t 95. številka. Ljubljana, v torek 28. aprila 1903. XXXVI. leto. U t .v a vsak dan zvečer, izimši nedelje m praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h Za Ljubljano o pošiljanjem os dom za vse leto 2* K, za po) leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h - Za tuje dežele tolike več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, m po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trga &t. 12. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon &t. 85. licaji ljudem na ulici trgali liste iz rok. »Hrvatskemu Pravu« se je nedavno pripetilo, da je bila zaplenjena cela izdaja lista, pa se je pozneje vrnila, ker »da ni v listu ničesar zaplenjivega«. »Novemu Listu«, ki izhaja na Reki, pa ne spada pod hrvatsko cenzuro, se je pripetilo, da je bil na železnici zaplenjen, ko je prišel čez mejo. Razen zaplemb se vodi pazna kontrola nad občinstvom, posebno nad pišočim. Tako so postavljeni v Zagrebu detektivi na vseh vhodih v mesto in na kolodvorih, da pazijo, kdo prihaja in kdo odhaja iz mesta. Tajno redarstvo je zelo pomnoženo, a kar je najbolj značilno, vendar popolnoma resnično, morajo tudi višji upravni uradniki opravljati službo detektivov in »špiclov«. Dogodilo se je namreč, da so na veliko soboto dobili vsi vladni uradniki nalog, da pri procesiji, kateri je prisostvoval tudi ban, pazijo na občinstvo ter naj ostanejo v bližini bana za vsakojako potrebo obrane in v pomoč policiji. Ali to je samo ena stran verne slike razmer na Hrvatskem. Treba je upoštevati tudi druge strani, kjer stopa službeni aparat v odprto akcijo. Na Hrvatskem se ja zadnji čas razvilo lepo gibanje za finančno samostalnost in ustavne pravice. Dne 11. marca se je vršila v Zagrebu ob sodelovanju vse opozicije (hrvatska stranka prava, čista stranka prava, krščansko-soeialno ter socialno demokratično delavstvo, napredna omladina in drugi opozicionalni elementi) velika javna skupščina, katere se je udeležilo nad 8000 oseb. Na to se je po raznih mestih Hrvatske sklicalo nad 50 shodov. Ali vsi so bili prepovedani. Ravno tako so bili zabranjeni prijateljski dogovori omejeni samo na povabljene osebe ter so se sklicatelji tudi kaznovali ter se jim je grozilo z globo 400 K. Shodi so b;li zabranjeni z naslednjo motivacijo: »z ozirom na red in mir«, »zato ker dnevni red itak nima smisla«, »zato, ker so drugi faktorji poklicani, da razprazljajo o teh vprašanjih«, »znto, ker o teh vprašanjih ne sme razpravljati poulična družba«. To so doslovne, resnične motivacije! Ven- dar se je več shodov vršilo, posebno v Zagrebu, Najznačilnejše pri tem pa je, da so bili prepovedani tudi shodi obrtnih zadrug ter shod za konstituiranje kmetskih posojilnic. V Kar lovcu je bil dovoljen javni shod, ali tam je vlada prepovedala, da bi govoril St. Radić, češ, da ni iz Karlovca. Ali tudi to še ni dovolj. V Zagrebu je dograjeno novo poslopje prometne uprave državnih železnic, j Po ogrsko-hrvatski nagodbi morajo skupni uradi na teritoriju Hrvatske i rabiti samo hrvatski jezik. Vkljub ! temu je na poslopju postavljen velik j samomadjarski napis. Tri dni se ni vlada ganila, da bi dala napis odstraniti ter tako pustila žaliti zakon. Na to so se pripetile velike demon-! stracije. Službeni uradni list je pri i znal, da je napis nezakonit ter da se spremeni. Toda ban je po demon-. stracijah dal napis stražiti po vojakih in orožnikih, stražijo ga še danes i po štirih tednih ter izzivajo razkačeni narod. Pa še ni bilo dosti. Za neki čisto madjarski narodni praznik so bile izobešene na kolodvorih južne železnice madjarske zastave. V Za-prešiču pri Zagrebu zbralo se je par sto kmetov, ki so s silo sneli zastavo ter jo sežgali. Prišli so orožniki, ki so z bajoneti razgnali ljudi, več jih ranili, a ednega ustrelili. Ban je za-povedal, da se mora izobesiti nova madjarska zastava ter mora viseti j osem dni »za spomin«. Zastavo je va-' rovalo mnogo orožnikov in dve kompaniji vojakov. Končno se je še naložilo ubogemu in lačnemu narodu davek za brahialne stroške v znesku 800 K ter se je od posameznih va-ščanov izterjal v 24 urah. Klerikalni separatizem in „Zveza slovanskih časnikarjev." Gosp. A. Gabršček je priobčil v »Soči« naslednji članek: Z oduševljenjem resnično slovanskega rodoljubja smo pozdravili prvi shod slovanskih časnikarjev v Pragi, s pogumom smo nadaljevali krasno Položaj na Hrvaškem. (Poročilo odličnega hrvaškega književnika.) I Na Hrvaškem se gode stvari, ki morejo postati po svojem značaju in po svojih posledicah dalekosežne. A vendar zunanji svet o vsem tem ničesar ali le malo ve. Zdaj pa zdaj se poroča samo to, da se v Zagrebu crode demonstracije, da je ta ali oni zaprt, a ničesar več! V novejšem gasa se ne sporočajo več niti take stvari. A vendar je cela Hrvaška v močnem vrenju, vendar vlada tam taka razburjenost in tako ogorčenje, da smemo vsak čas pričakovati resnih dogodkov. A vse to se hoče s službenih stranij potlačiti ter kazati svetu kot malo važno. Ali že sred etva, s katerimi se hoče to doseči, kažejo, kake razmere vladajo na Hrvaškem. Vse brzojavke, ki se le malce tičejo najnovejših dogodkov, se plenijo, sumljiva pisma se odpi rajo, celo telefon se nadzoruje. Časopisi se plenijo naravnost brezsrčno. Pleni se vsako najstvarnejše poročilo o demonstracijah, vsaka najmanjša in najnedolžnejša opazka o vladi, o vladnih organih in policiji, plenijo ge celo tudi brez opazke citirani pa-raerafi zakona, ki so žaljivi za Hrvaško. Pleni se tudi vs*ko čeravno indirektno namigavanje na domače razmere, pleni se celo konstatiranje odredeb in dejanj oblasti, policije, plenijo se tudi celo govori inozemskih zastopnikov, ako je v njih kaj o svobodi in narodni borbi. Zaplenjen je bil n pr. celo članek o položaju v — Algiru, zaplenjene so najdrobnejše novice. Kako se postopa pri zaplembah, pokažejo najbolje sledeči resnični dogodki: do gaja se često, kadar »Obzor« izide, pograbijo detektivi vse raznaševalke lista, odpeljejo jih na policijo ali jih zaprejo v hiše, pa vprašajo državno pravdništvo, ali je v dotični števiki kaj zaplenjenega, ali pa smejo deklice izpustiti, da razneso list. Drugič se zopet zgodi, da se postavi policija pred tiskarno, in ko je list gotov, zapleni vso izdajo še pred no je izvršena cenzura. Zgodilo se je ža tudi večkrat, da so orožniki in po- Človek in pol. Roman. Spisal Ivo Šorli. Ljubljana 1903. Založil L. Schwentner. (Konec.) Samo zavajanje po brutalnem, hinavskem, zlobnem in skopem bratu Juliju pa gotovo ne zadostuje in nikakor ne utemeljuje Plesichevega preobrata. Gospod pl. Plesich, o katerem trdi dr. Sever sam, da je »navihan«, bi v onih ehambres separće-jih lahko da postal don Juan, vzlasti pod vplivom te čudne, in tudi precej ne verjetne družbe in recimo deloma tudi pod vplivom alkohola, o katerem vemo, da čutnost draži, in dela »nfbralo ohlapno«. A prav gotovo bi pl. Plesich nikdar ne pozabil na »de-corum«, zato je žal »predobro vzgojen«; če je kot dobro situirani samec prebredel vse drugače vabljiva in nevarna velikomestna močvirja, ne pal bi nikdar iz same vsakovečerne navade tako, da bi se kot poje- dince v tej družbi opijal. Samo zapeljevanje in sama navada prav gotovo ne zadostujejo za razlago njegove spremembe. V tem tiči torej hiba v risbi Plesichevega značaja. Propadajoči Plesich pa je zopet pravilno slikan in mogoč, ako pozabimo na omenjeno zarisbo. Čuden mož je tudi drugi Korne-lijin brat Žulij. Ta človek, dovršen cinik najbrutalnejše vrste, ki nima niti najmanjše obzirnosti, kaj še-le čuta do rodne mu sestre, je zloben po svojem naturelu, vedno in povsod, in prav pogosto brez vsakega globočjega vzroka. Hladen in preračunljiv egoist giblje se sicer vedno v zakonito dopustnih mejah, prav gotovo pa ne v onih meščanske morale. In nikomur ne prizanašajoči Sever, ki pride z vsem svetom v konflikt, ne pride mu nikdar tako blizu, da bi se mu pokazal kot »člo veka in pol«, kaj še »nadčloveka«. A tudi koncem romana trčila nista ta dva moža vkup — tako impul-sivna narava dr. Severjeva pala je temu človeku nasproti v popolno pa-siviteto. Julij pa je ostal koncem romana isti, kakor v njegovem početku; nastopil je> samo toliko, da je uporabil sedaj tega, sedaj onega v namene, ki so zanj morda koristni, za roman pa precej nepotrebni. Tudi ni razumljivo čemu ta človek ugonobi Plesicha — psihološkega momenta nedostaja za tako ravnanje. Taka zlobnost je lahko impulzivna, a ne metodična; če tiči sistem v njej, mora imeti tudi svoje gioboČje, saj pa trajne motive, in mora dajati provzroČevalcu zla, oziroma njegovemu čuvstvenemu življenju primernega vrednega zadostila. Ti pogoji pa niso v razmerju med Plesichem in Julijem nikakor izpolneni. Roman je pisan velezanimivo, in težko prekineš ž njim, ako si ga začel Čitati. Pripovedovanje je živo, slog uglajen, neprisiljen in priprost, izbera v izrazih in besedah umestna in jako srečna. Z zastavljanje m in razmotrivanjem raznih problemov sili pisatelj bralca k razmišljevanju, započeto delo na drugem shodu v Krakovu, na tretjem v Dubrovniku in lani na četrtem v beli naši Ljubljani. Tovariši in soboritelji na težavnem in preznamenitem polju slovanskega časnikarstva s severa in juga, od vshoda in zahoda, smo se spoznavali z lica v lice, sklepali poznanstva in prijateljstva, — in že v tem dejstvu Bamem spoznavamo neprecenljivo važnost naših sestankov za slovansko bodočnost sredi usode-polne vihre poželjivega germanskega in latinskega življa proti samemu obstanku vseh slovanskih plemen Avstro Ogrske. Ob dosedanjih štirih sestankih nismo nikdar vprašali, kakšno poli-tiško strujo kdo zastopa doma v svojem poklicu, marveč navdajala nas je vse zavest, da: »svaki brat nam mio ma koje vjere bio.« Došli so Čehi, Poljaki, Rusi, Slovaki, Hrvatje, Slovenci vseh možnih političnih strank in različnih veroiz-povedanj, ki stoje v domovini često v rezki borbi drug proti drugemu, no, na naših sestankih je navdajala vse ena sama zavest: združiti, orga-nizovati se stanovski ter najti torišče za vzajemno delo v prospeh celokupni slovanski bodočnosti. V to idealno nasnovano stanov sko združenje so posegli slovenski klerikalci na skrajno prefrigan način, da bi te dosedanje vspehe, h katerim so oni sami še bore malo pripomogli, zlorabili vstrankar ske svrhe klerikalne struje med Slovenci in Hrvati . . . Bil sem med prvimi, ako ne prvi na slovanskem jugu, ki sem z oduševljenjem stopil* v krog prijateljev-tovarišov čeških, ki so dali inicijativo takemu delu; bil sem poročevalec na prvem shodu, predsedoval sem tretjemu shodu v Dubrovniku, sodeloval ob pripravah za četrti shod v Ljubljani ter sem poročevalec za peti shod v Plznji, — in zato je pred vsemi drugimi tovariši moja dolžnost, da zavrnem klerikalno spletkarenje in strankarsko izkoriščanje v določene mu meje, ki se ne smejo dotikati dosedanjega našega dela v Pragi, Krakovu, Dubrovniku, Ljubljani in letos v — Piznji. in provocira naravnost njegovo osobno stališčno udeležbo na mi-šljeaju posameznih oseb. Kakor že omenjeno, leži glavna moč Sorlijeva v njegovem imenitnem opazovanju, in njegovi psihologiji. Dober poznavalec sveta in ljudij je, če tudi se ima v mnogočem, še spopolniti, k čemur mu izvestno pripomore tekom let najboljša šola — šola življenja. Roman napisati, ali kratko novelico, je velika razlika; pri količkaj razviti tehniki dade se skoro vse vrzeli ka kega drobnega spisa brez posebnih težkoč spretno zakriti. Drugače je to pri romanu —, ki bodi jednotno, istolito delo, iz življenja zajet, v sebi započet, v sebi izvršen del človeškega življenja. Tukaj se zapazi vse, kar ni iz čiste kovine, vse kar še ni dozorelo v pisatelju. Veseli me tudi, da se giblje Sorlijev roman v milijeju res slovenske družbe in slovenskega salona, da ga bo tudi širše občinstvo lehko v istimi pripoznalo kot svojega, in da ga bo uprav radi tega umevalo, Lani se je končno ustanovila »Zveza slovanskih časnikarjev«, člani te »Zveze« pa ne morejo biti posamičniki, marveč je to le zveza zakonito obstoječih društev, kakršna imajo že dolgj Čehi in Poljaki . . . Ako hočemo biti slovenski časnikarji v tej »Zvezi«, moramo imeti najprej svoje samostojno društvo. In lani smo si dali v Ljubljani besedo, da ga tudi ustanovimo do petega shoda v Plznju. Ali kaj se je zgodilo! Kmalu po lanskem shodu sem dobil iz Pra^e sporočilo, da se zanimajo za ustanovitev slovenskega društva gospodje okoli »Slovenca«. Bil sem zadovoljen, ker mi je vseeno, kdo se loti dobrega in koristnega dela. — Toda čakal sem zaman! Pač pa sem izvedel, da so se »sotrud-niki« klerikalnih listov že odločili za — samostojno društvo »krščansko mislečih časnikarjev« Naši prijatelji v Pragi so z obžalovanjem opazovali slovenske razmere ter videli, da bo težko kaj s takim stanovskim društvom, ki bi odgovarjalo skupnim težnjam, nagla-šanim na dosedanjih sestankih. »Zveza« pač ne more vezati političnih strank, ki so morda kar v odprtem boju med seboj, pač pa ji je namen, družiti tovariše brez razlike politiške struje, kateri služijo. — Med Hrvati so tudi različni vzroki, da ni upanja za ustanovitev takega društva. — Zategadelj je bila izpfožena misel, naj bi ustanovili društvo jugoslovanskih č a s n i k a r j e v , v katerem bi dobili zatočišče tovariši Slovenci, Hrvatje in Srbi — katoliki, pravoslavni in tudi mahomedani. »Svaki brat nam mio, ma koje vjere bio« — Po želji »Zveze« sem prevzel jaz poročilo na shodu v Plznji o — potrebi takega društva na slovanskem jugu. Toda menil sem, da bi bilo najbolje, poskusiti, ali bi ne mogli nastopiti na petem shodu že združeni, kar bi bilo pač najbolj častno za slovansko časnikarstvo na jugu. V posebni okrožnici sem razložil ta namen gg. tovarišem ljubljanskim ter j>h povabil na sestanek v »Mestnem in ne odvračalo se od njega. Mnoge moderne slovenske proizvode navzlic njihovim V3ega priznanja vrednim vrlinam naše občinstvo kot tuje, kot za slovenski živelj in naše odnošaje nerazumljivo odklanja. Nadejam se, da se to Šorlijevemu romanu ne pripeti. Vrši se v Trstu, v srednje velikem mestu, v slovenski obitelji, v narodni družbi z vsemi njenimi prednostmi in napakami; osebe njegovega romana so Slovenci, očrtani tako, kakor žive in se nosijo, govore* in se vedo, dobro ali slabo, bodi že, kakor hoče, a to čutimo, da so naši. Navzlic nekaterim nazorom, navadnim morda bolj v »nadčloveški« družbi, propagira roman vendar - le demokratizem, pač jedino smer, po kateri je odkazana pot našemu narodu. Šorli je znan talent, in njegov sedanji roman, če tudi še nedovršen, in gotovo ne na višku stoječ, opravičuje do najlepših nad v pisatelja. Naj nam jih čim preje udejstvi! Dr. J. Robida. Domu«. — Prišla sta le gospoda dr. Zbašnik (»Ljubljanski Zvon«) in Štefe (»Slovenec«). Res, bil je ne ugoden čas in vabilo je došlo v Ljubljano prepozno, toda vsejedno sem izvedel dovolj, da . . . nismo še zreli za stanovsko društvo. Smo pač vsi še preveč politiki in — premalo časnikarji! — Odločil sem se torej za: poročilo o potrebi društva jugoslovanskih časnikarjev. »Slovenec« od 22. t. m. pa mi je preskrbel presenečenje, da je bilo istega dne v ljubljanskem »Katoliškem domu« okolu 70 gospodov . . . »ki delujejo (!) pri naših list i ha, in ti so sklenili . . .: »ustanoviti časnikarsko društvo z a j u g o s 1 o v. pokrajin e«. Dalje je bila na tem shodu . . . »debata o medsebojni zvezi naših (klerikalnih!) listov, o dopisovanju i n o agitaciji za slovensko krščansko časopisje«. — In to društvo si je po stavilo za nalogo . . . »izvršiti dana navodila (čegava?!) v prospeh krščanski zavesti med Slovenci«. — V predsedstvo je bil izvoljen za Goriško tudi neki g. F ajdi ga, katerega tu redko kdo pozna in ga menda sploh niti ni v naši deželi! Jaz ga še nisem videl ' I Iz tega poročila je razvidno, da to ni nikako »časnikarsko društvo«, marveč da je strankarsko politično društvo, ki je takoj razvilo ... bojno zastavo po klerikalnih načelih. Razvidno je tudi, da se je ustanovilo tihotap ski, dozdevno kot nekak rezultat dosedanjih stremljenj na shodih slovanskih časnikarjev. Razvidno je pa tudi iz »Slovenca«, da se hočejo gospodje »sodelovalci pri naših listih« šopiriti na bodočem shodu v Plznju. Z ozirom na te pojave izjavljam : 1. »Časnikarsko društvo za jugo slo vanske pokrajine« ustanovljeno 22. aprila 1903 v ljub Ijanskem »Katoliškem domua je klerikalno politično društvo, ki napoveduje boj časopisju, katero ne nosi pečata »krščansko«, ter ima služiti delu »v prespeh krščanske zavesti«, torej določeni strankarski politični smeri. 2. Zategadel to društvo nima nič skupnega z nazori, naglaša-nimi na dosedanjih shodih slovan skih časnikarjev, nič skupnega z »Zvezo«, kateri ne more pristopiti, ker je to le bojno društvo sredi velike družine slovanskih časnikarjev, sposobno le za razpor, le za bratomorni b o j. za sovraštvo med časnikarskimi tovariši. 3. T o v ar i š e - časnikarje Hrvate svarim, da ne gredo na limanice slovenskim klerikalcem, ki po veČini niti časnikarji niso, marveč dobro plačani župniki, kurati in kaplani — pa so za zabavo »sodelovalci pri naših listih«, kakor je povedal »Slovenec«, — kateri Vas hočejo vpreči v usodepolni voz brezdomovinske klerikalne politike, da bi zagnezdiii tudi med Vas neprehodna brezna med tovariši raznih poiitiških struj in še posebe med tovariši . . . katoliškega, pravoslavnega, mohamedan-ekega veroizpovedanja. Vse slovanske tovariše na jugu pa poživljam, da se odzovemo bratskemu klicu od severa ter si ustanovimo . . . stanovsko društvo, ki ne bo služilo nikaki politiški stranki, marveč pred vsem nam samim in po nas . . . vseobči slovanski misli in njeni boljši bodočnosti. V Gorici 23. aprila 1903. A. Gabrsček. Razume se samo po sebi, da se v bistvu popolnoma strinjamo z g. Gabrsčkom. Skupno društvo bi se bilo tudi prav lahk > doseglo. Ko je zborovala »Zveza« v Ljubljani, je bilo vse naklonjeno skupnemu društvu, a čim je bilo zborovanje kon čano, čim je bil veliki »pflanz« pri kraju, se ni za stvar nihče več zme nil, najmanj tisti, ki so imeli mora-lično dolžnost to storiti. Izvenzakonito stanje na Ogrskem. Vlada se je odločila, izvesti do konca boj proti obstrukoiji. Danes je zadnji dan, da se sprejme proračunska idemniteta, ker le v tem slučaju bi bilo še mogoče, da bi magnatska zbornica z naglico votirala predlogo ter bi ista stopila s 1. majem v veljavo. Toda ravno v včerajšnji seji se je stanje med vlado in opozioijo še poostrilo, a to vsled govora ministrskega predsednika pl. Szella. Opozicija se je do včeraj še vedno tolažila, da bo vlada sprejela Kossuthov predlog, vsled katerega bi opozicija proračunski provizorij ne obstruirala, ako bi vlada opustila štiri mesečno razpravo o brambni predlogi. Minister Szell pa je v svojem včerajšnjem govoru izjavil, da vlada take pogoje odklanja, ker je v tem prikrit namen, pustiti brambno predlogo pasti. Votiranje državnega proračuna da ne pomeni zaupanje vladi. Dolžnost vlade je, proračun predložiti, a dolžnost zakonodajstva, istega rešiti. V motiviranje branih ne predloge je rekel Szeil: »Na tem mestu sveta, na meji med izhodom in zahodom se more zdržati le močna država. Predstavljati moramo vojno silo, ki ni samo sposobna za zvezo z drugimi državami, temuč, ki more varovati tudi naše interese, še preden pride do kakega spopada. Ogrska, narodna korist je, da se vojna moč ojači in razvije«. Glede obstrukcije proti predlogi pa je rekel: »Položaj dežele in javno mnenje je, da branim trd njavo ustave ter si ohranim svoje stališče. To je moja dolžnost, in izpolnil jo bom«. Potem je nadaljeval: »Stal sem pred odločitvijo, ali hišni red tako poostriti, da se vsaka ob strukcija onemogoči, ali javno silo tako nestrankarsko in krepko voditi, da se mora pokazati vsaka obstrukcija kot kričeča krivica. Odločil sem se za zad nie«. O dvoletni vojaški službi je rekel ministrski predsednik, da je to vprašanje zelo važno v gospodarskem, finančnem in vojaškem oziru. Taka reforma pa bo provzroČila ve-iiko večje stroške zaradi vprašanja podčastnikov, zaradi večjih izdatkov za dislokacije in oboroženja. Vpra sanje o dveletni službi je ta korekočprincipialno dogna no in sprejeto. Ex lex stanje, ki nastopi že morda te dni, ne bo provzročilo nikakega prevrata. Uvedlo se bo takorekoč avtomatično. Vlada bo razpolagala z dohodki in izdatki, kakor da ima ustavno odobrenje. Samo davkov ne bo iztirjavala. A vsak trezen davkoplačevalec bo nadalje plačeval svoje davke, ako ga k temu tudi ne bo nihče silil, ker bi moral pozne,o ražu n davkov plačati še zamudne obresti. Opozicijski listi pišejo, da ni Šzćllov govor ničesar spremenil v parlamentarnem položaju, pač pa še poostril. Predvsem si je sam sebi izpodkopal stališče. Zato nazivajo njegov govor labodovo pesem za kabinet, izzval je le ostre debate za bodoče seje pri opoziciji. Vlada noče dovoliti za ogrsko armado madjar-skega jezika, zato ji opozicija ne dovoli več nobenega rekruta. Szell je s tem dnem padli mož, njegovo na-daljno ministrovanje bi bilo le mu čeništvo. _ lfRectus"-afera. Maščevalnost nadškofa dr. Kohna, katero je izzval člankar v »Pozor u« s podpisom »Rectus«, je zahtevala že štiri žrtve, a še ni miru pred tem apostolom Kristusovih naukov: »Ljubite se med seboj«, »odpuščajte, da Vam bo odpuščeno«. A država, ki nosi velik del stroškov za katoliške cerkve, ki varuje s kazenskim zakonom njene nauke in uredbe, ki jo sploh povsod podpira s svojo avtori teto, ne sme besele ziniti. Sicer ima država nadzorovalno pravo nad cerkvijo, a rabiti si ne upa tega prava, posebno, ako bi to bilo proti volji cerkvenih uradnikov. Dokazano je, in tega tudi nadškof ne taji, da si je izposJoval kršenje uradne tajnosti, ko si je pridobil rokopis brzojavke; ravno tako ne taji, da je poatopal samo-lastno, proti državnim zakonom, ko je dal po svojem duhovnem sodišču, ki pa je celo krivdo sumljivega pisca člankov zanikalo, svojega stanovskega »obrata obsoditi in zapreti. In vendar se mu ničesar ne zgodi, niti na odgovornost ga ne pozovejo državne oblasti. Kratenje osebne svobode državni kazenski zakon ostro kaznuje; po tem zakonu so se obsodili že celo fantje, ki so za Šalo dekle pridržali za roko ter ji niso pustili brž iti svoje poti. Nadškof Kohn p* srne brez nemirne vesti iz svoje vsemogočnosti obsoditi in zapreti duhovna državljana, a to še celo popolnoma po krivici. Daleč smo prišli! Država je odvisna od cerkve. Cerkev je svobodna ter sme početi, kar se ji zljubi, država pa ji mora dajati le denar in privilegije, a mora mirno gledati, kako posegajo koščeni jezuitski prsti v pravno razmerje družbe in države. Politične vesti, — O parlamentarnem položaju V današnji seji poslanske zbornice pridejo najprej v razpravo nujni predlogi o odpovedi srbske trgovinske pogodbe, potem pa predlog o urad niških službenih kavcijah. Pred re formo opravilnika pride na vrsto zakon o krajevnih železnicah. Sploh pa se reforma opravilnika najbrže opusti, ker so jo sklenili socialni dem' krati obstruirati. Posl. P rade seje izrazil o parlamentarnem položaju, da je popolnoma povoljen. Nagodbeni in carinski odsek sta prav pridno na delu. — Saksonski kralj Jurij je dospel včeraj na Dunaj. Na kolodvoru ga je sprejel cesar z nadvojvodi in poslaništvi. S kraljem je prišla tudi njegova hči princesinja Matilda. — Angleški kralj Edvard je prišel včeraj v Rim. Na celem potu, koder sta se vozila oba kralja, so bile hiše okrašene z angleškimi in italijanskimi zastavami. Občinstvo je angleškega kralja burno pozdravljalo. — Volitve kortezov na Španskem so se vršile dne 26. t m. Ministrski predsednik Silvela in prejšnji finančni minister Viliaverde sta zopet izvoljena. V raznih mestih je prišlo pri volitvah do pretepov ter se je tudi streljalo z revolverji. — Iz Macedonije. Albanci se na videzno poganjajo z mirovno komisijo, na tihem pa se pripravljajo na upor. Začeli so v ta namen že tudi nabirati denar. Samo v Djakovi so nabrali 50.000 kron. Vse vojaške in civilne oblasti so dobile zaupno povelje, naj varujejo Življenje in imetje tujcev. Mutašerif v Ipeku je postal Yajer paša Bataljon turškega vojaštva, ki je p^ovzročil ob pravoslavni veliki noči izgrede v Kumanovi in Kratovi je premeščen v Ištip. — Nemiri v Algiru. Ob prihodu predsednika Loubeta v Algir so Marokanci zopet pokazali svoje so vraštvo proti Francozom. Streljali so na francosko posadko ter ubili nekega legionarja. Katoliški uzori, (Dalj3.) Fantazija je Mater božjo okrasila z vsemi ženskimi čari. V tem, ko so si v srednjem veku predstavljali Kristusa kot telesno nelepega, so si predstavljali Marijo kot lepotico vseh lepotic, kot telesno najlepšo vseh žena — kakor je rekel Heliand —, kot najlepšo vseh devic, kakor je pel Vlotker iz St. Gallena, in Bona-ventura je v svoji pesmi dejal, da je bolj cvetoča kot roža in bolj bela kot lilija. Marijin kult je bil ljubavna poezija duhovščine. Kakor so se nune smatrale za zaročenke Kristusove, tako so se duhovniki iti me nihi smatrali za ženine Marijine. Bernard de CJairvaux je zaklioal: »Če slišiš, nebeška devica, angeljski pozdrav »ave« — ti je tako, kakor Če bi te poljubil. Kolikokrat se te pozdravi tolikrat, o blažena, se te po ljubi.« V teh besedah se zrcali čustvovanje tistega časa, te besede pričajo, da je Marijin kult bil izraz ljubavnega hrepenenja. Takih izgledov bi lahko navedli se vse polno S tem, da so ljudje obljubili vedno čistost, torej še nikakor ni bilo zadušeno njih ljubavno hrepenenje, nego je bilo osredotočeno samo na drug objekt, sicer pa je sila, ki se je delala naturi le razgrela fantazijo in vse religijozne pojme prepredla z neko poltenostjo. Največji del lajikov se seveda ni dal pridobiti za cerkveni uzor. Slušali so raje glas srca, kakor glas svojega pastirja, hrepenenje natore je bilo močnejše od vpliva verskih naukov. Vzlic vsemu cerkvenemu pritisku so bile v vseh časih ljubavne pesmi najlepše vseh poezij — tudi v srednjem veku in vedno so se ljudje iz večnega devi štva norca delali. Nemški pesni k Reinmar Zweter (-f- 1270) se je celo drznil učiti, da je zakonska ljubezen veliko vzvišenejša kakor večna čistost, Waiier von der Vogelweide je zastopal nazor, da ljubezen greh, Jernej R^genbogen pa je neki pesmi sanjal, da se vrne ces*, Friderik, da razdene vse samostan in prisili nune, da se omože. Svojemu idealu se cerkev niti , temnih časih srednjega veka j motfla približati. Vzlic temu pa p, skuša to celo dandanes. Marijin družbe naj bodo sredstvo za to. kaj vidimo v Marijinih družbah? Q postanejo ionske navadno žrtva sv& jih duhovnikov. To ieatka živ« rnneaju da jim je prepovedana bežen samo z navadnimi moški,?, v duhovnikih pa vdijo višja bili« j uda|ajo s* jim tem rajše, k.^r menij da st'*re zaslužno delo. Dalje i Še enkrat volitve v Zagorju. Iz Zagorja. Da si zamore javnost tvoriti o volitvah I. volilnega razreda in o njih kandidatih lastno sodbo, zato naj sledi tu karakteristika nekaterih kandidatov in pregled kako so posamični volilci volili. Kandidatje so bili: 1. Weinber-gor Paul; v njegovih gostilniških prostorih je „Čitalnica", v teh prostorih se shaja „Sokol", sploh je tu centrum narodno čutečih Zagorcev. Weinberger je član „Čitalnice", „Sokola", »Posojilnice" itd. Žena njegova je predsednica tukajšne Ciril - Metodove podružnice. Weinberger Paul velja torej za rodnjaka. 2. Mihael Debelak, šolski vodjj v Zagorju; naročnik „Slov. Naroda^ član „Čitalnice", narodno čuteč, maČij jen mož. Sme se torej smatrati tudi ^ narodnjaka. 3 Dr. Tomo Zarnik; sestavi je imenik kandidatov narodne strank] 4. Franc rttrle, postajevodja-pred par leti navdušen narodnjak, > klerikalec. 5. Koprive Tomaž: 6. Sohi 11 ar Fer d., inženerj Nemec. 7. Alojz Walla; kasir pri ru| dokopu, Nemec. Volilcev je v I. razredu 10. GHij so vali so: Volilci 1 za kandidate Grili, okr. glav. v p. Roth, župnik Wester, kaplan Kalan, kaplan Dr. Zarnik Mallv, nadučitelj Kozjak, učitalj Adamič, učitelj Zastopnik rudokopa Debelak, iol. vodja za listo Weinb»rger P. " M. Debelak . n " 3 Weinberger PJ Sterle Fr. M Debelak Sterle Fr. M. Debelak Sterle Fr. SchullerFerd dr. F. Zarnik Walla Al. Sterie Fr. Koprive T Sterle Fr Walla Al. dr. F. Zamik' volil Grill je Roth AVester Kalan Dr. Zarnik Mally Kozjak Adamič Zast. rudokopa 1 Debelak 3 narodnj., klerik. Nemca in 2 2 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 1 Namestnikom sta voljena K. A mič in B. Detela. Taka je torej ta stvar v I. volil« uem razredu. Sicer pa je na voditeljih bilo V8< ležeče; malo več digeipline, pa bi bil. vse šlo. Upajmo, da bo čez tri leta bol - Naprednjak. Dnevne vesti. V Ljubljani. 28. aprila. — Osebna vest. Gosp. c. kr. nadkomisar Štefan L a p a j n e je prevzel dne 25. t. m. vc-dstvo okrajnega glavarstva ljubljanske okolice. — Volitve v Trstu. V nedeljo so bile v Trstu volitve. Vsi narodni krogi so z veliko radovednostjo pričakovali izida, zlasti če se posreči rojakom ob Adriji priboriti škedenjski mandat. Ko smo dobili obvestilo, da so Slovenci zmagali na celi Črti, smo v našem uredništvu — ker je bila nedelja in ni bilo mogoče napraviti posebne izdaje — spisali posebne listke in jih dali raznesti po mestu, »Slovenec« pa, ki se zadnji čas tako širokousti s svojim narodnjaštvom, se je za volitve v Trstu, za to važno narodno borbo, tako malo zanimal, da je včeraj zvečer le med brzojavkami sporočil na kratko, da so Slovenci zmagali, drugače pa se ni zmenil za stvar. Pa kaj bi govorili — saj itak vsak ve, pri čem da je s »Slovencem«. — Volitev v štajerski deželni odbor. Kakor znano so se Nemci v štajerski deželni zbor postavili na stališče »Rajše s Schweg-lom, kakor z Mahničem« in so volili v deželni zbor Slovenca R o b i č a ne pa nemškega župnika Holzerja, dasi te jim je ta skušal prikupiti s tem, da je govoril in glasoval za nemško učiteljišče v Mariboru. Vse nemške stranke, ki so na Štajerskem merodajne, odobravajo odločno, da je bil voljen Slovenec Robič m ne Nemec Holzer. Tudi »Grazer Tag blatt«, ki je vendar v narodnem oziru šovinističen kar se da, se je postavil na stališče, da je bAo bolje poklicati v deželni odbor odkritega narodnega nasprotnika, kakor klerikalca. Čudno da »Slovenec« v tej stvari tako trdovratno molči, saj je vender jako zanimiva. Bili bi mu prav hvaležni, če bi to stvar nekoliko pojasnil. — Iz deželne bolnice. Piše se nam od natančno podučene strani: Glede hrane bolnikov in zaračunanja iste od strani milosrdnic je opomniti, da prihajajo bolniki zjutraj zgodaj ker se mora poprej popisati z bolnik . ves nacijonale, to vse zopet vpisati 3 knjige, in predno pride inšpekcij-zdravnik, pride prav malo teh bolnikov dopoludne na vrsto in veČina še le po-poludue. Ti ne dobe druzega neg malo prežganke ali ričeta, in za t hrano, ki znaša pri toliki množini bot nikov tisoče, dobe te blagodušne u korist človeštva delujoče sesterce plačano hrano za ves dan. Drugi bolniki zopet odhajajo zjutraj in za te do plačan zopet ves dan. Kako da M temu še ni uprl g. nadupravitel-, saj gre tu za tisočake? Kdor ima priliki ■ iti mimo bolnice, videl bode na prvi pogled v vrt, da je vse rumeno rog tovega cveta. Ze pred letom se je talo gospodu nadupravitelju, da vrt ir obdelan, kakor so takemu vrtu spodobi, a zato do danes ni nič bolje in iv„ še vedno cvete. In zakaj? Zato ker ta regrat krmi, dokler ga je kaj, uboge umobolne, ki ga morajo malo s „tiniin jesihom politega zobati celo pomlad. To tudi nese in nič ne stane ! Koliko časa bo regrat na bolniškem vrtu flori-ral? Zakaj se g. nadupravitelj tem n upre? Krav imajo milosrdnice velik vsako jutro tudi stoji nebrojno mlekaJ skih vrčev pred bolnišnico; a ialibog, vse to mleko pride najprvo v alta n parator, kjer mu izvzemo vso ^maščob potem stoji mleko polu dne, potem al še enkrat posname, potem sfl prevre in pusti stati in se mu še ko sleče in tisto višnjevo vodo ki oatan< zdaj, dobivajo bolniki, ki ne morejo prežgauke prenesti, drugo mleko se i rabi za preživež otrok, ki se jim da kuhana kaša, riž itd. Ni čuda torej, da po taki hrani prihajajo bolniki mali 10 veliki, ki ne dobe pomoči od zima kakor duhovi iz bolniee. Prvo delo ti stih bodečih trcijalk, ki butajo, kak vrtoglave vese in si gredo v bolnic nebesa služit, je zjutraj, da se TSfl m e s o, ki prihaja v bolnico, reši vsak* maščobe. Ves tisti loj, goveji in telet pride v velik kotel, ki se potem, ko j( opoludauska kuha pri kraji, scvre na šte dilniku in neka „švester* ga meša / veliko kuhalnico in moli rožni venec, di se jej ne prismodi. Dopoludne, ko j prva juha kuhana, se posname, tista uiast se spravi in pozneje zmeša z onim lojem; s to maščobo se beli bolnikom tretjega razreda! Prva župea je za „Švesterce" in za kakega prote-geja potem za bolnike I. in II. razreda, potem se nalije na tisto meso nova voda, in tista voda je za bolnike III. razreda. Makarone delajo redovnice v lastni tovarni in te makarone igrajo Jan za dnevom svojo vlogo, kar se jih opoladne ne poje, pogrejejo se za zvečer ali za drugi dan, tako dolgo, da snedene; proti zadnjem je le še nekak belkasti lep videti! Ni čuda torej, da iz vseh oddelkov prihajajo bolniki na medicinski oddelek s pokvarjenimi želodci, in da bolniki, ki so s er notranje zdravi dospeli v bolnico, se potem na tedne trkljajo na medicinskem oddelku, če jim špitalska hrana prej ne pomaga v nebesa. Ni zadosti, da te dobrodelne pijavke izsesavajo deželo, trpinčijo uboge bolnike in kvarijo sploh človeštvo, — kupe u j ej o tudi na vse načine. Surovo maslo dobi se ob vsaki uri po 2 K 10 h kilogram, bolnikom prodajajo vino po 16 h če-trtlitra, kruh, ki ga peko same v lastni režiji, prodajajo bolnikom, sploh se dobi pri njih za denar in dobre besede tso! ! Ako se pomisli, da ne plačujejo ne stanovanja, ne davka, ne kurjave, ne razsvitljave, kake dobičke delajo pri tako ogromnih dohodkih! Res ni veliko B6 vin. na dan za enega Človeka. Ali če se pomisli, da večina bolnikov prvi dan ničesar ne dobi, usmiljeuke pa le vlečejo plačilo tudi za ta dan, da je sti na uajobloženejšem medicinskem oddelku polovico bolnikov, ki imajo dijeto, drugi zopet, ki po dva, tri dni in še dalje ničesar ne uživajo, in red dobi za vse euako plačano, potem se lahko uvidi, kake ogromne dobičke dela red in koliko lepega denarja zapravi dežela, mesto da bi njej v korist prišel. Naj bi deželni odbor enkrat poskusil ponudbo staviti redu, da plača delo posameznih usmiljenk, režijo bo pa vodil uradnik in sicer tak, ki ima za to razum, da se nastavi v kuhinji nadzornik, in blagajnik, ki bo vse izdatke pravilno zabeleževal, in prepričani smo, da te ponudbe tudi pri najsijajnejšem plačilu delavnih moči red ne bo sprejel. To pa mora jenjati, ker dežela ne plačuje iz svojega žepa, marveč iz davkov, in davke pa plačuje cela dežela in vsak posameznik, in vsakemu mora biti na tem ležeče, da se deželni zaklad razbremeni kolikor mogoče. Konečno naj omenimo se nekaj jako važnega. Ves svet je sedaj na nogah, da se človeštvo v vseh ozirih varuje nalezljivih bolezni. Skrbelo se je celo zato, da obogate izdelovalci pljuvalnikov. Deželni odbor, kojega dolžnost je, da nadzira tudi vse iivrembe v higijenienih ozirih, pa z a n e m a r j a svojo dolžnost na jako škodljiv način po eni strani, in ua nezakonit način prekorača pravice, koje nam daje obč. drž. zakonik. Kakor uvodom rečeno, prihaja v bolnico skozi leto več tisoč bolnikov, od kojih blizo tretjina pomrje. Vsak bolnik se po sprejetji v bolnico pre-oblece in njegova ob leka hrani v gotovih skladiščih. Ako bolnik umrje, in ne morejo ostali plačati oskrbnine, pridrži se obleka v bolnici. To je samooblastna rubežen, katera v zakonu ni utemeljena! Pomije* pa tudi veliko bolnikov, za katere se nihče ne briga in obleka ostane v bolnici. Vsak mesec napravi g. nadupravitelj licitanto, povabi po svojem adlatusu starinarje, ki pridejo, pokupijo to staro šaro, v kateri marsikaj tiči, za male krajcarje in jo potem naprej prodajajo. Ako se veruje na nalezljivo s t bolezni po oblekah, ni je boljše prilike za razširjenje bolezni nego ravno to prodajanje oblek umrlih bolnikov, zlasti čevljev. Ugovarjalo se nam bo morda, da je obleka dezinficirana. Prvič to ni res, in Če bi bilo res, čevljev se ne more desinfieirati, ker to mrzlim potom ne gre, vročine pa usnje ne prenese. To 80 dejstva, ki jih nihče tajiti ne more, ki so pa tak surov pregrešek v zdravstvenih ozirih, da je naravnost neod-pustljiv. Skrajni čas je, da se odstranijo ti grozni nedostatki, da se, ako že deželni odbor smatra red milosrdnic za tako blagodušen, koristen in brezpogojno neizogibljiv, poskrbi za red v vseh ozirih in tudi poskrbi za urno sprejemanje bolnikov. Bolniki gotovo ne prihajajo za zabavo v bolnico in čas je, da se ne pripeti zopet kak [slučaj, kakor pred 2 leti, ko je s t a r a ž e n a bolna prosila za vsprejem v bolnico in se je odvrnila ter potem pred vratmi bolnice umrla. Ta slučaj nam ni treba dokazovati, ker je znan po celem Vodmatu. — Iz zatiške okolice se nam piše: Pred nekoliko dnevi bil sem v nekem kraju, kjer je bil tudi Josip Piškur posestnik izpod Ivančuegorice. Mož je silno razburjen pripovedoval „Mojega fantiča je pater L o r e n c tako po glavi vdaril, da mu že več dni iz ušesa kri teče in ne more v šolo. Hotel sem tožiti, pa mi žena ne dopusti. To se je zgodilo r ZatiČui, kjer je dala država grajščino lenuhom namesto kmetom." — Prva javna vinska po« kučnja v deželni preskušalni vinski kleti je bita nepričakovano dobro obiskana. Prišlo je v«?č domačih in tujih gostilničarjev in vinskih kupcev ter mnogo odličnega ljub Ijanskega občinstva, da se prepriča o tem novem podjetji in da povžije kozarec pristne kranjske vinske kap Ijice. Zvečer je postalo^, prav živahno vrvenje. Prišel je tudi gospod župan Ivan Hribar s soprogo. Vobče so vsa razstavljena vina ugajala, toda splošno hvalo so žela kvalitetna vina namreč rizling, burgundec, silvanec, karme-net, sipa in zelen. Istotako so bolj ugajala vina napravljena po umnem kletarstvu t j. da niso kipela na tropinah, kar naj si posebno Vipavci, ki se s svojim pridelkom odlikujejo vpostevajo. Ker je ta klet le posredovalnica, so si kupci pridno zabele-zevali naslove posameznih producen-tov ter zahtevali razna pojasnila, ka tera sta jim dajala gg. deželni potovalni učiteij Gombač in ravnatelj G. Pire. Tuji vinski kupci iz Koroškega, Štajerskega, Gorenjskega in celo iz Tirolskega so bili o dobroti nekate rih vin prav iznenađeni. Tirrlec je sam priznal, da se morejo kvalitetna kranjska vina, kakor rizling, burgundec, silvanec, ksrmenet i. dr, kosati s tirolskimi boljšimi vini, ter se je laskavo izrazil o tem koristnem podjetji, ker na ta način bo vsaj vsa kemu dana ugodna prilika, prepričati se o pridelku in dobroti Kranjskih vin. Danes popoludne od 5.—8. ure Do druga in zadnja javna pokušnja v tem mesecu. — Predavanje. V soboto dne 25 t. m. vršilo se je v »Narodnem domu« predavanje slovenskega trgovskega društva »Merkura. Predaval je g. Silvester Skerbinc o razvoju zavarovanja v evropskih državah ter končno govoril o državnem načrtu zakona glede penzijskega zavaro vanja privatnih nastavljencev v Av striji. Predavatelj je razpravljal obširno o zgodovini zavarovanja. Potreba zavarovanja naetala je vsled razvoja obrta in trgovine. Dalje je predavatelj razpravljal delitev zavarovanja v posamezne vrste ter prišel fclr'dnjič na načrt zakona glede penzijskega zavarovanja zasebn-h nestav-ljencev v Avstriji. Ker je ravno to vprašanje najvažnejše za privatne n*stavljence, hočemo o tem obs -neje poročati. Že leta 1895 so se poslanci skoro vseh avstrijskih narodnosti potegovali za starostna zavarovanje privatnih uradnikov; tozadevne predloge je podpisala večina nemških, čeških in poljskih poslan cev ter jih predložila državnemu zboru. Na podlagi teh predlogov je sestavila vlada načrt zakona o sta rostnem zavarovanju privatnih uradnikov, ki pa ni vsestransko ugajal. Zato se je društvo privatnih uradnikov na Dunaju obrnilo do vlade b prošnjo, da naj se sprejmejo v ta načrt tudi osebe, ki v obrtu in trgovini izvršujejo duševna dela, med katerimi so tudi trgovski sotrudniki. Ker pa je to važno vprašanje vsled obštrukcije v državnem zboru zaspalo, združila so se društva privatnih nastavljencev ter sklenila leta 1900. poslati na Dunaj deputacije. Še v istem letu prišle so na Dunaj deputacije 130 avstrijskih društev prosit vlado, naj se za to tako važno vprašanje zavzame. Te deputacije imele so vspeh, kajti že 21. maja 1901. je predložila vlada državnemu zboru nov načrt zakona o zavaro vanju privatnih nastavljencev, v ka teri načrt s > bili sprejeti tudi trgovski sorrudniki. S tem smo v velikih pott-zah u »si:k/ti«, delovanje za dosego starostnega zavarovanja. O za konu Bamem, katerega je predavatelj tudi razpravljal, izpregovoriii bomo pozneje, ko pride imenovani zakon v državnem zboru v razpravo. Upamo pa, da so naši privatni nastavljenci, katerih ni b'.lo pri sobotnem preda vanju s tern načrtom seznanjeni. O načrtu nam je le omeniti, da razun nekaterih podrobnosti splošno ugaja in da je bil v delavskem svetu letos z 29 glasovi proti 1 namreč trgovske in obrtniške zbornioe v Libercab sprejet. H koncu omenjal je še predavatelj kot odbornik slovenskega trgovskega društva »Merkur«, da tudi naše društvo, deluje z drugimi trgovskimi društvi skupno v dosego sta rostnega zavarovanja. Po končanem predavanja žel je predavatelj obiio pohvale za njegovo res stvarno predavanje Predavanje je bilo dosti dobro obiskano, vendar pa ne t&ko, kakor bi bilo z ozirom na tako v&žnii predmet pričakovati. Upamo pa, da se naše trgovstvo že vendar enkrat prične bolj zanimati za stvari, ki se tičejo njih stanovskih zadev, zato se nadejamo v prihodnje boljšega obiska. 7t — Izvanredni občni zbor ljubljanske podružnice društva „Postbeamfenverein" se bode vršil v soboto, dne 2. maja 1903, ob 8 uri zvečer v restavraciji »Fantini«. Dnevni red obsega tockt«, ki se na ustanovnem občnem zboru z dne 4 »pni* niso rešile. — Društvu za pospeševanje kulture na Barju je pol|edelsko ministrstvo za čas do 1. 1905 dovolilo letne p«>dpore 2000 K — V Dobu pri Ljubljani ustanovilo se je bralno društvo. Predsednikom je voljen gosp. Anton Mahkota, podpredsednik gosp. Jernej Vidmar, tajnik gosp. P. Majhen, bU-gajničarica g. A. Detela in odborniki gg. P. Zanuikar, F Kožar in T. Veit — „Pedagoško društvo" v Krškem ima v četrtek, 7. maja ob 10 uri dopoludne svoj redni letni občni zbor v Št. Jerneju s sledečim dnevnim redom: 1) Hoipitacija pri računitvu ▼ 4. razredu (g Trost); 2 ) poročilo od borovo; 3.) račun blagajnikov; 4) pregled tega računa; 5.) volitev delegatov za občni zbor »Zaveze«; 6) volitev novega odbora; 7.) predlogi. Odbor vabi k obilni udeležbi — V Idriji je neka gospa na pokopališču našla truplo novorojenega otroka. Bržčas je bil otrok koj po rojstvu umorjen in odnesen na pokopališče. — Samomor. V Kropi se je obesil 54'ftni ka)žar Jernej Kapus. — Učiteljskega društva za sežanski okraj občno zborovanje bo 7. maja ob 10. uri pred poldne v Sežani. — Celjsko pevsko društvo uprizori v nedeljo dne 3. maj nika v dvorani »Narodnega doma« v Celju narodno igro »Dsseti brat«. V vlogi Doifa Gornik gostuje gosp. Danilo, Član deželnega gledališča v Ljubljani. — Učiteljsko društvo gor-njegrajskega okraja zboruje v nedeljo, dne 10 maja t. L, v ljudski Soli pri S?. Frančišku Ksaverju. Zborovanje se prične ob 11 uri dopolu dne. Člani se najuhudneje vabijo, da se udeleže zborovanja polnoštevilno. V siučaju neugodnega vremena se preloži zborovanje na prihodnjo ne deljo. — šmarsko rogaško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, 3 majnika, ob desetih dopoludne v Šmarji. — Športno društvo ,Maribor* ima svoj redni občni zbor v torek, dne 5 majnika t. 1. v »Narodnem domu« po običajnem dnevnem redu z volitvijo novega odbora. — Pomiloičen. Z dar Pafko, katerega je mariborsko porotno so dišče zaradi umora bivše ljubice Barbare Kolar i č na Ptuju obsodilo v smit, je pomiloščen ter mu je kazen spremenjena v 18letao ječo. — Občinski odbor na Koroški Beli je imenoval pri seji dne 25. aprila 1903 Ivana Čopa, posestnika in tovarnarja v Mostah na Gorenjskem, svojim častnim občanom — Demonstracije v Zagrebu. Demonstrantje so razbili včeraj neko fotografsko izlogo, vzeli banovo sliko ter ji iztakmli oči. Ko se je ban peljal po mestu, razbili 8i> mu šipe kočije. Profesor Pasarić in dr. Heimerl iz uredništva »Ob zor«, sta še vedno zaprta. G>spa Jurić Zagorka, o kateri so listi poročali, da je zaprta, je na prostem. Zaprt je tudi pisatelj S t. Radio. Neresnična pa je, da bi bil bežal pred aretiranjem. Vsi zaprti imajo temveč popolnoma mirno vest. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukaišnjem dežel nem sodišču: 1) Ivana Zirman, dekla in Jožef Basa, hlapec oba iz Zagorja sta služila pri trgovcu Antonu Bo letu v Zagorju Tu sta po dogovoru skupno skozi 3 mesece jemala razne reči, kakor blago za obleke, robce, kamgarnaste hlače, 2 rudeča na nuizna prta itd. Obdolženca ne tajita kaznjivega dejanja in sta tudi vso škodo gospodarju povrnila. Sodišče je obsodilo Ivano Zorman na 4 tedne ječe, Jožef« Baša pa na 2 meseca težke ječe. — 2.) Rajmund Schuber-nig, tapetarski pomočnik iz Šent petra pri Celovcu doma, je bil zaradi hudodelstva oskrumbe ebsojen na 3 mesece težke ječe. — Mednarodna pano-Pimii Ta teden nas vodi panorama po večnem Rimu Kdor še ni videl Rima in njega romantične okolice, naj ne zamudi te prilike 50 slik nam prestavlja njegovo znamenitosti. Tu kaj vidiš vse znamenitosti Vatikana, veličastno eerkev sv. Petra, razdrtine tako slovečega nekdanjega rimskega koloseja itd. Popelje te v senatorsko palačo, kjer imaš krasen razgled po m. sui Zanimivo je gledati na mesto tudi iz M *ntoria. Vse to in Se veliko več zamoreš videti tukaj v na ravni prikazni, potovanje po Rimu je zares vel^zanimivo — Cehe ni hotel plačati včeraj ponoči v Kramarovi gostilni Stroje reki pomočnik F. »St. Ko |e natakarica poklicala pohorskega stražnika in g je ta pozval naj plača, je zaćei na*afc r co in stražnika zmerjati in razgrajat* Končno g?t je straž ink ar^tovas in spravil iz gostilniške •obe. V veži pa je strojarski pomočnik zgrabil stražnika z levo roko za vrat, z desno pa j*» prijel za verižico, v katero ga je hotel stražnik ukle niti in je stražnika tako dolgo davil, dokler ni ta potegnil sablje in ga udaril po desni roki. Stražniku sta prišla na pomoč dva delavca in le s pomočjo teh dveh je mogel stražnik aretovanje izvršiti. — Otrok padel v Ljubljanico. Včeraj okoli pol 5. ure popoludne igrala se je pred Prulami ob bregu Ljubl{an Dunajske kom. „ . . i>eluice. Južne železnice • . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgrske „ , Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške želez. ind. dr. . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. crožne tovr. družbe CeSke eladkonie družbe . Val tat«.* C. kr. cekin...... 20 franki ....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laski bankovci..... Rublji........ Žitne cene v Budimpešti. dne 28. aprila 1903. T«r*n*ln. FSenica za april . . . za 50 kg ] R2 „ april . . . „ 60 a Koruza ,f maj . . . ., 50 m , „ julij . . . „ 60 „ „ april ... „ 50 3 Efekti*. Mirno, mlačno, nespremenjeno Blago 100-90 100-76 101 30 12165 9975 121-50 101 95 10050 100 60 102 20 107 60 101 — 101 — 100 45 100*— 100 — 98 50 09*50 3L8 -101- 174 183 — 248 — 157 75 275-50J 274*— 260—| 90—j 118 50; 18 80! 437 — 8425 74—, 70-—! 54 90 27*-: 71'— 75'— 440-— 45 25 683 25 108 60 102 — 101*50 10145 101 — 101 - 100-50 309 — 102- 184 — 185 40 252 — 15875 279 50 278 — 263 — 92— 119 50 1980 441-8325 78— 75— 55 90 28-— 75 — 79 — 445 — 46 25 684 25 1605— 1612 — 672 26 673 25 730 — 252*— 690*—! 39075 1673 -! 483 — 395— 353-50 155 — 11-32 1907 23 41 2374 116 95 95 201 252 75 731 — 253'— 692 — 39175 1675 — 484— 396 — 354-50 158- — 11 38 1907 23 48 24 — 117 12 95-40 253-50 7 46 748 6 51 6 17 6 2U Svila za neveste od 60 kr. do gld. 11'35 per meter v vseh barvah. Franko in že nearlnjeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se pošlje s prvo pošto. Tovarna za »vilo llennflirrit;, ftiirieli. 3 (40-3) Zahvala. Kranjska hranilnica je na svojem občnem zboru dne 16. aprila 1903 ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu društvu votirala znesek 1000 K kot prispevek. V imenu ljubljanskega prostovoljnega j gasilnega društva se slavni kranjski hranilnici za to plemenito in zdatno darilo najtoplejše zahvaljuje (1152) načelnik: JLš xt «1 o -vili Stricel. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem Š06-2. Srednji »ratni tlak 736-0 mm. April Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C. Vetro vi Nebo 27. 9. zv. 727 0 10*0 berzvetr. jasno 28. 7. zj. 7*9 8 55 si. ssvzh. jasno d 2. pop. 728 8 18 5 sr. jzahod jasno Srednja včerajšnja temperatura 101°, normale: 116°. Mokrina v 24 urah: 0 0 mm. Zahvala Za vsekakor veliko udeležbo pri pogrebu na&ega zdaj v Bogu poČi-vajočega, iskreno ljubljenega, nopo-zabiega soproga, oziroma očeta, gospoda Ferdinanda marki pl. Cozani c. kr. vladnega svetnika kakor tudi za mnoge izraze sočutja, ki so nam dosli od blizu in daleč in za darovane lepe vence izrekamo tem potom svojo srčno in iskreno zahvalo. (1154) Globoko žaiujoči ostali. Angeljnovo milo Mavzeljsko (bolo) milo --- Jamčeno čisti jedrni mili. --— taaiko (972-7)21 sta najbolj koristni stedilni mili za hišno rabo! :ss^^^S= Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Tužnim srcem naznanjamo vsem ■orodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bog Vsega-mogoftli našo preljubo hčerko in sestro, gospico jVIajaron gojenko IV. letnika c. kr. ženskega učttaljišča v LJubljani danes ob 2 uri po polnoči, po dolgi in mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 20 let poklieal k Sebi v boljše živ ljenje. 1II66) Pogreb nepozabne ranjke bode jutri v sredo, dne 29 aprila 1903, ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti v Borovnici na ondotno farno po kopališče. Sv. maše posmrtnico brale se bodo v farni cerkvi v Borovnici. Drago ranjco priporočamo v blag spomin. Borovnica, 23. aprila 1903. Žalujoča rodbina Majaron. Brez posebnega naznanila. Pozor! oobre Pozor! mo|l^o l^olo §MF~ se proda. ivm Naslov pove upravništvo »SI. N«. potovalec ki bi zastopal edino le mojo trgovino, z malo kavcijo se sprejme takoj, ki ima veselje za potovanje na Kranjskem in Nemškem, z lepo pisavo, dober govornik, obiskovati je gostilne, trgovine in drugo, in sicer s povzetjem od 5 kil naprej. Predmeti: suho meso, špecerija, žganje, le za male trge in mesta peš in železnico, proti mesečni plači in dnevnim stroškom. Zglasiti se je osebno ali pismeno na upravništvo ***31ov. Naroda. Osebni dogovor najraje. (1130—2) mizarska pomočnika izurjena v stavbinskem delu. sprej mem takoj. (11(8—3) Slavnemu občinstvu priporočam svojo zalogo vsakovrstnih mrtvaških rakev po najnižji ceni in solidni po -ežbi pa vel 3{ristat! mizarski mojster v Radovljici. r Aleksandrov ^\ ?«5mi in romance Elegantno opremljena knjiga S portretom in autografom pe^ni/^a in uvodom /j peresa dr. Jvana Prijatelja. Cena : Ifkusno broš- Jf 3'50, po pošti jf 3'70, v izvirni platneni vejbi Jf 5'—, po pošti Jf 5'20. Zalomil : (113) v Ljubljani. Mm kompanjona z okoli 25 OOO K kapitala za podjetje, ki donaša sigurno 16 000 K letnega brutozaslužka, kateri je tako rekoč zajamčen. Podjetje se tudi proda. (1149—2) Več pove upravništvo »Slov. Nar «. Gospića zmožna slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, stenogralija in korespondenca neobhodno potrebni, sprejme se v komptoiru. Ponudbe pod ,,6t 26" na poste restaute v lij ubijani. (1142—2) Prodajamo: (1107-3) 1 l9»mlvii!Es i llitslllfttii) Mre«ko 1 ni*I»nI4.o f3irxa IO franku« t«■*«-<*I*o 1 Jo m£.i\ i «»&»i*e^M uren) nre^ko 1 li»Mko 14 , i.-. >-v »o ti*«* (dob. šanca) ytroU 39 niMi obrokom a 14 » ali „ „ a k Proti takojšnjemu plačilu 14 tfO*—• Vsako leto 11 žrebanj. — Glavni dobitek 30.000 14. ?0.«MM» 14, 100.001» Irunkot itd. itd. Takojšnja samostojna pravica do žrebanja. Prvi obrok po postni nakaznici. Razpre-glednice izžrebanih Števil zastonj. men I aliiicsi Friedander & Spitzer Mlad, oženjen hišni oskrbnik želi vstopiti v kako novo hi&o za onkrb-■■li«i«. Počaka tudi do jeseni, ako bi bilo takrat mogoče nastopiti kako službo za oskrbnika. — Ponudbe naj se pošiljajo do lO. iiiuJH podnaslovom: „OMltrniillt" poste restante Ljubljana. (1154) V hiši št. 4 v 8elenbiirgovi ulici v drugem nadstropju se takoj ali s prvim majem t. 1. odda 1123-2 stanovanje obstoječe iz 4 sob s kuhinjo. Pojasnila daje hišni gospodar. Otvoritev Marijinega kopališča. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se vrši, kakor običajno vsako leto «Jn«? 1. moju otvoritev Marijinega kopališča pred Prulami. J V nadeji, da slavno občinstvo moje j kopališče mnogobrojno obišče, se priporočam z najodličnejšim spoštovanjem (1127—2) Friderik Košir. Zanesljiva oseba srednjih let se sprejme kot otro* carica k majhnemu otroku. Vpraša se v upr**vn štvu »Slovj Naroda«. 1153 j, Deklica do petnajst lft stara, ki ie dovrsilv kako stirira*red no ljud-ko šolo, se sprejme takoj v trgovino krt učenk* Naslov pove upravn štvo »Slov Naroda«. (1L10—z Jfa prodaj je zelo po ceni prenovljena omara za ,<2e| (1141—2) pri, Ivanu Kunstlerju mizarju v Litiji. 3(repčajte se s ulmbaškim re-dilnim pivom katero ee dobi v ^l*-l*leiii«*ME& pri Cdmunđ ](avčič-u | v Ljubljani, Prešernove ulice nasproti glavre poŠte (11- Radž bolezni in nameravane izselitve iz Kranjske se proaa takej pod ugodnimi pogoji Ifar |@ dijamant med žlahtnimi kameni, py to je Doeiring|«ovo milo s* «e#ow«» med finimi toaletnimi mili. Mora se je poskusiti, da je je možno dovolj ceniti. To m»lo je edino svoje vrste in učinka, ki I daie koži finost in lepoto, ono daje polti nrikupljivo čistoto in življenja vesele mladine I in povečuje tisto lepo rožno barvo na licih, ki je znak qi*Btoče lepote in ne provzroča nikakega dražljivega učinka na koži. JUFocoK^lmag-^**^** skb2 3«» s j* milo par excellence. Cena 6u vinarjev. 4-B** 1 »it zalogi v l^Jul»IJani: Anton kriMprr in Y»mo l*eti*ieie. (jieneralua znlosa: A. ^lofweli »V € o.. UutiaJ, X. (765) hiša 31 s sadnim vrtom in nekaj vinograda ^4) v ljubljanskem predmestju. ; Natačno se izve nri trospej Heleni Jug, Ljubljana, Stara pot št. 4. Kajlepše Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Lj-abljane iuž. kol. Praga bes Trbii. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reirling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čea Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3- uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeil ob jezeru. Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reirling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. , Trst-Monakovo direktni vozovi L io II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočovje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljane jaž ko!. Proga if Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dsuiaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, lsi, Ausse, Ljubno, Celovec, Be'jak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi 1. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala. Beljaka, Celovca, Monako vega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob H. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dumija, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla. črez Selzthal iz inomosta, Solnograda. — Proga ta Novega mesta, in Kočevja. Osobni vlaki. Ob H. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljana drž. kol. v Samnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v Izbijane drž. kol. iz Kamnika. MeSani viaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1) ttdtel „St v Št. Petru na Krasu, ^"'■j* - Omnibusi pri vsakem vlaku brezplačno. noei^ee po*telJe f H «0 h do « 14« Vozovi kakor: landauer, koleslji ter vozovi za prevažanje prtljage na vse strani z 1 ali 2 konjema. Dobra kuhinja. Plzensko pivo. ««« « Častnik: Jran Geržina. veleposestvo na Spodnjem Štajerskem je na prodaj. Cena 70 000 K. Poslopij je 14 in vsa zidana. Proda -tudi samo polovica s krčmo, prodajali, vinogradi, njivami, hostami in travniki. Ponudbe pod „A. B." na uprav ništvo rSlov. Naroda.** ^990 -9)1 Q©$tilnicarji!!! Krasen, velik, skoraj nov ,Symphonion' T. i godbena automat n kateri je stal 450 trld . se radi p-v manjkanja prostora po ceni proda. Kje? povt* upravntslvD »>S!. N