sami želijo. Le tako bi si jih notranje pridobila.... .. .Dalje zahteva program, da bi morala država zgraditi v Celovcu slovenski kulturni dom in slovensko narodno gledališče. V kulturnem domu bi naj bila tudi študijska knjižnica, slovenski etnografski muzej, umetniška galerija in podobne ustanove. V njem pa naj bi bilo tucli narodno predstavništvo koroških Slovencev z vsemi referati za politično, kulturno in gospodarsko udejstvovanje med Slovenci v Avstriji. Ti referati bi naj zaje. mali šolstvo in narodno vzgojo, umetnost in znanost, ljudsko prosveto, ljudsko zdravstvo in higieno, gospodarstvo, promet in turizem, tisk in založbe, slovenski radio in televizijo itd. Vodilne uradnike bi naj nastavljali in plačevali državna in deželna oblast. Program je vzbudil.... takojšnjo.... reakcijo. Tako je o njem že razpravljala OVP za Koroško in.... izjavila, da zahteve programa niso v skladu z avstrijsko državno pogodbo. .. Tudi „Kaertner Tageszeitung", glasilo SPO poudarja, da.... izpolnitev programa NSKS bi pomenila „državo v državi".... Zveza slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO) je.... preučila program in se je sklenila od njega distancirati.... . ..ZSO.... naglasa, da sleherno razpihovanje nacionalističnih strasti stvari samo škoduje in ne koristi mirnemu sožitju v deželi. Najboljše jamstvo za to pa je znosna rešitev še odprtih življenjskih vprašanj koroške slovenske narodnostne skupnosti v iskrehem sodelovanju in sporazumom med prizadeto manjšino in pristojno vlado. Delo, 11. in 12. januarja 1968 JS venci v svetu odnos do razvoja v Sloveniji že močno spremenil. Ko vidijo sedanje napore Slovenije, da se prebije k državni samostojnosti in večji osebni svobodi, čutijo, da njihova predvojna kontinuitetna stališa izgubljajo praktičen pomen. Vedo, da se v novem iskanju samostojnosti MOST! Dne 20. januarja so se prvič sestali v Ljubljani uredniki tržaške slovenske revije MOST in uredniki ljubljanske revije NAŠI RAZGLEDI. O tem sestanku smo brali: „V pogovora, ki je na pobudo Mostu zadeval večje povezovanje slovenske kulture, odnos kulture v domovini do slovenske kulture v zamejstvu, širše in globlje uveljavljanje slovenske kulture v svetu in sodelovanje narodnosti iz zamejstva pri tem, se jc po izmenjavi načelnih mnenj in spoznanj izoblikovalo nekaj konkretnih sklepov. Za spo mlad je na pobudo urednikov Mostu — v načrtu v tržaškem kulturnem domu okrogla miza o današnji slovenski kulturi. Pobuda urednikov Naših razgledov pa je, da bi pripravili posebno številko, uglašeno na temo slovenskega človeka doma in za mejo. Nakazane so bile tudi možnosti vzajemnih dogovorov med u-redniki dunajskega Foruma, Mostu, Naših razgledov in revije Tricste." (DELO, 21. januarja 1968) ske potrebe in interese, čeprav j tudi ti obstajajo, temveč za nji- j hov odnos do razvoja v Sloveniji, j od koder so vsi Slovenci izšli in j na katero bi vsi radi bili -po : nosni. Danes so rodovi slovenskih iz-1 nesli vezi ali vsaj oznake pred- vojnih političnih pripadnosti v Sloveniji. Tudi ko je po letu 1950 razvoj v Sloveniji krenil v bolj obetajoče nove smeri, so se med Slovenci v svetu predvojne in medvojne vezi in oblike še veno ohranjale. Medtem pa se je tudi med Slo- in svobode Slovenija ne vrača na predvojna izhodišča nc le zato, ker se v takih konkretnostih zgodovina navadno ne ponavlja, temveč tucli zato ne, ker predvojna doba Sloveniji politično ni bila naklonjena, šeslojanuarska diktatura (1929-35) jc brezobzirno uničila slovensko demokratično razvojnost desetih let po prvi svetovni vojni, ki naj bi bila Slovencem postopoma prinesla gospodarski razmah, družbeni napredek, kulturni vzpon, u-staljeno demokratično prakso pa tudi državno samostojnost. Tudi vzporedno razdobje bolj radikalne podtalne slovenske akcije (1931-34) ni rodilo pričakovanih sadov, temveč se jc umaknilo unitaristični JRZ v upanju, da bosta izredna politična sposobnost in vpliv dr. Antona Korošca s časom dosegla preureditev Jugoslavije v zvezo svobodnih narodnih držav. Toda to upanje se je izjalovilo, ko hrvaški banovini ni sledila slovenska in ko je kmalu zatem dr. Korošec umrl. Marčni puč 1941, njemu sledeči zlom prve Jugoslavije, osnovni državno-politični nesporazum v emigrantskih vladah v Londonu in politični iztek druge svetovne vojne v srednji in vzhodni Evropi pa so obrezpredmetili kakršnokoli predvojno kontinuiteto. Ker je jasno, Slovcnci v svetu ne nosijo nobene predvojne politične konkretnosti, ki bi za današnjo Slovenijo bila praktična, zato bolj in bolj želijo dobro novemu domačemu razvoju, bolj aktivni med njimi pa ta razvoj preučujejo in njgovc pozitivne silnice moralno ter umsko podpirajo, posebno še, ko vidijo, da je zaželeni razvoj v Sloveniji še vedno močno oviran. To je bil namen avtorjeve lanske knjige in to je namen 3. strani SLOVENSKE DRŽAVE. Podobno se trudijo tudi drugi v Evropi in obeh Amerikah. Ta aktivna razvojnost polagoma napreduje tudi med Slovenci v Argentini. (dalje na četrti strani) j 1. MAHE C 1?6fl ~ j;tL©VINSKA ilžAVA'-' 1 ZNAKI RAZVOJA Nadaljujemo s pregledom nekaterih dogajanj v Sloveniji, ki značilno nakazujejo silnice sedanjega razvoja. Razvojne možnosti Slovenije V februarski številki srno poročali o imenovanju vsenarodne komisije za pripravo dolgoročnega programa za gospodarski in družbeni razvoj Slovenije. V februarski številki TEORIJE IN PRAKSE je o pomenu tega programa napisal uvodnik predsednik slovenske vlade Stane Kavčič. I/, tega uvodnika povzemamo samo nekatere bistvene odlomke. Ke je to prvi velikopotezni poizkus, da Slovenija na iniciativo svoje vlade sistematično pripravi svoj nadaljnji razvoj, sc bomo k predmetu še povrnili. ,,Začeli smo se pripravljati na izdelavo programa dolgoročnega gospodarskega in tudi družbenega razvoja Slovenije. Za nami so. .. prve načelne razprave. .. Izvršni svet je že imenoval komisijo... v ekonomskem inštitutu pa že snujejo izhodišča za delovno zasnovo.... Poglavitno delo je pred nami, ne bo kratkoročno in lahko.... Vrata so odprta; dobrodošli so vsi, ki žele kaj prispevati. ... zakaj govorimo o programu, o konceptu razvoja in ne preprosto o planu.... ne gre zgolj za terminološko ampak za vsebinsko razliko. Vse do danes je imelo in še ima naše planiranje nekatere prvine, ki zdaj niso več vzdržne in uporabljive. Planirali smo natu-ralno.... razdeljevali smo na administrativni način.... na avtarkt-ničnih temeljih... je naše planiranje bilo (vševši sedanji srednjeročni plan) vse preveč pod vplivom subjektivnega odločanja in vmeševanja.... Z izdelavo programa pa se hočemo odmakniti omenjenim pomanjkljivostim planiarnja in priti bliže in prodreti globlje v objektivno stanje^ odnose in zakonitosti našega gospodarstva in tudi vse družbe.... Predvsem bomo morali v naši nacionalni ekonomiki računati s kar največjo rentabilnostjo že vloženih sredstev... Dokopati se Slovenija, zamejstvo in svet — C. Zebot (dalje s tretje strani) Rod slovenskih izseljencev, ki so bili aktivno udeleženi v uradni predvojni slovenski politiki, se stara in odmira. Mlajši izseljenci, katerih predvojna kontinuiteta ni bila oblastveno-politična, temveč kulturna, poklicna, ali pa študentovska, mladinska, ter njihovi otroci pa nikoli niso mislili na kak organiziran politični po-vratek v Slovenijo. Zato se hitro bliža čas, ko bodo odpadle vse pretveze, predsodki in sumniče-nja tradicionalnih političnih vezi. Tako se nova razvo j nos l v Sloveniji in slovenska razvojnost v svetu bolj in bolj srečujeta na ravni sedanjih dogajanj, novih potreb in odgovarjajočih spoznanj za bodočnost Slovenije. Razvojnost v Sloveniji in med Slovenci v svetu se zbližujeta tudi v tem, da pri obeh stopa prav sedaj na prvo mesto zavest nujne potrebe, da se Slovenija osamosvoji. Prednost tega cilja ni utemeljena le v sedanji stvarnosti in možnostih, temveč tudi v spoznanju, da sta v Sloveniji kulturna in politična svoboda bili zatirani predvsem iz zunanjih središč ali vsaj z njihovo pomočjo. Ko bo politično središče Slovenije samo v Ljubljani, bo mnogo težje Slovencem Slovence zatirati. Pri tem si seveda ni delati utvar. Tudi notranjo svobodo si mora vsak narod sam priboriti ter si jo zavarovati z zanesljivo demokratično miselnostjo, ustanovami in postopki. Od tega bistvenega spoznanja Slovenci v svetu ne morejo odstopiti. Ker živijo v ozračju prostrane svobode, morajo biti glasniki večje slovenske svobode. V tem je in ostane njihovo posebno slovensko poslanstvo, ki ga tudi ljudje v Sloveniji pojmujejo in z njim računajo. Bila bi pa nova zgodovinska napaka, po svoji usodnosti morda podobna onim iz let 1848, 1918 in 1945, če bi v ozkem izvrševanju svojega posebnega poslanstva Slovenci v svetu sedaj prezrli, kar je v tem trenutku Slovencem v Sloveniji prvo: Da si priborijo svojo lastno Slovenijo. V teh prizadevanjih jih moramo enodušno podpreti. I moramo do jasnih računov o tem, kaj je bilo rentabilno včeraj, kaj je danes in kaj bo jutri.... Iščemo optimalno ekonomičnost dela, katere moč in vrednost bomo morali preizkušati na mednarodnem trgu in v svetovnih gospodarskih tokovih. Morda bo kdo rekel, zakaj ne govorimo o jugoslovanskem, pač pa o mednarodnem trgu. Trdno smo prepričani, da se bo vse, kar sc bo obneslo na mednarodnem trgu, obneslo tudi na našem, jugoslovanskem..., Iz tega nujno izhaja, da ne bomo mogli razvijati vsega tistega, kar imamo, ampak samo tiste proizvodnje, ki so perspektivne, v katerih imamo komparativne prednosti. .. To pa ne bo lahka in prijetna naloga, saj se bomo najbrž težko poslovili od nekaterih dejavnosti, ki smo jih doslej kovali v zvezde. Potrebni bodo tudi boleči posegi. Prav zaradi tega je toliko bolj potrebno, da bomo dosegli politično in strokovno enotnost gle de našega razvoja. Napak bi bile namreč določati z administrativnimi ukrepi selekcijo. Težiti bi morali za tem, da ustvarimo c osnovni razvojni usmeritvi idejno in politično enotnost.... To je ■ naloga celotne nacije, ker gre j za njen razvoj in tvornost. Čc bomo uspešno spravili naše eko nomske, idejne in politične zamisli na skupni imenovalec, bo mo zagotovili trdne temelje za vsklajeno in učinkovito akcijo vseh samoupravnih oblastvenih in političnih dejavnikov na vseh ravneh, od delavne organizacije do republike. Struktura proizvajalnih sil v naši republiki nikakor še ni zadovoljiva.... Današnja struktura slovenskega gospodarstva je po mojem mnenju prveč grajena od vrha navzdol, pod vplivom subjektivnih zamisli in vplivov zunaj gospodarstva.... Če bomo do segli najboljšo strukturo proizvajalnih sil in na tej podlagi vpeljali najmodernejšo tehnologijo, potem bomo s tem zagotovili tudi optimalno rast proizvodnje To bi bili nekateri elementi splošnega značaja, s katerimi bc treba računati, ko bomo oblikovali program dolgoročnega razvoja našega gospodarstva. Morali pa bomo upoštevati še mnoge druge in tudi bolj podrobne in konkretne... i* Najprej zunanji trg, njegove zahteve in gibanja, ki jih povzroča v svetovnem gospodarstvu. Če nočemo bili kratkovidni in ozki, potem bomo morali iskati stike in prostor na čim širši fronti. Najhujše je namreč vezati se samo na nekaj partnerjev v mednarodni delitvi.... Ne smemo dopustiti, da bi nas izguba ali kriza na tem ali onem trgu prignala v slepo ulico, kajti podrejati sc diktatu tega ali onega trga je vsekakor boleče. Naša strategija" vključevanja v mednarodno menjavo je usmerjena v širino in globino.... Slovenci smo vse doslej premalo računali s komparativnimi prednostmi, ki bi jih lahko imeli v blagovnem prometu, se pravi Darujte za slovenski zavod SLOVENICUM v Rimu I Darujte za SLOVENSKO KAPELO v Washingtonu ! Podpirajte akad. dom KOROTAN na Dunaju ! nali z večino sektaških in sociali-! venija ne sme zaostajati, saj ima stično romantičnih pogledov. Ne tudi ona izredne možnosti za tu-gibijemo sc več v idealističnem i rizern. Stroške za štiripasovno ozračju tega vprašanja, vendar j cesto so preračunali na 366 mili-pa še nismo dovolj posegli v nje-! jard S dinarjev. Ker je bilo to govo konkretno ekonomsko bi- j posvetovanje sploh prvo sistema-stvo. Zasebno delo bo treba tično posvetovanje vseh v poštev vkl jučiti v našo ekonomiko, zavedajoč sc, da na ta način večamo prihajajočih panog znanosti in gospodarstva so v glavnem o- našo skupno akumulacijo. Resno | bravnavali načelno stališče do se moramo lotiti vprašanja, kako izkoristiti ta nemajhen potencial. Dosedanje izkušnje, socialističnega gospodarstva v svetu namreč dokazujejo, da se v socializmu ne splača nacionalizirati vseh proizvodnih procesov. V teh razmišljonjih ne moremo mimo vprašanja bolj funk- SPREMEMBE V ZAKONODAJI ČLOVEČANSKIH PRAVIC tega zgodovinskega projekta, ki naj Slovenijo končno dvigne na raven drugih naprednih evropskih držav. Slovenska zamejska književost — tudi del slovenske duhovne kulture V Ljubljani je izšla druga knji- cionalnc in zato bolj učinkovite ; ga SLOVENSKE KNJIŽEVNO-porazdelitve dolžnosti in odgo- STI 1945-1965, ki prinaša pregled vornosti ter regulativov v okviru vse nacije.... Zdi se, da so sedaj nekatre funkcije še preveč razdrobljene in premalo povezane. Ne moremo in ne smemo v federacijo komun.... V preteklosti smo sc najbrž preveč predali iluziji decentralizacije po vsi sili. iluziji, da je moč konstiturati vse družbene funkcije v okviru komune. Rekel bi, da moramo tudi Slovenci misliti na graditev državnosti, seveda take državnosti, ki bo pomenila moderno organizirano družbo, ne pa sinonim za birokracijo. Gre v bistvu za spoznanje, da je potrebno nekatere stvari, ki se tičejo ceJe nacije, urejati skupno, da se je treba boriti proti takemu lokalizmu in razdrobljenosti, ki pomeni nera-cionalnost in škodo za nacijo kot celoto. Če smo priznali nacTje in če vemo, da bodo še dolgo ostale, potem moramo tudi priznati, da države brez nacije ali nacij ni in da imajo te nacije neki odnos ter zahteve do lastnega presežnega dela. Nacije ne moremo in oceno povojne dramatike ter književne esejistike in kritike. V predgovoru beremo tudi naslednjo ugotovitev: „Pod naslovom, ki ga nosi pričujoča knjiga, bi j vsekakor sodila enako prizadev- I na obravnava celotne slovenske j zamejske književnosti, ki je prav ; tako del slovenske literarne in duhovne kulture. Toda tehnične težave pri zbiranju tega, pri nas razmeroma malo znanega in dokaj obsežnega gradiva so toliko zamudne, da bi izid dela odmaknile za daljši čas. Zato smo se za zdaj morali spoprijazniti z mislijo, da bo temu področju potrebno prej ali slej posvetiti poseben raziskovalni načrt." Pogumna ocena „V dramah, ki so nastajale med vojno in v prvih povojnih letih ter zajemajo snov iz narodnoosvobodilnega boja, pa najsi se odvi jajo v kmetskem ali meščanskem okolju, prevladuje ziif nanje dogajanje in črno-bela polarizacija dramskih oseb glede z reducirati zgolj na vprašanje j na vojaško oziroma družbenopo-kullure, prosvete ipd. Odtod pa ; litično pripadnost. Za te drame nesporno izhaja naloga, da se j jc značilna tudi omejena in poda tudi vsaki republiki večje e- navijajoča sc motivika ter ne-konomske pristojnosti.... izrazit, često z aktualnimi paro- Trdno sem prepričan, da vla- lami natrpan stil. Taka dramati-da v množicah, v delovnih orga-; ka je imela posebno in uspešno nizacijah, pri strokovnih kadrih . vlogo pri oblikovanju revolucio-objektivno razpoloženje za tak , name zavesti v vojnih in še v pr- v trgovini. Naš gospodarski pelo- j občinski odborniki in drugi. Vsi žaj je tak, da nam daje odlične so bili edini o izrednem pomenu možnosti za nesluten razmah na- lake hitre ceste za celotni gospo-še trgovinske dejavnosti. Imamo j darski razvoj Slovenije. „Odpre-možnosti, da se še bolj vključimo ti vrata Slovenije nastežaj: proti Zahodu in proti Vzhodu" — je razvoj in da podpirajo zamisel o izdelavi dolgoročnega programa.... . ..V tem pogledu je nujno najprej razvijali in dopolnjevati naš družbeni in zakonodajni sistem: v ta namen pa je potrebna slej ko prej odprta konfrontacija pogledov, mnenj in akcij." (Stane Kavčič, TEORIJA IN PRAKSA, februar 1968.) Nova cesta — nova vrata v svet V Mariboru se je nedavno vršilo strokovno in znanstveno posvetovanje o načrtih za zgraditev hitre, štiripasovne ceste Šentilj—Nova Gorica. Posvetovanje je organizirala zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije; udeležili so se ga mnogi strokovnjaki s področja gospodarstva, geografije, urbanist i ke, za treba sklepati, da ima slovenšči cestno omrežje, člani skupščine, na očitno podrejen položaj in jo pri televizijskih oddajah preva- Dodalkl oiiiarljskeniu zakonu o človečanskih pravicah. Po ontarijskih zakonih o človečanskih pravicah, vam nesme nihšče nasprotovati v službi, nri nakupu hiš ter najemu stanovanj vsled vaše rase, vere, barve, narodnosti, prednikov ali kraja rojstva. O stanovanjih: Predkratkim sprejete spremembe so združile vse vrste prebivanja pod en zakon. Popreje so samo stanovanjska poslopja ("apariments"), ki so imela več kol tri stanovanja spadala pod ta zakon. Sedaj spadajo pod ta zakon vse stavbe, v katerih stanvjete. O službah: Vsi delodajalci, razen onih, ki so posebno izvzeti, sedaj spadajo pod isto zakonodajo. Popreje so bili izvzeti delodajalci z manj kot pet delojemalci. Sedaj pa so kriti vsi delodajalci. Zakon o zapostavljanju vsled starosti Nikomur v starosti med 40—65 let ne sme bili ob vzeta možnost zaposlitve, nihšče nesme hiti odpuščev, ali zapostavljen na delu vsled njegove starosti, nihšče ne sme biti izključen od in nikomur ne sme biti odvzeta možnost polnega članskega delovanja pri delavski unijah vsled njegove starosti. Kako se lahko pritožite Pritožbe po zakonu o Ontarijskih človečanskih pravicah ("Ontario Human Rights Code") ali po zakonu Proti diskriminacij vsled starosti ("Age Discvimination Act"), ali za dobiti literaturo in informacije o teh dveh zakonih, stopite v stik z: The Ontario Human Rights Commission Department of Labour, 74. Victoria Street Toronto 1, Ontario, Tel.: 3654213 VVindsor—Chathani Rcgional Office, Department of Labour, 500 Ouelette Ave., VVindsor, Ontario ' Tc!.: CL. 6-8278 Northern Rcgional Office, Department of Labour, 235 Bay Street, Port Arthur, Ontario Tel.: 345-2101 levizijski spored sosednje drža- da zahtev po jasnih odnosih fn vih povojnih letih, s stabilizacijo nove družbene ureditve pa je zgubila ta pomen in se preživela." (Jože Koruza, SLOVENSKA KNJIŽEVNOST II, str. 111.) Reakcija na podrejeni položaj slovenščine Ljubljanski NASI RAZGLEDI sov številki z dne 10. februarja 1968 objavili razgovor s profesorico Miro Medved, predsednico ! ga sistema" ter da je BORBA pač mariborske podružnice slavistič-1 o tem napisala vest. Pravi tudi, nega društva. V enem izmed da gre za informacijo, ki jo je ve. Vsaj za naše območje jc to več kot gotovo." Afera: "Komu koristi tako pisanje?" V slovenski politični javnosti so nekateri članki v beograjski BORBI naleteli na precej ostro reakcijo. Ljubljansko DELO je 12. februarja v članku izpod peresa F. Šetinca pod naslovom „Komu koristi tako pisanje?" opozorilo, da vodilnim krogom v Sloveniji ne more biti vseeno, kako tisk posreduje dogajanja v Sloveniji širši jugoslovanski javnosti ter da članki v BORBI pobirajo s političnih tribun fragmente, ki pačijo resnična stremljenja in pozitivne težnje slovenskega vodstva. Uredništvo BORBE je na članek med drugim odgovorilo, „so v zadnjem mesecu slovenski tisk in različne javne tribune posredovale približno sto izjav, informacij, komentarjev in kritičnih pogledov o različnih nerešenih vprašanjih odnosov v federaciji in gospodarske- vprašanj so omenili, da so na jugoslovanski televiziji ob otvoritvi koprske železnice za srbo- napisal Borbin dopisnik iz Ljubljane pod naslovom: „Kam gre 13.3 odstoka družbenega proizvo- hrvaško območje govor sinhro-; da". Beograjski list v odgovoru no prevajali ter da se podobno naglasa, da bi verjetno lahko dogaja tudi ob drugih priložno- vsakemu novinarju očitali, da postih. Na drugi strani, nadaljuje j bira fragmente, kadar mora v revija, pa se ne dogaja, da bi pre-; relativno kratkem članku zgostiti v celoto številne tekste ter da stvari niso tako preproste, kot jih sedaj prikazujejo v ljubljanskem DELU, kjer skušajo pripisati BORBI tudi nekako centra- vajali za slovenske poslušalce, ko se govori v srbohrvaščini, kar je v tokove mednarodne trgovine, zato pa bo potrebno nekaj naložb in veliko več ambicij in tudi fantazije in znanja, kot smo jih imeli doslej. Zadnje čase veliko govorimo o osebnem delu z zasebnimi sredstvi. Zdi sc, da smo že obraču- bila ena glavnih misli, ki so jo izražali govorniki. Nova moderna jajo kot jezik manjšin. NAST RAZGLEDI temu pristavljajo, da si televizija to lahko dovoli, do- čistih računih ni mogoče razlagati, kot da je Slovenija proti financiranju nezadostno razvitih republik in krajev ter, da je članek o Ljubljani kot mestu »milijonarjev", ki je hočeš nočeš predstavil Slovenijo kot republiko, ki je zainteresirana samo za svojo potrošnjo, gotovo ni prispeval k harmoniji mednacionalnih odnosov. Slovensko gospodarstvo in federacija Gospodarska zbornica Slovenije je v nedavnem pregledu položaja slovenskega gospodarstva ugotovila, da so se obremenitve gospodarstva v zadnjih dveh letih nesorazmerno visoko povečale in so bile konec leta 1967 višje kot ob začetku izvajanja reforme. Najbolj so se povečale obremenitve s strani zvezne vlade v Beogradu, ki so znašale v prvem polletju 1967, 13.3 odstotkov bruto produkta Slovenije, pri tem pa niso vštete posredne obremenitve kot so carina, obrestne mere, itd., med tem ko so stopnje obremenitve za republike in občine padle. Gospodarska zbornica Slovenije je zato sklenila, da se bo neprestano in odločno prizadevala za zmanjšanje vseh izrazito fiskalnih obremenitev s strani federacije. Na področju zunanje trgovine jc zvezna vlada v Beogradu izdala nove predpise — brez posvetovanj ž gospodarskimi ustanovami in s takojšnjo veljavo. Izvajanje teh predpisov pa zahteva še dodatne predpise od zvezne vlade in tako dolgo- listično, etatično in še kdo ve kakšno usmerjenost". Na to pi-1 trajen in birokratski postopek, sanje je ljubljansko DELO po--' da so podjetja začela zmanjšt^ čim bi vsaka slovenska revija, J novno odgovorilo ter med dru- i vati proizvodnjo ali pa celo u-če bi objavljala polovico prispev-1 gim omenilo izjavo nekaterih, j stavljati delo v posameznih obrat kov srbosrvaščini, najbrž morala \ da je bila BORBA doslej prevdč ! tih. Nastaja nevarnost, da bodo prenehati zaradi padca naklade, le glasilo centra, ki je zagovar-cesta bi spremenila Slovenijo v I Profesorica Medvedova je nato J jalo predvsem odločitve centra, narodno-gospodarsko celoto. Po- dobila vprašanje, če, po njenem, j premalo pa vodilo račun o celot-stala bi gospodarska hrbtenica tudi televizi jski gledalci po svo- j ni jugoslovanski problematiki, se Slovenije. Ker sosednje države je reagirajo? Odgovorila je krat- pravi tudi problematiki vsake re-gradijo moderne ceste, tudi Slo- ko in jedrnato: „Pač, gledajo te- j publike posebej. DELO pribija, nekatera podjetja morala ustaviti proizvodn jo v celoti. Spričo tolikšne zakasnitve so pristojni upravni organi zvezne vlade začeli reševati probleme posameznih podjetij čisto po svoji volji. ODMEVI.. Ljubljana, januarja 1968. Prečital sem Vašo knjigo „Slo-venija včeraj ,danes in jutri". Zelo sem Vam hvaležen, da sem imel priliko videti sliko slovenske zgodovine okoli druge svetov- lonije. Smatram Slovenijo kot t ko je prvo važna samostojnost, kolonijo jugoslovanske ideologi- vse ostalo bo prišlo po sebe š čaje; to je moja ocena sedanje bit- i som ... nosti Slovenije. Oprostite, pisal I Vam bom kakor sem si kedaj j Tisti, ki s» Slovenijo zavedli, zabeležil, ker sem s časom zelo nai .»<» "Pel.iejo v samostojnost, omejen. Važno je, tla mora biti sloven- ski narod vseh barv enoten.;.. Menim in trdim, da je za Slo- vsi Slovenci zunaj in znotraj e-venijo potrebna najprej nacio-1 notni. .. ter z narodom zahtevati ne vojne. Kar se tiče ideologije za Slovenijo v bodočnosti sein nalna reforma ter politična, kajti {slovensko samostojnost. Tako v Vaši sliki videl svojo podobo, le potem imajo pomen gospodar- bodo komunisti prisiljeni ili po svoje zamisli, čeravno sem dve ske reforme.... Trdim, da bi Slo- i zahtevah slovenskega naroda ali petini skoraj mlajši od Vas, se venija v samostojni državi, pa ! pa ostati osamljeni brez naro-moje zamisli o bodočnosti Slo- pod kakršnimkoli režimom, bila da.... S tem bi slovenske nacio-venije prav nič ne razlikujejo.... pravilna rešitev; mislim, da bi Življenjsko sem zainteresiran za 1 danes bilo težko doseči oboje, bodočnost Slovenije, kajti hočem samostojnost ter odgovarjajoči bili državljan svoje nacionalno- j režim. Prvo moramo biti gospo-sti, ne pa zatiran tlačan, izkori- darji v svojem domu kot vsak šan pripadnik jugoslovanske ko- i družinski oče v svoji družini. Ta tem mislim, da bo doma va do-1 spoštoval, morajo ohraniti svoj movini treba precej nacionalnega ! narod.... v kolikor bo slovenski duha vnesti, kjer je le mogoče j narod doma svoboden ,toliko med komuniste, sploh pa v so- i bolj bo veljal slovenski narod v cialistično stranko.... Za mene nima Socialistična stranka nobenega pomena ,kot tudi ne komunistična, dokler izhaja iz jugoslovanskega centralizma proti slovenskemu narodu ter je ena kot druga obsojena na propast, če ne bo izhajala iz slovenskega naroda za slovenski narod,... Zunaj domovine .je mnogo Slo-nalne sile ohranili za tekmo kdo vencev, ki ne smejo pozabiti na bo prvi na cilju samostojne Slo- nas v domovini, ne smejo ostati venije.... j izolirani od domovine, če hoče- Naloga vseh Slovencev v domovini in v svetu mora biti vsem en cilj - samostojna Slovenija. Pri jo pokazati kdaj še s prstom kjer je bila nekdaj njihova domovina,.,, Da jih bo svet kot narod tujini. Menim, cia je Vaša knjiga pokazala v tej smeri pravo pot.... Dragi Slovenci zunaj Slovenije, delajte za nas vse, ne odstopajte, vsi in ves slovenski narod-je za slovensko misel, bodite vztrajni, niste sami.... Želim Vam vso srečo, ne samo v novem letu, ampak v celem Vašem življenju, še posebej mnogo uspeha v Vašem delu ter Vas prosim ne odstopile od velike slovenske zamisli. (Iz pisma delavca iz Ljubljane avtorju knjige SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI.), Gospodarska zbornica Slovenije je zato sklenila na jodločneje protestirati proti takim nezakonitim postopkom zveznih oblasti, ki povzročajo materialno, poslovno in politično škodo. Rešitev vseh teh in mnogih drugih problemov je v popolni gospodarski samostojnosti Slovenije! "Zveza mladine Jugoslavije" se otresa centralizma Kongres Zveze mladine Jugoslavije je na nedavni plenarni seji izvolil za enoletnega predsednika Janeza Kocijančiča iz Slovenije. Ta je kmalu po izvolitvi dal za ljubljansko televizijo in za dnevnik DELO izjavo, v kateri med drugim pravi: ..Mladinska organizacija ima med vsemi družbenopolitičnimi organizacijami objektivno najboljše pogoje, da se otrese vseh tistih zast& relih organizacijskih shem, ki ila-tirajo iz prejšnjih revolucionarnih Obdobij delovanja političnih organizacij in da prilagodi svoj sistem dela samoupravni družbeni ureditvi. Mislim, da enotna ureditev in demokratični centralizem v mladinski organizaciji nista potrebna...." 2e pred tem pa je DELO v uvodniku opozorilo, da so „nova programska načela Zveze mladine bistveno menjala svojo obliko in vsebino".... „Smi-sel sprememb je v demokratičnosti in samoupravnosti, ki jo mladina povsod uvaja v svojo organizacijo. Smisel sprememb je tudi v rušenju zmotnega prepričanja, da so politični delavci in aktivisti poklicani, da o vsem razsojajo...." • Rcginald Vospernik poroča v avstrijskem kulturnem tedniku „Die Furche" (20. januarja 1968) o delu Evropskega doma v Celovcu. Pod geslom „Od osebe do osebe — pogovori, ki družijo" jc obiskala mladina s Koroške mladino v ČeTju in v Novi Gorici ter bila gostitelj skupinam mladine iz obeh krajev v Celovcu. — fš. • Zahodna Nemčija oprosti obvezne vojaške službe vsakogar, ki se prijavi za službo v kakem programu za še ne razvite dežele, ki ga država prizna. Za tako možnost se že dolgo bori katoliška mednarodna organizacija Pas Cliristi. — fš. • V Turnišču je pel novo mašo preč. Jožef Lebar, gojenec zavoda Germanicum v Rimu. • Pevec stolnega pevskega zbora v Mariboru je za sedemdesetletnico sodelovanja pri zboru dobil papeško odlikovanje Pro Ecclesia et Pontifice. • V Racah pri Mariboru grade novo cerkev, ki bo pod eno streho obsegala stanovanjske prostore za duhovnika, učilnico in župnijsko pisarno ter cerkev samo.