OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU * bvrŠnjMBo TUkOjfTStllM iiskoTln« EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of AU Kinds xxxv.—leto xxxv. cleveland, ohio, tuesday (torek), SEPTEMBER 23, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 188 peeušek v . smo včeraj poročali, je po dolgotrajni bolezni „ lePerušek (Prosek), rojena Ha Ti let. Stanovala je 90 E. 61 St. Doma je bila odražice, odkoder je prišla v pred 53 leti. Njen mož ^nk ^ila je članica društva Car- umrl pred kakimi 40 fiiolaijj ^ live, št. 493 TM in podruž- "»fassžz. zapušča sinova F. Wil-U in Harrry Prosek, Mrs. Theresa Chanta Pogi'eb se vrši skn 8.30 zjutraj iz Zakraj- (erke pogrebnega zavoda v y sv. Vida ob 9. uri in nato Ju viua uo ». ur P^^kopališče Calvary. ^^COB Kaki gregorin pf je bilo že včeraj porodi"' J® preminil včeraj zjutraj 5. ure na svojemu domu Gregorin, stanujoč na Abby Ave. Doma je bil iz «iObr, xiui- pri Dobrovi na No- . 3skem, odkoder je prišel v leta 1913. Bil je član Slovenski dom, št. 6 ji^^j zapušča soprogo Mary, IjL ^®rak, hčer Mre. .Aain Zit-' sina Stanley, br:i Matta v.North 111., M vnuke. Pogreb se vrši v ^ek zjutraj ob 10. uri iz zavoda Mary A. jij|. k, 478 E. 152 St., na poko- •"G Calvary. bj * ^el grdosic stjj, je Michael Grdosič, 3g »1. ^^Gt, stanujoč na 1602 E. jjj • Rojen je bil v Clevelandu. zapugga soprogo Bridget, Michael in brata Tom. Po-iZQ vrši v sredo ob 9.30. ^ °^Gga pogrebnega zavo-Cejjj ' St. in Superior Ave., v Pavla in nato na po- Calvary. ^ * slovo društva Slovenski v 6 SDZ se prosi, da pride Zvečer ob 7.30 uri v po-^^^od Mary A. Svetek, • 152 St., da izkaže zadnjo ^^kmu članu Jack Grego-ki' ^Gtrtek zjutraj pa, da se Pogj.^^^'iosti udeleži njegovega lijJ^SlLNICI NA %lco t«^^®NTOWN, Pa., 22. sep-^ Richard Crouthamel, let, se je hotel na svoj Ho •' tudi poročiti. Za po-k bilo vse pripravljeno, ko pard obolel na vnetju sle-^ moral podvreči opera-k tn^?®^^cija je uspela, toda bil ^ *^^*1 določen za poroko in k jjje končno dosegel, da ga bolnice odpremila v Si 'la poročne obrede. Me-se bodo praznovali V i '® asesmenta septembra se ^^^lo asesment za tekoči ^ spodnji dvorani Sloven-'*■ .^^''^dnega doma na St. ^e. Opozarja se članstvo zborujejo v SND, da 3o svoio članarino ob AZIJA JE PO KOMUNIZMU BOU OGROŽENA KOT PA EVROPA WASHINGTON, 22. septembra—Zastopnik Avstralije v Ameriki, Sir Percy Spender je izjavil, da je Azija bolj izpostavljena komunistični agresiji, kot pa Evropa. Azijske socialne razmere so prikladno polje za sovjetsko udej-stvovanje. Značilna je bila Spenderjeva trditev, da Sovjetska zveza jemlje vprašanje svetovnega imperializma dobesedno in gleda logično na širjenje komunizma s stališča vsesplošnega svetovnega položaja. "Bila bi usodna napaka, če bi se verjelo, da se svoboda lahko brani samo kot interes posamezne države na zemeljski obli, druge kraje pa bi prepustili nezavarovane. Skupni interes svobodnega sveta je ravno tako po svojem temelju vseobči in svetovni in gre tako daleč, da ne moremo ločiti niti Evrope od Azije, kadar gre za boj za svobodo. Oba kontinenta sta med seboj v tem pogledu povezana," je dejal Spender. Položaj na Koreji je dober Odbor kongresa, ki je nadzoroval ameriške vojaške postojanke na Daljnjem vzhodu in ki je bil na licu mesta na Koreji sami, jo podal svoje poročilo. Iz tega poročila sledi; Vojaška strategija zaveznikov na Koreji z vsemi utrdbami in orožjem, je prizadela komunistom težke žrtve in povzročila n ) 74vozniški si,rani le male »i?.. H'^opiU 21. septembra, gleda vre- Kongresniki so nadalje mnenja, da je težko napovedovati kako dolgo bo lahko Kitajska prenašala sedanja bremena in žrtve vojne na Koreji. Na Kitajski sami niso bili, kar je razumljivo. So pa mnenja, da se posledice vojne na Koreji čutijo direktno na celinski Kitajski sami. Kongresniki člani tega odbora zastopajo nadalje mnenje, da je izguba tako na človeškem kot na stvarnesj materialu na zavezniški strani nizka. # Vojni ujetniki se obešajo PUSAN, Koreja, 22. septembra — Zavezniška oblast, ki upravlja taborišča vojnih ujetnikov, je objavila, da je neki komunistični ujetnik, ki se je nahajal v taborišču na otoku Cheju, izvršil samomor, s tem, da se je obesil. V zadnjem tednu je troje vojnih ujetnikov izvršilo samomor z obešenjem. Poletje je za nami i Z jesenskimi dnevi, ki so na- gube. Člani te komisije so za to, da naj se pošljejo na Korejo nacionalistične čete generala Čiang Kajšeka, ki se nahajajo na For-mozi. Te čete bi skupno z južno korejsko armado lahko nadomestile ameriške čete na fronti. plani odbora so se nahajali na Formozi in pravijo, da ste tam dobro izvežbani in dobro pripravljeni dve diviziji' Čiang Kajšeka, ki gresta lahko na Korejo. Koreja je draga za Kitajsko Kongresniki so mnenja, da mora komunistična 'Kitajska vzdrževati na Koreji približno en milijon svojih vojakov. To breme je za komunistično Kitajsko, ki se bojuje z notranjimi finančnimi, gospodarskimi in političnimi težkočami doma na celini, težko "tudi, če naj se ta armada hrani s samim rižem." menski poročevalec nazaj na poletje in trdi: Letos poleti smo imeli 37 dni, ko je bila temperatura 90 stopinj ali višje. Prejšnje rekordno leto je bilo leto 1944, ki pa je imelo takih vročih dni le 31. Če pa se vse skupaj postavi na povprečnost, potem letošnje leto ni bilo rekordno leto radi vročine. Junija, julija in avgusta je primanjkovalo padavin. Primanjkljaj je znašal 4.65 inčev. Sep-temberski dež je bil sicer nad nornialo, vendar ni mogel popraviti, kar sta suša in pomanjkanje dežja napravila škode. Eisenhower v Clevelandu Danes pride v Cleveland iz Cincinnatija republikanski kandidat Eisenhower in bo govoril v Public Hali na repubhkanskem zborovanju. Verske homatije se nadaljujejo RIM, 22. septembra—Pristaši protestantovske sekte "American Church of Christ" so hoteli opraviti svoje bogoslužje v njihovi kapeli v Rimu. Policija je tudi to pot preprečila, da bi se pristaši te sekte udeležili bogoslužja. Pastor Paden, ki je doma iz Texasa, je nato najel nekaj privatnih avtomobilov in taksijev in je odpeljal svoje pristaše v neko bližnjo cerkev, dvajset milj južno od Rima, kjer se je bogoslužje lahko opravilo nemoteno. Tudi ta cerkev pripada isti verski sekti. Pastorju Padenu so italijanske oblasti zaprle kapele in cerkve tudi v drugih krajih Italije. Skupno 19 po številu. Pastor Paden je trdil, da je italijanska policija začela postopati enako tudi zoper druge protestantovske sekte v Italiji. # Kaj so končno angelji HURST GREEN, Anglija, 22. septembra — Canterburški nadškof kot poglavar anglikanske cerkve bo moral rešiti zanimiv spor. Družina Emesta Reese je izgubila hčerko Kathleen, kateri je hotela postaviti na grob spomenik v obliki angela. Pastor domače cerkve je nagrobni- spomenik take vrste odklonil in se je spustil v razlaganje, kaj so pravzaprav angeli. Nobeden od nas, niti naši otroci, ne more postati angelj, ko umrje. Angelji so posebna bitja višja od človeka. Kadar človek umrje, ni njegova usoda in mu ni namenjeno, da postane angelj. Radi tega ni mogoče in se ne sme vzdrževati otroke v veri, da bodo postali angelji. Tako je odločil pastor. Družina Reese pa je rekla: "Punčka je bila poučevana tako, da veruje v angel je in je vanje tudi verovala. To je jedro vprašanja. Zato zahtevamo tak spomenik." Reesovi so se pritožili na nadškofa v Canterbury. SMO V DEŽELI SRČNIH BOLEZNI Srčni napad — srčna kap, so besede, ki so v Ameriki na dnevnem redu. Ali so te srčne bolezni posledica hrane, premalega gibanja, ali ozračja, pustimo na strani. Amerikanci, ki so prišli na primer na Korejo, seveda pred vojnimi sovražnostmi, so bili sprejeti kot dobrodošli, vendar pa so bili Korejci v zadregi kako naj jim pomagajo pri obisku posameznih krajev. "Vi Amerikanci sploh ne znate več hoditi peš, mi pa avtomobilov nimamo," tako so se opravičevali Korejci. Napovedujejo uspešne srčne operacije. Kakorkoli že, toda stanje je tako: Danes Aoluje na srčnih boleznih pet milijonov Ame-rikancev in sto tisoč ameriških otrok pride na svet z nezdravim srcwn. Komunisti nazadovali na Švedskem STOKHOLM, Švedska, 22. septembra—Dosedanja socialno demokratska—agrarna koalicija je zmagala pri volitvah. Predsednik vlade Erlander, ki je socialni demokrat, je najavil, da se švedska zunanja politika ne bo spremenila. Švedski socialisti so najmočnejša politična stranka. Število mandatov je razd^jeno takole: Socialisti 109, agrarci 27, liberalci 59, konservativci 30 in komunisti pet poslancev. Komunistom je predvsem škodovalo; ker so bili zapleteni v veleizdajniški proces kot špijoni v prid Sovjetski zvezi. Na tem procesu se je izkazalo, da je švedskim komunistom interes Sovjetske zveze več, kot pa so interesi lastne države Švedske. Švedskim socialistom je tako pri prejšnjih, kakor pri sedanjih volitvah le malo manjkalo, da niso dobili sami zase s svojo stranko absolutne večine nad vsemi drugimi strankami. Kako razsaja polio YOUNGSTOWN, 22. septembra—V bolnici je umrl 13 letni Dale Reed in to točno 24 kasneje, ko je v isti bolnici umrl njegov bratec William, star 16 let. Oba sta umrla na poliu. Oba sta posečala srednjo šolo, oba sta se udejstvovala na polju športa. Oba sta umrla v nekaj dneh potem, ko ju je napadla bolezen polia. # V Clevelandu samem je število žrtev polia prekoračilo številko 500. Do sedaj je bilo v mestni bolnici, kjer so se zdravili ti bolniki, 21 smrtnih slučajev. MED INDIJO IN JAPONSKO NEW DELHI, Indija, 21. septembra—Novi japonski poslanik v Indiji Nishiyama se je predstavil indijskemu predsedniku Nehruju in mu izročil listine— poverilna pisma. Sestanek je trajal poldrugo uro. O sestanku je izšlo poročilo, ki pravi, da sta se predstavnik Japonske in predsednik Indije raggovarjala o vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav in ki zahtevajo rešitve tudi v interesu obeh držav. Republikanec Nixon mora Predsednik demokratov STEVENSON UMIRJEN, MITCHEL NEPOPUSTLJIV DO NIX0NA WASHINGTON, 22. septembra—Afera republikanskega podpredsedniškega kandidata senatorja Nixona, ko je ta pri volitvah leta 1950 sprejel od privatnikov iz Califor-nije $18,235 kot osebni volilni fond, je trenotno središče političnega zanimanja. Governer Stevenson je izjavil, da čaka na rezultate preiskave in da ne obsoja človeka, zoper katerega niso podani vsi dokazi o krivdi. Predsednik demokratske stranke Mitchel pa je obnovil svojo zahtevo po preiskavi, po odstopu Nixona in še napovedal, da še o celi stvari ve več, kakor pa Stevenson. Stevenson se je postavil na odstopiti! za preiskavo znano stališče, ki je v pravnem svetu splošno veljavno, namreč: Vsakdo naj se smatra za nedolžnega, dokler se mu od strani javne oblasti ne dokaže krivda. Torej ni stvar Nixona; da se opere in opraviči, marveč je stvar to-žiteljev, da mu dokažejo krivdo. Predsednik izvršilnega odbora demokratske stranke pa je mnenja, da se naj ves slučaj preišče potom kongresa, da pa Nixon sam mora biti toliko možat, da odstopi od kandidature. V političnih krogih se označuje položaj kandidata Eisenhow-erja kot zelo zapleten. Ali bo Eisenhower hotel spraviti vprašanje tega denarja z dnevnega reda, ker je bil ravno Eisenhower tisti, ki je siUl Nixona v ospredje za svojega podpredsedniškega kandiata? Ali pa bo pustil Nixona pasti? Politični krogi nadalje trdijo, da Eisenhower računa z eno in drugo možnostjo, torej, da obdrži Nixona, oziroma, da ga pusti pasti. To pa ne s stališča politične morale, marveč s stališča volilne kalkulacije —kaj mu bo prineslo več glasov* ali da gre v volilno borbo z Nixo-nom kot do sedaj, ali brez njega. SparHman o boju in uspehih demokratov Demokratski podpredsedniški kandidat senator Sparkman na vprašanja, kakšni so njegovi dohodki in kakšno je njegovo finančno stanje, odgovarja; Sena-torska plača in najemnina, ki jo dobivam od hiše in od posestva. To je vse. V političnem pogledu senator Sparkman povdarja, da bo v tej volilni borbi odločalo tudi vprašanje človeške svobode in dostojanstva. Za tem ciljem je vedno šla demokratska stranka in ne more nihče trditi, da bi bil pod vlado demokratov v svoji svobodi okrnjen. Amerikanci pod vlado demokratov živijo življenje najvišjega standarda svoje zgodovine, najvišjega standarda na svetu sploh. Če se trdi, da je dolar leta 1932 mnogo pomenil, se lahko istočasno vpraša, kako je bilo mogoče priti do tega dolarja. Davki leta 1932 so bili sigurno nižji kot leta 1952. Toda dohodki takrat so po odbitku davkov znašali le četrtino tega, kar znašajo sedaj in je bila kupna moč zasluženega denarja, ki je ostal na razpolago po odbitku davkov le polovica tega, kar se danes z zaslužkom lahko kupi. Nadalje se povdarja, da je demokratska stranka v celoti za to, da se ponovno izvoli govemer Lausche za ohijskega governer-ja, da pa podpre nadalje kandidaturo DiSalle za ohijskega senatorja. Pa tudi zločin narašča WASHINGTON, 22. septembra—Osrednji preiskovalni urad, ki preiskuje ameriške zločine, napoveduje, da bo koncem leta 1952 Amerika dosegla nerazve-seljiv rekord, dva milijona kriminalnih slučajev. Ali nekaj nad šest odstotkov več, kakor lansko leto. Vsakih 26 sekund se izvrši tatvina, na vsake tri minute tatvina avtomobila, na vsakih šest minut roparski napad in nasilje nad osebo, predvsem nad žensko. Malo več kot na vsake štiri minute pa se beleži umor ali uboj! NE PREVEČ S ŠKARJAMI NAD FILME^ ROSARIO, Argentini ja, 22. septembra — Obiskovalci tukajšnjega kina so opazili, da je cenzurna oblast sestrigla preveč ip filma, ki so ga predvajali. Priredili so proteste prd poslopjem, nastopila je policija in posledica: Eden mrtev in mnogo ranjenih. V Angliji gre vse narobe LONDON, 22. septembra— Britanska zrakoplovna industrija se je znašla pred novo težko-čo, ki pa je posebne vrste, s stališča zaslužka delavcev pa povsem razumljiva: Na tisoče strokovnih delavcev, ki delajo v tej industriji, je najavilo, da se bo odzvalo ponudbi raznih letalskih industrij v britanskih dominjo-nih, pa tudi v Ameriki, ker so plače tam pač višje. * DUBLIN, Irska, 22. septembra —Minister za trgovino in industrijo samostojne Irske Lemass je najavil, da je težko trgovati z Vehko Britanijo, kar se tiče, dobave premoga. Tona ameriškega premoga pride za Irce za $2.80 na tono cenejša, kakor pa premog iz sosednje Anglije. (Poročali smo tudi, da dela angleški tekstilni industriji hudo konkurenco prosta japonska trgovina in da je v tej industriji že 50,000 delavcev brez posla.) Kontrola najemnin se podaljša Občinski svet Clevelanda je snoči sklenil, da se podaljša kontrola najemnin do 30. aprila 1953. Istočasno je občinski svet sklenil, da priporoča zvišanje najemnin od 10% do 15%. Iz Columbusa se priporoča, da je občinski svet prestolnice Ohio izglasoval enako podaljšanje kontrole najemnin do uO. aprila 1953. Kako smo zadolženi WASHINGTON, 22. septembra—Trgovinski oddelek je objavil poročilo, iz katerega sledi, da so se Amerikanci in Amerika v letu 1951 zadolžili za $33,000,-000,000. Amerika kot taka, kakor tudi Amerikanci kot privatniki, skupaj vzeto, so bili koncem leta 1951 zadolženi za $519,000,000,-000. Od te vsote odpade na privatnike $277,000,000,000. Amerikanci so bili 1951 za 31,000,-000,000 bolj zadolženi kot leta 1950. Posamezne zvezne vlade in krajevne samouprave pa so se zadolžile za $2,500,000,000. Federalni dolg je koncem leta 1951 znašal $218,700,000,000. Toda federalni dolg v resnici ne kaže na nobeno povečanje, marveč se je v letu 1951 začelo z uspešnim zniževanjem federalnega dolga. Triumf Stevensona med delavci NEW YORK, 22. septembra Governor Stevenson je žel na konvenciji AFL ogromno priznanje in pritrjevanje; 42-krat je bil med govorom prekinjen z odobravanjem. Stevenson je bil jasen, je napovedal ukinitev Taft-Hartley zakona, ker ima ta zakon slab spomin in se enostavno ne da popraviti. Stevenson je očrtal točno program glede ameriškega delavstva in njegove vloge v družabnem življenju. Glede zahtevane spremembe vlade in administracije, je Stevenson vprašal ameriško delavstvo: Kaj mislijo republikanci s to spremembo ? Ali smo preveč dobro hranjeni, oblečeni in nastanjeni? Ali imajo naši otroci preveč dobro preskrbljeno izobrazbo po šolah? Ali je demokratsko delo, ki gre za dober standard delavnega človeka in delavne žene, pre-hiter in ali naj gremo za temi spremembami navzdol? Ali je 62 milijonov ameriških delavcev prebogatih, presrečnih? Ali naj znižamo delavno silo in gremo v brezposelnost? Danes, v torek, bo unija AFL, ki ima preko osem milijonov članstva, izglasovala formalni sklep, da priporoča kandidaturo Stevensona. To bo prvi slučaj, da unija AFL uradno priporoča gotovo kandidaturo. Iz bolnišnice Mrs. Anna Ažman se je povrnila iz Glenville bolnišnice na svoj dom, kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje za cvetlice, darila, voščilne kartice in obiske. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu na 15308 Rid-path Ave, Zadušnica V sredo zjutraj, 24. septembra ob 8.30 uri se bo brala maša-za-dušnica v cerkvi v Madisonu, Ohio, v spomin prve obletnice smrti Ludwig Gustinčiča. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. STRAN 2 -TAKOPRAVNOST ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEndersan 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 _ 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___________________ For Six Months—(Za Sest mesecev)____ For Three Months—(Za tri mesece)___ ,.$12.00 - 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter Apriji 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. STEVENSON IN ZUNANJA POLITIKA (2) V zunanji politiki, če naj kasneje ne pride do nesreče, moramo biti jasni in dalekovidni. Ce sledimo volilni borbi republikanske stranke, se nas nujno polašča neka negotovost, kam z republikansko zunanjo politiko. Zlasti še, ko so republikanci postavili za svojega kandidata vojaka Eisenhower j a, ki je, kakor je iz dneva v dan bolj jasno, samo lutka in orodje v rokah drugih. Eisenhower je v mnogih svojih propagandnih izjavah in kritikah sedanjega režima banalen, rekli bi neokusen. Ne bo torej zamere ali očitka neokusnosti, če se glede Eisenhower j a in njegove volilne vloge rabi primera: Cirkuško društvo pripelje na vas medveda, ki skače in pleše, kakor mu tolče boben. Toda tega medveda pride gledati vse, kar leze in gre, moški in ženske, mlado in staro. Toda medved le pleše, Jtakor mu tolče boben.... Volilno agitacijo vodi idejno skupina senatorja Tafta, katerega zunanja politika, če bi prišla do veljave, bi bila za Ameriko usodna. Taft je namreč negotov, polovičar, odločen in kompromisar, na vsak način pa v nasprotju z idejami, ki jih je zagovarjal in izvajal v praksi general Eisenhower, dokler je bil v aktivni vojaški službi. Drugi vzgled: Eisenhower nastopi v Kansas City. Njega predstavi senator James Kem, ki se je v ameriškem kongresu in senatu dosledno boril proti ameriški pomoči Evropi, ameriški pomoči zaostalim krajem! Eisenhower je v družbi senatorjev, kakor McCarthy a in njegove okolice, ki blati in je blatila svoječasnega Eisenhower je vega šefa, državnega in vojnega tajnika Mar-shalla, katerim idejam na zunanjih poljih je Eisenhower zvesto služil in jih odobraval! Podčrtali smo že, vendar nas dolžnost veže, da ugotovimo ponovno, da so nekatere zunanje politične izjave vojaka Eisenhower j a take, da smo morali nad njimi osupniti. Eisenhower sam jih je začel tekom volilnega boja popravljati in governer Stevenson, kot pravi ameriški patriot, se je čutil primoranega, da je izrazil svoje zadovoljstvo nad Eisenhower jem kot spokorjencem. Predočimo si ponovno kaj je postavil si za cilj ta Eisenhower, kar se tiče razmerja Amerike do sovjetskega bloka. Nič več in nič manj kot to: V državah sovjetskega bloka v Evropi, ki šteje kakih sto milijonov ljudi, bo razplamtel notranje nemire, praktično torej povzročil državljanske vojne, in te države bodo tako brez ameriškega orožja in brez zunanje vojne odpadle od sovjetskega bloka, Rusija pa bo potisnjena nazaj na svoja stara mesta in meje! Ideja sama ni samo naivna, nevredna povprečnega politika, marveč skrajno nevarna. Obudimo spomin le na ameriškega žurnalista in ameriškega državljana Oatisa, ki je bil v izvrševanju svoje poklicne službe prijet v Pragi in obsojen na desetletno kazen, češ da je bil špijon. Kakšen pravi namen je imela Praga s tem procesom, ostane za zunanji svet tajnost. Toda dejstvo je in ostane, da vsi mogoči poskusi Amerike, da spravi svojega državljana na svobodo; tudi ponudbe gospodarskega značaja, tudi grožnje s prekinitvijo diplomatskih odnošajev, niso prisilile Prage na kolena, da bi Oatisa izpustila.. Ali naj gre radi tega Oatisa Amerika v vojno s Češko? Še dosedanji številni procesi v teh sateli^tskih državah so pokazali, da je vsakdo, ki je le osumljen, čeprav ni dokazov, simpatizerstva z Ameriko, brezpogojno napravljen na eni ali drugi način za ne—nevarnega. Pa vzemimo konkretno, da bi se začelo z radijskimi pozivi, s propagando potom tiska, torej raznih letakov, knjig in brošur ter magazinov, da se prebivalstvo v sovjetskih satelitskih državah dvigne, gre med gverilce in praktično začne državljansko vojno. Predvsem je vsakemu jasno, da vsaka od teh držav za enkrat razpolaga z vso domačo oboroženo silo, bodisi redno vojsko, bodisi redno policijo, poleg tega pa še z oboroženo strankino milico! Kakšno krvoprelitje bi nastalo in kakšen bi bil praktični uspeh? Posebno še. ker vemo, da je v vseh teh državah nastanjena močna sovjetska armada z vsemi pddelki moderne vojske! Ali bo Eisenhower na isti način končal vojno na Koreji? Ali bo na isti način spremenil družabni in državni red sedanje komunistične celinske Kitajske?! L. C. V Sloveniji po 45 letih Piše MICHAEL I. LAH "Povej vendar, kaj si videl v stari domovini, kaj se ti zdi?" Tako me nagovorijo mnogi znanci in prijatelji v Clevelandu. Vzelo je en teden do 14 dni, pred-no se je pomirila v meni tista notranja stvar, ki ji menda rečemo po domače razburjenost. Potem se v človeku pričnejo vrstiti mnogi spomini, katere je treba smotreno presoditi, pa dobivaš sliko za sliko, katere vežejo nas vse že toliko let na zemljo, ki je edina taka na evropski celini. Ta zemlja je lepa, obdana z vencem gora na severu, proti vzhodu valovi v krasne doline in griče, proti jugu pa jo krasi naravno in zgodovinsko lepa morska obala. V Parizu sedeš "Orijent express vlak" ob 8.20 uri zvečer in drugi dan nekako ob 9.30 uri se ustaviš v Ljubljani, brez da bi presedel. To je mednarodni vlak, ki teče z ameriško brzino, iz-vzemši klancev v Švici. Vagoni so primerno izrabljeni in nepre-čisti. Neprijetnost potniku delajo različni pregledovalci, ki so posebno v Italiji zelo neotesani. Vlak vozi po Franciji približno šest ur, skozi Švico pet ur, 12 ur skozi Italijo in tri do štiri ure po Jugoslaviji. Tukaj še ameriški potnik temeljito prepriča, da se vozi po Evropi, kajti v času 24 ur, postane človek lačen, žejen, kosti bolijo od predolgega sedenja. Jedilni voz je bil devet vagonov naprej od nas in kdor je hotel do njega, je moral prositi najmanj 50 ljudi, da se mu umaknejo, predno se pride do njega, samo zato, da tam izveš, da se je na meji premenilo osobje, ter da bo čez dve uri zopet odprto. Med tem se ne sme pozabiti, da za francoskim denarjem pride Švica, Italija in potem pa Jugoslavija. Vsemogočni dolar ima odmev v vseh teh valutah, toda redko kdaj ali nikoli v korist potnika. Zato je veliko ljudi lačnih, še več žejnih, predno pridejo do svojih ciljev. V jutranjem soncu sem gledal snežne vrhove gora, ki so spreminjale krasne divne prizore skozi Švico. Pridne roke so pritrdile tisoče nasadov grozdja, fižola itd. ob vznožju ogromnih skalnatih pečin. Vlak drvi preko manjših postaj. Skalne pečine se večajo, od časa do časa zdrčimo skozi tunela in zopet se pokaže novi prizor. Pred nami je stena gora, ki ne kaže izhoda, brzimo v novi predor, ki ga noče biti konec, gledam na uro je, 10, 12 minut, ljudje kihajo, kašljajo. "Trdno zaprite okna!" zavpije nekdo, ko se znajdemo v drugem predoru, ki je menda malo krajši. Da, to je oni slavni simplon-ski predor pod Alpami. Ko smo pridrčali skozi, se je kmalu odprlo ono krasno vznožje Alp, katere je Italija odtrgala od Avstrije še v prvi svetovni vojni. Vlak drži nekoliko proti severu, mimo jezera Dela di Garda ter po krasnem pobočju ali vznožju velikanov. Severna Italija je lepa in tudi rodovitna. Mislim, da prav ta proga teče po najlepšem delu dežele. Opazijo se posledice vojnih razvalin sem in tja, ki so pa delno že popravljene. Vlak vozi preko Padove, Milana in nekaj malih mest, kjer so vstopali ljudje, ki si jih nismo želeli med nas. Zato smo hitro znašli njih izraz in jim rekli "okupato" in šh so drugam. Tako smo obdržali prostor sebi, ki smo že vso noč skupaj potovali in se delno poznali. Naj pripomnim, da smo bili opozorjeni že v Parizu, da se vozijo s tem vlakom najboljši žepni tatovi prav od Pariza. Zato smo organizirali fronto proti taki golazni. Preko beneških planjav je vlak začel zavijati južno in tam v daljavi se je jelo kazati jadransko morje. Bližali smo se Trstu med tretjo in četrto uro popoldne. Vročina neznosna. Hitrost sape je le delno hladila razbeljeno okolico. Zagledal sem tam ob nižini obale grad Miramar. Morje se je lesketalo pod sparjenim ozračjem, drdrali smo hitro nizdol proti Trstu. Na levi, skalnato pobočje. Vse to so moje oči prvič videle. Tam malo nad mestom je oni zloglasni Mussolinijev sve-talnik, ki je bil postavljen, da menda osvetljuje zavoženo slavo; rekli so, da je to svetilnik (njih) svobode—.Menda ja! V Trstu so vpili in prodajali mehko pijačo, toda največ ljudi, ki so ostali še na vlaku, je odhajalo preko Jugoslavije. Vlak je premenil lokomotivo in zdrčali smo nazaj ter nekaj kilometrov pozneje zavili preko Nabrežine navzgor preko kraških planot proti Sežani. Med potniki je bila že znana novica, da bomo strogo pregledani in plačali za gotove predmete, ki smo jih imeh s seboj kot darove za svoje ljudi. Vse to je delalo mnogim skrbi. Zato je postaja v Sežani bila edina črna senca, ki je stemnila vesele misli na snidenje s svojimi ljudmi. Vendar stvar ni bila tako grozna, kajti za par sto dinarjev, si je večina odkupila colninarsko radovednost, da so pogledali naše cunje in predmete ter na naše veselje odšli. Znano pa mi je, da je nekaj potnikov drago plačalo na račun zelo nerodnega odloka, ki ga je Jugoslavija uvedla prav ob času za naš izlet v domovino. (Več o tem pozneje). Gledal sesjn Kras, gledal sem temnosivo kamenje, ostro in gosto. Da, pregosto, da bi zemlja mogla roditi človeku, kar potrebuje. Trava, kar jo je, rumena od suše, le sem in tja okrogla udrti-na ena, dve, tri in še več, prav tja do Vrhnikejse vidijo take manjše in večje udolbine, ki nemo pričajo, da so ogromni meteorji vdarjali na zemljo v pradavnih dobah. Kaj nisi ti prestala zemlja naša, kaj je še kakšna nadloga, da je nisi bila deležna?! Lepi hribi z vasmi. Gradovi, eni že zdavnaj porušeni. Lepši svet se odpira od Postojne, smrekovi gozdovi, ki so pa posekani 50 do 100 jardov ob progi. Vedno srečujemo okrogle bunkerje, ki so jih postavili iz cementa, eni so razbiti, drugi klubujejo vge-mu, ostali bodo za spomin novi generaciji. Ura je bila 8.30. Vrhnika je pa bila pod nami, krasno pojje, tovarne, proga zavije na novo usmerjeno pot, borovniški most je v razvalinah, par drugih je popravljenih. Vlak naredi dolgi ovinek, ob bogatih gozdovih hiti proti Ljubljani. Moč je legla na zemljo. Napeljali smo oči v temo, a predolgct je minilo, da bi se moglo poznati, v kaj strmimo. Ni mi šlo v glavo, ko sem slišal nekje glas Ljubljana in še enkrat .glasneje. Hitro se poženem, da pripravim kovčege. Brat moje sopotnice, Mrs. Angele Jerič iz Milwaukee-ja, je pomagal, da sva v najkrajšem času spravila prtljago ven in stopili smo na slovenska tla. Ljubljanska postaja ni taka, kakor bi si kdo želel. Ostala je kot je bila. Enako proge. Veliki sneg je celo streho vdrl tam nasproti zadnjo zimo. Bilo je bolj temno kot na povprečni postaji. Tam je stala gruča ljudi, in bil sem prepričan, da me bo kdo čakal, saj sem poslal telegram iz Pariza. Prijeli so ga in iz gruče mi pride naproti svak Žane in pravi: * "Ali se vi pišete Lah?" "Seveda," rečem. "Hallo, gane!" "Tukaj so pa drugi," mi reče. (Dalje sledi) Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE KJE SMO Z LISTI? Doba leta in vročine je minila. Polagoma lezemo v našo vsakdanjost, in se pripravljamo za bodočnost. Dober gospodar pregleda svoj dom zunaj in znotraj, da pronajde, kje je treba kaj popravila in kje nadomestiti. Čas ne čaka. Zmerom je boljše, da je človek rajši malo prehiter, kakor prekasen. Vse to je zadeva, ki se tiče posameznega človeka. Imamo pa tudi stvari, ki so skupne. Semkaj spadajo naši listi, publikacije in sploh vse, kar pride tiskanega med nas. Dokler jih imamo, smo živ narod, kadar jih ne bo, bomo mrtvi. Naši listi—saj res, koliko jih pa še imamo? Kaj čitamo v njih, pa če je pisano ali ne? Pred četrt stoletjem smo imeli pet dnevnikov, več tednikov in par mesečnikov. Danes se je vse to skrčilo. Dnevnika, kakoršni so bili, nimamo nobenega več. Mesto šestkrat na teden, smo prišli na pet izdaj. Eden list na štiri, eden na tri. Tednika ni nobenega več, razven glasil podpornih organizacij. Mesečnik je menda en sam. Vse to pomeni, da smo precej nazadovali. Vendar ne tako, kakor bi človek pričakoval. Ko sem jaz prenehal z Časoni, sem mislil, da bo življenje slovenskih listov končalo nekako okoli leta 1950. No, pa ni. Tista zadnja nit, na kateri visi življenje, je včasih čudovito trdna, odporna, raztegneš jo lahko brez konca in kraja, obložiš tako, da pričakuješ vsak čas njenega konca. A nit drži. Včasih se zgodi čudež. Začno se vračati moči in vse se popravi. Kar vzemimo za primero svoj lastni narod. Dve svetovni vojni, razdejanja, da mu ne najdeš para na svetu, žrtve v deset tisočih, beg iz domovina ne vse štiri strani sveta—a mesto konca, je naš mali narod pokazal življenje, kakoršnega ne pomni zgodovina. Vsak čas čitaš ime našega naroda po svetovnih listih, četudi nas ni več, kakor za eno samo srednje veliko mesto, kakoršnih smo vajeni v Ameriki. Ali ne čutite, da smo tudi mi v Ameriki nekako začeli vstajati ? Majhni so sicer pojavi, samo iskre, ki posvetijo, kakor kresnice v junijski noči, a koder je luč, tam je življenje. In dokler je življenje, je upanje. Sam sem bil začasno tiho, a samo radi pritiska razmer. Odpornost in dobra volja premaga vse. Dopovedal sem samemu sebi, da imam danes mogoče večje dolžnosti, kakor kdaj prej. Saj ni res, da je številka vse. Ni vprašanje, koliko nas je, pač pa kakšni smo, kaj zmoremo. Posledica vsega tega je ta, da me spet vidite v javnosti. In ni nikjer rečeno, da bo to vse, kar mislim prispevati k našemu narodnemu življenju. Načrtov imam precej in dokaj velikih— pa hajdimo na delo. Najprej je treba vtrditi to, kar imamo, to so naši listi. Treba jim je dati duševnega življenja in materialne pomoči. Kdor je zmožen kaj prispevati, naj kar stopi v vrste in začne z delom. Opazil sem precejšno praznoto pri clevelandskih listih. Taka naselbina ima vsak dan kaj novega, kaj nenavadnega ali kaj konstruktivnega. Treba je samo nekoga, ki to vse vidi in spravi na papir. Iz malih opazovanj se stvori celota, napolni se list, ki postane s tem resničen predstavnik našega naroda in njegovega duševnega dela. Listi nimajo sredstev, da bi nastavili posebne poročevalce, kakor jih zmorejo veliki listi drugih sto-milijonskih narodov. Od urednika našega lista ne morete pričakovati več, kakor more dati. Pri nas ni urednik, ki bi odbiral, kaj pride v list in kaj ne. On mora skrbeti, da je list poln—to pa pomeni trdo delo. Res so novice vsak dan in dogodki, ki jih je treba zabeležiti. A to ne pride samo v list. Urednik naših listov mora vse predelati, preusmeriti, da dobi vest obeležen je našega naroda, ker bi bila sicer brez pomena. Zdaj pa preidem na materialno stran naših listov. Nikdar ne vidite sicer v javnosti računov, koliko veljajo, kako pokrivajo svoje stroške in podobno. To je velika, zanimiva in grenka povest, ker ne verjamem, da je bil kdaj kak slovenski list v Ameriki, ki bi mogel zapisati, da mu je slo dobro. Ne samo vsak teden, ampak vsak dan sproti nosi svoje težave. Kako tudi ne? Oglasov nimajo, razven nekaj malega, kar pomaga pri pokritju izdatkov. Do danes tudi ni bilo čuti, da bi bil kdo zapustil kak cent slovenskemu listu. Naročnina je vse, kar prihaja na mizo upravnika. In še ta ne v celoti. So zastopniki, ki žrtvujejo dneve svojega življenja za izboljšanje finančnih razmer. Dobivajo skromne procente in so go tovo najslabše plačani delavci na tem svetu. Trkajo od hiše do hiše na vrata ali pritiskajo na zvonec in pripravljajo kar mogoče prijazne besede, da ne raz-jeze njega ali njo, kar se tako rado zgodi pri takem poslu. Naj ima zastopnik še take skrbi in težave, naj bo še tako bolan, razburjen ali v težkih skrbeh, obraz mora biti kar se da na smeh. Besede morajo biti dobro odbrane, vzprejeti mora vse, kar pride. Spominjam se nekega zastopnika za Čas, ki je pri eni hiši prevzel pranje, pri drugi zopet je pestoval otroka, da je mogla iti žena v prodajalno. Je tako—tisti, ki kaj išče, je zmeraj majhen. Pri nas je primeroma eno tretjino ljudi, ki podpirajo vse, kar je našega, posebej še naše liste. Torej eno tretjino ljudi je živih, dve tretjini ste mrtvi. Vsaj nekatere bi se moglo prido biti, če bi nekoliko pomagali stari in stalni naročniki. Zastopniki sami jih ne spravijo v življenje Če bi pa žrtvoval kak znan stalni naročnik recimo par ur časa in šel z zastopnikom do ljudi v svo jem okolišu, bi se marsikoga dobilo. Vi vsi vidite in čutite, kako so se podražile stvari, redko pa se sliši o podjetjih, kakor so tis kar ne. Za vse mogoče namene se kolekta med nami, a za podporo naših publikacij nismo storili še nobenega koraka. Vse mogoče obletnice praznujemo, vsak čas čitamo nove apele na našo javnost, da se pomaga—komu in v kakšen namen? Kam gre dobiček, kolikor ga je? Gotovo ne za podgoro naših publikacij. Kaj ni to čudno, nepojmljivo, da se taka gibanja vrše med nami leto za letom, ne da bi se kdo oglasil in opozoril narod, da gre v napačno stran? Od vseh milijonov, ki so šli od zadnje svetovne vojne kot dar ali pomoč od slovenskega živijo v Ameriki, ni bilo niti centa za podporo tistega, kar je najvažnejše med nami in kar najbolj rabi podpore. Imamo vse mogoče odbore, nadalje številne posameznike, ki trošijb silo našega naroda, da daje, mesto zase—za druge, ne da bi se našel kdo med nami, ki bi rekel: "Stojte, ljudje! Tako se ne izkorišča svojega naroda." Princip kolekt med svojim narodom je en sam. Če ne gre za podporo kulturnega dela, bi se ne smelo kolektati z javnimi apeli. Ampak kdo naj pazi na to? Listi, seveda. Tukaj pa zadene-mo ob največje težkoče. Nismo narod, ki bi prenesel resnico. Listu je do tega, da obdrži naročnika. Vzrok? Ker nima zadostne podpore od naroda. Največja naša nesreča, ki bi vtegnila zadeti naš narod v Ameriki je ta, da postaja vsak dan večja nevarnost za naše neodvisne liste. Zapisal sem "neodvisne," to so taki listi, ki nimajo nikogar za sabo, ki bi pokrival izgube. Imamo štiri ali pet 23. septembra 1952 jednotinih glasil, za katerimi stoje dokaj močne podporne organizacije. V kolikor ti prisp vajo h kulturnemu napredl® svojega naroda, je dobro in P#* Toda pozabiti ne smemo ni* da so bili ustanovljeni za mo podporne organizacije. Vslei tega ne moremo reči, da so n®" odvisni. Tem ne gre ne dobro^^ slabo, ker jih pokriva in zanje organizacija. Pravtako J® z nabožnimi ali verskimi kacijami. Neodvisni listi so tisti, ki pr® stavljajo kulturno življenje nf' šega naroda v okviru Žedinje®® držav. Brez teh ne moremo in" smemo biti, če hočemo, da živi. Ni važno, koliko nas j® v Ameriki, važno pa je, kako udejštvujemo. Močni neod^ listi pomenjajo močno in udejstvovanje na kulturnem P lju. Toda moči ni brez žrtev. Zato je skrajni čas, da se nemo zavedati naše odgovo sti. Brez žrtev in dela ne bo ha. Pa začnimo. Kje pa in V največji slovenski naselbu^ Clevelandu—s tem, da orga^j ramo recimo slovenski dan. bi se vršilo enkrat na zimo z S lom; napredni Cleveland mu napredku. Pripravi se v kulturni program, na kater® ^ bo jasno pokazalo, kje koliko zmoremo. In kar je » no: koliko nas je med živin^' STRELJANJE MED POLICIJO IN LOPOVI NEW YORK, N. Y., 21- ^ tembra—Policija je konco®^ sačila tri zločince, ki so iz zaporov in strahovali P® ^ jj du. Gre za dva brata Kentuckya in Schuerja cage. Vsi trije so bančni vlo toda prijetje zločincev je b" račun. Oba brata Nolan ubita, eden od stražnikom , ko ranjen, a je ranam P°' Drugi stražnik je tudi vendar jie težko. Schuer vdal brezrboja. AMERIŠKA IN EVBOP^ OZNAČBA MER v Pri čevljih je razlika . a načbi 32 y? do 33 točk, ^ je treba odšteti od eV mere, bodisi pri moških ženskih čevljih. ^gjo, Na primer: če vam da želijo čevlje št. 39, to je •riška mera 6 in pol, St. ^ 7. št. 41 je 8, Št. 42 je 9, ® je 10, št. 44 je 11. jjO Ženski čevlji so o® •p' manjši nego gornje oie^' gt. ko bi na primer: št. 38 " 6, 37 št. 5, 36 št. 4. . ^ Ženske obleke: št 4^ riško 32;'42 je 34; 44 j® (9 je 38; 48 je 40 itd., 8 točk manjše od mere, * Moške srajce: št. 35 riško 13 in pol; 36 je 1^' jgii' 14 in pol; 38 je 15; 39 P pol; 40 je 15%; 41 je 1®' ' 16 in pol in 43 je 17. $ ' ge Pri moških oblekah čenja v Evropi z št. 42, jfi v Ameriki 33; 44 je 34, 36; 48 je 38; 50 je 39; 5; J ^ 54 je 43 in 56 je 44. ^ . med 10 in 11 točk razli^f- po Približna metrična ameriški meri: L centimeter —0.3937 iof.^ »I" 1 meter rlj» 3.2088 če?' 1.0936 jarda. ^ . t#' 1 kilometer — 0.6214 ' ® milje oziroma dolžin* sprejeta potom 1 kilometer na vodni P je 0.5369 "nautical" ^ ^ jf'!" Enako je pri deklic%*ggf gačna evropska mera. ameriško 12; 40 je 14; 4^ 44 je 18 in 46 je 20 BOY OF AM&ii- ENAEOFRXVN081! BTBOm S Stara" In "mlada" garda v boju za oblast ^Muslimanskem svetu ^ koHčkaj zanima- do veljave, sklicujoč se pred-"jem dogodke na Sred- vsem na ustavo, po kateri bi sama po sebi smel le parlament sprejeti kra- Žftovo primerjava med razvo-ij dogodkov v Egiptu Znanji vplivi na obe državi ^ iiiso povsem enaki, ven-j® notranja družbeno-Ifjl . problematika ob Pdj ® Perzijskem zalivu zelo ijem kaže, da se na Sred-w z ostrino pojavljajo 8lei ir i^Gsitve katerih je o prej odvisen nadaljnji vsega Srednjega vahoda. Egiot najprej na vji ' JGr je vojaški udar spra-. a površje generala Nagiba je kralja Faruka, da se J^ekel prestolu, lahko brž ^ prevrat ne nosi Švli ^^^°^ncionarno8ti, kar iz-egipf ^ general Nagib pred glgv, ?^®ko javnostjo in pred an-■^Vol^ Poslanikom, češ da "ni Državno-družbeni ^ka'^ docela isti, kot ne-Hg Vzhodnjaška oblika ustav-1 oionarhije. Edino, kar je >vratneg?'' -----1;-: '^vdain; a, so odpravljeni ■i'al' ^ "paša" in "bej,' gj|j sliko pa je general Na-"o 8—koranom. Glav- w . . ki ga razglašajo pre-jg!. je V tern, da hočejo iz L ^ pregnati korupcijo. Po-"načela" pa doslej ni Ig ^^kazana nobena pot, kako ?ea čiščenje izvedlo, kajti ^ ®^3,1 Nagib vztraja pri tem, obdrži nadzorstvo samo Vpf medtem ko politična v prepušča^politikom, 1^. Nem primeru: svojemu profesorju na pravni fet) r Maherju. Seveda lier° jo vodi Ali Ma- Poj,' popolnoma odvisna od pod-'^av ^ l&hko dobi od vojske, o Zaradi tega pa Maherjeva ^ ^ &e daje vtis "trajnosti, ^^'"'ganiziraae sfle v'^^gipttt Opravi vpliva, ki ga je j. ttvor, je treba v Egiptu ra-1^. ' s tremi organiziranimi si-z Vojsko, ki sedaj dejansko položaj, z nacionalistič-ranko Wafd in z "Musli-"'fal ^^^t°vščino." Ko je ge-Nagib izvedel svoj državfti tako prvaki wafdistične V L poglavarji "Musli-^titt bratovščine" pohiteli s iogjg. toda general Nagib 4^ ^ pokazal posebne naklo-ne za Nahasa, voditelja ne za Nareibija, vo-"'muslimanskih bratov." isti So brž hoteli priti zopet Ijevo odpoved prestolu in imenovati regentski svet. Ker pa je bil parlament že prej razpuščen, bi to pomenilo, naj se parlament znova sestane. S tem pa bi bil wafdistom zagotovljen vpliv na vodstvo državnih poslov, kajti med poslanci so imeli izrazito večino. Pred temi zahtevami waf-distov pa general Nagib ni popustil. Toda izvajanje boja proti korupciji, ki so ga začeli puritanci v oficirskem zboru, grozi, da bo zanetilo razdor v wafdistični stranki, kajti "čiščenje" bi slej ko prej prizadelo staro gardo wafdistov — predvsem fevdalno gospodo, mfed katero štejejo tudi generalnega sekretarja stranke Serag el Dina, ki velja za izredno bogatega človeka, in tudi bivšega zunanjega ministra Šalah el Dina. Novi program wafdistične stranke sicer govori o reformah, a bore malo o boju proti korupciji in čiščenju egiptovskega Av-gijevega hleva. Gospodarsko vprašanje—vzrok za razcep med "starimi" in "mladimi" Tudi v gospodarskih vprašanjih kaže, da mora priti do spora med "mladimi" in "starimi." Oficirski zbor se sestoji večinoma iz ljudi, ki so prišli iz srednjih slojev in so usmerjeni proti "starim," ki so si na razne, večinoma špekulativne načine, pridobili bogastvo. Primer z bombažem karakterizira to "gospodarsko" vprašanje. Država je namreč pri veleposestnikih pokupila bombaž, za kar je plačala višje cene, kot veljajo na svetovnem tržišču. Prijatelji in člani wafdistič-ne stranke so sodelovali pri tej "veliki kupčiji," ki pa je značilna za koruptivno vodenje državnih finančnih poslov. Manj znana je moč in vpliv "Muslimanske bratovščine," \ii so jo doslej imeli za tesno povezano z Wafdom. Toda rivaliteta med obema skupinami se je pojavila, ko je "bratovščina" začela pridobivati mladino iz Wafda za svoje radikalne nazore. Poznavalci so mnenja, da so "muslimanski bratje" bližji idejam generala Nagiba kot pa levo krilo wafdisticne stranke. Manifest "Muslimanske bratovščine" je bil v prvi vrsti naslovljen na kmete in delavce, čeprav je v tej levantinski i d e o 1 o ško-politični zmedi težko opredeliti pravo bi- * 'i f s v* - . $_______* _ .............. Ma# t ■ -' ".'*1 til---- ^ KED FiATHEft AOfrkifi m 4^ ^ttiniunity Chest kampanja za zbiranje prostovoljnih » 8 katerimi se potem v^lržuje razne dobrodelne \ J ^cije in nstanove, se prične v Cleveland 20. okto-. p.^^sja do 30. oktobra. ^0^ letošnje kampanje je, da se zbere v sklad $6,850,- stvo te organizacije, kaže ta manifest zanimivo sliko, ker se poleg zagovarjanja principov Islama in povzdigovanja puritanske morale, zavzema za kaznovanje vseh, ki se niso borili proti slabim kraljevskim režimom (torej tudi proti wafdisticnim ministrom), obenem pa demagoško zahteva stanovanja in obleko za reveže, omejitev obsega velepo-sestev v korist kmetov, torej nekako omejeno agrarno reformo, in obvezno sodelovanje delavcev v sindikatih, ki naj se borijo za zboljšanje mezd. "Muslimanski bratje" in "islamska demokracija" Voditelj "muslimanskih bratov"—Nareibi zagovarja ta svoj program s precejšnjo ostrino in pravi, da ne gre vse težave preteklosti naprtiti zgolj Farukove-hiu dvoru in njegovi okolici, ostale grehe pa pustiti nekaznovani. Nareibi meni, da je treba položiti temelje "islamski demokraciji." Kaj naj bi ta novi pojem o "islamski demokraciji" dejansko pomenil, je težko razumeti, posebno ker vemo, iz zgodovine, da je Islam vse doslej omogočal in podpiral nastanek despoti j. Kakšni so bili zunanji vplivi na prevrat v Egiptu, je še vedno težko opredeliti. Dejstvo pa je, da se zahodne velesile danes zelo zanimajo za odSos Nagibove vojaške diktature v Egiptu do načrtov Zahoda, predvsem kar se tiče snovanja obrambnega sistema na Srednjem vzhodu. Baje Ali Maher kaže veliko več razumevanja za sodelovanje z zahodnimi velesilami kot pa kateri koli wafdistični politik. Težkoča za sporazum—v glavnem z Veliko Britanijo pa ostaja še vedno pri vprašanju Sudana. Sam general Nagib je namreč potomec egiptovskega oficirja in polsu-danske matere in se je rodil v Khartumu ter je torej že s tem povezan s sudanskim vprašanjem. Baje sta general Nagib in predsednik vlade Ali Maher svetovala voditeljem gibanja za sudansko neodvisnost, naj se skupaj z Egipčani zaenkrat borijo le proti Angležem, odnosi med Egiptom in Sudanom pa naj bi se reševali nekoč pozneje. -V Sport med perzijskim šahom in dr. Mosadikom Tudi razvoj v Perziji gre takšno pot, da vzbuja pozornost. Demonstracije v Teheranu, ki so omogočile dr. Mosadiku povra-tek na oblast, so bile v bistvu uperjene proti šahu in njegovemu dvoru. Perzijski šah ni imel ne moči ne poguma, da bi se kot njegov brutalni oče Riza Pahlevi oklical za diktatorja, čeprav je poskušal demonstracije zatreti v krvi. Šah je najprej samo zavrnil Mosadikove zahteve le po izrednih polnomočjih, ki bi mu dale nadzorstvo nad vojsko. Namesto tega je poveril vlado staremu politiku Gavanu es Sultane-ku. Toda ko se je položaj začel tragično razvijati, je Sultaneka prepustil svoji usodi in se je predal dr. M«sadiku s tem, da je ugodil njegovim zahtevam. (Dalje prihodnjič) TURČIJA JE ZANIMIVO TRŽIŠČE Ne pozabite na registracijo! Kdor želi voliti pri volitvah dne novembra 195%, mora biti registriran. Zadnji dan registracije v okraju Cuyahoga je 24. septembra. Registracija je potrebna za tistega, ki ni bil do sedaj še registriran, ali pa, ki ni volil leta 1950 ali 1951. Ali ste javili pravočasno spremembo naslova? Skupni interesi Jugoslavije in republike Turčije so dovedli do tesnih prijateljskih odnošajev, ki se posebno v zadnjem času širijo in poglabljajo. Hkrati se poglabljajo tudi gospodarske vezi, pri čemer ugotavljajo, da bi mogli obe državi še bolj povečati izmeno gospodarskih dobrin. Glavno uvozno blago iz Turčije je bilo v zadnjih sedmih letih maganova ruda, staro železo, bombaž, laneno, sezamovo in razno drugo semenje, pšenica, oljčno in drugo olje, čebelni vosek, azbestno vlakno in podobno. Jugoslavija pa je izvažala v Turčijo: cement, cigaretni papir in druge vrste papirja, kalcijev karbid, natrijev hidroksid , in druge-kemikalije, mehki rezani les, zaboje, tkanine in konfekcijo, žeblje, svetilke, emajlirano posodo, izolirane cevi, medicinske in kirurške instrumente, stružnice, trofazne asinhrone motorje, razne instrumente, votlo in plosko steklo, katran, šče,-tarske izdelke in drugo. V zadnjih letih je Turčija močno mehanizirala svoja velika kmetijska posestva. V primeri z letom 1947 je svoj traktorski park podesetorila. V toku so velika melioracijska in regulacijska dela. Vse to je pripomoglo, da ima danes izdatne presežke pšenice, pripravljene za izvoz. Leta 1950 je imela pšenice za izvoz 10,000 ton, nato se je leta 1951 dvignil izvozni presežek na 750,000 ton, letos pa znaša že okoli 1,000,000 do 2,000,000 ton. To nas interesira zlasti glede na slabo letino pšenice v Jugoslaviji. Tudi glede bombaža predstavlja Turčija za Jugoslavijo zanimivega partnerja, zlasti zato, ker njena industrija ne zadošča potrebam države, jugoslovanske tovarne pa niso popolno- ma izkoriščene. Na tej osnovi je Turčija nedavno sklenila pogodbo za izvoz 6,300 ton bombaža v Italijo, od-koder bo v zameno dobila izdelano bombažno blago. Glede možnosti povečanja jugoslovanskega izvoza v Turčijo je treba poudariti, da je možnost prodaje stružnic, asinhronih motorjev, kmetijskih in drugih strojev, za katere je veliko povpraševanje. Emajlirano posodo, žeblje, svetilke, srpe in kose se lahko dobro proda na turškem tržišču. Glede cementa, ki ga Turčija precej uvaža, bi bilo potrebno ugotoviti, zakaj se je jugoslovanski letošnji izvoz v primeri z lanskim zmanjšal, zakaj jugoslovanski cement Turkom ne ustreza. Tudi za izvoz mehkega lesa je še veliko možnosti. Te dni je "Jugo-drvo" sklenilo kupčijo za 2,000 kubikov mehkega rezanega lesa, med tem ko sporazuma glede zabojev še ni doseglo. Podobno bi bilo mogoče tudi glede drugih izdelkov, ki zanimajo turški trg, doseči večji odjem. Ker pa so turške izvozne cene nad svetovno partiteto in je to največja ovira za uspešno izmenjavo, bi bilo potrebno poslovanje jugoslovanskih izvoznih in uvoznih podjetij vskladiti preko Zvezne trgovinske zbornice. (Po "Slovenskem poročevalcu") PONUDBA PŠENICE IN RŽI ČEDALJE VEČJA „ Na vsa tržišča žitorodnih področij Jugoslavije prinašajo pridelovalci večje kohčine pšenice in rži kakor prejšnje čase. V Vojvodini je posebno okrepljen dovoz moke, ki jo pridelovalci zelo ponujajo, pa jim ostaja neprodana. Čeprav se je cena moke, posebno bele, v trgovski mreži občutno zmanjšala, prodajo danes manjše količine moke ka- Mary A. Svetek POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA 478 E. 152 St. - KE 1-3177 POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTVENI Ambularčna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle. Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki cenL LOUIS ADAMIČEVO NAJNOVEJŠO KNJIGO "THE EAGLE AND THE ROOTS" se dobi pri ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio CENA KRfJIGl JE $5.00 Don f gambit v»lth firr • thi cdds are again&t you ? V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti kor prej. Splošno je na vseh tržiščih žitorodnih področij povpraševanje popustilo, kar je imelo vpliv na cene. Povprečno je cena v Vojvodini padla za tri do štiri dinarje pri kilogramu. Tako stanje na tržišču je prispevalo k temu, da pridelovalci ponujajo odkupnemu podjetju večje količine in da uspešno odkupuje zlasti na področju Zre-njenina, Sombora, Subotice, Novega Sada, šabca, Beograda, Za-ječara, Bjeljine, Osijeka in Vi-trovice. Ponudba ječmena je nekoliko bolj živahna, ponudba ovsa pa še vedno slaba. DVE SLOVENKI iščeta stanovanje s 4 neoprem-1 j enimi sobami s kopalnico. Najraje na vzhodni strani. Pokličite po 4. uri popoldne. UT 1-1576 IŠČEJO STANOVANJE PRILETEN MOŠKI želi dobiti pri mirni družini opremljeno ali neopremljeno eno ali dve sobi, kjer bi si lahko tudi kuhal. Najraje v collinwoodski-nottinghamski naselbini okrog E. 185 St. Pokličite IV 1-1057 DELO DOBIJO MOŠKI "OLIVER" POTREBUJE DELAVCE ZA LATHES Buliard Potter 8 Johnson Small and Large Turrets Libby Arc Electric Welders Boring Mills • Radial Drill Presses Horizontal and Vertical Milling Machines Morajo biti pripravljeni delati drugi in tretji šift. Incentivna plača na produktivnem delu takoj od začetka. Avtomatično napredovanje do maksimuna. Dodatek za življenjske stroške. Prispevajoč zava-rovalninski načrt. Visoka- premija za nočno delo. Uposljevalni urad odprt od 8. zj. do 4.30 pop. od ponedeljka do petka. THE OLIVER CORPORATION 19300 EUCLID AVE. KE 1-0300 HIŠA NAPRODAJ 18014 Rosecliffe Rd. Colonial tipa z dvemi spalnicami; blizu Lake Shore Blvd. in E. 185 St. V perfektnem stanju; avtomatična plinska gorkota; jekleni okviri, marmornati' podložki, bakrene cevi, solidno cementiran dovoz, zamrežen porč z aluminijastimi zavesami (awnings), kopalnica obita z ilovnatimi ploščicami; ognjišče z ogledalom, zimska okna in mreže ter preproge po vsej hiši. Za podrobnosti pokličite lastnika IV 1-6275 DELO DOBIJO MOŠKI DOBRO DELO Radi bi imeli dvojico—moškega in žensko, brez otrok, za čuvaja, ženska bi pa čistila pisarne. Imata stanovanje s 4 sobami z gorkoto in razsvetljavo. Pozive se podnevi pri ACME IRON & METAL SCRAP CO. 15725 Saranac Rd. zvečer med 6. in 7. uro pa na 684 E. 160 Sh FORD MOTOR CO. 17601 Brookpark Rd. sedaj sprejema na intervuj kva- • lificirane moške za sledeča dela: FOUNDRY WORKERS CUTTER GRINDERS TOOLMAKERS ELECTRICIANS MILLWRIGHTS MACHINE REPAIRMEN GAS WELDER HYDRAULIC REPAIRMEN DIE SETTERS Sprejemamo aplikacije tudi za moške, ki so zmožni delati na KATEREMKOLI izmed sledečiii "toolroom" strojih. MILLING MACHINES GRINDERS LATHES SHAPERS Izvrstna piaca od ure poleg dodatka za življenjske stroške Zglasite se osebno sedaj v PERSONNEL BUILDING na ENGLE RD. od BROOKPARK RD. Zastopniki Enakopravnostih' # Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76th Street UTah 1-6888 e Za collinwoodsko In eucildsko okrožje: JOHN STEBLA] 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 # Za newburSko okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenu« Diamond 1-8029 če hočete stalno delo ob busni liniji, z dobro plačo od ure, zmernim zavarovalninskim in penzij-skim načrtom, nočno premijo, počitnicami, in dodatkom za življenjske stroške, ima TAPCO Coit Road Tovarna dela za Broach Grinders Lathe Hands Milling Machine Operators Shapers Tool Grinders Tool Inspectors Universal Grinders W ^ S Screw Machine Operators Machine Operators Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. Uposljevalni urad odprt od 8. zj. do 5. pop. ob delavnikah; 8. zj. do 4. pop. ob sobotah. THOMPSON PRODUCTS, INC. 12818 COIT ROAD FURNITURE SHOP y ing upholstering, refi"'^rK-<[(1« pairing, and cabinet V* L|r sires partner able upholstering. Business lished 15 years. „1, Call LOngbeacP yjtj. TAVERN Good going license. 0 y Established 2 busin®®®' real estat^ for sale location. Owner is ^ / Direct inquiries to: 220 S. State, Chicago. g.?)' WA ^ or phone