NO. 177 Ameriška Domovina L'a 1 M AM€R1CAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG€ ONLY SLOV6NUN MORNING NGWSPAPGR CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 8, 1953 LETO Lm —VOL. Lm Eisenhower je sporočil iranskemu premierju, da s simpatijami spremlja iranske aspiracije Združene države bodo z dobro voljo vzele v razpravo njegovo prošnjo za gospodarsko pomoč deželi, katere ekonomsko stanje je brezupno. FRASER, Colo. — Predsednik Eisenhower, ki se nahaja v Co-'ioradu na počitnicah, je objavil y torek zvečer brzojavko, ki jo 3e poslal iranskemu premierju, katerega je zagotovil, da se bo iransko prošnjo za ekonomsko Pomoč vzelo v Združenih drža-Vah z razumevanjem in simpatijami v pretres. _ V predsednikovi poslanici, datirani z dnem 26. avgusta, je de-l°ma rečeno: ‘V prizadevanju, da se Vam Pomaga pri reševanju Vaših nuj-Pih problemov, sem naročil svo-■|emu ambasadorju v Iranu, naj Se posvetuje z Vami v zvezi razvojem našega programa Pomoč vaši deželi, v Razumljivo mi je, da so va-Potrebe nujne. Vaša prošnja o vzeta s simpatijami v razmo-Van j e in zagotavljam Vam, a sm° Vam pripravljeni poma-fati za dosego aspiracij Vaše de-2eio, ki ste jih navedli.” Italija zavrača Titove zahteve o Trstu NOVI GROBOVI Odobritev kongresa ni potrebna Jomes C. H a g e r t y, pred Sednikov tajnik, je povedal časnikarjem, da kolikor je njemu ^ianot, so na razpolago dodatni °ndi za pomoč Iranu, specifič-1 informacij pa nima. Rekel e tudi, da je mnenja, da se po-i'obni fondi lahko preskrbe rez odobritve kongresa. Roročilg iz Washingtona na-Oanjajo, da bo Iran dobil ver-jetno več kot 30 milijonov do-rJev. Ameriško poslaništvo v ranu je priporočilo baje 101 m'0n0V dolarJev pomoči, di k’ Eisenhower je objavil tu-rzojavko novega iranskega premierja Zahedija, ki je. tudi Irana s 26. avgustom. V njej premier: llai^ran Potrebuje takojšnjo fi- pa^. pomoč, če se hoče izko-čn 1 *Z ekonomskega in finan-aSa kaosa. ha ^f^iadnica le prazna, narod- odkar so roja-pr 1 strmoglavili vlado bivšega hiiej-ja Mossadegha. obi retekli teden je predsednik j avil poslanico šahu Mohame-1 Pahlevi, v kateri mu je £>rest"J naRogovem povratku na merike, dokler ne preneha flir-tati s komunistično Tudeh stranko in dokler ne poravna z Veliko Britanijo spornega petrolejskega vprašanja. Mossadeighov padec pa je vso zadevo spremenil. DENVER. — Dne 5. septemb ra je predsednik Eisenhower dovolil iranski -vladi $45,000,000 za takojšnjo in najbolj nujno pomoč, v očividnem namenu, da prepreči zbližan j e Irana s Sov jeti j o. Predsednik je to storil natančno deset dni nato, ko je iranski premier Zahedi apeliral na Zdr. države za nujno pomoč, češ da so iranske zakladnice prazne. TEHERAN Iran. — Iranski premier Zahedi se je nemudoma zahvalil predsedniku Eisenhower ju za ameriški dar v vsoti 45 milijonov dolarjev. V svoji formalni izjavi je premier Zahodi dejal: “Za to pomoč se še posebej zahvaljujemo, ker je bila dana ob času, ko so bila ameriška denarna sredstva za pomoč inozemstvu okrnjena in ker amer. kongres ob tem času ne zaseda.” Louis Vertosnik Louis Vertosnik, ki je bil bolan že izza svoje operacije na možganih pred tremi ali štirimi leti, je v petek na svojem domu, 9215 Kempton Ave., umrl. Doma je bil iz vasi Dule pri Krškem, fara Leskovec, odkoder je prišel leta 1910. Zapušča ženo Frances, roj. Germ, in sedem otrok: Louise Zakrajšek, Frank, Joseph Julia Swenar, Frances Barlock, Louis in Mary. Dalje zapušča 8 vnukov, brata Jožefa in dve sestri, Julijo in Paulino, vse v Jugoslaviji. Bil je član Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Pogreb bo danes zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na E. 62. St. in potem na pokopališče. Podtalni FBI agent je vodil Irinajsl lei komuniste za nos CB..^2a Pahlevi, v kateri mu ie J “al “ i - _ b; .°,- Tista poslanica in ta, pr ° 3e zdaj predsednik poslal si ^lerju Zahedi, pomenita, da Ptlbi rvUz?ne države prizadevajo vara lzat* Iran zapadnim drža-jev ,er ustaviti njegovo usmer-Šah • Rro^ Moskvi. Vratk 36 tako3 ob svojem, po-Žela u v Iran izjavil, da je de-^.IŠn'SUha” ter da potrebuje ta-je tule Rnančne pomoči. Rekel . V da je Iran pripravljen vjtj- ® 1 pomoč od vsakogar, — Biv?10 °d Sovjetske zveze. V . _Semu premierju Mossadeg-li jjj a ameriška vlada pretek-hajj0 Sec, Povedala, da mu ni pri-a i nobene pomoči od A- Vremenski Toda njegovo življenje v rodbini in med sosedi je bilo neznosno, ker so ga vsi smatrali za garjevca. DAYTON, O,—Robert Dunham, 43 let stari tovarniški de;-lavee, ki so ga vsi, ki so ga poznali, imeli za komunista, je bil polnih 13 let FBI podtalni agent, cakor je zdaj prišlo na dan. Ta leta so bila dolga in polna trpljenja, poniževanja in zasramovanja. Njegova žena je nehala poučevati nedeljsko« šolo, ker je mislila, da je komunist. Njegov 23-letni sin Jerry je izgubil v neki tovarni v Daytonu dobro zaposlitev, ker je bil osumljen zaradi komunističnega naziranja svojega očeta. Njegova hči je bila prisiljena preseliti se, ker ji med sosedi ni bilo več obstanka Dunham sam pa je molče in voljno trpel, ko so ga njegovi tovariši v tovarni zasramovali ter mu često telesno grozili. Zdaj pa se je vsa stvar spremenila. Njegovi sosedje ga prosijo odpuščanja za žalitve, ki jih je moral prenašati od njihove strani. Njegova skrivnost je prišla na dan, ko je pričal v zadevi nekega Malvina Humpana, ki je pri zasliševanju prisegel, da ni komunist. Takrat je državni tožilec vprašal Dunhama, ki je povedal, da je Hupman komunist. “Ali ste bili v času, ko je bil on komunist, v zvezi z FBI?” ga je vprašal tožilec. “Da, ves čas,” je odgovoril Dunham. o Anton Avsec V petek ponoči je umrl za srčnim napadom Anton Avsec, star 67 let, stanujoč na 5608 Carey Ave. Bil je samec. V Ameriko je prišel pred 40 leti iz Podoba, fara Stari trg, kjer se je reklo po domače “pri Kranjcu.” Tukaj zapušča nečakinjo Mary Palčič, nečaka Antona in Ernesta Palčič, bratrance in druge sorodnike. V Evropi zapušča sestro Franco in Rozo Gerbec. Bil je član Društva Loška dolina. Pogreb je bil danes ob 8:15 iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na-pokopališče. Mary Turk V ponedeljek zjutraj je umrla v Home of the Little Sisters of the Poor, kjer je živela zadnji dve leti, Mary Turk, roj. Koren, 1602 E. 41. St. Bila je rojena v Žužemberku in je prišla sem leta 1895. Zapušča moža Johna, sina Johna, hčer Anno Gona, 4 vnuke, brata Franka in Leo Koren in sestro Louise Pylick. Spadala je k društvu sv. Ane št. 4 SDZ in k Makabejcem. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 10 uri v cerkev Brezmadežnega Spočetja na Superior Ave. in E. 41. St. iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na E.'62. cesti.in od tam na Kalvarijo«. Michael Sebrek V nedeljo zvečer je preminul Cleveland Clinic po eno tedenski bolezni Michael Sebrek v starosti 53 let, stanujoč na 8118 Harvard Ave. Rodom Hrvat, spadal je k društvu sv. Nikola št. 22 HBZ. Tukaj zapušča žalujočo sestro Caroline Kortovich, v starem kraju sestro Louise in dva orata, Andreja in Mirka ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri, potom na Kalvarija pokopališče. 41. in Superior Ave. ob 10:00 uri in nato na Calvarija pokopališče. ADENAUER JE SIJAJNO ZMAGAL! Adenauerjeva zmaga po meni težak poraz za So vjete in vzhodnonemške komuniste. BONN, Nemčija. — Volitve v Zapadni Nemčiji, ki so bile velikanske vožnosi, so izpadle s sijajno zmago kanclerja dr. Konrada Adenauerja, kar pomeni, da se bo Zapad. Nemčija oborožila ob strani zapadnih zaveznikov in da je doživela Sovjetska zveza enega svojih največjih diplomatskih porazov. Dalje pomeni ta velika zmaga, da so se nemškim socialistom izjalovila njihova prizadevanja, da bi obdržali Zapadno Nemčijo nevtralno v sedanji mrzli vojni. Socialisti so priznali svoj poraz, ko je njihov voditelj Fritz Heine priznal, da bodo Adenauer jevi krščanski demokrati največja in najmočnejša stranka v zapadnonemškem pa Jameptu. Nad dvajset milijonov volilcev j«e dalo kanclerjevi koaliciji 197 sedežev v parlamentu, socialistom pa 44. Adenauerjeva koa-licija je prejela vsega skupaj — 11,707,406 glasov ali 59 odstotkov vseh oddanih glasov, socialisti pa 5,584, 905 ali 27 odstotkov oddanih glasov. Ta velika Adenauerjeva zmaga pomeni velik poraz za vzhod- V svojem nestrpno pričakovanem nedeljskem govoru je Tito predlagal internacionalizacijo Trsta, ostalo tržaško ozemlje pa naj bo dodeljeno Ju goslaviji. Italija pravi, da Tito izključuje vse poravnave in rešitve tržaškega vprašanja, ki so jih predlagali zavezniki, Italija in celo Jugoslavija sama. (Sledeče dogodke smo opisali javil, da je Titov govor razpršil zaparedno, kakršen je bil njih razvoj. Ured.). OKROGLICA, Jugoslavija, septembra. — Danes zvečer so zažareli kresovi po jugoslovanskih hribih in brdih nasproti I-taliji na čast bivšim jugoslov. partizanom, ki se zbero jutri k množičnim demonstracijam. Stotine tovornih avtomobilov dovaža delavce in kmete iz vse Slovenije v ta ogromni tabor, ki se bo vršil tukaj jutri (v nedeljo). V nedeljo bo imel namreč Tito tukaj govor, ki ga z največjo ■napetostjo pričakujejo tako Jugoslavija kakor Italija in tudi o-stali svet. Njegov govor se bo tikal tržaškega vprašanja in njegovega stališča o njem. Tito je dal razumeti, kaj bo prišlo, ker je podellil odlikovanja 4,500 bivšim partizanom, ki so so tekom vojne borili na tem o-zemlju proti Italijanom. Več tisoč Slovencev, ki žive v anglo - ameriški zoni tržaškega ozemlja, je bilo pripravljenih odpotovati v Okroglico, toda stavka italijanskih železničarjev je verjetno pokvarila njihove načrte. Oblasti v Trstu so tudi- pod vzele potrebne korake in varnostne mere v očigled jutrišnjih ■demonstracij. Vsa policija je na nogah, ameriškim in angleškim vojakom pa je bil začasno prepovedan obisk Italije ali po Jugoslaviji zasedene zone. vse dvome in jasno dokazal, da ni bilo Titu nikoli do tega, da bi rešil ta spor s posrednimi ali neposrednimi pogajanji z Italijo. “Tito dejanska izključuje diktatorsko drznostjo vse poravnave in rešitve vprašanja, ki so jih predlagali zavezniki, Italija in celo Jugoslavija sama” je rečeno v izjavi zunanjega u rada. Tito je v svojem govoru v nedeljo med drugim izjavil, da bi morala Italija odpoklicati svoje čete z mej obmenjnega ozemlja, če hoče utreti pot pogajanjem med obema državama, “če te' ga ne stori, bomo morali tudi mi poslati tja nekaj divizij”, je rekel Tito. Sovj. general Kevinov navzoč pri zračnih tekmah v Daytonu Z velikim zanimanjem je opazoval, kako je bombnik izpustil iz svojega “trebuha” jet-letalo. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Pozdravi— Vsem sorodnikom in prijateljem pošiljajo pozdrave Tom in Anica Jereb, hčerka Annamae z 9112 Columbia Ave., v družbi Matt in Josie Krašovec. Dne 8. septembra praznujejo srebrno poroko. 4. obletnica— V sredo ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Fr. Zalokar ob priliki 4. obletnice njegove smrti. Glavna seja— Glavna letna seja St. Mary’s Court No. 1640 C. F. bo nocoj ob 7.30 v navadnih prostorih. Vsi člani vabljeni! V bolnišnici— Frank Kosmerl, 1110 E. 64 St. je omagal pretekli teden pri delu zaradi vročine. Odpeljali so ga v bolnišnico Mt. Sinai. Obiski so dovoljeni. Leži v sobi št.320. Na obisku— Alojzij Mišic, 834 N. Hickory St., Joliet, 111. je prišel v Cleveland obiskat svoje prijatelje. — Zglasil se je tudi v našem uradu. Seja— Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ imajo v sredo ob 7:30 v Slov. del. domu na Waterloo Rd., važno mesečno sejo. Seja— { Nocoj bo v šoli sv. Vida seja Društva Sv. Marije Magdalene št 162 KSKJ. Pobiranje ases-menta bo od šestih naprej. Po seji bo malo prigrizka. nonemške komuniste, ki so spra- zasfaene zone- tisoče j italijanski' diplomat pri Dullesu WASHINGTON 5. septembra. vili v Zapadno Nemčijo tisoče pobojnikov in agitatorjev, da bi T, ... . 7 ------- naredili zgago pri volitvah. I ItallJanskl odpravnik poslov Ma-* • tio Luciolli je danes razpravljal Ameriški uradniki so silno ;z državnim tajnikom Dullesom vzradoščeni nad izidom volitev, v 7" " ------ ki zagotavlja, da bo prišla bo- ° vPrasan3u Trsta- Po razgovoru TV , 1 P dpi D1 da C O r»n f I -1 doča nemška armada v vrste obrambe Zapadne Evrope. k° tu^SJaSn? *n topi0) prav ta- 1 ponoči. Medved je slabo naletel ASHLAND, Wis. — Pretekli teden je pritacal v ta kraj 300 funtov težki črni medved, ki je vzbudil, naravno, dokaj strahu med prebivalci. Medved se je pred zasledovalci zatekel v katoliško cerkev* sv. Neže, kjer so oddali nanj več revolverskih strelov, ki pa niso mnogo zalegli in so mu morali končno pognati [kroglo v glavo iz risanice. Domen Blatnik Umrl je Domen Blatnik, p. d. Kopitarjeve, star 69 let, stanujoč na R. D. 2, Leroy Center Rd. Thompson; Ohio. Tukaj zapušča soprogo Johanno, rojeno Pecak, 3 otroke, Dan ml. Joseph, hčer Jean, omož. Smole, 2 vnuka in več sorodnikov. Rojen je bil v Grandeince v Hinjski fari uri Žužemberku, kjer zapušča brata Mihaela in sestro Mary Zupančič. Tukaj je bival 48 let. Bil je član Carniola Tent 1288 T. M. in Oak Camp št. 159 W. O. W. Poprej je družina živela na 1365 E. 52. St. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9:15 ur iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave., v cerkev Brezmadežno Spočetje E. Senator Dirkens bo predložil v kongresu prepoirebni predlog .. Vladni uslužbenci, ki se zatekajo pod zaščito petega dodatka ustave, ne spadajo v službe, v katerh so. WASHINGTON. — ’ Senator Dirkens iz države Illinois je izjavil, da bo predložil pri prihodnjem zasedanju kongresa predlog odnosno zahtevo, da vlada ne bi več sprejemala v službo o-seb, ki se zatekajo pri zasliševanjih pod zaščito petega dodatka ustavi, oziroma da bi vse one osebe, ki so že v tej službi, pa pri zaslišanjih nočejo odgovarjati na vprašanja, odslovila. je dejal, da se čuti srečnega, ker se ameriška politika glede tržaškega pristanišča ni spremenila. BEOGRAD, 5. septembra. — Beograjski radio je naznanil, da so se britanski, ameriški in francoski ambasadorji danes spet o-glasili pri jugoslov. zunanjem ministru Koci Popoviču. Nestrpno pričakovani govor RIM, 6. sept. (Nedelja). — Danes je imel Tito v bližini italijanske meje svoj nestrpno pričakovani govor, katerega je Italija označila za “diktatorsko drznost”. Italija je odločno zavrnila Titove predloge, da bi se mesto Trst internacionaliziralo, — ostalo tržaško ozemlje pa naj bi bilo prideljeno Jugoslaviji. Italijanski zunanji urad je iz- COX LETALIŠČE, DAYTON, Ohio. — Tukaj so se vršile 5. septembra velike letalske tekme, katerim je prisostvovalo tisoče ljudi, med njimi tudi sovj. general Viktor N. Kovinov, ki je dodeljen sovjetski ambasadi v Washingtonu. Sedeč ob drugih letalskih atašejih, je Kovinov naglo vstal s svojega sedeža in napeto opazoval, ko je velik bombnik spustil iz svojega “trebuha” lovsko jet-letalo, ki je najprej padlo nekaj sto čevljev navpično navzdol, potem pa kakor blisk šinilo kvišku visoko pod modro in jasno nebo. General Kovinov ni imel besede komentarja o tem, kar je pravkar videl. Ko so ga časnikarji vprašali po njegovem mnenju, je hladno pogledal ter molče strmel v nebo. Poleg sovjetskega generala sta sedela letalska atašeja češkoslovaške in Madžarske. Slovenska pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717 KAPLAN KLEMEN, vaja za 4. dejanje danes zvečer ob 7. Tretje dejanje jutri ob 7. Pri tretjem dejanju naj pridejo tudi otroci. — Režiser. John L Lewis poziva na edinstvo delavstva WASHINGTON. — John L. Dirkens j«e izjavil, da je taka Lewis je na predvečer Delavske- akcija neobhodno potrebna, če hočemo res učinkovito iztrebiti komuniste iz vladnih služb. “Vladna služba ni pravica, temveč privilegij,” je rekel senator Dirkens. “Po mojem mnenju bi se moralo onemogočiti vladno službo vsaki osebi, ki je pri vladi že uslužbena ali želi biti uslužbena, pa se zateka v varstvo 5. dodatka ustave, če se ji stavi vprašanja«, ki se tičejo varnosti dežele in vlade, ki tako osebo zaposluje.” ga praznika pozval 16 milijonov unijskih članov v Zdr. državah, “naj se dvignejo in zahtevajo od svojih voditeljev, da narede red v svoji delavski hiši.” Predsednik organizacije pre-mogarjev je dalje rekel, da predvideva “temne sence, ki ogrožajo napredek in varnost delavskega gibanja”. Rekel je, da bi morali organizirani delavci zahtevati od svojih voditeljev, da leti učvrstijo in zedinijo vse delavsko gibanje. Mossadeghov proces je bil odložen zaradi njegove bolezni TEHERAN, Iran. — Proces proti bivšemu iranskemu premierju Mossadeghu je bil dne 5. septembra odložen zaradi Mos-sadeghove bolezni. Armadno poveljstvo je naročilo vojaškemu zdravniku brigadirju Hoseinu Moghadamu, naj mu čimprej toliko izboljša zdravje, da se bo lahko pričelo z napovedanim procesom proti njemu. Zdravnik je odredil, da morajo posebni bolničarji streči Mossadeghu noč in dan. V Britaniji imajo — bel kruh! LONDON. — Angleži lahko sedaj zopet kupijo in jedo bel kruh in sicer prvikrat po 14 letih. Vendar pa je pričakovati, da bo bo večina Angležev še nadalje uživala in kupovala “siv” kruh, kakršnega so imeli ves čas vojne in po vojni, ki je 2 do 3 cente cenejši ko bel kruh, ki so ga pričele pekarne zdaj zopet peči in prodajati. Težka prometna nesreča ERIE, Pa. — Dne 5. septembra je bilo pet oseb ubitih in dve nadaljni ranjeni, ko se je primerila kolizija med težkim tovornim avtom in dvema avtomobiloma. Pakt med Sovjeti in Iranom TEHERAN, Iran. — Tukajšnje časopisje poroča, da sta se teheranska in'sovjetska vlada sporazumeli, da bosta zvišali svojo vzajemno trgovino za skoraj sto odstotkov. NAJNOVEJŠE VESTI CLEVELAND. — Včeraj je u-tonilo v razburkanem Erij-skem jezeru pet ljudi, ko je valovje prevrnilo njihova dva mala čolna, v katerih so se vozili. DETROIT. — Mr. Harry Truman, bivši predsednik Združenih držav, je govoril vče-\ raj pred delavsko množico v Detroitu, kjer je udaril po republikanski administraciji in velikem “businessu.” CHICAGO. — Tukaj je požar uničil stanovanjsko poslopje, pri čemer je izgubilo življenje 18 oseb. Devet jih je bilo, med njimi čest otrok, iz ene družine. Amerik Domovina «117 St. Clair Ave. /»■■v*« ar■ i%j— •«<>i\%■ ratsR- lIFnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za ZpcI. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per vear; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office -it Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. -^^>83 No. 177 Tues., Sept. 8, 1953 V tržaški zagati Zagata je slepa ulica, iz katere ni izhoda. V tako zagato je zašla sedaj ameriška politika glede Trsta. Naprej ne more, nazaj ne sme, Pri predzadnjih državnih volitvah sta Amerika in Anglija kot nekako volilno vabo obljubili Italiji, da ji bosta vrnili Trst. Angloamerikanci sicer niso bili opravičeni podati kako tako obljubo, ker je tržaška zadeva mednarodnega značaja, italijanski nacionalni šovinizem na to ni mislil, pač pa se je navduševal in je upal, da bo Italija tako kar na krožniku prejela vse tržaško ozemlje. Ta nepremišljena obljuba je morda takrat res pridobila nekaj glasov in pripomogla k sijajni zmagi De Gasperija. Toda nekaj drugega je obljubiti, drugo pa zopet obljubo izpolniti. Kako naj nekaj dam, česar nimam? Tito je namreč trdno držal drugo polovico tržaškega ozemlja, takozva-no cono B, ki je ni smel in ne hotel izročiti Italiji, če bi bili hoteli zavezniki kaj takega od Tita izsiliti, bi tedaj tak korak kaj lahko povzročil tretjo svetovno vojno, česar pa gotovo niso hoteili. Angloamerikanci so s svojo nepremišljeno obljubo samo razpalili italijanski nacionalni šovinizem, da je bil nato, ker obljube niso mogli izvršiti, toliko bolj razočaran in še bolj podžgan. Komunisti so dobili s tem dovolj povoda, da so mogli agitirati proti Amerikancem prijazni politiki De-Gasperija, ugled Amerike je silno padel, krščanska demokratska stranka pa se je ob zadnjih volitvah komaj še za bilko vjela, da ni propadla. Tudi ogromne svote, ki jih je Amerika kar vsipala v Italijo, niso mogle ne rešiti naše priljubljenosti in ne volilnega poloma vladajoče stranke. Še ena taka volilna bitka v Italiji in komunizem bo tam na konju. Vsa svarila ljudi, ki so dobro poznali tržaško vprašanje, niso nič zalegla; pri tržaškem vprašanju smo prišli v slepo ulico, iz katere skoro ni izhoda. V sedanjem svetovnem položaju je pač edino pametna rešitev tržaškega vprašanja taka, kakor jo je napravila mirovna konferenca po drugi svetovni vojni, da bi ostalo tržaško ozemlje svobodno pod mednarodno kontrolo. , Zavezniki uresničujejo svojo obljubo Italiji na ta način, da ji v coni A vedno bolj prepuščajo vso oblast, to na eni strani ne zadovoljuje italijanskega šovinizma, na drugi strani pa razburja opravičeno Jugoslavijo, ki grozi, da bo priključila k državi vso cono B, ki jo ima zasedeno. Tako je postalo vsled neprevidne politike tržaško ozemlje ena izmed najbolj bolečih točk svetovne politike, ki zelo ogroža svetovni mir. Oba tekmeca za to ozemlje, tako Italija kot Titova Jugoslavija, izrabljata nevzdržni položaj v svoje namene, da s tem odvračata pozornost svojih državljanov od domačih težav. Kadar je v Italiji težaven notranji položaj, voditelji italijanske politike vedno načno tržaško vprašanje in obra-.čajo pozornost svojih državljanov od domačih zadev na to razburljivo točko. Glede tega so namreč vsi Italijani edini, pa naj bodo komunisti ali krščanski demokratje ali pa drm ge stranke; vsi se silno razburjajo, kadar jih kdo opozori na Trst tako, da trenotno pozabijo svoje domače spore. To igro je sedaj pričela tudi nova, šibka italijanska vlada, ki je naenkrat vrgla med svet da Tito grozi priključiti Jugoslaviji tržaško cono B. Vodilni titovci sveto zatrjujejo, da nik-do ni tega ne izrekel in da nato nihče v Jugoslaviji niti ne misli ne. Vse kaže, da so si Italijani to “nevarnost” izmislili, da bi odvrnili pozornost političnih strank na Trst in tako pustili vlado pri miru. Treba je bilo poslati nekaj vojnih ladij v Benetke in nekaj vojaštva v bližino Trsta, da se tako zavarujejo italijanske namišljene pravice. Isto igro kot Italija vodi tudi Titov režim. Kadar mu doma trda prede in naraste nevolja naroda proti njemu, takrat hitro trobijo alarm, da grozi Trstu vejika nevarnost. Oči vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov se obrnejo proti Tr-stlu, množice se udeležujejo velikih demonstracij, ki jih pri-rede komunisti in tako se napravlja videz, da vsa Jugoslavija oodpira Titovo politiko. Tito se bolje zaveda kot pa se Amerikanci, da bi se njegovi vojaki ne borili ne za njega, ne za Rusijo in tudi ne proti njej, edino, kar bi moglo ohraniti enotnost in borbenost jugoslovanske vojske, bi bil slučaj, ko bi bilo treba iti v borbo za narodne pravice na tržaškem ozemlju. Sovjetska zunanja politika ima sedaj kaj lahko stališče. V slučaju kake svetovne napetosti bo storila to, kar so napravili Amerikanci in Angleži; obljubila bo Jugoslaviji Trst in tako pridobila za se ne samo Tita, marveč velik del protikomunistov v državi. Tito bo komunistično stvar spretno povezal z narodno ood krinko tržaškega vprašanja in vse dobave in podpore Titovini ne bodo nič pomagale in ne preprečile, da bi se jugoslovanska vojska ne borila na strani Sovjetov prti Italiji. Če bi se to zgodilo, bi sama jugoslovanska voiska pobila italijansko, če bi je ne reševali zopet Amerikanci. proti katerim bi se rabilo njih lastno orožje, ki so ga dobavljali Titu. S svojo zagrešeno politiko glede Trsta sta Amerika in Anglija popolnoma brez potrebe ustvarili ognjišče, iz katerega se kaj lahko razplamti tretja svetovna vojna. Nikdar pa gotovo v tem kotu ne bo miru, dokler bosta obe stranki mogli izrabljati sedanji položaj za olajšanje svojega notranjega položaja. Edini izhod iz te zagate je, če se vrnejo Amerikanci in Angleži nazaj na prvotno stališča in res ustvarijo Svobodno tržaško ozemlje. M. Lasallski glasovi in odmevi | (PiSe Matevž iz “Sunny Spot City-a”) 1 La Salle, 111. — Nedelja popol-(tudi s fanti tako? Morda smo dne je. Sosed Jože je sedel pred ^res malo bolj švoh, ampak smo svojo ograjo pod veliko jablano, pa bogati na skušnjah. Imamo na kateri je precej sadu. Ko me | “ekspirens” — bi rekel po an-je zagledal, se je pomaknil na gleško,” se je nekam naudušeno svoji klopi iz srede proti koncu izrazil Jože. in povabi: “Kako misliš kakšen “ekspi- “Come on Matevž, sedi bova rens?” katero uganila. Nedelja je, dan) “Ne delaj se tako omejenega počitka, za iti pa tudi nimava Matevž, da bi ne vedel kaj mislim!” “Tako vseveden nisem,” odvrnem. Jože pa me je po strani gle-!dal in se smejal. Govorila sva kam.” “S čim se pa motiš Jože?” — ga pobaram. “V Baragovo Pratika gledam, kedaj bo Mali Šmaren. Vrt in polje že kaže, da se poletje že'nato še o mnogih drugih zade-pripravlja na slovo in jesen bO|Vah. Med tem pa nisva opazila, vsak čas tukaj. Ali ne beži čas da se je od zapada bližala nevih- hitro naprej? Se mi zdi, kakor da sem prav zdaj le obračal zemljo po tem le mojem vrtu in bregu. Pa je že jesen skoro tu. Kaj bo Matevž to? Kmalu bomo mogli popokat naše “punkle” in oditi čez prag tega sveta. In kako1 hitro se to približuje, da se še ne zavedamo ne.” “Well Jože, to je pa gotovo, da bomo šli tja, kamor odhajajo' ljudje že, odkar stoji svet. Da bi le v dober kraj prišli, to si moramo želeti, ubraniti se pa odhodu ne bomo mogli. Kar nobena stvar na svetu ni tako gotova, kakor smrt, pa “tax collector.” Teh dveh se ne ubraniš na tem svetu.” — Tako sem “potroštal” Jožeta. Jože očevidno ni bil preveč “potroštan” z mojo razlago, a ugovarjal ni. Kaj je sam pri sebi mislil, pa ne vem. Jože je stopil v hišo in se kmalu vrnil s “kvortom” pive. Odpre steklenico, napolni dve kupi in veli: “Matevž, danes je nedelja, da- ta. Črni oblaki so se pomikali proti jugozapadu in grom se je začel oglašati s svojim zamolklim bobnenjem. Jaz sem se od' pravil domov zapirat okna, Jože pa tudi in pogovor nedeljskega popoldne sva zaključila. Še par drugih vesti in dogod kov. Farni piknik sv. Roka, ki se je vršil v zvezi s proslavo petdesetletnice ustanovitve naše fare, je v nedeljo dne 9. augusta prav lepo izpadel. Udeležba je bila povoljna, zabave je bilo dovolj za vse. Tako smo slovesno in v veselem razpoloženju proslavili prvo polcivico stoletja obstanka naše fare. ičez petdeset let bomo praznovali pa stoletnico in za takrat ste pa že sedaj vsi pobavljeni, da se zopet udeležite, da bomo skupaj obujali spomine. Zato le vsi, ki morete počakajte do tedaj. Vsaj poskušajmo. Naše -sosedno- mesto, Mendota, ki se nahaja severno od nas, je pred nedolgim proslavljala sto- nes se spodobi, da si malo grlo^letnico svojega obstanka. Imeli ohladiva. Saj ga morda res ne so razne slavnosti. Mendotčani bova dolgo več srkala na tem se posebno postavljajo vsako leto svetu, pa ga dajva, dokler ga še^ svojim takoimenovanim “Corn moreva in ga še lahko nosiva.” j Day.” Takrat pečejo, kuhajo in “Zelo pameten predlog in na- na razne načine pripravijo koru-svet!” — sem hitro pritrdil Jo- zo in z njo strežejo in servirajo žetu. “Tako dobrih misli, pa ni-[gostom. Pred dolgimi leti je pri-maš vsak dan v tvoji glavi,” sem šel v Mendota z Irske neki Irec, še dodal. pa, so ga hoteli pogostiti s koru- Jo-že se je nasmehnil, mi po- zo, ta pa je dejal: “By cracker! dal polno kupo pive in velel, da With corn they feed horses and ga naj spravim pod -streho, do-'pigs in Ireland!” — Potem so kler je hladan, kajti pivo, ko se ga postregli z okusnim “beef-segreje, ni dobro. Ubogal sem'steakom” in predenj so postavili in pivo je prijetno zdrknilo po jkvort žganja in velik vrč pive. mojem grlu. Jožetu sem pa re- Dotični Patrick, ali kakor mu je kel: “Tega ne boš nikoli več vi-1 že bilo ime, je vse lepo spravil del, ki sem ga popil.” Tudi to se pod svojo streho, tudi ono, kar je Jožetu dopadlo in je odgovo- je bilo hude pijače v flaši, s pi-ril: “Bomo pa drugega gledali, vom v vrču je pa poplaknil. Na-ki ga je še dosti na svetu.” . to je zlezel na neki bližnji ske-“Labor Day” je že tukaj,” je denj in tam smrčal tri dni in tri zaokrenil pogovor v drugo smer noči. Ko je prilezel na svetlo so J°že. ‘ga vprašali, kako je spal? Pa je “Tega praznika smo bili vča- odgovarjal: sih veseli. Se še spominjaš Jože, “O thanks to God and Saint kako smo imeli pri društvih na Patrick, it was beautiful, beauti-ta dan veselice in piknike?” |ful! Never had better times . • • “Kaj se ne bom! Saj sem se I dreamed, that Saint Patrick na Labor Day celo še zaljubil in [sent me the best drink, that se potem kmalu oženil. Ni zlomek! Potem pa moraš imeti ta praznik v najboljšem spominu,” sem odvrnil jaz. “Yes, h pokojnem ščeku sem hodil gledat preko bare mojo punco in ji pomižkaval in dvoril, toliko časa, da sem jo ogrel in navdušil za zakonskši stan.” “Glej 'ga, glej! Ti Jože si bil potem pa cel dragonar!” “Še kaj več kakor dragonar,” se je odrezal Jože. “Takrat sem bil mlad in sem znal pokoncu ioditi, kar zdaj ne znam več.” Kaj boš sam sebe v nič deval. Saj si še “kerlc” za devet fantov Jože!” “Well, vsakega se še ne ustrašim,” je odvrnil in mi pri tem točil že drugič pivo v kupo. Morda smo male -starji, pa kaj to, saj pravijo, da vino čim starejše je, they have up there. O, it was wonderful, wonderful. . .” Kakor so poročali, so ga tudi letos “žehtali” v Mendcti na proslavi stoletnice. Prav imajo, saj stoletnice niso vsak dan. Na bližnjem Oglesbyu imajo policijskega načelnika (chiefa) po imenu Gandolfi, ki vsak mesec objavi, kako je pazil in uveljavljal na Oglesbyu, ki ima menda blizu 3,000 ljudi, red in mir. Ni lahka reč. Kjer so ljudje tam so tudi besede in kjer je dosti besed, tam je tudi rad kreg. Je že tako in pomagati se ne da. Da bi se ljudje pa malo bolj “šonali,” kakor smo- rekli včasih, pa oglesbilski chief objavlja vsak mesec imena vseh, ki so za kak prestopek kaznovani. Tekom julija, pravi poročilo da je bilo 20 oseb aretiranih na Oglesby. kazni, na katere so bili obsojeni znesek $115. No, to za današnje čase ni posebno veliko. Devet jih je bilo kaznovanih, ker so malo preveč na gasolin pritiskali, to se pravi po domače, s karami so malo bezljali sem in tja pa cesti, pa so se ujeli. Dva sta pa svoje automobile zapeljala in parkala na nedovoljenem prostoru. Eden se je pa pretepal, pa so- ga aretirali in dali hladit, ker mu je menda radi julijske vročine zavrela kri. Drugi pa za neke druge prestopke. Eh saj pravim, nikjer ne gre brez “krvave rihte,” kjer so ljudje. Mr. in Mrs. Louis Kalin, ki bivata na 116 E. llth St., v Peru sta slavila petindvajsetletnico zakonskega življenja pred nekaj dnevi, -čestitke in še na mnoga leta! V mestecu Wenona, Illinois, ki se nahaja kakih 20 milj južno od La Salle, je te dni umrl rojak Nace Arčul, dobro znan Slovencem v La Salle in okolici. Pred leti je vodil nekaj let v La Salle, nekak “ten-cents store,” trgovino z razno drobnijo. Nato je šel nazaj v Wenona, kjer je vodil business tam. Umrl je v starosti 76 let. Umrl je v bolnišnici sv. Marije v Streator, 111. Pokopan pa je bil iz cerkve sv. Marije v Wenona, na tamkajšno farno pokopališče. Pokojnemu je umrla žena Johana, rojena Novak, leta 1946. Zapušča enega sina in tri hčere, dve bivate v Cicero 111., ena pa v Streator. Sorodnikom naše sožalje, pokojnik pa naj počiva v miru! V Wenoni, 111., je še par Slovencev. Pred leti pa jih je bilo več, ko je obratoval tamkaj šni premogokop. Pozneje so se razšli v druge kraje za drugim delom, posebno mlajši. Na wenon-skem pokopališču je pokopanih več Slovencev, ki so pomrli tekom zadnjih 40 let in čakajo tam angeljske trombe poslednjega dne. Isto je po mnogih drugih krajih po Ameriki, kjer soi se znojili slovenski delavci pri težkih delih pod zemljo, ali pa v plavžih, itd. Marsikje še spomina ni več za njimi. Vsem iskren pozdrav in lah-konoč! j K sodobnim svetovnim problemom 1 Na zadnjem zasedanju Združenih narodov se je pokazalo, da imata Amerika in Velika Britanija precej različne poglede na reševanje današnje mednarodne napetost. Razlike so obstojale že leta in leta, toda niso prišle doslej nikdar takoi j avno do izraza. čeprav obe odgovorni vladi poskušata razlike zmanjšati, gre razvoj prav obratno smer — razlika je vsak dan večja. Med tem ko je komunistični svet v splošnem zelo strumno organiziran in nastopa enotno, je svobodni demokratični svet le neka rahlo povezana skupina narodov in držav, ki imajo podobne poglede na osnovne cilje človeka, na naloge družbe in države, na njih organizacijo, na pravice posameznika. Vse te države se v večji ali manjši meri komunistične nevarnosti zavedajo-, imajo pa vsaka svojo posebno misel o potih in sredstvih, kako se tej nevarnosti ogniti, oziroma se pred njo zavarovati. Deber del evropskih in nekatere azijske države sodijo, da je Amerika v borbi proti komunizmu in sovjetskemu imperializmu pretoga in vse preveč ne- Prav prijetno je bilo ---- fm •» Cleveland, O. — Kot prejšnja leta sem tudi letos povabil na svoj god prijatelje in znance. Huda vročina in razne priredi tve, ki jih je v temle času vedno dovolj niso bile nobena ovira naši druščini. Kdor je le imel voljo, je lahko prišel. Prvi je bil na mestu g. Stanislav Lužar, zadnja pa je privihrala ga. Pavlina Stampfel. Bila je zelo dobre volje in je pela kot zagorski zvon. Pavle Založnik je vlekel harmoniko, službo točaja pa je opravljal g. Jožko Sfiligoj. Jožko je imel dela čez glavo. Ob taki vročini si vsakdo poželi kaj hladnega za grlo. Da je bila pijača v resnici hladna, gre zasluga g. Ferkulju, ki nas je oskrbel z ledom. Ga. Halilagič je povedala, da Pevski zbor Triglav vabi je zvedela za naše praznovanje Cleveland, O. — “Triglav” prireja vsako leto samo en samostojen koncert. Dohodki tega nastopa pa ne zadoščajo za kritje vseh potreb. Radi pa se tudi večkrat zberemo. Poleg koncerta v maju imamo jeseni še vrtno veselico. V nedeljo 13. septembra vabi zbor svoje prijatelje na prijazni vrt Doma na 6818 Denison Ave. Poskrbljeno bo za vsakovrstno zabavo'. Tisti, ki radi balinajo, bodo lahko prišli na svoj račun. Na razpolago bo pa tudi okusna večerja. Glavni kuhar je znani Tone šubelj. Pripravil nam bo kurji paprikaš in cmoke. Kot vidite in boste v nedeljo tudi okusili, Tone ni samo odličen pevec in pevovodja, ampak tudi dober in spreten kuhar. Na gramofonskih ploščah bomo slišali pesmi, ki so jih zadnjič peli naši zbori na skupnem kpneertu. Na sporedu pa je tudi nastop naših mladih pevcev. Pričetek ob treh popoldne. Ana Jesenko. Bog plačaj vsem! AD in si ni mogla kaj, da se nam ne bi pridružila. Bilo je pa tudi nekaj takih, ki so bili povabljeni, pa niso prišli. No, prijetno je bilo pa res! To bi vedeli povedati, tudi ga. Čampa in Angelca s 66. ceste. Čas je naglo potekal. Šele v pozni uri sta utihnili harmonika in pesem. Posebno Židane volje so bili sosedje, ki so zadnji odhajali domov. “že dolgo se nismo tako luštno imeli!” so dejali pri slove-isu. Vesel sem bil številnih prijateljev in njihovih voščil. “Ob letu pa na svidenje!” smo dejali, ko smo si segali v roke. Hvala vsem za obisk, voščila in darove. Hvala g. Adamiču s 66. ceste, ki je mel veliko posla, da je speljal vse obiskovalce domov. Janez Pirnat. MALI BRATJE SRCA JEZUSOVEGA Pok. pariški nadškof kardinal Verdier je septembra 1. 1933 izbočil redovniško /obleko prvim petim Malim bratom Sv. Srca, ki so bili določeni, da v puščavi nadaljujejo življenje pokore in dela/kot ga je pričel pater De Flou-cauld. Nedavno je njihov pred- Cleveland, O. — Podpisana, ki sva 24. avgusta praznovala zlato J stojnik pater Voillaume na javni poroko, se prav iskreno zahva-Ij ujeva vsem sorodnikom in pri- spretna. Taka politika utegne svet zaplesti v vojno, ki bi se je bilo sicer morda mogoče izogniti, trdijo nasprotniki tako ameriške politike. Poglejmo, kaj sodijo o Ameriki in njeni politiki v Vel. Britaniji. Nezaupanje ameriškim načrtom o postopanju s komunisti in komunistično nevarnostjo raste iz dneva v dan. Posebno očito je to v času po sklenitvi premirja na Koreji in po objavi, da imajo tudi Sovjeti vodikovo bombo. Britanci so vse bolj in bolj prepričani, da so imeli oni v pogledu postopanja s Sovjeti bolj prav kot Amerika in da je tako tudi danes. Ameriška odločnost proti Sovjetom naletava na odpor po mnenju Londona ne samo v Evropi, ampak tudi v Aziji. Svet je vojne sit in si želi miru. Ta želja po miru prevladuje v Evropi in Aziji nad strahom pred komunistično nevarnostjo. W. Churchill je prepričan, da bodočnost Vel. Britanije zahteva boljših odnosov s Sovjeti j o in komunistično Kitajsko. Svetovalci ga stalno opozarjajo, da Vel. Britanija ni v stanju trošiti toliko za oboroževanje, kot je to delala v zadnjih letih. S tega stališča je razumljivo, zakaj se London toliko zavzema za sprejem Maovih komunistov v Združene narode in zakaj tako vstraj-no poudarja potrebo po razgovorih na naj višji ravni med Sovjeti, Združenimi državami in Vel-Britanijo, v slučaju potrebe še s Francijo. Churchillov ugled in sodba sta med njegovimi rojaki še vedno visoko. Ker je on mnenja, da je morda le mogoče vsaj nekatere sporne točke rešiti v neposrednem razgovoru med voditelji Zahoda in voditelji komunističnega sveta, ga vsa angleška javnost v tem podpira. Sporočilo, da ima tudi Sovje" tija vodikovo bombo, je ustvarilo ne samo v Vel. Britaniji, a111' pak tudi drugod ipo svetu mnenje, da je treba na vsak način poskusiti doseči s Sovjeti kak sporazum. Da bo tekma v oboroževanju prej ali slej pripeljala do svetovnega spopada, katerega strahote si nihče ne more prav zamisliti, je jasno. V Londonu opozarjajo na ^°‘ da ni popolnoma gotovo, če dda čas v korist Zahoda. Po njih ce' nitvi bodo Sovjeti 1. 1960 pridobili povprečno več surovin koi pa sedem najbolj industrializiranih držav Zahodne Evrope skupaj. čez dve leti bo letna Pr°' izvodnja petroleja v Sovjetij presegla količino, ki jo danes P°' rabi vsa Zahodna Evropa. To so gola dejstva, s katerim1 je treba računati, trdijo v Londonu. In prav v teh dejstvih je iskati vzrok, zakaj je priprav Ijen Churchill še enkrat posku siti, če je morda le možno mirn° sožitje med Zahodom in Vzho dom. Angleži sodijo, da je njih na loga, da posredujejo med Ame riko in Sovjeti jo in tako reŠi.j° sebe in svet pred strahotami 1 uničenji nove vojne. Kdor jell\ Ije v poštev uničevalno atomske in vodikove bombe izpostavljenost Vel. BritaniJ6’ Angležem njihove zaskrblj600 sti ne more šteti v zlo. , Nobenega dvoma ni, da sk tudi Amerika z vsemi sreds ^ ohraniti mir, le pota so razlicn Povprečen opazovalec medu ooljše je. Pa zakaj bi ne bilo | Od njih so pa sfeolektali za razne tra De Fcucaulda so se naglo pomnožile in mjihovte delo razširilo od Sahare do Orana, v Kamerun do jateljem, ki so se tega slavja udeležili. Hvala za lepa darila. Prav posebej se želiva zahvaliti sinu Johnu in njegovi ženi Urški zaim v Chile, prišli so celo lepo darilo in postrežbo našim [skrajnih mej, do Alaske. prijateljem. Hvala vsem, ki so se udeležili sv. maše. Hvala č. g. Louis Bazniku za lepe rožne vence in obisk, prav tako hvala tudi č. g. V. Tomcu. konferenci prikazal sadove nji- rodnega razvoja v zadnjih deSe hovega dela. Redovne hiše pa- Pri brivcu Brivec: “Veste, gospod, jaz delam tudi pesmi. Gospod Špica, urednik našega leposlovnega Še enkrat vsem iskreni lista, jih zelo hvali.” Bog plačaj! “že verjamem, ker ste ga rav- letjih se ne more ubraniti Zahcd3 John in Jennie Tutin. 5io brili.” da bi bil enoten nastop ^ za ohranitev miru veliko uSP-e-nejši kot pa trenutna razdv°l nost. * * * et Zadnji teden je dvignilo veliko prahu vprašanje bo .e nosti Trsta. Zanimivo pri tenlj]p zlasti dejstvo da je del araiep škega ča? »mišja tokrat 0 -v- vprašanju prvič zavzel °^.^o no stališče in pojasnil p?aVlC tud slovenski položaj. Ameriška Domovi na 'A-fVl' E RI E/l’ lil— H O IH E- AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R Fran Levstik: Besede Slovencem (Odlomki) (smemo reči pisatelji, in katerih V današnjem pokvarjenem ča-'^islo je tema _ nimajo v današ-«u ljudem ni do resnice; dobri so njih časih nikakršnega spošto. tori'n^U^^r^^r^’ naizaničliiveiši ; vanja do občinstva in zatorej ni-Pripomocki, samo da se d,oseze _ _ J. samo da se nepošteni namen. Vies svet srdi-1° graja načelo, ki se podtika je-Zuitom, namreč načelo, da “na-111611 posvečuje sredstva” — a kakršnega spoštovanja sami do sebe, ker drugače ne bi mogli dajati med ljudi takih stvari, kakršne zdaj česo dobivam,oi. — ni! * * * Krivo uče, kateri trde, da v povesti ne sme biti samih kmetskih ljudi. Človek je prvo, tega je Bog ustvaril, a kmeta in gospoda šele človek sam. * * * Prvaško načelo je, da je politika samotržje nekaterih srečnejših izvoljencev, katere si izbirajo po svojih trdnih pravilih, a vse drugo da bi o politiki mol Ves svet se vendar trdno drži na N16v jim ^ d° prave pisateljske |ča]0, ker je mladina tej visoki videz kletega načela. In v tem °ziru se zlasti med Slovenci rilriogo sme in more, ker pri njih f° javno mnenje vzeli samo ne-ateri, slepa množica pa za nji-j111 vpije, če tudi sama ne ve, Kaj> ker je preneizobražena in. l^leg tega tudi prelena, da bi premišljevala. Pri nas je eoa samo povedati najneum-^ejše geslo, ki petem med mno-2lC0 kakor /ogenj leti od ust do1 llsl> če je tudi še tako nepošteno, Sam° da pride do tiste “firme”, °d koder je množica takih gesel Navajena. Če med nami kdo kakšnega s 6Pca ali belouško ubije, pa že da bi Ve, na kateri grm bi jo obesil, jo videlo/ več ljudi. ^ Slovenski pisači — to ime bo-sploh vsem onim, katerim ne dolžnosti, katera neizprosno u-kazuje: poprej se uči sam, o čemer hočeš potlej druge učiti v knjigah! Ali med nami se malokdo uči, kolikor bi potreboval, a vendar vsak pisari. Puhla nevednost oholo/ gospoduje na skrpanem prestolu, s katerega se v zobe reži razmišljevanju, trudu, razumu in učenosti. Naši pisači natanko vedo, zakaj smejo tako delati. Saj nam je vse,dobro, vse na hvalo, kar koli prileze iz kakega kota, imej si kaj vrednosti v sebi ali nič, bodisi s premislekom zbrano ter lepo in skrbna spisano, ali z raskavo metlo na kup zdrgnjeno. Kakšno duševno uboštvo, kakšna nekritičnost, kak strašen jezik je če-sto po sedanjih književnih proizvodih, a kako vrhu vsega tega njih roditelji prevzetno gledajo, ter kako nos vihajo o svoji ce- Najhilrejša in najvarnejša tvrdka! V cenah je uračunana voznina, carina in davek! Paket št. i _ $15.75 paket št. 4 — $15.00 5 Ibs. kave - coffee 5 lt>s- surove kave -JO lbs. sladkorja-sugar coffee ■0 lbs. riža - rice 1 Ib. čaja - tea Mbs. špagetov - 10 lbs. sladkorja - Slbs.mSaPsati lard s.Ugar. ^ lbs. mila - laundry lOlbs. nza - rice soap 5 lbs. masti - lard kanadska lepa bela moka, if- 100 lbs......................$12.50 KORUZA y ZRNU, 100 lbs............-...$11.00 a •bs. SUROVE KAVE $7.50; 20 lbs. RIŽA $8.25; 50 lbs. SLADKORJA $14.00 Zahtevajte naš n^jnovejši cenik! — Pošiljamo razna zdravila, RADIO aparate in drugo EXPRESS TRADING GORP. — 40th Avenue — Telefon: ST 6-9083 — Long Island City 1, N. Y. PAKET “A” — $38.00 100 Ibs. bele moke 22 Ibs. sladkorja -sugar 22 Ibs. masti - lard 11 Ibs. špagetov -spaghetti 11 Ibs. riža - rice 4 Ibs. kave - coffee 5 Ibs. pralnega mila 2 Ibs. toalet, mila modrosti še nedozorela, akotudi so v tej mladini možje med tridesetim in štiridesetim letom starosti, a med prvaki nekateri celo pod tridesetim letom. V deveti deželi i-ma torej politično bodočn/ost samo to, kar poklicno stoji okrog mrtvaških glav, težkih od narodnih težav. (Iz knjige Fran Levstik, Besede Slovencem, Akad. Založba v Ljubljani 1940). ------o------ Tudi v Kanadi so velikodušni dobrotniki Slovenci v Torontu in drugod pa Kanadi se radi odzivajo na naše prošnje in pridno pošiljajo denar za našo cerkev. Razume se, da je njihova naloga predvsem ta, da zberejo potrebni denar, da bomo mogli cerkev spraviti pod streho s čim manjšim dolgom. Zato se pjihovi prispevki stekajo v prvi vrsti v ta namen. Prav taka pa so pripravljeni darovati za potrebno notranjo opremo. Tukaj moramo posebej omeniti nekatere dobrotnike, ki so se pokazali v tem pogledu radodarne. Na prvem mestu g. Leopolda Springer j a in slovenskega fanta Ludvika Sluga, ki bosta naši cerkvi darovala kip sv. Male Terezije. Oba je vezala za to posebna zaobljuba, ki sta jo naredila Mali Cvetki na čast. — Ker sta bila uslišana, bosta sedaj obljubo izpolnila. Prvi bo daroval $150.00, drugi pa je že dal $190.00. S tem je kip Male Cvetke zagotovljen. Stal bo 340 dolarjev. Dve slovenski dekleti, Prekmurki, Marija Kuzmič in Marija Prša, sta obljubili kip Srca Jezusovega. Ker pa je vsota $340.00 za dve dekleti, ki sta komaj prišli v Kanado, prevelika, bosta darovali obe skupaj $150. Manjka torej še $190.00. Tudi tukaj je priskočil na pomoč slovenski fant Ludvik Sluga, ki je daroval $10.00. Za ostalo vsoto potrjenimi $180.00 pa presv. Srce Jezusovo še išče dobrotnikov. Drugo slovensko dekle, Antonija Rodman, je obljubila cerkvi kip žalostne Matere božje. Tudi njej manjka še 240 dolarjev. Upamo, da ji bodo častilci Žalostne Matere pomagali, da bo tudi ta vsota v kratkem zbrana. Vsem zgoraj navedenim dobrotnikom iskreni: Bog plačaj! (Iz glasila “Božja beseda”). ---------------o------ Žalostno sporočilo zdoma Toronto, Ont. — Od doma sem prejel vest, da mi je v ponedeljek 17. avg. umrl na domu v Igu dragi oče Anton Juha v starosti 78 let. Bil je dolgo let ključar pri farni cerkvi, dolgoletni član odbora Hranilnice in posojilnice, Gasilskega društva na Igu in občinski odbornik. Doma zapušča ženo Marijo, rojeno Železnikar, dva sinova in eno hčer, sestra Ano, poročeno Stoje v Avstriji, podpisanega pa v Torontu. Naj v miru počiva! Anton Juha. C0SULICH hpress odprema Najugodnejše cene Najboljša BELA MOKA, 100 Ibs..............$| j.50 Najboljša KORUZNA MOKA, 100 Ibs...........$| [.00 33 Ibs. SVINJSKE MASTI...................$| j.25 NASI STANDARD PAKETI PROSTI VSAKE CARINE: ^aket ŠT. 91 22 Ibs. sladkorja 11 Ibs. riža 6 Ibs. kave 1 Ib. čaja Vi Ib. popra v zrnu $13.75 PAKET ŠT. 101 $48.50 PAKET ŠT. 90 $16.25 200 Ibs. bele moke 33 Ibs. masti 22 Ibs. sladkorja 11 Ibs. riža 6 Ibs. kave pAKET št. 71 $12.25 PAKET šT* $37.50 lO kg sladkorja ^ kg riža 3 kg kave I-A PAKET št. 82 3 kg. 5 kg. 1 kg. kave riža sladkorja PaKET št. 84 . 3 kg kave I-A kg riža paket ŠT. 85 6 Ibs. kave 4 Ibs. riža $9.05 $7.00 $6.50 100 Ibs. bele moke 22 Ibs. testenin 22 Ibs. sladkorja 22 Ibs. masti 11 Ibs. riža 6 Ibs. kave 4 Ibs. pralnega mila 1 Ib. t. mila “Palmolive” PAKET ŠT. 92 10 Ibs. sladkorja 10. Ibs testenin 10 Ibs. riža 6 Ibs. kave 2 kg kakava 1 Ib. čokolade 1 Ib. čaja $14.50 10 Ibs. masti 10 Ibs. sladkorja fO Ibs. riža 6 Ibs. kave 2 lbs. Palmolive mila 1 Ib. čokolade 1 Ib. čaja PAKET ŠT. 89 $14.00 15 Ibs. sladkorja 10 Ibs. masti 10 Ibs. riža 6 Ibs. kave PAKET ŠT. 15 $12.90 20 Ibs. bele moke 5 Ibs. sladkorja 5 Ibs. masti 5 Ibs. kave 5 Ibs. mila PAKET ŠT. 28 $8.90 5 Ibs. kave 5 Ibs. riža 5 Ibs. masti 5 Ibs. sladkorja Več svobode za Sovjete Ottawa. — Kaltor ti meni, taka jaz tebi, je bilo geslo kanadske vlade, ki je pretekli teden sporočila osobju sovjetskega poslaništva v rdeči apekasti hiši na Charlotte Street v Ottawi, da se osobje sovjetskega poslaništva v naši deželi od sedaj dalje lah-jko odpravlja svobodno na izlete in ogledovanje dežele v vse kraje, ki niso oddaljeni od naše prestolnice več ko 75 milj. Doslej so marali člani sovjetskega poslaništva v Ottawi pismeno obveščati naše zunanje ministrstvo o svojih nameravanih potovanjih v kraje, ki so bili oddaljeni več kakor 25 milj od Ottawe 48 ur vnaprej. Kanadska vlada je omejila potovanje sovjetskega poslaniške-ga osobja leta 1948, ko so sovjet- ske oblasti odredile podobno v Moskvi, koder se diplomatski predstavniki zapadnih držav niso mogli odtlej dalje več svobodno gibati. Zdaj pa je Malenkov-Ijev komunistični režim te stroge ukrepe nekolikanj spremenil in temu primerno: so storile vlade v Franciji, Angliji, pri nas in v Združenih državah. Kanadska vlada si seveda pridržuje pravico da dovoli ali pa ne dovoli osebam, ki so uslužbe-ne pri sovjetskem poslaništvu v Ottawi, potovanje v kraje, ki leže dlje kakor 75 milj od Ottawe. Med te kraje štejejo med drugimi tudi Pembroke, Ontario, vojaško taborišče v naselbini Peta-wawa, Ont., in Chalk River, največji kanadski projekt za raziskovanje atomske sile. Tudi če bi hoteli Sovjeti potovati v Montreal po nakupovanju, ne morejo tega storiti samovoljno. Za vse take primere bodo morali Sovjeti v naši deželi še vedno pisati prošnje, ki jih bodo morali odpošiljati /na naše zunanje ministrstvo vsaj 48 ur pred nameravanim potovanjem. Na našem zunanjem ministrstvu ob tej priliki niso oznanili, koliko prošenj je vložilo rusko poslaniško osobje v zadnjih esemnajstih mesecih omejenega kretanja za člane sovj. poslaništva, dejali pa so, da jih ni bilo ravno veliko. Koncert kanadske glasbe Toronto, Ont. — Ljubitelje glasbe bo zanimala novica, da se bo vršil v New Yorku v tamoš-nji Carnegie Hall dne 16. oktobra letos koncert klasične kanadske glasbe. To bo prvi koncert, ki bomo na njem slišali izključno skladbe kanadskih skladateljev. V ta namen so razpisali natdčaj za prispevke kanadskih skladateljev, ki žele, da bi-njih skladbe predvajali na tem koncertu. Doslej so poslali 175 glasbenih kompozicij, iz katerih bodo izbrali najboljše in najznačilnejše. Koncert bo pod vodstvom znanega dirigenta Leopolda Stokowskega. Igrali bodo ali bostonski, philadelfijski ali pa newyorški filharmonični orkester. O tem še niso odločili. Brez dvoma bodo prenašale ta koncert številne kanadske radijske postaje. želite, da plačamo mi 200 din poštne pristojbine, dodajte k paketu ali vreči 75c ZAHTEVAJTE CENE ZA: Radio aparate blagove vseh vrst SICIKLE, MOŠKE IN ŽENSKE ŠIVALNE STROJE “SINGER” ŠTEDILNIKE ZDRAVILA PO RECEPTU Pakete s hrano, sestavljene po vaši želji POŠILJAMO DINARJE V VSAKI SVOTI PO NAJBOLJŠI DNEVNI CENI protina6! P^ete pošiljamo iz lastnega skladišča v Trstu. Vsi ] delni ali popolni izgubi. Kakovost blaga vedno prvovrstna! pridejo tekom 15-25 dni. Vsi so zavarovani QUEEN Vsa naročila in dopise pošiljajte na: BRANCO C0SULICH TORONTO, ONT., CANADA Na vsa pisma odgovarjamo takoj! — Zahtevajte naše popolne cenike! ENAKA CENA V USA ALI KANADSKIH DOLARJIH! Tel.: EM 6-3877 DIN 500 za 1 dolar bankovci POŠILJANJE denarja v domovino po dnevnem tečaju. 100 Ibs. BELE MOKE ..$11.45 100 Ibs. KORUZNE MOKE.. 10.90 1 Ib. RIŽA ...........21 1 Ib. TESTENIN .......21 1 Ib. SLADKORJA ......21 1 Ib. KAVA MINAS .....80 1 Ib. KAVA SANTOS ....93 1 Ib. MASTI ..........38 1 kg OLJA ........ 1.32 Cene franco prejemnik! Sestavljamo Vam poljubn-e pakete. Zahtevajte podrobni cenik! Potniške karte: z avionom ali ladjo, po uradnih cenah. Posebna dobra lastna organizacija več agencij za emigrante. PREVODI - VIZUMI - POTNI LISTI - IMIGRACIJA TRANSMUNDIAL SLOVENSKE POTNIŠKE AGENCIJE 258 College St. Toronto, Ont. tel. MI 4868 2098 St. Catherine St., W. Montreal tel. FI 5306 Kitajske oblasti izganjajo misijonarje Hongkong. — Pretekli teden so kitajske komunistične oblasti izgnale z ozemlja celinske Kitajske spet sedem katoliških duhovnikov s pretvezo, da njihovi potni listi niso več veljavni. Med temi duhovniki so trije Francozi, en Italijan, en Madžar in dva Kanadčana. Vsi ti duhovniki so bili dejavni v misijonih okrog Šanghaja in Suoova. Moikl dobijo delo Boring Mill Operators To delo je na razpolago na našem 2. šiftu Morate biti izkušeni in sposobni sami sestavljati 11 ur vsak večer (55 ur na teden) Visoka plača od ure tudi incentiva in nadurna plača Obiščite naš employment urad od 8 - 4:30 — v soboto od 8 - poldne. THE OSBORN MFC. 00. 5401 Hamilton Ave. (182) Turret Lathe Operators Izkušeni in neizkušeni 1. in 2. šift 53-urni teden Air-Conditioned tovarna ROTOR TOOL GO. 26300 Lakeland Blvd. Mofti dobijo delo TAPC0 zdaj izbira izkušene moške Z A TOOLMAKERS Experimental Work Building Jigs and Fixtures SELECT TOOLROOM OPENINGS ARC and HELIARC WELDERS MAINTENANCE TINSMITH MACHINE REPAIRMEN •] (179) Ženske dobijo delo DEKLETA in ŽENSKE 16 let ali več stare za zavijat, sortirat in različna dela Vzamemo začetnice Stalno delo MENK BROS. LAUNDRY 643 East 103rd St. (178) Slovenka ali Hrvatica Išče se ženska, da bi skrbela za starejšo žensko. Lahko hišno delo. Plača, hrana in stanovanje. Kličite SU 1-7830. (178) Šivilje (Power) za Šivalne stroje in izkušene začetnice za delo na ženskih oblekah. Dobra prilika za novo našel j en-ke. Angleško ni potrebno. Bloomfield Co. 2212 Superior (180) MALI OGLASI Zgodovinski muzej v Jordanu Jordan, Ont. — Ta kraj ne bo odslej dalje znan samo po svojem mečnem samorodnem vinu, ki ga imenujejo včasih “rizling” ampak tudi po enem najzanimivejših manjših muzejev podeželske Kanade. Pogoje za zanimivi muzej v Jordanu sa ustvarili predvsem rani prebivalci tega kraja, tako imenovani Butlerje-vi renžerji, ki so med Ameriško revolucijo pomagali Angležem in pa verniki sekte Menonitov, ki jim Amerikanci tedaj takisto niso privoščili svobode čaščenja. Zdaj so potomci teh dveh skupin, ki deloma še zmerom žive okrog Jordana, začeli zbirati zgodovinske predmete, listine in knjige, kar hranijo sedaj v dveh poslopij tukajšnjega muzeja. Prebivalci okolnih krajev Pelham, Vineland, Campden in Beamsville prav tako prispevajo stare predmete za ta muzej Finančna pa je omogočila ustanovitev jordanskega muzeja tukajšnja vinska družba The Jordan Wine Co. — Zanimivo je tudi, da so Menoniti gojili vinske trto v okolici Jordana že pred 1. 1800. Trgovsko vinogradništvo v teh krajih pa se je začelo šele okrog 1. 1875. Naprodaj Hiša 8 sob za 1 družino na E. 84 St. in Superior Ave. Plinski furnez in preproge. $9500. Dajte ponudbo. Kličite RA-1-3186. (177) V fari Marije Vnebovzete Blizu Holmes Ave., lepa 7 sobna hiša z 4 spalnicami. Blizu Lake Shore Blvd. Se lahko takoj vselite, 1 družinska z 6 velikimi sobami, dvojna garaža, plinsko gretje. Kovač Realty 960 E. 185th St. KE 1-5030 (180) Hiša naprodaj Na 8707 Cannon Ave., za 2 družini, 5 in 5, odprto med tednom od 6 do 8 zv., od 1 do 8 zv. v soboto in od 10 do pop. v nedeljo. Na E. 93 in Harvard. Naprodaj Lastnik prodaja novo-hišo, 5 sob, 2 akra zemlje, sadni vrt Na Route 14 naprej od Bedfor-da; tudi 5-sobna hiša, velik lot v južnovzhodnem E. Clevelan du. Vprašajte na 5504 Orey Ave. Harmonika naprodaj Dobro ohranjena harmonika s prijetnim glasom poceni naprodaj. Oglasite se pri Mencin na 1173 E. 61 St. —(180) Če ste sposobni vas izučimo na delu za PRODUCTION BENCH INSPECTION HAND TRUCKING MISCELLANEOUS MACHINING Employment urad odprt: V ponedeljek skozi petek 8 zj. do 4:30 pop. V soboto in nedeljo 8 zj. do 3:30 pop. Prosimo prinesite izkaz državljanstva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. THOMPSON PRODUCTS, Inc. 23555 Euclid Ave. (C.T.S.’ Bus 28) (182) FORD MOTOR COMPANY Clevelandska tovarna sprejema prošnje od Novih Amerikancev ki govore nekaj angleškega. Ta firma nudi visoke plače, dobre delovne pogoje in varnost za bodočnost. Zdaj preiskujemo sposobne može za vsa različna dela. Prosimo oglasite se v našem employment uradu osebno na Engle Rd., južno od Brookpark. Če živite izven mesta, pišite na FORD MOTOR 00. 17601 BROOKPARK RD. Cleveland, Ohio (179) TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN TOOL ROOM HARDENER MACHINE REBUILDERS Visoka plača od ure z dodatki za življenske stroške in mnogo delovmn koristi. Ta dela so v naši E. 93 in Woodland tovarni in v naši E. 152 St. tovarni. Oglasite se v employment uradu na E. 152 St. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 Street (182>: MALI OGLASI Iščejo stanovanje Mirni trije odrash iščejo 5 ali 6 sob v St. Ciairski okolici. Kličite EX 1-0785. ____________________-(179) Soba se odda Odda se spalna soba moškemu na 15634 Holmes Ave. JOHAN BOJER: IZSELJENCI ROMAN Ebbe je nato pobesil eno stran kaj umrlo in nazadnje je prišla ustnic in se nakremžil. Potem se je pričela molitev. Priči sta podpisali. Kravi je bilo Kranslin ime in je bila ob tistem času na paši. Napovedal je, kdaj bodo prišli ponjo, če ne bodo do takrat poplačani dolgovi s stroški vred. Tudi Karen se je morala podpisati s kljukastimi črkami, ker ni bilo Kala. Zbogom. Ebbe ji je spet dal roko, se pokril, zadel torbo s protoklom čez ramo, vzel palico in šel. Priči sta mu sledili. Ko je zvečer primahal Kal po> bregu navzgor, mu pridrvijo štirje svetolasi otroci naproti in kričijo vsevprek. Ebbe .. . Ebbe je bil pri njih doma in bo kmalu spet prišel in vzel kravo. ‘Prav, prav,” jih miri Kal, “vsaj materi ne bo trebo molsti.” Otroci so kar zapovrstjo prihajali na svet. Med Andersom, Olufom in Pavlino je bilo samo po eno leto. Za njimi jih je ne- Smrt je kruta— brez srca, kar vzame— več nazaj ne da . . . Poslednji dnevi, ko se dragi preminul nahaja na mrtvaškem odru, ostanejo v trajnem spominu. Tiho dosto-janstvo lepo opremljenega pogrebnega zavoda blagodejno vpliva na žalujoče. Naj bo po-g r e b poceni ali drag, pri nas je poslu-ga vedno najboljša. MARY A. SVETEK Slovenski pogrebni zavod 478 E. 152 St. KE 1.3177 Cleveland, Ohio Thomas Flower Shop CVETLICE za vse prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 Na domu: HE 2-1982 CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 Prijatefs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplie* Vogal St. Clair Ave in E. 18 St ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohiltvo IVanlio« 1-4221 18115 NEFF ROAD Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland Siri, ki je imela šele šest let. Ujel jo je za roko, se sklonil in jih dahnil v tačico, kakor bi se bal, da ji ne zmrzne. Ko pa je govoril v hiši nekaj časa s Karen, je nazadnje z napetim obrazom obsedel na pručici. Spodnja ustnica se mu je, vsa bolj in bolj povešala. Moral je vzeti Siri na kolena. Ta presneta deklica se je znala tako imenitno pogovarjati s svojim očetom. Hop, hop, hop, peljemo se v mlin — morali bi sejati — pa nimamo kaj sejati. Hop, hop, hop, peljemo se v mlin — morali bi saditi krompir — pa nimamo kaj saditi. Hop, hop, hop — in zdaj bodo vzeli kravo. Spet bom morala po hišah na peko,” je rekla Karen. Kal se še venomer vozi s Siri v mlin, žena ima sicer dosti opravka s hišo in z otroki, pa naj kar gre po hišah in peče kruh. Šest šilingov na dan je denar. Otroci naj si pomagajo doma, kakor vedo in znajo. Ko pride mati zvečer domov, toliko, da jih spravi spat. Potem ima da lahko ponoči pere, šiva in krpa. “Pomoč se mora najti,” je rekla in gledala na moža in deklico. Kal je vstal, šel iz hiše in vzel sekiro in vrv. Rekel je, da gre v gozd po les. Dan za dnevom vleči žago izmuči človeka. Ljudje so ga zmeraj postavljali na vrh ogrodja, in tsiti, ki stoji tam ,mora ve- nomer vleči navzgor in potiskati navzdol. Oni, ki stoji spodaj na drugem koncu, se vsaj lahko z rokami obesi za žago, kadar vleče navzdol. Olajša si delo, odpočije se. Kala pa je nazadnje vse bolelo v želodcu in v križu od neprestanega potezanja navzgor in neprestanega potiskanja navzdol skozi debelo bruno, ki so ga žagali. Kako ne bi bil zvečer izmučen! In potem je bilo treba napraviti naporno pot domov. Pa je bilo treba spet vzeti sekiro in vrv in oditi v hrib. Solnce je zašlo na zahodu, v gore je prihajalo poletje. To noč je odšel v hrib in rezal šibe za metle. Trgovec je plačal po šilingu za metlo, bolje en šiling kakor nič. Ko se je danilo, se je spuščal preko skal težak tovor v dolino. Bilo je ši-bovje, povezano z vrvjo v veliko butaro, in izpod, butare je -gledalo dvoje skrivljenih nog. Ko je prišel do zadnjih skal, je spustil Kal breme na tla, se skoraj popolnoma vzravnal in, pogledal naravnost v solnče. Nihče še ni bil pokonci, iz hiš ni bilo videti nobenega' dima. Fjord je zrcalil planine na zahodu, okna so žarela. V zraku je bil vonj po brinju, po resju in po listju. Kal je omahnil. Z glavo in hrbtom se je uprl ob tovor in zamižal. Čutil je rdeče solnce na obrazu. Potem je gotovo za trenotek zadremal, zakaj sanjalo se mu je, da je v nebesih. •Stal je pred samim Bogom, ki mu je dovolil, naj si izbere, česar si najbolj želi. In Kal je prosil, da sme leči v senik in spati pol leta. Potem pa za nedejsko obleko za Karen in za hlače obema fantoma, da. bosta lahko šla brez sramu v šolo. Nazadnje plane pokonci. V vasi nad hišami vihrajo zastave dima. In on mora rti na delo, žagati. 'I v- - Naznanilo in Zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je zapustila to solzno dolino naša ljubljena mati Cecilija Starin (rojena KAČAR) Rojena je bila 29. okt. 1887, v šmartnu pri Ljubljani. Umrla je 3. avg. 1953. Pokopali smo jo pa na 6. avgusta 1953 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev Sv. Vida in potem na Kalvarijo pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se s tem prav lepo zahvalimo Father Baraga za obiske v bolnišnici in Father Tomcu za opravljene cerkvene obrede ter za spremstvo na pokopališče. Najlepša hvala vsem, ki so jo obiskovali v času bolezni, Isto naj hvala velja tudi vsem, ki so ob krsto pokojnice položili tako krasne vence cvetja, in vsem, ki so darovali za sv. maše ter vsem, ki so jo prišli kropit. Hvala društvu sv. Ane št. 4 SDZ, h kateremu je j pokojnica spadala, za lepo slovo od svoje sose-stre. Hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vzorno urejen pogreb ter za vsestransko izvrstno postrežbo. Ljubljena mati, počivajte v miru v blagoslovljeni ' ameriški zemlji in lahka naj Vam bo gruda te naše lepe domovine! Bog naj Vam obilno poplača za vso Vašo ljubezen, ki smo jo bili deležni, ter za skrbi in brige, ki ste jih imeli na tem svetu. Spavaj mirno—snivaj sladko! Žalujoči ostali: STANLEY, HENRY, in ELMER, sinovi CECILIA HITTI, hči LESTER, MICKEY, JOHN F., CHRISTINE T. STARIN, CECILIA M. HITTI, vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, 8. septembra 1953. Tovor, izpod katerega je gledalo dvoje nog, se je vlekel navzdol proti Skaretu. Karen je bila pokonci in je kuhala nekaj, čemur je dejala kava. Ali prah, ki ga je vsula v kotel, je bil sežgan krompirjev kruh, ki ga je bila zdrobila s solnikom. “Počakaj, da dobiš še ti kaj za v usta,” je rekla Karen. Pozneje, nekega poletnega večera, je nekdo tipal po kljuki župnikove pisarne. “Naprej.” “Ah, to si ti, Kal Skaret. Kaj mi boš nocoj novega povedal?”' Plečati župnik s polno sivo brado in z rdečim golim čelom je odmaknil stol za pisalnikom in se obrnil proti njemu. Kal je zvlekel rdečo špičasto čepico z glave in se popraskal v šopu las pod brado. To pot somu koleno zlezla še niža kakor po navadi. Zares je bil ves ubog. “Prosil bi vas ... ne zamerite . . ne vem si pomagati. Danes nam je Ebbe vzel kravo . . in mi imamo samo eno.” “Tako!” župnik se je odkašljal in pogledal najprej na Kala, potem proti oknu. “Da, slišal sem, da je slabo s teboj in da vam se ne godi dobro, vendar . . .” in župnik je še vedno gledal skozi okno. Posoditi Kalu denar je toliko, kakor podariti mu ga. Ali župnik to more? Toliko jih prihaja in toži. Pogledal ga je. Če župnik ne more pomagati z denarjem, vsaj lahko potolaži in da dober svet. “Torej, Kal Skaret, opozoril bi te, da Bog preizkuša in kaznuje. Ali dobro veš, da nisi morebiti vsega tega zaslužil. Nisi prav na najboljšem glasu.” Kal je strmel v svojo čepico in majal z glavo. Ni mu prišlo na misel,, da bi ugovarjal župniku. Nastala je tišina. Kar skloni župnik glavo-, si zakrije obraz z rokami in te-^ žko sope. Kaj mu je, ali mu je slabo? Kal čaka in čaka. Nazadnje se pripravi, da bi šel. Ali tedaj župnik vstane in je videti ves osramočen. Stopi k njemu in mu da roko. “Odpusti mi, Kal.” Kal ga začudeno pogleda. Kaj, samemu župniku naj odpusti. “Da, dragi moj. Odpusti. Kar prelahko je pridigati in opominjati. A če bi mi drugi nosili tvoja bremena, morebiti naš' glas ne bi bil dosti boljši. Sedi, Kal. Daj, da se malo pogovoriva.” Kal je omahnil na stol, čeprav se je čutil čisto nevrednega v svojih zakrpanih hlačah. Župnik je s počasnimi koraki bodil po sobi sem in tja. “Torej Kal, ti praviš, da ne veš, kaj bi?” Kal je zavzdihnil. “Ne vem, gospod župnik. Sicer ne pasem lenobe, ampak . . .” “Da, da. Zdaj je pač tako, da si preveč v dolgovih. Ne pomaga ti nič, če se tudi izmučiš do mrtvega. Nisi sam tega kriv. Vendar — mislim, da sem našel izhod. Kaj praviš, ko bi od- šel v Ameriko?” Kal je pogledal župnika in skoraj bi se bil zasmejal. Amerika je bila zanj za deveto goro. Župnik je vztrajal: “Morebiti poznaš Erika Fosa? On kmalu -spet pojde na ono stran in bi vzel nekaj sposobnih ljudi s se- boj. On lahko preskrbi nekoliko sto maalov najboljše zemlje zastonj. Ali ne bi bilo to zate, ki tako rad krčiš zemljo? Kaj, ko -bi stal nekega dne sredi prerije in imel večjo farm® kakor je sam Lindegaard?” Kal se je moral nasmehniti. Pa menda ni bil župnik pijan? Se je časfza potovanje v stari kraj! Pozno poletje in zgodnja jesen sta v starem kraju posebno prijetna. Vreme je v tej dobi leta veliko stalnejše kot v maju ali juniju. V gorskih dolinah in na planinah je dovolj hladu, ob morju pa sonca in priložnosti za kopanje. Tudi na ladjah in letalih ni v tej dobi takega drenja kot spomladi in v zgodnjem poletju. Kdor bi torej želel izkoristiti ta čas za obisk starega kraja, naj se nemudoma obrne na tvrdko August Kollander, ki mu bo v najkrajšem času oskrbela vse potrebno. Gospodarska stiska v naši stari domovini še ni minula. Blaga je sicer na trgu dovolj, toda ljudem manjka DENARJA. Tvrdka A. Kollander pošilja denar v vse kraje Slovenije in Jugoslavije po najboljšem menjalnem tečaju. Nekaterih stvari v Jugoslaviji ŠE VEDNO PRIMANJKUJE, sorodniki in prijatelji bodo veseli, če se jih boste spomnili. Tvrdka A. Kollander pošilja pakete po naročilu, odpošlje pa tudi tiste, ki ste jilh sestavili sami, če jih prinesete v pisarno. AUGUST K0LLA8MR 6419 St. Clair Ave. HE 1-4148 Cleveland 3, Ohio FIVE POINTS MILES AVENUE BROADWAY PEARL ROAD / SEARS \ Sedaj odprto ves dan v ROEBUCK AND CO f sredo od 9:00 do 5:30 Kupile » vaši sosedni Sears trgovini le enodnevne posebnosti VRTNA CEV 5 50 čevljev dolga; i/2 inče premera Odporna proti obrabi in vremenu .95 Tn izredno trdne plasti skupaj vulkanizirane dajejo cev ki vzdrži lSjivfaUnt%)P;itiSka- (I) D6b6la 8UmijaSta P'-! o^ne gumijasta ^ <3> ^ PLASTIC FINISH 5 Regularno 8,00 • Pokrije do 1,000 kv. čevljev • Se popolnoma posuši v 4 urah .77 gal. rnažfte^tfa^u3 po*eb.nost“!VIa®t®r-M.ixed Plastic Finish. Na- BLAGO ZA POLIRANJE Trdno, za vsakovrstno uporabo Reg. 65c #Qr Pol funta ......... Allstate trpežno “Heavy Duty” blago se lahko opere in zopet rabi. Je mehko in pripravno za vsakovrstno poliranje. ROLLER SKATES Sedaj 2.39 PODLOGA, PREVL., SET En Searsov 4-Star predmet - Udobne, s krogljičnimi ležaji, kotalke za vozenje po pločniku. Ponikljano jekleno ogrodje in so premakljive od 7V4 do 10Vz inče. 2.95 Sedaj samo............ Se tesno prilega likalni deski veliki do 15x54 inč. Flanelna vrh. obloga, kockasto tkana spod. podloga. Prevleka iz močnega cot-tona. Dober kup! TRAVNI POMETALNIK Utrudljivo grabljenje odpade 24 inč širok ......... Presenetljivo učinkovit! Močno jekleno ogrodje, 6Y2 bušljev ve* lika košara se z lahkoto izprazni-Štiri premakljive ščetke. V ze" leni in rumeni barvi. 34.50 ezyeaz money Jaai • 4109 E. 131 ST. . 14922 ST. CUIR * 5927 BROADWAY * 4263 PEARL ROAD