VALVASORJEVA KNJIŽNICA 928 INTERJL INrmSR d.o.o.. trgovsko podjetje Ktško. Aškerčevo 1, Slovenija. tel./tax 0608/2)876. 21-861. 22090. 22064 AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655 J IN ČITALNICA 68270 KRŠKO naš glas ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 36 • LETO XVI • 8. NOVEMBRA 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško cena: 150 SIT (dvojna številka) %/n.o** OBMOČNA ENOTA KRŠKO terme Čatež d.d. Praznih brežiške občine Podeljeni oktobrski nagradi in priznanje Brežice, 28. oktobra - S svečano sejo brežiškega občinskega sveta v avditoriju brežiškega gradu in koncertom Učiteljskega pevskega zbora Slovenije "Emil Adamič" se je zaključil niz letošnjih prireditev ob prazniku občine Brežice. Svečana seja občinskega sveta je bila posvečena občinskemu prazniku - 28. oktobra. Udeležili so se je občinski svetniki, poslanec v DZ Marjan Šetinc, predstavniki sosednjih občin, sedanji in bivši občinski funkcionarji ter letošnji in bivši dobitniki občinskih nagrad in priznanj. Slavnostni govornik je bil župan Jože Avšič. Čestitko ob prazniku ter letošnjim dobitnikom nagrad in priznanj pa je poslal predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Več o brežiškem občinskem prazniku na strani... (Gaku) Letošnji dobitniki oktobrskih nagrad in priznanj v družbi župana Avšiča. Od leve: Marija Veble, Jože Avšič, Franc Baškovič in Jože Antolovič. OPZ Krško - posvet o novi šolski zakonodaji in drugih novostih Mojstrski izpiti ic v prihodnjem letu Po več kot tridesetih letih bo v Sloveniji spet moč opravljati mojstrski izpit in si s tem pridobiti tudi __________________________________ mojstrski naziv Krško, oktobra - Pri Območni obrtni zbornici Krško so pripravili posvet za vse člane sekcij za frizerstvo vseh treh OOZ Posavja na temo nove šolske zakonodaje, priprav na mojstrske izpite ter o drugih, za obrtno dejavnost pomembnih temah. Posveta so se udeležili frizerji in predsedniki frizerskih sekcij iz Brežic, Krškega in Sevnice ter Leopold Habicht, predsednik sekcije za frizerstvo pri OZS, in Janja Meglic, vodja službe za izobraževanje pri OZS. Nova šolska zakonodaja, kot je znano, predvideva devetletno osnovno šolanje, tako bi se otroci v osnovno šolo vpisovali leto prej in jo zaključili v starosti petnajst let. Posvet o tem so v Območni obrtni zbornici Krško namenili frizerjem iz sekcije frizerjev območnih zbornic Brežice, Krško in Sevnica. Tudi v frizerski stroki, še posebej v šolskem programu frizer, bo prišlo do nekaterih sprememb oz. dopolnitev. Tako naj bi v prihodnje imeli Srednjo poklicno frizersko šolo, v katero se bodo lahko vpisali le dijaki - vajenci z učnimi po- godbami, če pa teh ne bi bilo dovolj za popolnitev predvidenih mest, se bodo v šolo lahko vpisali tudi ostali. Seveda na osnovi boljšega uspeha po zaključenem osnovnem šolanju, ki pa bo v prihodnje še pomembnejši. Frizerke in frizerji se pritožujejo, da je frizerski poklic razvrednoten in da so se v frizerske šole do sedaj res vpisovali manj uspešni učenci, da pa se je to pokazalo kot nesprejemljivo, saj je v tem poklicu potrebno vedeti dosti več, kot je le urejenje pričeske. Zato so predsedniku sekcije Leopoldu Habichtu predlagali, da že v tem letu pri vpisu v Srednjo poklicno frizersko šolo poostrijo kriterije. Predvidena "stara novost" pa so tudi mojstrski izpiti, ki so jih v Sloveniji opravljali do leta 1963. Tradicija je bila prekinjena in mnogi danes ugotavljajo, da je bila to tudi usodna napaka, ki jo bo čutiti še nekaj desetletij. Obrtna zbornica Slovenije si je dolgo prizadevala za ponovno uveljavitev poklicnega izobraževanja, pomočniških in mojstrskih izpitov. Z obrtnim zakonom, ki velja leto dni, in novo šolsko zakonodajo bo zagotovljena pravna podlaga za njihovo izvajanje. Projekt uvajanja mojstrskih izpitov poteka ob finančni podpori nemške vlade, OZS pa zastopa interese slovenskega obrtništva, pri tem pa se zaveda pomembnosti in težavnosti kakovostne sistemske uvedbe instituta mojstrskih izpitov v prakso oziroma življenje. Po predvidevanjih bo s strokovno pomočjo multiplikatorjev (t.i. prenašalcev znanj), kot načrtujejo v OZS, v prihodnjem letu moč pilotsko izpeljati prve mojstrske izpite za poklic avto-mehanik, za katerega je doslej po projektu največ pripravljenega. Mojstrski izpit bo vključeval praktični del, strokovno-teore-tični del, poslovodni del in peda-goško-andragoški del, prinaša pa naziv obrtni mojster, ki bo strokovno usposobljen za izobraževanje učencev oziroma vajencev, (dama) KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 j^LLJL_^ ¦¦ *¦'•* anežice rrg Izgnancev la t€L O608 g-B6, fMc 06PB SS5Z UUBUAM «. 061 B3-J-SB la* OS BJ-8-47 tXm^»k» onta 22 td. OS B180-77 maribor rxue PartUmkl C 3« ljubljanska c 3> M, 062 29-4SO M 063 28-936 Ita. OS Z9-4SO fl* OS3 11IST-T Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 8* do 19* In na vseh enotah poštel JajJL.* !»H| POOaiAttOM INVISTKU1KA DUliŽIA Naš glas pripravlja ODPRTE STRANI NAŠEGA CLASA vabimo vas na JAVNI RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM SDSS JANEZOM JANŠO V HOTELU AJDOVEC V SEVNICI, V ČETRTEK, 16. NOVEMBRA OB 19. URI PRIDITE Vinogradništvo na Bizel jskem nekoč in danes Učenci in delavci OŠ 8izeljsko so pred časom pridno zbirali materiale za 100 strani obsežno knjigo z naslovom Vinogradništvo na Stzeljskem nekoč in danes. Pomagali so jim tudt otroci in delavke bizeljskega vrtca, k sodelovanju pa so pritegj niti Se strokovni sodelavki Ivanko Počkar in Mileno Rozman.), Knjiga, ki je obogatena z barvnimi in črno-belimi fotografijami, risbami in slikami, rokopisi ter grafikoni, bo končno zagledala luč sveta. To se bo zgodilo v petek, 10. novembra, ob 16. uri, ko bodo učenci in delavci šole tudi širši javnosti predstavili svoj izdelek - knjigo. (Galex) SI opaž« Anko Ponudit- kakšen kostim ; To ni niči Si videl krzneno jakno gospe Korcn-',i čkove? Še njen pes je v enakih barvnih odtenkih.. Toni niči Poglej PetcrsUJckove' Po desetih letih so spet skupaj na grobu, pa se krtgajo. ; ilgava sveca bo kje stala In svakinji sta si že v laseh zaradi kostimov Se od zadnjic, do! letošnjih št sploh nista prisil ' Ti. Jezusi Tvoj ata Je pa ; letos zrlhtal vreme za pele a? Ergiw s trnEm Biti človek za človeka Biti človek za človeka je misel, so besede in so dejanja, od katerih je darovanje krvi zagotovo najbolj humana oblika človeške solidarnosti. Območna organizacija Rdečega križa Krško vabi vse, ki želite z darovanjem krvi izkazati svojo humanost, da to storite v četrtek, 16. novembra, na Senovem v osnovni šoli, ali v petek, 17. novembra, v Krškem v Osnovni šoli Mihajla Rostoharja med 7. in 13. uro. Darovanje krvi je prispevek človeka - človeku in hkrati zagotovilo, da jo bo prejel, če jo bo potreboval. "Maši športniki Posavja za leto 1995" Tudi letošnja akcija za izbiro naših športnikov je že stekla. Prejeli smo kar lepo število vaših glasovnic, s katerimi glasujete za naše športnike. Tako bo tudi odslej. V vsaki številki Našega glasa poiščite kupon, na katerem je številka, ki pomeni kolo glasovanja. Rok za pošiljanje kuponov iz posameznih številk je vključno do naslednje srede, ko izide časopis. To pomeni, da boste kupon št. 5/95 lahko poslali do srede, 15. novembra. Vsi kuponi, ki pridejo naknadno, bodo izločeni. Trenutni vrstni red akcije "Naši športniki za leto 1995" je naslednji: v konkurenci športnikov je v vodstvu atlet AK FIT Brežice Jure Rovan s 13 glasovi. Sledita mojster peščenih stez Krešo Omerzel in tekač Robert Grojzdek. Plavalka Nika Pribošič premočno vodi s 17 glasovi med ženskami pred atletinjama Vladko Lopatic in Petro Radišek. V konkurenci ekip (moških in ženskih) pa je v vodstvu Club praktičnega streljanja Krško, ki je prejel že 52 glasov. KK Interier je na drugem mestu, tretje pa je KD Savaprojekt Krško. Glasujete še naprej. Za končne odločitve je še čas, vendar ne pozabite: izbiramo našega športnika po priljubljenosti, ne pa po tekmovalni plati. Držite se rokov in spremljajte tudi vnaprej akcijo "Naši športniki Posavja za leto 1995". športni pozdrav! (Galex) * ^>«P "^^P ^i«P ^a«P "S>P ^>«P ^»»«P nj> \J= ^& .—^> ^*Ts >^t> ^"b ^**b ^^> ^^t> ^*a GLASUJEM Kupon št. 5/95 - za našega športnika .................. - za našo športnico ........................ - za ekipo (moško ali žensko) N Priimek in ime ...................................... Naslov Kraj ...... cm CarNet - BBS BBS deluje >e od 28.7. in je trenutno ie v lazt testiranja Naročnina za 1 leto znaša 7 ooo.OO SIT. tet. 0608/22-240.22-220, CKŽ 7, 68270 KrjkO__________ Internet V Krškem Zbiramo predprtjave za Internet, ki ga bomo vzpostavili lokalno za omretno skupino 0608. d DRUGA STRAN NAŠ GLAS 36, 8. NOVEMBER 1995 J CDU Obrigheim na prijateljskem obisku pri SKD Krško Dolgoletno prijateljstvo med občino Krško in občino Obrigheim v pokrajini Baden-VVurtenberg v Nemčiji je z nastankom večstrankarskega političnega prostora v Sloveniji dobila tudi novo dimenzijo - povezovanje med posameznimi strankami. Prvi sta doslej navezali prijateljske stike stranki SKD Krško in CDU Obrigheim. V okvir rednih srečanj med strankama spada tudi tokratni uradni obisk delegacije vodstva stranke CDU iz Obrigheima pri SKD Krško. Obiska so se poleg predsednika gospoda Heinza Neserja udeležili še: gospod Gothard Kaiser z ženo Merietto, gospod Klaus Herkel in gospod Horst Keller. Program, ki smo jim ga pripravili, je bil pester in zanimiv. V petek, 3. novembra, smo si dopoldne ogledali nekaj manjših podjetij (obratovalnic), kjer so se gostje seznanili z delom, težavami, možnostmi razvoja in interesi naših podjetniko-vin obrtnikov. Naj izkoristim to priložnost in se gospodu Tadeju Buršiču ^IHS d.o.o.), gospodu Ivanu RlHicu (Optika Rime) in gospodu Marjanu Vintarju (VIIG d.o.o.) za njihovo gostoljubje in odprtost v svojem imenu in imenu gostov še enkrat zahvali. Popoldne smo si v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici ogledali priložnostno razstavo kiparja Staneta Jarma in stalno razstavo kiparja Janeta Boljke. V uradnem delu razgovora, ki so se ga udeležili tudi občinski svetniki SKD in predsedniki krajevnih odborov SKD, je gospod Neser poudaril pomembnost medsebojnega združevanja tudi na nivoju posameznih strank ter opogumil prisotne z besedami: "Dolgo je treba čakati na uresničitev velikih političnih sanj. Odprite oči in se ozrite tudi na male napredke!" Uradnemu delu razgovora je sledil prijeten družabni večer, ki je gostom ponovno potrdil prepričanje o tem, da smo Slovenci gostoljubni in da znamo s pesmijo in iskrenostjo v srcih in na ustih sprejemati prijatelje. V soboto smo goste peljali najprej na grad v Podsredo, nakar smo si ogledali 3. najstarejšo lekarno v Evropi - to je Olimje, nazadnje pa smo si ogledali še Šampanerijo Istenič. Večer smo zaključili v prijetni družbi članic Društva kmetic iz Krškega. Vsi naši pogovori s prijatelji iz Obrigheima in dobri nameni pa bi bili gotovo manj uspešni, če ne bi bil ves čas z nami nepogrešljivi prevajalec gospod Olaf Lo-vrenčič. Hvala gospodu Olafu za njegovo neutrudno in plemenito delo. Krščanski demokrati iz Krškega smo veseli, da smo v prijateljski stranki CDU iz Obrigheima našli prave prijatelje, ki so nam tako ali drugače (z nasveti in z delom - to so že dokazali pred volitvami 1992) vedno pripravljeni pomagati. Spoštujemo jih, ker vemo, da imajo mnogo izkušenj in ker smo že lahko spoznali, da so njihovi cilji in nameni plemeniti. To želimo tudi Krščanski demokrati iz Krškega in upamo, da bomo to lahko še večkrat dokazali. Danilo Siter telovadnica pri OŠ Savo Hladnih _________še buri duhove_________ Na Malkovcu v KS Tržišče so sevniški svetniki večji del razprave namenili poročilu Nadzornega odbora ______za spremljanje izgradnje telovadnice pri OŠ Savo Kladnik, kmetijski in lokalni problematiki Malkovec, oktobra - Dvanajsta redna seja občinskega sveta občine Sevnica je potekala na Malkovcu v krajevni skupnosti Tržišče. Tudi tokrat so svetniki največ časa namenili lokalni problematiki, že v začetku seje pa se je zataknilo pri stališču Nadzornega odbora Občine Sevnica o ugotovitvah k poročilu o izgradnji telovadnice pri OŠ Savo Kladnik v Sevnici. Nadzorni odbor Občine Sevnica je na osnovi gradiva ugotovil, da so postopki za izgradnjo telovadnice bili vodeni preko Skupščine občine Sevnica, kar je razvidno iz priloženih sklepov. V letu 1994 se je Občina Sevnica prijavila na razpis iz naslova odprave dvoizmenskosti in izboljšave prostorskega standarda osnovnih šol ter zaprosila za sredstva v višini skoraj 31 mio SIT, s katerimi bi dokončali investicijo. Občini sredstva niso bila odobrena. V dogovoru, sklenjenim med Ministrstvom za šolstvo in šport in IS SO Sevnica z dne 22.4.1994, ni naveden rok, do katerega naj bi Ministrstvo za šolstvo in šport Občini Sevnica posredovalo sredstva v višini Kostanjev piknik članov ZLSD Brežice 35 mio SIT. Dokončna višina sredstev je bila opredeljena do normativnega dela športne dvorane. Končni izračuni so pokazali, da je Občina Sevnica upravičena le do 10 mio SIT in ne do "obljubljenih" in pričakovanih 35 mio SIT. Tako so iz sredstev proračuna Občine Sevnica letos izvajalcu Rudisu iz Trbovelj plačali že tri anuitete, vsako v višini 88.314 DEM, četrta pa je zapadla konec meseca oktobra. Skupni dolg izvajalcu za leto 1996 tako ostaja 249.807 DEM, člani Nadzornega odbora pa občinskemu svetu predlagajo, da znesek upošteva pri pripravi proračuna za naslednje leto in takrat dolg Občina tudi v celoti poravna. Temeljito so svetniki razpravljali tudi o problematiki plačevanja mleka in projektu vinskih cest v občini Sevnica. Pri prvem so dokaj kritično spregovorili o odkupovanju in plačevanju mleka, saj so največji odjemalec mleka prav Ljubljanske mlekar- ne, s katerimi imajo kmetje sev-niškega področja zelo slabe izkušnje. Zavzeli so se za čim večje stimuliranje zasebnega sektorja, sklenili pa so, da bodo kmalu v goste povabili tudi predstavnike Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo in Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter jih opozorili na brezizhodni položaj pridelovalcev mleka, napisali pa bodo tudi pobudo za spremembo pravilnika o odkupu mleka. Tudi kar zadeva vinsko-turistične ceste v sevniški občini, so svetniki menili, da bo k projektu potrebno pristopiti resno in odgovorno, vanj pa po možnostih vključiti vse potencialne turistično-gostinske ponudnike. Tudi v nadaljevanju seje so člani sevniškega občinskega sveta razpravljali o nekaterih aktualnih temah, predvsem o tistih, ki so nekako povezane z bližajočim se občinskim praznikom, ki ga sevničani praznujejo 12. novembra, (dama) Kozjani čutijo potrebo po povezovanju Bukošek, 27. oktobra - Kmečki turizem Hervol je bil prizorišče prisrčnega srečanja članov ZLSD Brežice. Zbralo se jih je lepo število. Najprej so se posladkali s pravkar pečenim kostanjem in kozarčkom mošta, nato so se preselili v gostinski del lepo urejenega kmečkega turizma in razpravljali o osnutku programa stranke in postopku določanja kandidatov za državnozborske volitve v letu 1996. Med družabnim kramljanjem so se pogovorili o aktualnih političnih dogodkih v državi in občini. Zbrani člani so bili nad piknikom navdušeni in si želijo več podobnih srečanj. (Toni) Kozje, 30. oktobra - Svetniki so obravnavali kar tri ponudbe o sodelovanju, dve na ravni države in eno s sosednjo posavsko regijo, ki jih vabi, da sodelujejo v delu Sveta posavskih občin. Svetniki so spregovorili o predlogih, o smotrnosti povezovanja in o stroških, ki jih povezovanje nosi. Večina jih je menila, da je to potrebno. Občina Kozje leži na takem prostoru, daje povezovanje nujno povsod, kjer ima strateške interese in potrebe. Nekateri pa so menili, da od takih povezav ni koristi in so podali odklonilne predloge. Na srečo je bila velika večina drugačnega mnenja, saj vedo, da izolacija ne prinaša nič koristnga. Sprejeli so sklep, da se vključijo v Stalno konferenco lokalnih skupnosti, Slovensko-ba-varsko društvo in v delo Sveta posavskih občin. Že sedaj so aktivno sodelovali z vsemi novimi občinami, nastalimi iz šmar-ske občine, s svojimi najbližjimi sosedi in občasno tudi s celjsko regijo. Te vezi mislijo obdržati tudi vnaprej. (Toni) Dragi Brezvestnei! Pišem ti v imenu zemlje, po kateri hodiš; v imenu zemlje, ki ti daje hrano in pijačo, v imenu zemlje, ki kljub tvojemu brezsrčnemu in brezvestnemu odnosu do nje še vedno mirno prenaša tvoje korake; pišem ti v Imenu tvojih potomcev, ki bodo zaman iskali krivice in obtoževali "neznane" storilce za dejanja, ki so bila (so sedaj) vzrok temu, da oni ne bodo mogli dihati zdravega zraka, piti zdrave vod kart 72.900,00 s. 39.140,00 SUŠILNI STROJ SPWT 900 goh)vim| zmogli^ 5 k hn* sušenja 40¦ 60°C ^ pk kf,d kof| 41.200,00 HLADILNIK HT 15.3 EKO gotovina 44.270,00 IMtorov fčekov, pk,kred. kart. 46.600,00 32.110,00 HLADILNIK HO 14.52 gotovina I ___..J^* «.».kpk,k„j to. 33.800,00 43.985,00 ZAMRZOVALNA SKRINJA 210 g,.,vino| im» ,.u.k.v,,k, kred. ker.. 46.300,00 61.180,00 ZAMRZOVALNA SKRINJA 43 gotovina I 400^kw«*Bk, ve..ekoY pk kred kar( 64.400,00 47.690,00 ZAMRZOVALNA OMARA 12.3 EK0 gotovina I ,Mlitw več čekov, pk, kred. kart. 50.200,00 85.467,00 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK (C 541 gotovina I steklokeramitno ploščo, 4 kuholniprostori ^.^ p|( M ^ 91.900,00 59.945,00 PLINSKI ŠTEDILNIK 551 gotovina I pw>5» Kimo prosim ^. .^ ^ ^ ^ 63.100,00 47.405,00 PLINSKI ŠTEDILNIK 550 gotovino| 4|l**U"l"*ri večč.kov.pk, kred. kart. 49.900,00 47.405,00 KOMilNIRAN! ŠTEDILNIK 511 gotovjna| 2 električno in 2 plinsko bholno prostora ^.^ ^ ^ ^ 49.9Q0,00 61.655,00 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK« 91F goto 2eteoin4plinskikuhatniprostori ^ .^^^ ^ 64.900,00 itovina SUPER UGODNO PO SUPER CENAH L3 ^®@©<3B kovinOtehna d GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 36, 8. NOVEMBER 1995 J Bo SOP še dolgo hiša strahov ali bo dobil vsebino? Mizarstvo Dular se je prebilo v del SOP-ovih prostorov Če se bodo lahko razširili, bodo kos tudi obsežnejšim naročilom, a Sklad še kar čaka s prodajo praznih hal nekoč ponosnega podjetja. © Krško, 27. oktobra - Rudi Dular je bil prevoznik v SOP-u, a ko je šel ta rakom žvižgat, je možakar kaj kmalu ugotovil, da bo bolje, če si poišče kruh drugje. Eden izmed njegovih dveh sinov je mizar, drugi končuje mizarsko šolo in odločitev za odprtje mizarske delavnice se je ponujala kar sama od sebe. Prostor je našel v eni izmed praznih hal nekdanjega krškega mogotca SOP-opre-me. S posojilom Hipotekarne banke in občinsko subvencijo iz Sklada za razvoj je nabavil sodobne stroje in zaposlil tri delavce. "S kvalificiranimi mizarji je problem, vseskozi iščemo ustrezne ljudi, pa jih pri nas ni. Če nam uspe širitev, bomo lahko takoj zaposlili enega ali dva mizarja," pravi Dular. Problem je tudi s prostorom. SOP je sicer prazen, a ker se v Skladu za .... še ne morejo odločiti, kaj naj s temi prostori, se njegova mizar- Za razrez letvice, izdelavo police, vrat, okna, skratka tistega, s čimer se neradi ubadajo v delavnicah, kjer proizvoidnja praviloma teče že samo v serijah, je Mizarstvo Dular kot naročeno. Samo priti je treba do SOP-a ali zavrteti telefonsko številko. ska delavnica še ne more razširiti tudi v sosedno halo. Če bodo tovarniške hale naprodaj po delih, bo vsekakor skušal odkupiti, kolikor potrebuje. Kaj nudi Mizarstvo Dular? Celoten standar- dni program stavbnega pohištva (vrata, okna). Lotijo se tudi notranje opreme in pri tem kot referenčne objekte navajajo opremo gostišča pri brestaniških ribnikih Mačkovci, recepcijo in ku- hinji v gostišču Senica, vrsto hiš v okolici, zasebno vilo v Ljubljani in še kaj. Če so bila pogajanja uspešna, so v tem času že prevzeli tudi delo pri obnovi hotela v Rusiji. Vsekakor pa se kljub tako odločnemu zagonu zavedajo tudi tega, da so vendarle šele na začetku, saj obratujejo od lanskega novembra. Njihove cene so zato strogo konkurenčne, rokov ne zamudijo pod nobenim pogojem, prilagajajo se potrebam naročnika. Ob tem, da so uveljavljene mizarske delavnice večinoma že prešle na serijsko proizvodnjo, se pri Dularju lahko nadejate tudi tiste drobne pomoči, ki je dobrodošla skoraj v vsaki hiši. Naj gre za izdelavo police, razrez letve, posameznih vrat ... njihovo stališče je: "Ni problema!" No ja: problem je prostorska stiska in zato vztrajno čakajo na dodatni prostor v SOP-u, ampak posamezni (domači) naročnik tega zagotovo ne bo čutil. Delta Team bo skušal pritegniti pozornost iaponsklh partnerjev: V Yamaho po 100 delovnih mest »a Krško Tomšetovo podjetje je bilo lani med prvih 150 po dohodku, Yamaha pa je velikanski sistem (tudi vzajemnega tekmovanja). Tomše zaveda se, da mora v njem napredovati, sicer bo nazadoval. Krško, 27. oktobra - Marko Tomše, direktor krškega Delta Teama, se z ženo Jelko od konca oktobra mudi na obisku pri vodstvu družbe Yamaha na Japonskem. Gre sicer za protokolaren obisk in srečanje vodstva družbe z direktorji posameznih centrov. Vendar pa se je Tomše na pot podal tudi z načrtom: "Vsak mesec dobivam telefakse z novicami o odpiranju tovarn z novimi delovnimi mesti, Yamaha seli del svoje proizvodnje v evropske dežele! Zakaj se ne bi v to dirko vključili tudi Krčani! V mislih imam predvsem gospodarsko obubožano krško občino, kjer je zaposlitev izgubilo veliko ljudi. Seveda se moramo v Delta Teamu truditi, da ostanemo aktivni, da nenehno rastemo, sicer bomo izpadli iz tekme. A od uspeha naše akcije bo končno imel korist še kdo. V petih letih bi lahko zagotovili dvesto novih delovnih mest. Glede na to, da je v Krškem kovinska predelovalna industrija bila dokaj močna, mi je jasno-, da mora biti 'na voljo' kar nekaj strokovnjakov, ki so se sedaj, v krizi pač razgubili. Saj ni nujno, da proizvajamo cela motorna kolesa. Yamaha je ogromen sistem, razvejan po vsem svetu, ima dovršeno tehnologijo in organizacijo, zagotovljeno kakovost, predvsem pa prodajo." Gosta iz krškega Delta Teama bosta imela, tako kot ostali povabljenci, ločeno srečanje z direktorjem Yamaha sveta, s predsednikom in podpredsednikom Yamahinega poslovodnega odbora. Na srečanju bo Tomše v dvajsetminutnem govoru lahko predstavil Slovenijo in svoje tržno področje. V skladu z dogovorom je za gostitelje pripravil natanko določeno število večjih, srednjih in manjših protokolarnih daril, s seboj ima tudi županovo listino s posvetilom. Program obiska predvideva še ogled štirih velikih Yamahinih tovarn, ki so na Japonskem, seznanjanje z organizacijo, tehnično logistiko in vsem, kar sodi poleg. Tomše je svoj obisk na Japonskem zasnoval na ugotovitvi: "Na lani objavljeni razpis o proizvodnji nekaterih Yamahinih izdelkov se je prijavila Italija in si je program tudi pridobila. Zavedam se, da bi bilo dovolj, da bi v Krško pritegnil proizvodnjo že enega samega dela od mnogih, ki jih sistem Yamaha vgrajuje v svoje končne proizvode. Poleg motornih dvokoles, izvenkrmnih motorjev in plovil ima Yamaha izredno širok program izdelkov. Zato bom skušal izkoristiti možnost, da pridobim simpatije in zaupanje na našo stran, da pri-kažem tehnično kulturo, ki jo zgradbe: "Prepričan sem, da za vstop v tako zanesljiv program, za možnost pridobitve dvestotih delovnih mest za krško občino, Marko Tomše, direktor Delta Teama: "Pred 30 leti je IMV v Novem mestu imel manj prostora, kot ga imam danes jaz. Saj ne, da bi hotel zrasti kot IMV, a dnevno dobivam fakse s sporočili o odpiranju novih Yamahinih obratov. Zakaj ne bi v Krškem pomagali ljudem, ki so ostali brez zaposlitve? Zakaj ne bi skušali pritegniti proizvodni program v Krško? Ravno zaradi tega se tudi odpravljam na 11.000 km dolgo pot. Sam bom zagotovil potrebna sredstva, a od občine seveda pričakujem, da mi bo pomagala tam, kjer nedvomno lahko. Potrebujem namreč prostor." imata tako Slovenija kot Krško. Imeti zagotovljeno prodajo svojega izdelka v sistemu, kakršen je Yamaha, ki naredi letno za tri bilijone dolarjev prometa ('Več kot slovensko in avstrijsko gospodarstvo skupaj', pravi Tomše), pa je nekaj, za kar bi se splačalo potegovati." Se pa Tomše zaveda problema: za svoj načrt potrebuje prostor, namenjen širitvi, in v mislih ima parcelo v neposredni soseščini svoje sedanje poslovne ne bi smel biti problem nakupa potrebne parcele. Nimam namena kupovati SOP-ovih praznih hal, ker so predrage in ker mi ne ustrzajo. S prostorom, ki je dvajset metrov visok, si bom nakopal samo sitnosti in stroške pri zagotavljanju potrebne mikro klime, zato mi ostaja na izbiro le to, da se razširim ali pa vse skupaj prodam in se preselim v drugi kraj. (ika) Posavje je pomebna energetska regija Gradnja hidroelektrarn na Savi Se v rokah vlade Krško, 27. oktobra - Člani Upravnega odbora Območne zbornice Posavja so na svoji drugi seji obravfiavali Resolucijo o strategiji učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo. Pri tem so ocenili problematiko in aktivnosti, ki jih obravnava resolucija s stališča položaja posavske regije. Upravni odbor je ocenil, da je Posavje pomebna regija za pokrivanje energetskih potreb za Slovenijo. To vlogo je regija dobila že pred 200 leti ob otvoritvi RRP Senovo, nadaljevala z izgradnjo TE Brestanica, najpo-mebnejši energetski objekt pa je zagotovo Nuklearna elektrarna Krško. Zato mora Posavje in njeno gospodarstvo upoštevati ta dejstva pri koncipiranju razvojnih resursov, saj se pogoji pridobivanja energije temeljito spreminjajo. Kot novi obnovljivi vir se pojavlja izgradnja HE na Spodnji Savi. Javni razpis za izbiro konce-sionarja za izkoriščanje vodnega energetskega potenciala reke Save na odseku od Suhadola do državne meje s Hrvaškoje bil že; objavljen, zato mora komisija Vlade RS za izvedbo javnega .razpisa poživiti delo oz. vladi čim prej predložiti predlog najboljšega ponudnika, kar do danes še ni storila. (Galex) y// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ ' Šmarje 13 v 068/81-118 P.E NOVO MESTO LjubljiMkic. 068/323-000 OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Kovinarji Spomladi je sekcija kovinarjev pri Obrtni zbornici Slovenije organizirala dvodnevni seminar za obrtnike kovinske stroke v Termah Čatež. Seminar je bil dobro obiskan. Kasneje so obrtniki večkrat izrazili željo, da se podoben seminar zopet organizira. Zato je Izvršilni odbor sekcije na svoji zadnji seji sklenil, da se seminar organizira še letos. Potrjen je bil program seminarja, ki bo v soboto, 25. novembra, in nedeljo 26. novembra 1995, v hotelu Atomske toplice v Podčetrtku. Kotizacije za seminar ni. Prijavite se lahko v pisarnah Območnih obrtnih zbornic Posavja, kjer lahko prejmete vse podrobne informacije o seminarju, in sicer do 10. novembra 1995. Slovenska podjetniško inovacijska mreža Vse inovatorje, ki jih zanima oblika, način in postopek pridobivanja zaščite za svoje inovacije, obveščamo, da bodo v decembru organizirani enodnevni seminarji o patentih. Seminar bo zelo zanimiv, saj bodo poleg strokovnjakov iz Urada za intelektualno lastnino Republike Slovenije na seminarju sodelovali tudi predavatelji iz Evropskega patentnega urada. Seminar bo 13. decembra 1995 v Novem mestu - hotel Krka. Kotizacija znaša 3.000 SIT. Vse ostalo in pa tudi svojo odločitev o udeležbi sporočite na Urad za intelektualno lastnino, Kotni-kova 6, Ljubljana. Rekreacija Za uspešno delo je posebno pomembna tudi fizična kondicija in v ta namen se je zbornica odločila, da za svoje člane organizira rekreacijo v telovadnici Osnovne šole v Brežicah. Ker je prišlo do nesporazuma v zvezi s prostim terminom v telovadnici, obveščamo, da bo rekreacija vsak torek od 19.30 do 21. ure in ne ob četrtkih, kot je bilo objavljeno. Vabljeni so vsi člani zbornice, ne glede na spol, fizične zmogljivosti ali podobno. Za začetek bo razgibavanje vodila Marija Veble, upokojena profesorica telesne vzgoje, nato pa bo sledila prosta rekreacija, predvsem igre z žogo (rokomet, mali nogomet, košarka, odbojka). Rekreacija ima poleg vzdrževanja oziroma pridobivanja fizične kondicije tudi namen druženja in medsebojnega spoznavanja članov zbornice, ki lahko svoje druženje kasneje razširijo še izven telovadnice. Povabite svoje kolege, znance in delavce! Storite nekaj zase! ^^^^ Izobraževanje Že nekajkrat smo vas obvestili o tečajih oziroma seminarjih v jesenskem roku, ki jih organizirata Območna obrtna zbornica Brežice in Sklad za izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju Brežice. Tako je že potekal v Domu obrtnikov tečaj higienskega minimuma v dneh od 23. do 25. oktobra ter z izpitom 27. oktobra, ki se ga je se udeležilo 27 tečajnikov. Za, tečaj varstva pri delu, ki bo 9. novembra 1995 ob 16. uri, prav tako v prostorih Doma obrtnikov, se še lahko prijavite. Do 10. novembra 1995 pa imate možnost, da se prijavite še za tečaj tujih jezikov: začetni tečaj nemškega jezika (začetek 17. novembra), tečaj angleškega in italijanskega jezika po sodobni metodi. STUDIO RLea Sil via CESTA KRŠKIH ŽRTEV 58 68270 KRŠKO TEL.: OflOS/2 1-781 - FITNESS - TURŠKA KOPEL - SOLARIJ - TETOVAŽA KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO PON -PET. 9-21 URE, SOB. 9-13 URE. Z Ljubljanske borze Tudi minuli teden so tečaji delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, nadaljevali pot navzgor, tako da je Slovenski borzni indeks v petek dosegel 1.508,50 točke, kar pomeni, da se je v minulem tednu povišal za 9,2 odstotka. Tako visoko vrednost indeksa smo nazadnje zabeležili decembra lani. Močno je porasel tudi dnevni promet, kar pa lahko pripisujemo dogovorom bank o znižanju obrestnih mer za varčevalce. To naj bi po njihovem najbolj koristilo narodnogospodarskim interesom (emisijska posojila podjetjem). Varčevalci bodo zato svoje prihranke naložili v vrednostne papirje na borzi, saj jim znižanje obrestnih mer, če bo dovoljeno, ne bo preveč všeč. Pri selitvi kapitala na borzo so v ospredju poklicni finančniki (borznoposred-niške hiše), saj zaradi izgub iz prejšnjih let in zato manjšega zaupanja majhni vlagatelji še omahujejo. Nad vlagatelji sedaj lebdi vprašanje, koliko časa bodo tečaji delnic še naraščali s takim tempom, saj se delnice dražijo že vse od začetka oktobra. Po teoriji je vsekakor kaže pričakovati tehnični popravek tečajev navzdol, saj bodo morali špekulanti vnovčiti dobičke. Vprašanje pa je, kam naložiti te zaslužke, saj je privlačnih naložb zelo malo. To pa je tudi glavni razlog za nepretrgano rast. V petek so ponovno začeli trgovati z delnico Primofina (zaradi dosežene 30-odstotne omejitve je bilo trgovanje zadržano) in se je njen tečaj takoj spet povišal za 16,7 %. Tečaj Dadasa je višji za 9,6 %, delnica Term Čatež pa se je v primerjavi s tednom prej podražila za 15 %. Trgovanje je za obe delnici zadržano. Podobno se dogaja tudi z delnicama SKB banke in UBK banke. Za 16 % se je povišal tečaj Mladinske knjige Založbe. V minulem tednu so začeli živahneje trgovati tudi z delnico borznopo-sredniške hiše Nika, tako da se je ta podražila za 17,9 odstotka na 5.356 SIT. (Nani) C NAŠ GLAS 36, 8. NOVEMBER 1995 GOSPODARSTVO Hrihi hotel Sremii r Radencih: 1) CostmsHo-turistični zbor r Radgoni: Ponovno »late sladice Slavke Klemenčič *™ "¦•*¦¦'» «na bronasta "Žal mi je, ker ne morem svojega znanja prenesti mlajšim, a pri tem ne gre brez osebnega prizadevanja." ~ '¦¦ pfWPlW |9rlAllciTljY Čatež ob Savi, Terme, 2. novembra - Slavka Klemenčič je s svojimi slaščičarskimi izdelki čateškim Termam tudi letos priborila zlato plaketo. Na go-stinsko-turističnem zboru Slovenije, ki je bil tokrat v Radencih, že petnajst let zastopa Terme Čatež. Torte pripravlja tudi sicer - za tekmovanja, otvoritve in druge posebne poriložnosti, sicer pa že nekaj časa zaradi zdravstvenih razlogov ni več v kuhinji, ampak v računovodstvu. Slavka Klemenčič: "V Termah sem že od 69. leta in to je moja osma zlata medalja zapored. Kriterijev za ocenjevanje je veliko in 'nastopiti' morajo štirje izdelki. V začetku smo zato nastopali slaščičarji v skupini. Potem pa so moje torte bile vedno nagrajene z zlatom, ostale sladice, ki so jih pripravljali drugi člani skupine, so nam žal zbile toliko točk, da ni bilo dovolj za prvo mesto in zlato diplomo. Sedaj delam vse sama že štiri leta zapovrstjo in dosegam prvo me- sedaj rastejo novi rodovi. Na Brdu pri Kranju je šola kulinaričnih umetnosti, kamor podjetja pošiljajo svoje slaščičarje in kjer dobijo osnovo. Problem je v tem, da pri nas ni niti literature, sama šola pa daje premalo, da bi se lahko človek spoprijel s tekmovalnimi zahtevami. Treba je še trdo delati. Sicer pa morajo tekmovalne porcije ustrezati normativom, kar pomeni, da so zelo majhne in v hotelu jih gostje ne bi bili hudo veseli." Ali bo Slavka še tekmovala? "Verjetno ne. Vložila sem veliko truda, ki ni nikoli poplačan. Človek ni motiviran. Letos sem ostala sama s pomočnico Andrejo Balon, delali sva cel teden, po cele dneve in del noči." (ika) sto." S čim je tokrat nastopila Slavka? "Dekorativna torta po lastnem izboru je imela naslov 'V zavetju gozda', restavracijsko sladico za štiri osebe z osrednjo dekoracijo sem poimenovala 'V objemu modrosti', dve restavracijski porcijski sladici pa 'Grofov posladek' ter 'Sončni zahod'. Le-ta je bila kozarčna sladica. Konkurenca je zelo velika, zanimivo je, da so nastopajoči predvsem mladi ljudje, da sem jaz najstarejša izmed vseh. Očitno doslej ni bilo tekmovalcev in BanHa Celje je med uspešnejšimi banHami v Sloveniji Urejena ic tudi lastniška struktura Na tiskovni konferenci vodstva Banke Celje so vse zbrane seznanili s poslovanjem banke v obdobju januar-september 1995__________________________________________ Radenci, 24.-26. oktobra -Na 42. gostinsko-turističnem zboru so predstavniki krškega hotela Mercator Sremič uspešno tekmovali v kulinariki, slaščičarstvu in v poznavanju slovenskih vin. Kljub strogemu ocenjevanju je Milena Ke-rin osvojila srebrno medaljo v slaščičarstvu. Tudi Franc Žu-pevc, poslovodja kostanjevi-ške restavracije "Pod Gorjanci", je bil drugi - v pripravljanju srninega golaža - na terasi hotela Radin pred večtisočglavo množico. Sommellier Robert Blazinšek je osvojil bronasto medaljo. Metka Račič, ki je šele letos končala šolo za sommellierje, je na istem tekmovanju v poznavanju slo- venskih vin dobila posebno priznanje. Peter Markovič, direktor hotela Sremič: "Zborov se udeležujemo redno, čeprav smo v primerjavi z velikimi kompleksi majhno gostinsko podjetje. Na ta način lahko svoje znanje pokažemo in primerjamo strokovno usposobljenost. Vse skupaj je povezano tudi z dodatnim izobraževanjem, ki se nam obrestuje pri nadaljnjem delu in v gostinski ponudbi. Ta se z vsakim tekmovanjem izboljša, popestri, zato so tovrstne priložnosti za nas izrednega pomena. Na gostinskih zborih se tako že preko dvajset let uspešno kosamo z velikimi gostinskimi hišami." (Ika) Celje, oktobra - Po uspešni osamosvojitvi v letu 1994 je banka v letošnjem letu s prodajo odkupljenih delnic od Nove Ljubljanske banke d.d. uredila še svojo lastniško strukturo. Ob koncu septembra je imela banka 948 delničarjev, od tega 315 pravnih oseb, ki imajo v lasti več kot 85 % bančnega kapitala, ostalo pa so fizične osebe. Med slovenskimi bankami zavze- mio SIT oz. 120 mio DEM. Prav tako banka krepko presega predpisano višino jamstvenega kapitala (4.080 mio SIT) za neomejeno poslovanje. Med 32 slovenskimi bankami zavzema Banka Celje po bilančni vsoti 7. mesto, po kapitalu 5. mesto, v srednjeevropskem merilu pa je po velikosti uvrščena na 55. mesto. V okviru posojanja denarja so po dinamiki rasti v letošnjem letu nosti izrazito usmerjene tudi v odpiranje novih poslovnih enot, saj se je bančna mreža povečala za dve ekspozituri (Krško in Velenje) in dve agenciji (Center In-terspar in Mozirje). Poleg poslovnih enot je banka razširila tudi mrežo bankomatov, saj z bankomati posluje že 72 % vseh imetnikov tekočih računov. Letos je banka dodatno instalirala 6 bankomatov, trenutno pa je prebivalstvu na voljo skupno 20 lastnih bankomatov. Močno narašča tudi promet s plačilno kartico Activa in kombinirano kartico Activa/Eurocard, v oktobru pa bo banka ponudila komitentom še poslovno kartico Activa-Eurocard/ Mastercard, ki jo testno že uvajamo," je povedal generalni direktor Banke Celje Niko Kač. Tudi na področju deviznega poslovanja so samostojno vključevanje banke v mednarodni plačilni promet opravili uspešno. Plačilni promet tudi v letošnjem letu vseskozi narašča, v prvih devetih mesecih pa je bilo ustvarjenega 909 mio DEM deviznega plačilnega prometa. Banka je bila sprejeta v Hermes v Nemčiji in Kontrolbank Dunaj, na osnovi česar bo zaradi zavarovanja rizika olajšano akreditivno in garancijsko poslovanje, pa tudi najemanje kreditov. Banka je s povečanim obsegom poslovanja, kreditnega, še bolj pa na področju storitev, dosegla dobiček v višini 390 mio SIT, kar bo ob takih gibanjih do konca leta zagotavljalo delničarjem primerno dividendo. (dama) Vodstvo Banke Celje: Jože Veber, Boris Završnik, Irena Mužič, Niko Kač, Karla Kajba in Miloš Pešec med tiskovno konferenco v dvorani celjske mestne hranilnice. ma Banka Celje po bilančni vsoti sedmo, po kapitalu pa peto mesto. Poleg generalnega direktorja banke Nika Kača so se tiskovne konference udeležili tudi pomočniki generalnega direktorja Jože Veber, Miloš Pešec in Karla Kajba ter Irena Mužič, vodja marketinga, in Boris Završnik, predsednik upravnega odbora banke. Kot smo izvedeli, je banki kljub močni konkurenci v letošnjih devetih mesecih uspelo povečati obseg poslovanja, in sicer po bilančni vsoti za 19 % in je konec septembra znašala 61.585 mio SIT oz. 741,1 mio DEM, tržni delež pa se je v devetmesečnih podatkih povečal z 4,14 % na 4,27 %. Kapitalsko je banka močna, saj je ob koncu septembra kapital zanšal 9.971 izstopala posojila prebivalstvu, ki so se povečala za 5.153 mio SIT, to je za 104 % in so konec septembra znašala 10.106 mio SIT. Posebno izrazito je bilo povpraševanje po gotovinskih posojilih in posojilih za nakup avtomobilov. Med posojili podjetjem je bil največji porast realiziran pri deviznih posojilih, saj je banka za svoje komitente najela več deviznih kreditov glede na ugodnejše pogoje z vidika rasti tečaja kot tudi višine realne obrestne mere. Izpostavljenost banke kreditnemu tveganju se je v letošnjih devetih mesecih zmanjšala, saj se je delež problematičnih terjatev, ki jih banka klasificira v skupine ob B do E, zmanjšal z 11,6 % na 10,3 % celotnega bančnega portfelja. "V letošnjem letu so bile aktiv- CHIPOTEKARNA BANKA ^ MAISTROV* J. BREŽICE, rtL: II60S K2-.J22, 6I-SS0. fAV ti2->U. TELEXi l.iSm Hipotekama banka d.d. Brežice tudi v Krškem Hipotekama banka d.d. Brežice posluje kot delniška družba od leta 1992, ustanovljena pa je bila 3.1.1991. leta kot prva privatna banka v Sloveniji. Od 3.6.1994 ima v skladu z Zakonom o bankah in hranilnicah pooblastilo za opravljanje vseh bančnih poslov razen zbiranja sredstev občanov v tuji valuti. Banka ima sedež v Brežicah ter enote v Ljubljani in Kopru, od 7. oktobra dalje pa tudi v Krškem - v novograjenih poslovno-proi-zvodnih prostorih podjetja Alufinal, Cesta krških žrtev 135 B. Svoje aktivnosti banka usmerja predvsem v malo gospodarstvo. Podjetjem in obrtnikom nudi celo paleto storitev, od tolarskega poslovanja do plačilnega prometa s tujino, ter garancijsko in kreditno poslovanje. IZ PONUDBE ZA OBČANE: 1. Tekoči račun • vodenje tekočega računa, • pooblastilo banki, da namesto vas poravna vaše obveznosti, • dovoljena prekoračitev stanja na tekočem računu, • obveščanje o prometu na tekočem računu z izpiski, • poslovanje z bančnimi avtomati mreže PLASIS. 2. Žiro račun • za obrtnike in vse, ki prejemajo plačilo za honorarno delo, • o spremembah stanja na žiro računu vas banka obvešča z izpiski. 3. Depozitno poslovanje • vezava tolarskih depozitov 5-10, 11-20, 21-30, nad 31, 91, 181 dni, • okvirne pogodbe z večkratnim vplačilom in izplačilom sredstev*. 4. Nerezidenčni računi v tolarjih 5. Izdaja plačilne kartice Eurocard IZ PONUDBE ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN PODJETJA: 1. Depozitno poslovanje • vodenje vpoglednih sredstev v korist banke. • vezava tolarskih depozitov 5-10, 11-20, 21-30, nad 31, 91, 181 dni, • sklepanje posebnih aranžmajskih pogodb za vodenje vpoglednih depozitov, • sklepanje okvirnih pogodb z večkratnim vplačilom in izplačilom sredstev. 2. Kreditno poslovanje a) kratkoročni krediti * kratkoročni kredit z enkratnim koriščenjem, * okvirni kratkoročni kredit za določeno obdobje z možnostjo postopnega koriščenja glede na potrebe poslovanja in vračanja glede na prilive sredstev, * premostitveni kredit za opravljene storitve oz. prodano blago, kadar razpolaga z ustreznimi pogodbami kot jamstvo za redno vračilo kredita. b) dolgoročni krediti * za nakup, gradnjTin adaptacijo poslovnih prostorov in gospodarskih objekto*, * nakup osnovnih stedstev in popravila osnovnih sredstev, * blagovno financiranje - financiranje terjatev izvoza opreme in izvajanje del, * krediti za razvojno inovacijske projekte. 3. Tolarski garancijski posli, odkup vrednostnih papirjev in terjatev * izdajanje garancij za kvalitetno izvedbo del in za vračilo avansa, * akceptiranje in avaliranje menic, * odkup vrednostnih papirjev. 4. Poslovanje s tujino * dokumentarno poslovanje': akreditivi in inkasi, plačila v tujino in iz tujine - prosta in pogojena nakazila, čeki, poslovanje s čeki: vnovčenje tujih čekov, * kratkoročno financiranje uvoza reprodukcijskega materiala in rezervnih delov, nakup in prodaja deviz po individualnih tj tečajih, * garancije za plačilo blaga in storitev, " finančne garancije, * garancije za vračilo konsignacijskega blaga. Poslovni čas agencije Hipotekama banka d.d. Krško ponedeljek-petek od 8-12 h in od 13-16 h HIPOTEKARNA BANKA d.d. Brežice "V d RAZVEDRILO NAŠ GLAS 36, 8. NOVEMBER 1995 J Izbrana gospa Cluba Termopolis Na sobotnem predtekmovanju v izboru la naslov gospa Slovenije »95 Priznanje Gospa Cluba -Termopolis prejela Alma Starina iz Radeč Minuli sobotni večer je, kot se spodobi za lepotna tekmovanja, v soju žarometov in diskoritma, v Clubu Termopolis v Termah Čatež potekalo osmo predtek-movanje za izbor gospe Slovenije leta 1995, ki sicer poteka pod okriljem prvega ženskega tabloi-da Sara in agencije Artist Trade. Na sobotnem predtekmovanju (pravico nastopa imajo vse gospe, ki so že stale pred matičarjem) za laskavi naziv Gospa Cluba Termopolis pa se je potegovalo 9 predstavnic nežnejšega spola, in sicer Alma Starina iz Radeč, Irena Živkovič iz Novega mesta, Suzana Jakšič iz Kopra, Nada Baje iz Kopra, Mirjana Šuntič iz Kamnika, Dragica Tele-tič iz Ljubljane, Ema Bencina iz Grosupljega, Angela Bač iz Celja in Nataša Peternel iz Žirovnice, ki so se ob napovedih voditeljice Metk4 Centrih-Vogelnik predstavile v treh izhodih, in sicer v Z. OVEN 21.3.-21.4. BIK 22.4.-20.5. DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7 D $ LEV 23.7.-23.8. DEVICA 24.8.-23.9. ASTROLOŽKI HOROSKOP ZA ORDOBJE MED 8. IN 14. NOVEMBROM Zaradi Venere v trigonu na vaše znamenje boste lahko bolj pomirjeni v odnosu do partnerja. Bolje se bosta razumela, seveda pa pomeni biti dober v odnosu predvsem biti dober poslušalec. Poslušajte torej svojega partnerja in ne reagirajte na malenkosti. Več energije imate. Možne so razne zdravstvene težave, posebej pri tistih, ki so nagnjeni k srčnim boleznim. Zadnji čas je, da ga nehate lomiti in se začnete ukvarjati s samim seboj. Če vas tare pomanjkanje volje do dela, to pomeni, da vam izgineva življenjska energija, kar bi vas lahko zaskrbelo. Kaj je ljubezen, je večno vprašanje. Tudi tokrat, saj vam bo vedno bolj jasno, da to, kar ste doslej mislili o njej, sploh ni ljubezen. Ja, za ljubezen se je treba krepko potruditi in ker je to precej težko, se ji ljudje raje izmikajo in nič ne storijo temu v prid. Ljubezen vas muči že dolgo časa in kar ni videti konca težavam. Najprej vam mora biti jasno, kaj sploh hočete. Uspeh v družbi? Potem zanemarite ljubezen. Dobre prijatelje? Hm, kaj pa vaš partner? Menda ga nimate samo za sužnja, ki mora delati po vaše in trpeti neumnosti? Če ne storite tistega, kar obljubite, potem je z vami nekaj narobe. Ne čudite se potemtakem, da vas prijatelji postrani gledajo in celo zapuščajo. Zakaj se hvalite s stvarmi, ki jih nikoli niste dosegli in jih morda tudi ne boste? Vaša samopomembnost vam je v pogubo. Zgodi se lahko, da bodo prišli na dan močno izraženi občutki manjvrednosti, ki jim rečemo kompleksi. Običajna reakcija teh judi je, da začnejo druge poniževati in sebe dvigati nadnje. Vidite torej, da so ljudje, ki so "high", vedno žrtve velikih kompleksov seksualne narave! Nezadovoljstvno s samim seboj pomeni veliko oviro na poti do uresničenja svojih želja. Prva in najpomembnejša stvar je vedno ljubiti sebe takšnega, kot si. In šele potem si sposoben dajati popolno ljubezen drugim, ki jo potrebujejo. Kdor ima ljubezen, ima vse, ničesar mu nikoli ne zmanjka. Nehajte se igrati igrice vsiljevanja in kraje energije. Nehajte izkoriščati svojega partnerja in se raje obrnite k luči, k ljubezni. Bolje bo za vas in za partnerja. Če hočete ves čas imeti glavno besedo, boste marsikomu šli krepko na živce. Tega pa menda nočete, kaj? Zelo veliko boste v družbi, saj sami ne boste zdržali. To je pot odvisnosti, še posebej, če ste v družbi, kjer se pije in kadi. Pot iz tega je lahko zelo težka. Še vedno ste polni različnih vzorcev, ki omejujejo vaš pogled na svet, zato ne mislite, da imate le vi prav. Čas bi že bil, da svojemu partnerju daste več svobode, ki jo zahteva že dolgo časa. Na ta način boste počasi dosegli, da ne bo več bežal, saj ne bo imel potrebe. Če imaš svobodo, nehaš bežati, mar ne? Sicer pa tudi sami ne marate omejitev. V družbi se boste imeli lepo. Čakajo vas spremembe in spet boste začeli s pustolovščinami, vendar ne mislite preveč na tiste, seksualne narave. Pomembno je, da se naučite dajati ljubezen, potem je tako vseeno. Težko se boste prilagajali družbi, zato je bolje, da se greste Robinzona kar sami. Zopet ste v obdobju velikega razmišljanja o sebi, svojih ciljih, namenu. Odločite se že enkrat, kaj je vaš namen, in delajte v skladu s to odločitvijo. Če na tej poti ni prostora za druge, prav, vendar se tega stoodstotno držite. In če boste vključili še druge, vam ne bo dolgčas. BONO BARŠEK TEHTNICA 24.9.-23.10. SIS ŠKORPIJON 24.10.-22.11. STRELEC 23.11.-22.12. 9 22Z os KOZOROG 23.12.-20.1. VODNAR 21.1.-19.2. športnih oblačilih, dnevnih oblačilih in večernih toaletah. Tekmovanje je spremljala strokovna komisija v sestavi: Iva Radič - kraljica Hrvaške '94, Klavdija Gržišnik - urednica slovenskega ženskega tabloida Sara, Richard Bonzej - modni kreator, Duško Klančar - lastnik Salamonovega oglasnika, Leon Ribnikar - direktor agencije Artist Trade in Renato Zorko - novinar Radia Posavje Studia Brežice, ki je v treh posamičnih izhodih z ocenami od 1 do 5 ocenjevala hojo, obraz, postavo in splošni vtis kandidatk, ob zaključku pa se je odločila takole: 2. spremljevalka je postala Nada Baje iz Kopra, 1. spremljevalka Suzana Jakšič iz Kopra in gospa Cluba Termopolis Alma Starina iz Radeč. Gospa Alma je ob zmagi v predtekmovanju za gospo Slovenije leta '95 iz naslova gospa Cluba Termopolis izjavila: "Za nastop na tekmovanju, ki je sicer prvo tovrstno v Sloveniji, sem se odločila iz več razlogov, eden od njih pa je, da so me k temu nagovorili prijatelji in mož, sicer pa to rada počnem, saj sem bila včasih manekenka in zato rada hodim po pisti. Računam, da bi mogoče v teh nekaj letih še kaj naredila na tej poti. Vsa pohvala velja organizatorju, da je omogočil nam ženskam, ki smo že poročene, takšno tekmovanje oz. da se lahko pojavimo v javnosti in pokažemo svojo lepoto, kar je sicer težko, saj je bila danes konkurenca izredno močna. Z veseljem tudi pričakujem finalni nastop, tam pa bomo videli, kako bo!" (R.Z.) BLAGO VAM MERVIN UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8 -13 URE ZASTONJ DOSTAVIMO NA DOM _________Salon pohištva MERVIN d.o.o., Mostec 6 68257 Dobova, tel.: 0608/67-583 Krpana na MTV-ju Srečanje s skupino EAST 17 in Rayem Cokesom Jernejo Mlakar in njenega brata Marjana iz Krškega je 27. oktobra doletela čast, da sta sodelovala v zelo popularni oddaji na MTV-ju (Most vvanted), ki jo vodi Ray Cokes ter se srečala s skupino EAST 17. Jerneja, kako je do tega prišlo? "V začetku oktobra so na MTV-ju razpisali nagradno igro. Gledalci naj bi poslali pismo in v njem napisali razloge, zakaj bi radi bili gostje na oddaji, zakaj bi se radi srečali s skupino EAST 17 ter zakaj naj bi imeli prednost pred drugimi. Napisala sem pismo in upala, da bo prišlo vsaj do Londona. Na srečo in na veliko presenečenje pa so me celo izbrali!" Kaj se je dogajalo v Londonu? "Na letališču je naju z bratom pričakal šofer, ki naju je zapeljal do hotela, kjer sva odložila prtljago ter se uredila. Nato sva šla v stavbo MTV-ja, kamor sva prispela ob 16.30 uri. Najprej sva večerjala, potem pa so nama razkazali stavbo ter predstavili nekatere voditelje oddaj na MTV-ju, kot so: Enrico, Christia-ne in Paul King. Zatem so naju odpeljali v pisarne oddaje Most vvanted, kjer so nama predstavili ekipo oddaje z voditeljem Rayem Cokesom na čelu ter člane skupine EAST 17. Ob 20. uri po londonskem času se je začela oddaja, ki ste si jo lahko tudi ogledali. Po oddaji smo imeli zabavo z ekipo in člani skupine EAST 17. V soboto nama je Raveva desna roka Nina Fergu-son razkazala London, v nedeljo pa sva odpotovala domov." Ray Cokes in EAST 17 -slavni in svetovno znani. Kakšni so v resnici? "Mislila sem, da jim je slava stopila v glavo, vendar so me prijetno presenetili. Ray je v resnici še bolj smešen kot na televiziji ter zelo odprt in preprost. Člani skupine EAST 17 pa so popolnoma vsakdanji in normalni ljudje. Vendar, oboževalke, pozor! Fante iščite pri tleh, kajti najlepši od njih ne meri več kot 162 cm." Kaj si naredila za promocijo Slovenije ter slovenske glasbe? "Za promocijo na žalost nisem naredila nič, ker preprosto nisem imela časa, saj so me o nagradi obvestili telefonsko šele dva dni pred odhodom. Vendar pa sem vsem z veseljem razlagala o Sloveniji, ker je nihče ni poznal. Ker pa sem ohranila stike z določenimi ljudmi z MTV-ja, se bom skušala povezati z našo nacionalno televizijo, da bi mi dali gradivo o slovenski glasbi. Tako bomo mogoče nekoč na MTV-ju gledali tudi slovenske vi-deospote. Pa še to: da bi dosegli navidez nemogoče stvari, morate vztrajati ter imeti nekaj sreče." (Pa-gliuca) 1 Jerneja Mlakar in voditelj oddaje Most vvanted Ray Cokes. Koncert Marjetke Podgoršek Brežice, oktobra - Brežičanka Marjetka Podgoršek, 27-letna sopranistka, je pred dnevi diplomirala z odliko na Oddelku za šolo petje ljubljanske glasbene akademije. Zato je v slavnostni dvorani brežiškega gradu ob spremljavi Mojce Pucelj na klavirju zapela Brežičanom, ki so njen nastop z navdušenjem sprejeli, ji čestitali ob diplomi in se ji zahvalili za njeno večletno delovanje na glasbenem področju. (Galex) Še vedno brez naslova ponedeljek, 30.10. "Bi delal ali ne bi delal, to je sedaj vprašanje." Mnogi so svoj odgovor našli že v petek ali celo prej, no, jaz sem še vedno pri vprašanju. Čuden dan je danes, je delavnik in se ne dela, je "zajeban" in te nihče "ne jebe", je sončen in ni sonca; a ni to čuden dan. torek, 31.10. Dan reformacije, stoprocenten sem, da polovica državljanov Slovenije ne ve, za kaj gre. Če bi mu rekel Trubarjev dan, bi vsaj vedeli, za koga gre, zakaj pa bi se zopet lovili. No, dobro, tudi sam prej sodim med tisto polovico, ki ne ve, kakor med tisto, ki ve (...o kako je lijepo biti glup...). Nekdo mi je rekel, da je praznik ustoličil Kučan, kar naj bi pomenilo, da je tudi on refor-mist. Če ni pustnih novic, so pač kakšne druge, reformacijske, na primer. Po dolgem času sem gledal Jo-nasa in namesto njega videl "Ju-sufa Ž.". Enkratno, super, mega, res dobra stvar, škoda le, da malo ljudi kuži, da "Jusuf" ni bil preoblečeni Jonas, ampak čisto en drug tip. Bolj konkretno; to je bil Bajaktari (ali nekaj podobnega), tip, ki se tu in tam oglaša tudi na Hribarjevem radiu GaGa. V vsakem primeru pohvale za to oddajo veljajo obema, Jo-nasu in še bolj "Jusufu". sreda, 1.11. Že nekaj let ne hodim na grobove, ne vem, zakaj; se rajši poklonim kdaj drugič, ko bom na po- kopališče prišel nenapovedan. Prav gotovo se je tudi letos dalo videti vso jesensko-zimsko kolekcijo, ki jo ponujajo naše trgovine. Sicer pa sem bil danes prvič na uradnem obisku in kosilu pri moji sestri; odkar se je odselila, je pri nas doma grozen dolgčas. Že prej se nisva veliko videla in sedaj se pišejo še hujši časi. Morda bo prebrala tele vrstice, zato bom izkoristil priložnost in jo bom lepo pozdravil, ker sam Bog ve, kdaj se bova videla, čeprav živiva v istem mestu. Tanja, lep pozdrav od brata. četrtek, 2.11. Kljub temu, da praznikov ni več, so si jih mnogi umetno podaljšali; za vse je to nekakšna generalka za decembrske praznike. In ko smo že pri decembru, počasi bo potrebno razmišljat, kaj bomo počeli za novo leto. Mnogi bodo zopet metali petarde in pi- le jani kričali po ulicah; tudi to novo leto. petek, 3.11. Danes nisem odšel na oddajo, ker smo bili na Streetball marti-novanju; brez cigaret in alkohola, zato smo pili pepsi. Sicer pa se je na tem posebnem martino-vanju zbrala pisana druščina vseh tistih, ki so tako ali drugače sodelovali pri največjem športnem dogodku letos v Sloveniji. nedelja, 5.11 Brezvezen dan; celo vesel sem, da je končno konec teh praznikov, ker sem že kar malo nervozen. Imel sem priložnost od blizu videti enega od petih najbogatejših ljudi v ZDA. Nič posebnega ni, razen tega, da je njegovo podjetje AMWAY Sloveniji oziroma Narodni galeriji podarilo sliko iz 17. stoletja. Meni ni bila všeč, prav nasprotno, grda je ... in hkrati zelo dragocena. Edi C NAŠ GLAS 36, 8. NOVEMBER 1995 ŠPORT IN REKREACIJA D KOŠARKA KK Interier : KK Iskra Litus 99 : 76 (48:41) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 900, sodnika Kamnikar (Črnomelj) in Dovč (Domžale). Domači so sicer povedli z 8:0, vendar so jih gostje v 4. minuti že ujeli in igra je bila do 9. minute povsem izenačena. Litijani so si nato priigrali 5 točk naskoka (25:20), po minuti odmora pa so se igralci Interierja zbrali in zaigrali bolje ter dobili prvi polčas. Začetek drugega dela je povsem pripadel domačim igralcem, ki so v dveh minutah povišali vodstvo na 12 točk. Razigral se je Nakič, proti kateremu gostje niso imeli prave obrambe. Pri vodstvu 88:61 je trener Mahorič poslal na igrišče peterko mladih igralcev. Rozman, Kukič in zlasti Avsenak so povsem opravičili zaupanje trenerja in se do konca srečanja enakovredno kosali z borbenimi gosti. KK Interier: Zaturovski 10, Lučev 4, Rozman 2, Kraljevič 11, McDonald 14, Nakič 37, Ademi 11, Kukič 2, Kralj 1, Avsenak 7. (J.A.) KK Interier : KK Triglav 77 :94 (49:16) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 800, sodnika Lindič (Ljubljana) in Potočnik (Slovenske Konjice). Kranjski Triglav ni bil nasprotnik, ki bi lahko presenetil igralce Interierja v prepolni dvorani. Na začetku tekme so se bolje znašli igralci Triglava, ki so v 4. minuti vodili 11:15. Krčani so zatem le zaigrali tako, kot znajo in z 8 zaporednimi točkami preobrnili rezultat. Po odmoru je bila igra spet izenačena, v nadaljevanju pa se je razigral Krajcar, ki je samo v drugem polčasu dosegel 16 točk. Dve minuti pred koncem srečanja se je poškodoval Mario Kraljevič in kmalu se bo pokazalo, za kakšne vrste poškodbo gre, saj se je Kraljevič uvrstil v državno reprezentanco, ki bo te dni igrala kvalifikacije na nastop na EP. KK Interier: Bordelius, Zaturovski 2, Lučev 2, Rozman 1, Kraljevič 10, Krajcar 16, McDonald 15, Nakič 25, Ademi 5, Avsenak 1. (J.A.) A-l SKL Idrija 10 8 2 791 :684 18 Smelt Olimpija 10 7 3 837:733 17 Interier Krško 10 7 3 835:770 17 Kovinotehna Sav. 10 6 4 849:815 16 Rog. Donat Mg 10 6 4 785:786 16 Satex 10 5 5 825:802 15 Litostroj 10 5 5 796:784 15 Bavaraa Wolltdx 10 5 5 809:838 15 Republika 10 5 5 741:733 14 Helios 10 3 7 736:781 13 Iskra Litus 10 2 8 618:726 12 Triglav 10 1 9 703:873 11 KK Jance - KK Brežice S« : 78 (16:15) Brežičani so dobro pričeli in povedli za 5 točk. Ker pa so ob dobri igri v obrambi naredili veliko število osebnih napak, so sledile številne menjave. Domači so to izkoristili in dobili prvi polčas. V nadaljevanju so Brežičani zaigrali brez klasičnega centra ter si s hitro in domiselno igro v napadu priigrali 12 točk prednosti. Do konca so rezultat še povečevali, tako da so priložnost za igro dobili prav vsi igralci. Za Brežičane so nastopili: Rozman 19, Jalovec, Antolovič 12, Horžen, Santelj 5, Krivokapič 6, Rostohar 5, Stergar, Marčetič 21, Krošelj 8, Kajba 2. (JA) KK Brežice - KK Bistrica 181: 78 (49:19) Že v prvih minutah se je pokazala razlika v kakovosti med vodilnim moštvom lige ter gosti iz Bistrice. Prednost domačih je nenehno rasla, največja (29 točk) pa je bila v 24. minuti. Trener domačih je zamenjal večino igralcev in na igrišče so stopili mlajši igralci, predvsem mladinci, ki pa so pokazali dobro igro v napadu in zadržali visoko vodstvo. Za domače so nastopili: Rozman 24, Jalovec, Antolovič 18, Horžen 3, Santelj 8, Krivokapič 5, Ogorevc 4, Rostohar 1, Stergar 10. (J.A.) RK in KK Interier nista privatna kluba Trditve dopisnika Našega glasa s seje krškega občinskega sveta v zvezi z RK in KK Interier Krško ne držijo. Sporno zadevo komentira Drago Rade), glavni sponzor obeh omenjenih klubov. "Preseneča me način pisanja dopisnika Našega glasa s seje občinskega sveta ter neinformiranost svetnikov (Lešnjaka, Ziganteja in Moškona) o pravni ureditvi rokometnega in košarkarskega kluba Interier Krško, ki tekmujeta v prvih slovenskih ligah. Povedati moram, da sta oba kluba po veljavni zakonodaji registrirana kot športni društvi. Torej je jasno, da kluba nista privatna lastnina oziroma nista last podjetja Interier Krško, ki je glavni sponzor obeh klubov. Oba upravna odbora klubov sta seznanjena s pisanjem v Našem glasu in sta na svojih sejah zelo ogorčeno razpravljala o neresnicah, ki krožijo v občinskem svetu, s tem pa zavajajo tudi ostalo javnost. Upam, da so bile besede o lastništvu obeh klubov na občinskem svetu izrečene zaradi nepoznavanja razmer v obeh klubih, zato omenjenih svetnikov tudi ne obtožujem. Menim pa, da imajo svetniki gradivo za sejo na razpolago dober teden pred njo, zato bi se lahko kdo oglasil pri meni ali katerem drugem članu upravnega odbora obeh klubov, da bi ga seznanili z našo organiziranostjo. Kar pa se tiče pisanja o sofinanciranju projekta nove športne dvorane, sem imel že določene poglede in predloge, s katerimi sem seznanil tudi župana Siterja. Opažam, da so svetniki glede na izreden razvoj športa v občini premalo seznanjeni s športno problematiko, zato so tudi razprave o športu nekvalitetne in nestrokovne. Ob investiciji, kot je izgradnja športne dvorane, bi bilo projekt potrebno podpreti z argumenti in izkušnjami tistih, ki bodo v objektu izvajali svojo dejavnost. V imenu upravnih odborov RK in KK Interier se kot predsednik obeh klubov zahvaljujem za finančno podporo za vrhunski šport, ki je v proračunskih sredstvih rezervirana za prvoligaške ekipe. V upanju, da bodo tudi letos krški športniki dosegli odmevne rezultate ter s tem spodbudili še večje zanimanje mladih do športnih dejavnosti, si želim še boljšega medsebojnega sodelovanja in razumevanja." (JJV.) t RK Lisca Sevnica - RK Pelet 15 : 11 (IO:8) Sevničani so pred domačim občinstvom dosegli prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Po igri v slabem prvem polčasu, polnem napak, se je rokometašem Lisce odprlo in so sredi drugega polčasa povedli s 17:10. Ob rezultatu 23:14 so domači nerazumljivo popustili in zmagali le z dvema zadetkoma prednosti. Za RK Lisco so igrali: Marcola, Čamernik, Lupše 2, Mijovič, Rantah 3, Plazar 3, Sirk 2, Jug 3, Sečki 6, Teras, Simončič 5, Rupret 1. (Galex) RK Velika Nedelja - RK Lisca Sevnica 19: 11 (9:8) V prvem polčasu je bil rezultat večkrat izenačen, v nadaljevanju pa so igralci Lisce zaigrali bolje v obrambi, kjer so popolnoma onemogočili domače igralce, v napadu pa zanesljivo polnili mrežo domačinov. Za RK Lisca so nastopili: Marcola, Senica, Medved, Lupše 5, Mijovič 4, Rantah 4, Plazar 1, Jug 3, Sečki 4, Teras, Rupret, Povše, Sirk, Simončič 2. (Galex) RK Lisca (ženske) - RK Črenšovci 19:16 (16:9) V drugi ženski SRL - vzhod so Sevničanke visoko premagale gostje iz Črenšovcev. Za RK Lisca so igrale: Sotošek, Biderman, Držanič 2, Sinkovič 4, Sintič 6, Halapija, Ernestl 1, Dražetič 6, Planine 2, Rozman 3, Šunta 4, Brestovac 1. (Galex) ROKOMET RK Prim. nevice Pre mak : RK AFP Debova 15:11(9:11) Modra dvorana Hrpelje, gledalcev 500, sodnika Repenšek (Rečica) in Požežnik (Celje). Na gostovanju so Dobovčani doživeli prvi poraz v tem prvenstvu, čeprav so večji del tekme vodili. Odločilna je bila večja borbenost v končnici srečanja, tako da je zmaga ostala doma. RK AFP Dobova: Kostevc, Džapo 3, Begovič 2, Mijačinovič 7, Voglar 1, Ocvirk 5, Češnovar 1, Žibert, Glaser 2, Kranjc, Stojakovič 2, Denič. (J.A.) RK AN Cosmos Slovan : RK Interier 11 :19 (ll:9) Dvorana na Kodeljevem, gledalcev 300, sodnika Tomič (Celje) in Skubic (Stična). Rokometaši Interierja so v Ljubljani zamudili veliko priložnost. Štiri minute pred koncem srečanja je bil rezultat izenačen, potem pa so domači zadeli še trikrat, Interier pa ni uspel zatresti nasprotnikove mreže. Pri tem je domačim pomagal sodnik Tomič, ki je igralcem Interierja odvzel dve odločilni žogi. RK Interier Imperl, Škof, Cvijič 3, Iskra 1, Špende 6, Mašič 2, Bogovič 4, Urbane, Kukavica, Dragar 3, Deržič, Martinčič, (J.A.) 1. SRL Piv. Laško 5 5 0 0 147:106 1 AFP Dobova 5 3 1 1 121:109 7 Gorenje 5 3 1 1 108:104 7 Kodeljevo 5 3 0 2 110:108 6 AMC Slovan 5 3 0 2 105:102 6 Prim. novice 5 3 0 2 110:118 6 Prevent 5 2 0 3 124:120 4 Interier 5 1 2 2 115:120 4 Akripol 5 2 0 3 91:93 4 Fructal 5 1 1 3 99:111 3 Rudis Rudar 5 1 1 3 108:141 3 Inž. Šarbek 5 1 0 4 105:111 2 RK talec - RK Lisca 11:17 (15:11) Na gostovanju so sevniške rokometašice izgubile. Nastopile so: Sotošek, Strašek, Biderman, Planine 2, Držanič 10, Sinkovič 4, Šunta, Ernestl, Halapija, Brestovac 2, Rozman 6, Dražetič 3. (Galex) Kriza v krškem rokometu Kdo bo pomagal rešiti nastalo problematiko? Zaradi neenotnosti v upravnem odboru RK Interier Krško je odstopil predsednik kluba Drago Radej. Težave so nastale zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v klubu. Drago Radej je povedal, da se umika z mesta predsednika, o nadaljevanju sponzorstva Interierja pa bo znano po razgovorih z novo klubsko upravo. RK Interier Krško praznuje letos 40-letnico svojega delovanja. Z nastopom v prvi SRL je dosegel slovenski vrh, zato rokometni privrženci pričakujejo, da bodo zainteresirani za rokomet v Krškem združili svoje moči in pomagali klubu iz težke situacije. (J.A.) Ob koncu Jesenskega dela so povedali Filip Volavšek, predsednik NK Odred Kozje:" Z jesenskim delom prvenstva smo lahko zadovoljni. Za našo ekipo je 6. mesto lep dosežek. Glede na stanje v klubu pred časom prihajajo boljši časi za kozjanski nogomet. Spomladi pričakujemo novo športno pridobitev, nove slačilnice ob stadionu in seveda napredovanje na razpredelnici. Menim, da ne pretiravam, če rečem, da pričakujem uvrstitev med štiri najboljše v MNZ Celje. Veseli me, da smo pomagali Krčanom pri osvojitvi jesenskega naslova in jim želimo čim tesnejše sodelovanje. Še enkrat iskrene čestitke NK Krško za naslov." Ciril Kolešnik, trener NK Brežice: "Z rezultati in uvrstitvijo naše ekipe sem zadovoljen, saj smo z razpoložljivim igralskim kadrom dosegli pričakovano 3. mesto, ki je dobra osnova za nadaljevanje prvenstva. Za Brežičane bi bil uspeh ob koncu sezone uvrstitev med štiri najboljše, za prvake pa še nismo zreli. Vendar pa si želim, da bi bil letošnji prvak v MNZ Celje ekipa iz Posavja. To možnost imajo Krčani, v kolikor bodo obdržali prof. Matica." Prof. Ratislav Matic, trener, NK Krško: "Naša ekipa je bila edina nepo-ražena v jesenskem delu prvenstva, kar potrjuje našo kvaliteto. V kolikor se bo v krškem klubu uredil materialni položaj in strokovno pedagoško delo, je pričakovati ne samo 1. mesto, ampak tudi uspeh v kvalifikacijah za napredovanje v višji rang. Po rezultatih, ki jih dosegajo naše selekcije, si Krško absolutno zasluži višji rang." STRELJANJE Župane in SD Kanja uspešna Na 4. mednarodnem pokalu Maribora so strelci SD Kanja Leskovec v mladinski konkurenci s 3. mestom dosegli enega največjih uspehov v zgodovini društva. Dejan Župane je med posamezniki osvojil 2. mesto, lep uspeh pa sta dopolnila Grabnarjeva z 10. in Zorič z 11. mestom. Rezultati mladinci ekipno: 1. Steiermark (Avstrija) 1710, 2. J. Jurkovič (Slovenija) 1700, 3. Kanja Leskovec (Slovenija) 1700. Med posamezniki je Župane osvojil 2. mesto (672.8), Zorič 11. (568) in Vrščaj 24. mesto (556). V konkurenci mladih so tako ekipno kot posamezno zmagale hrvaške tekmovalke, leskovške strelke pa so osvojile 6. mesto. Posamezno je Grabnarjeva zasedla 10., Arh U. 27. in Arh Š. 30. mesto. (J.A.) Levičar najboljši z revolverjem Klub praktičnega streljanja (C.P.S.), ki deluje že dve leti in šteje 20 članov, je dosegel svoj največji uspeh. Na drugem državnem prvenstvu v praktičnem streljanju, ki je potekalo v drugi polovici oktobra v Cmgrobu pri Kranju, je Dušan Levičar v kategoriji revolver osvojil naslov državnega prvaka, 3. mesto je osvojil Marjan Čeplak, 4. Dušan Agrež, 6. Jože Kovač in 7. Milan lljaš. V kategoriji pištola je Jože Godina osvojil 14., Sandi Mirt pa 32. mesto med 54 tekmovalci. (Galex) 1. DP v praktičnem streljanju Dvojmoč in Brinovceva osvojila drugi mesti Crngrob, 21. oktobra - Kar 54 strelcev in strelk se je zbralo na vojaškem strelišču v Cmgrobu blizu Škofje Loke. Na tekmovanju so sodelovali tudi člani in članice posavskih klubov, se odlično odrezali in prinesli nekaj novih pokalov. Rezultati - skupna razvrstitev: 1. Andrej Feguš SCL Ljubljana, 346,78 točk; 2. Ludwig Dvojmoč RSC Krško, 336,08 točke; 3. Samo Jakše RSC Krško, 310,88 točk; 14. Jože Godina CPS Krško, 225,04 točke; 15. Franc Umek PPS Posavje Sevnica, 224,89 točk; 21. Dušan Levičar CPS Krško, 203,95 točk; 25. Iztok Jalovec RSC Kondor Senovo, 185,84 točk; 27. Marjan Čeplak CPS Krško, 182,07 točk; 30. Igor Durjava RSC Krško, 180,28 točk; 32. Sandi Mirt CPS Krško, 173,52 točk; 37. Roman Brinovar RSC Kondor Senovo, 130,12 točk; 40. Tadeja Brinovec RSC Kondor Senovo. 118,10 točk; 44. Dušan Agrež CPS Krško, 103,20 točk; 48. Jože Kovač CPS Krško, 88,68 točk in 50. Milan llijaš CPS Krško, 70,94 točk. Shoot off - Ženske: 1. Iveta Kučerova (Republika Slovaška), 6,75 sekund; 2. Tadeja Brinovec RSC Kondor Senovo, 17,57 sekund; 3. Nataša Puntar, 20,25 sekund. Shoot off - moški: 1. Mumme Lunz (D), 5,37 sekund; 2. Andrej Feguš, 5,51 sekund; 3. Andrej Repovš. 5,83 sekund; 4. Damjan Pesek 5,92 sekunde in 5. Marjan Čeplak, 5,95 sekund. (Toni) Dejan Župane osvojil prvo mesto Na kontrolnem tekmovanju v Ljubljani je Dejan Župane z zmago v mladinski "v konkurenci dosegel najboljši rezultat. Tudi ostali leskovški strelci so izpolnili pričakovanja. V širši krog za sestavo slovenskih reprezentanc so se uvrstili še Zorič, Vrščaj, Grabnar in Arh U. (J.A.) Tudi Brežičani v reprezentanci Na centralnem ljubljanskem strelišču je potekalo prvo odprto kcfitrolno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem. V disciplini zračna pištofe si je nastop v reprezentanci že zagotovil Brežičan Robert Kranjc, ki nastopa za ljubljansko Olimpijo. S 574 krogi je dosegel tudi normo za nastope v svetovnem pokalu, evropskem prvenstvu ter ostalih mednarodnih tekmovanjih. Na decembrskem dvoboju s Hrvaško mu bo družbo delal tudi član SD Kruno Brežice Robert Ferenčak, ki je med mladinci z novim osebnim rekordom 535 krogom zasedel 2. mesto. Preostala brežiška strelca s pištolo Sabadoš (548) • in Krošelj (544) sta se med 120 nastopajočimi uvrstila v zlato sredino. (ES) Mlada Tadeja Brinovec druga na DP Tadeja Brinovec, strelka RSC Kondor Senovo, je dijakinja Gimnazije Brežice. Ob učenju še najde nekaj časa za sprostitev in negovanje kar treh ljubezni: rada slika, se sprehaja s svojim psom in strelja. Zaenkrat je uspešna v vseh treh disciplinah. O prvih dveh kdaj drugič, saj nas danes zanimajo predvsem uspehi v njeni najmlajši panogi, strelstvu. Tadeja Brinovec: "Naš klub je najmlajši med sodelujočimi na državnem prvenstvu, zato smo tudi najmanj izkušeni strelci, kar pa ne pomeni, da nismo uspešni. Streljamo od maja letošnjega leta. Ognjeni krst na tekmovanjih sem doživela 1. julija na strelišču Radna v Sevnici in osvojila tretje mesto, kar je bilo za začetek veliko presenečenje. Streljam z očetovo pištolo. Žal je to orožje na spodnji dovoljeni meji (kaliber 9 mm), za kar sem zaradi različnega štetja zelo hendikepirana. Druga dekleta imajo orožje večjih kalibrov, kar jim daje točkovno prednost. Potrebovala bi svoje orožje, saj le tako lahko dosegaš dobre rezultate, se orožja navadiš in izpopolniš v hitri uporabi, kar poleg zadetkov cilj praktičnega streljanja. Imam veselje do streljanji pa tudi uspehe, zato mislim nadaljevati. Tekmovanja so d/aga stvar, saj moramo sem šteti: drago in težko nabavljivo strelivo, štartnine, prevozne stroške, prehrano in podobno. Za naš družinski proračun je to veliko, zato razmišljam, da bo potrebno poiskati enega ali več sponzorjev, ki bi mi z denarjem pomagali pri nabavi ustreznega orožja in pri udeležbi na tekmovanjih. Treniram na strelišču v Zaklu, kjer enkrat na teden postavimo tarče in vadimo. Pri treningu mi pomagajo kolegi in predvsem oče, saj še nimamo strokovnega kadra, sedaj pa ugotavljam, da se bo potrebno naučiti tudi kaj več. Pred tem državnim prvenstvom mi je pri treningu pomagal Ludwig Dvojmoč, eden naših najboljših strelcev. Njegovi nasveti so mi pomagali, da sem že po dveh treningih dobila dober občutek in veliko bolj obvladala orožje, kar se je poznalo tudi na končnem rezultatu v Crngrobu. Takih nasvetov bi še potrebovala. Zavedam se, da so dobri rezultati plod znanja in trdega dela." (Toni) SAVOUREZ AVEC LIMONADA S PIVOM TEL.: 0608/22-446; FAX: 0608/22-447 Qo ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 36, 8. NOVEMBER 1995 J OB BREŽIŠKEM OBČINSKEM PRAZMIKU Pohod "Po poteh brežiške čete" Pečice, 28. oktobra - V sklopu občinskega praznika mesta Brežice sta v Pečicah Športna zveza Brežice in Planinsko društvo Brežice organizirala že 19. pohod "Po poteh brežiške čete". Prireditev, ki je potekala kot planinski pohod in kot tekmovanje v orientaciji ,sta odprla župan Jože Avšič, v imenu borcev pa predsednik ZZB Brežice Martin Kolar. Za kulturni program so poskrbeli učenci OŠ Artiče. Planinskega pohoda po obeležjih brežiške čete, ki je potekal na relaciji Pečice-grad Podsreda-Kunejev hram-Osredek-Pečice, se je udeležilo 90 vojakov Učnega centra Cerklje in okoli 40 planincev, med katerimi je bilo veliko otrok. Pohoda se je udeležilo tudi nekaj planincev iz sosednje Hrvaške. V tekmovanju v orientaciji je sodelovalo 8 ekip, in sicer v dveh kategorijah: dečki in člani. Tako majhna udeležba je rezultat finalne tekme orientacijske lige, ki se je istočasno odvijala na Čatežu. Organizatorji pa so pričakovali tudi večjo udeležbo šolskih ekip glede na to, da je bilo to občinsko šolsko prvenstvo, zmagovalci pa se bodo udeležili državnega prvenstva spomladi na Čatežu. Kakorkoli že, zmagovalca med člani sta spet postala tekmovalca ŠD Orlica iz Pisec Škof in Kostrevc, ostala tri mesta pa so zasedli pripadniki Učnega centra iz Cerkelj. Med šolskimi ekipami, kjer so sodelovali samo učenci OŠ Artiče, pa je zmagala dvojica Kovačič-Okrošek. V času tekmovanja in pohoda je potekalo tudi d&iženje borcev Kozjanskega, kjer so za ponudbo domačih specialitet poskrbeli Aktiv kmečkih žena in domačini. Organizatorji so še povedali, da bodo na prihodnji, že 20. pohod povabili tudi predsednika republike Slovenije Milana Kučana. (Pagliuca) Jani Siter spet brez tekmecev Na finalu državnega prvenstva v stadionskem motokrosu na Pri-lipah so zmagali Rok Sitar (80 ccm), Sašo Kragelj (125 ccm) in Jani Sitar (250 ccm). Organizator AMD Brežice je izvedel prvo nočno dirko pri nas, ki pa je štela le kot trening. Po stezi pa so se pognali tudi veterani, ki so dokazali, da se po njihovih žilah še vedno pretakajo oktani. (ES) Zmagovalca v orientaciji med člani Kostrev in Škof iz ŠD Orlica Pišece 0$ Sevnica premočne zmagala Na tretjem državnem ekipnem prvenstvu osnovnih in srednjih šol v cestnih tekih je med 33 osnovnimi šolami premočno zmagala ekipa OŠ Savo Kladnik iz Sevnice. Brežičani so pristali na 11., Krčani pa na 17. mestu. Med srednjimi šolami je SŠ Brežice osvojila 4. mesto. (Galex) Frankov! golobici najboljši Golobi pismonoše tudi letos uspešni Člani novomeškega kluba gojiteljev golobov pismonoš so tudi letos tekmovali s svojimi varovanci, in to kar uspešno. Čeprav je bilo letošnje tekmovanje v znamenju mnogih tekmovalnih sprememb, slabih vremenskih pogojev, kar je botrovalo k izgubi mnogih golobov, so pismonoše poleteli v sezoni kar enajstkrat (cca. 3.300 km). Klub golobov pismonoš Novo mesto, ki v svojih vrstah vključu- je tudi nekaj gojiteljev iz Posavja (Franko, Šiško, Lopatic, Prah, Kelher, Zobarič, Bilobrk, Ajster, Furlan ...), je v ekipni konkurenci osvojil 3. mesto, kar je rezultat pravilnega sistemskega dela in dobrih odnosov v klubu. Ekipa golobov Krčana Borisa Franka (5 samcev, 5 samic in pet enoletnih mladičev) se je v absolutni konkurenci uvrstila na 3. mesto, dve golobici pa sta bili celo najboljši v svoji konkurenci. (Galex) :*->:~>v:::'*~^-::.w>.~-'- Gojitelji golobov pismonoš svoje varovance pripravljajo celo sezono. Za dobre rezultate je potrebna dobra pripravljenost, pa tudi nega in zdravje goloba. Golobi pri letenju dosegajo hitrosti med 70 in 90 km/h, kar pomeni, da bo morda kmalu prav golobi pismonoše zamenjali poštne delavce. DrugI rekreativni turnir v badmintonu V telovadnici brežiške gimnazije je potekal drugi letošnji rekreativni turnir v badmintonu, ki so se ga udeležili igralci nad 18 let, razen najboljših 32 na slovenski jakostrtt lestvici. Brežtčan Aljoša Rovan je osvojil 3. mesto, pri ženskah pa sta Eva Medvešek in Mojca Rasovič (obe Brežice) osvojili 2. oziroma 3. mesto. Mešani par Medvesek-Rovan je prav tako zasedel 2. mesto. (Qalex) Kriki balinarji, kako naprej? Balinarski klub Krško, športni kolektiv, ki zahvaljujoč skupini navdušenih privržencev redno dosega dobre rezultate v Dolenjsko-posavski regiji in tudi širše, je pred težkim, skoraj nerešljivim problemom. Popularni "balinplac" ob Hotelu Sremič bodo morali zapustiti, novega balinišča pa ni. Ali bodo morali krški balinarji v času polnega razcveta tega športa v Sloveniji prenehati z delovanjem? Ali bo skupščina kluba lahko odgovorila na vprašanje obstoja balinanja v Krškem? Povejmo še to, da po načrtih za novi športni center pri stadionu Matije Gubca balinarsko igrišče ni predvideno. (Pilip) Krški plavalci odlični v Avstriji Na 13. McDonakTs Trophv '95, mednarodnem plavalnem mitingu, je sodelovalo čez 400 plavalcev iz sedmih držav. PK Celulozar se je tekmovanja v Gradcu udeležil s 14 plavalci in plavalkami, ki so v zelo močni mednarodni konkurenci v vseh kategorijah dosegli vidne rezultate. Rezultati - Gregor Povhe (absolutno): 6. mesto 100 m prosto, 7. mesto 50 m delfin, 12. mesto 50 m prosto, 15. mesto 100 m mešano; Barbara Bizjak (mladinska): 3. mesto 100 m hrbtno, 7. mesto 100 m mešano, 9. mesto 100 m prosto; Nika Pribošič (kadetska): 3. mesto 100 m mešano, 4. mesto 200 m mešano; Damir Molan (kadetska); 4. mesto 100 m prsno, 8. mesto 100 m hrbtno, 9. mesto 100 m prosto. Kristina Herakovič je osvojila 3. mesto v disciplini 100 m prsno, 6. mesto 100 m hrbtno in 100 m prosto. V pokalu McDonald's Trophv '95 (upoštevani dve najboljši disciplini) je Kristina zasedla 5. mesto. Rok Kerin je v pokalu osvojil 4. mesto ter 1. mesto v disciplini 200 m mešano, 4. mesto 100 m mešano in 50 m hrbtno ter 100 m hrbtno. Jaka Marušič je osvojil 3. mesto v disciplini 50 m prsno in 4. mesto 100 m prsno. (Galex) V Krškem zopet novo kolesarsko društvo Izvršilni odbor rekreativcev Kolesarskega društva Master team Krško je sprejel sklep, da se ustanovi novo samostojno društvo z imenom Rekreativno kolesarsko društvo Krško, ki bo združevalo rekreativne kolesarje, ljubitelje kolesarskih maratonov, cestnega in gorskega kolesarjenja. Ustanovni občni zbor RKDK bo v petek, 10. novembra 1995, ob 17. uri v gostilni Pacek na Drnovem. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji cestnega in gorskega kolesarjenja, še posebej pa tisti, ki bi se želeli včlaniti v rekreativno kolesarsko društvo Krško. >^e«©esala sem, da je dr. Urbane povedal..- Žal oa gospod Janez Urbane ni doktor. :.'...¦ Avtorica C NAŠ GLAS 36, 8. NOVEMBER 1995 RAZVEDRILO «3 PA SE SLIŠI, Gospa, ne več mlada, se je poškodovala že pred kar nekaj časa. Padla je po stopnicah in si polomila nekaj kosti. Poklicali so rešilni avto in ko so ga dočakali, je njegov upravitelj skrušeno priznal, da nima potrebne opornice, s katero bi imoboliziral polomljene ude. Kljub vsemu so gospo skupaj z njeno zeleno barvo z obraza (zaradi bolečin) spravili v bolnišnico. Ostaja pa v zraku: nekoč smo imeli plače bolj tako-tako, a je sociala poskrbela za veliko stvari, sploh so se nam te v zdravstvu zdele nekaj samoumevnega. Sedaj nekateri sploh nimajo plač, drugi imajo samo "p" od plače, ostali imajo kar solidne plače. Socialnih pravic pa je nekam sumnjivo vse manj in manj. Oziroma več in več vrst zavarovanj je treba plačevati, tako da se to potem pri še tako solidnih plačah kar krepko pozna. Zdravstvo pa hkrati vpije na ves glas in dejstvo je, da tudi tam skoraj tolčejo bedo. Ja hudiča, kje pa je potem ves denar? Še dobro, da ogorčeni zdravstveni primerki niso tako množični, kot je recimo brezposelnost. Kajti, če bi se vse ogrožene skupine bolnikov spravile na četo ali pred parlament... Človek, zaposlen v zasebnem podjetju, je sklenil, da namesto razpadajočega kupi ženi nov avto v Revozovem prodajno-kreditnem sistemu. Spoprijeti se je moral s poslovalnico Nove ljubljanske banke v Grosupljem in ker so tam očitno prepričani, da iz zasebnih podjetij prihajajo sami falotje,- je moral pripraviti kar čeden kup papirja, če je hotel dobiti posojilo. Ob vojaški knjižici, po kateri skoraj nihče več nikogar ne sprašuje, je njegov računovodja moral pripraviti še: bon 3, zadnje tri plačilne liste, zadnji obrazec plač za vse zaposlene v podjetju, dokazilo o plačilu davkov in prispevkov, potrdilo o zaposlitvi in administrativni prepovedi, potrdilo o državljanstvu, fotokopijo osebne izkaznice ter potrdila bank o prilivih na tekoči in žiro račun. Vse skupaj je trajalo tako dolgo, da je obstajala že resna nevarnost, da bo žena, ki o tem ni ničesar vedela, pripeljala domov kako rabljeno vozilo. Ali so Grosupeljčani in Dolenjci res taki kaveljci, da se jih je treba bati? Če so, je dobro, da to ve vsa širna Slovenija. Pa menda ja niso! Po slovesnosti na neki šoli v krški občini so se zbrani tudi malo "socializirali" ob kozarčku in prigrizku. Beseda je dala besedo, ko pa je bilo slišati, da brez dima ni ognja - in ker je bilo v bližini tudi nekaj tabornikov - se je takoj nekdo odzval: "Res je - razen, če je Sivi dim!" Že dolgo je vsem znano, da na Senovem ni ulične razsvetljave. Z novo pridobitvijo - OMV-jevo bencinsko črpalko - pa bodo Se-novčani dobili tudi kakšnih 100 metrov ulične razsvetljave. Mar to pomeni, da bi morali na Senovem zgraditi še vsaj kakšnih pet ali šest črpalk, da bi bilo Senovo razsvetljeno kot "Las Vegas"? Tudi konje ubijajo, mar ne? Oktobra so v diskoteki Pacifik začeli 7 nriMost^o OW ročk & pop party. Prvega takšnega večera so se udeležili tudi predstavniki Zavoda za zaposlovanje. Med njimi smo opazili tudi direktorja Zavoda Tonija Korena. No, to ne bi bilo nič nenavadnega, a nekako nam je padlo v oči, da je gospod Koren v zelo dobri kondiciji, saj je po naših izračunih plesal nepretrgoma skoraj eno uro. Pes, ki ne zna ploskati. Na otvoritvi novih prostorov umetnostnega kovaštva Jerneja Zorka je bil domači pes'deležen velike pozornosti. Ker pač ne zna ploskati, je vse nastopajoče in govornike nagrajeval z močnim lajanjem. Vendar pa mu ne gre zameriti, saj je bil dogodek poseben praznik za družino Zorko, ki skrbi za tega štirinožnega prijatelja. V Kapelah živi krajan, ki ima spalnico samo trideset metrov od mrliške vežice. Ni potrebno govoriti, da ima revež težave, da zaspi, ko žalujoči objokujejo pokojnike. So pač preglasni. Kapelec se je tega navadil, vendar kljub temu slabo spi. Grozijo mu namreč, da bodo na drugi strani njegove hiše zgradili telovadnico, krajan, ki je že v letih, pa pravi, da dretja v stereotehniki ne bo mogel več prenesti... Glasbeni gost 40 X BAND igra stare viže Na pobudo starejših godbenikov, sedanjih članov Pihalnega orkestra Videm, iz tiste generacije, ki je pred tridesetimi in več leti igrala takratno svojevrstno glasbo, in ob dejstvu, da so se do današnjega dne ohranile t.i. viže iz rumenih in zelenih notnih knjižic, ter želja po ohranitvi te glasbe je bil tehten razlog za ustanovitev manjše glasbene skupine 40 X BAND. Člani 40 X BAND-a so: Drago Gradišek, Rudi Dime, Jože Turk, Adolf Moškon, Milenko Vladič, Anton Žarn, Jože Šeško, Miha Letnar, Jože Gabrič, Bogdan Žnidaršič, Bojan Dime, Branko Horvat, Drago Letnar in Zvone Glas. 40 X BAND je bil ustanovljen 1. avgusta 1993 in danes šteje 14 članov, ki so stari 40 ali več let, ker pa sta dva glasbenika mlajša od 40 let, so si v imenu dodali še X. V bandu kot član in tehnični vodja sodeluje tudi dirigent orkestra prof. Drago Gradišek, direktor krškega KD Adolf Moškon pa se je pridružil s harmoniko. Veliko zaslug za ustanovitev banda ima tudi najstarejši član pihalnega orkestra Rudi Dime, ki je obnovil ves arhiv in zbral notni material. Band, ki redno vadi vsako nedeljo in se tehnično izpopolnjuje, ima oblikovan kar bogat repertoar viž, primernih za nastope. Teh so imeli že kar nekaj, med večjimi pa naj omenimo dva nastopa v sklopu programa "Pozdrav novemu letu". Prehojeno pot in delovanje 40 X BANDA je težko predstaviti na listu papirja, ampak le z lepo zvenečo melodijo. Priložnosti za nastop bo še veliko. Prisluhnite fantom iz 40 X BANDA. (Galex) ALUFINAL PETERKOVIČ, KURIRSKA POT 4 68270 KRŠKO, SLOVENIJA TEL7FAX: 0608/32-616 IZDELAVA ALUMINIASTIH FASAD OKEN , VRAT IN ZIMSKIH VRTOV VABILO Morda je prav sedaj čas za Vašo odločitev, premislite in sprejmite izziv. V kolikor Vas veseli dinamično, ustvarjalno delovno okolje in če obvladate delo z računalnikom,Vas vabimo k sodelovanju za: 1. konstruiranje aluminijastih konstrukcij za področje gradbeništva 2. materialno poslovanje (knjigovodska opravila) 3. komercialna opravila (ponudbe, pogodbe, obračuni) Ponujamo svobodo ustvarjanja, strokovni in osebni razvoj, pričakujemo pa visoko profesionalnost. Spoštovani, če ste se v naših zahtevah prepoznali, nam v roku 8 dni po objavi pošljite lastnoročno prijavo z opisom dosedanjih delovnih izkušenj na zgornji naslov. Zainteresirane bomo po tem roku povabili na razgovor. Vabilo velja do zasedbe razpisanih nalog. Brodniki posneli prvo kaseto Sedem, 4. novembra - Zavzeto delo glasbenikov ponavadi rodi sadove. V Sloveniji imamo veliko zelo dobrih ansamblov in eden izmed njih je tudi narodno-zabavni ansambel Brodnik iz Sedma. Spomladi so napovedali izid svoje prve kasete. Izšla bo ob martinovem in bo za ljubitelje te zvrsti glasbe prava poslastica. Janez Kozole: "Snemanje take kasete je zelo zahtevno in naporno. Posneli smo jo v 21 urah. V Ljubljano smo odšli sedemkrat. Snemali smo v studiu Helidona. Distributer je Založba kaset in plošč RTV Slovenije, v prodaji bo povsod tam, kjer prodajajo take artikle. Pripravljamo novo kaseto in imamo posneti že dve novi skladbi. Potrudili se bomo, da bo čim prej pripravljena. Do takrat pa lahko kupite našo prvo kaseto, nas včasih poslušate in zaplešete v živo, kadar igramo v tem koncu." (Toni) .//CPOS L =»RAVA n "RGOVINA G Milflvcev 3, &t>2xx} RAČUNALNIŠKA TRGOVINA RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTVVARE Windows 95 upgrade 17.990,00 SIT VVindovvs 95 35.990,00 SIT 40 X BAND je v zadnjem času postal kar planinski band, saj redno nastopa na Grmadi v sklopu prireditev PD Videm. Ob nastopu na letošnjem kostanjevem pikniku (na sliki) je 40 X BAND s krškim planinskim društvom podpisal t.i. svečano listino, s katero se obvezujeta, da bosta organizirala vsaj dvakrat na leto pohod na Grmado, kjer bo veseli del s prijetno glasbo. Helidonov glasbeni kotiček Glasbeno založništvo Helidon predstavlja najnovejšo glasbeno izdajo zabavne glasbe, in sicer kompaktno ploščo in kaseto Oliverja Antauerja z naslovom "Ona pravi ne". Otiver Antauer se je v začetku osemdesetih pridružil popularni skupini Pepel in kri< sodeloval s skupinami Modrina, 12* nasprotje in Magnet, s katero uspešno sodeluje še danes. Otiverjeva želja, da bt posnel samostojen projekt, se je tudi uresničita. Kaseta in kompaktna otošča "Ona pravi ne" je nastajata pol leta. Na kaseti je pet starejših uspešnic, namenjenih Oiiverjevtm zvestim oboževalcem, in pet novih, na kompaktni plošči pa je kar deset starejših in pet novih skladb. Trem novim skladbam, naslovni "Ona pravi ne", veseljaški "Mi- Mi-Micika" in veseli disko pesmici "Babv" je posebej vredno prisluhniti in prav njim bo Oiiver ob predstavitvi projekta posvetit največ pozornosti. Nagradno vprašanje: Kateri znani slovenski glasbenik sodeluje na Otiverjevem samostojnem projektu? Odgovore pospe na dopisnici na naslov Naš glas, CKŽ 23, Krško s pripisom "Helidonov glasbeni kotiček" do ponedeljka. 13. novembra 1995. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečneža, ki bo po pošti prejel novo kaseto Oliverja Antauerja. Nagradna križanka KMEČKEGA TURIZMA ROZMAN Sponzor tokratne nagradne križanke je Kmečki turizem Rozman z Malega Vrha pri Globokem, ki nudi prostor za zaključene družbe, svatbe in podobna srečanje ob domači hrani in pijači ter dobri glasbi. Poskrbljeno je tudi za rekreacijo - ježo. Kmečki turizem Rozman je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah popoldne, za najavljene skupine tudi vsak dan. Sponzor križanke bo nagradil tri reševalce, ki bodo poslali pravilno rešene križanke, in sicer s po dvema sobotnima večerjama v Kmečkem turizmu Rozman. Križanke pošljite na naslov Naš glas, CKŽ 23, Krško, s pripisom "Nagradna križanka Kmečkega turizma Rozman". Rešitve križanke iz petintridesete številke - Geslo: ELLA VI-VALDI, LABOD STYLE. Po vodoravnih vrstah: ADAMO, TEROR, AKRIT, ELLA, VO ANAT, OKONČINA, DA, MARKOV, PETAN, ARA, PANORAMA, RODA, LAR, LABOD STYLE, Ml ANIT, UEDA, ANINA, ONATAS, BARON, PANAMA. Žreb je odločil, da nagrado (žensko bluzo) prejme Jožefa GERMEK, Aškerčeva 7, Krško. Čestitamo! Nagrajenka naj nagrado dvigne v Labodovi industrijski prodajalni v Krškem ali v Novem mestu. ' H .¦ h- NAŠ GLAS DENARNA SOUDELEČM BEETHOVNOVA SMFONUA SURCMNA ZA CKSARETE WlAM«n PLEMITAS VRSTA PIAZICA "~~ <3Qte*^ SL0VBSD SMUČujn OAIALBC nuna 1 \ f '« jy§i \ He ¦Ml PRUETEN VONJ 9 I SR^r-***.*^ SLOVE N. PEVEC NINO 4 PAPEŽEVA KRONA SUKANEC SESTAVIL BOJAN MAOJK ROJENICE RAZMNOŽEVANJE PRPADNIK OIRATOV MILOŠ VRA.T1Č Hf AMGDAiC NOUE 5 ŽIVAL s HIŠICO OTOKV OTOČJU rUAMOTO MESTO V KONGU SPOMINSKA US1A 2 VE2NK BOIGATSKD ZNAKlKA PISALNH S1ROJEV ¦JL * HB- 8 B0JU8TTO 1. DB CB9UEA ČRKA 7 DRAGO IBLER BISER nuni SJOTLTJ& Ž. IME 3 ZAVOJ. OMOT 9 SUKANEC SAHO-VŠIČNBŽ 11 BOKSAR RUSEVSKI FRANC. IGRALKA MARtA-JOSE IVAH TAVČAR oz. ZAIMEK IRENA TRATNIK PREDLOG KITAJSKI PREMIER ...PENG IRSKI OTOK NAPIER JOHN ZLATNIK A BATNCA Siki. HUD. JU —J. 1 10 ODŽTVO U nosni. DVIG KOTLIH vsuMiro 6 1 2 3 4 i——i 1 5 6 U 7 5 Z 3 2 7 8 9 2 10 11 tu PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 36, 8. NOVEMBER 1995 J NA KRATKO: P rezanje starostnikov na Senovem Spominska proslava v Boštanju Boštanj, 28. oktobra - Društvo izgnancev Slovenije, krajevna organizacija Boštanj, je pripravilo v dvorani doma TVD"Partizan v v Boštanju zbor svojih članov in spominsko proslavo v počastitev 50-letnice zmage nad nacifašizmom in vrnitve izgnancev. Na začetku je spregovoril predsednik krajevne organizacije DIS Boštanj, sledilo je poročilo o delu društva in pojasnila predstavnika DIS o vsebini sprejetega Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Za kulturni program so poskrbeli učenci boštanjske osnovne šole. Na ogled je bila tudi razstava na temo izgnanstva iz našega okolja. Po zaključku programa je bilo še družabno srečanje. (B.M.) V zeleno sezono s harmonikarskim orkestrom Krško, 23. oktobra - V krškem kulturnem domu so konec vinotoka pripravili prvi koncert zelenega abdrimaja. V goste so na pobudo posavskih glasbenih šol povabili haimonikarski orkester glasbene šole Moste-Polje, ki letos obhaja desetletnico in ga že ves čas vodi Majda Hudelja. Naj omenimo še, da je Kulturni dom na koncert povabil tudi šolarje, ki so priložnost v veliki meri izkoristili. Orkester je s pestrim programom in odlično izvedbo pokazal, da je bilo deset let dela več kot uspešnih, (nic) Novi so oglasni panoji Jesenice na Dolenjskem, oktobra -Vasi okrog krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem so pred kratkim dobile prikupne oglaševalne panoje, imenovane tudi "kozolčki". Z njimi bo vzpostavljen boljši red pri razobešanju plakatov, ki so doslej "krasili" bližnja drevesa ali električne drogove. Z novimi panoji je kraj pridobil lepšo podobo, ki je zanimiva tudi za nove obiskovalce -turiste. (Božidar Zore) Poučen konec tedna na OS Boštanj Boštanj, 27. oktobra - Na osnovni šoli v Boštanju so poskrbeli za poučen in zanimiv dan. V šolski telovadnici so predvajali video-kasete o požarni zaščiti, delu gasilcev in o ukrepih v primeru požara. Kasneje so člani prostovoljnega gasilskega društva pred gasilskim domom učencem pokazali marsikaj zanimivega, od spuščanja gasilcev in ponesrečencev po vrvi do gašenja z gasilnimi aparati. Predstavili so tudi opremo, ki jim vsak dan pomaga pri gašenju manjših in večjih požarov. (B.M.) Senovo, 28. oktobra - Krajevna organizacija RK Senovo in Društvo upokojencev Senovo sta bila organizatorja dobro obiskanega srečanja starostnikov KS Senovo in Koprivnica. Zbralo se jih je več kot 130. Pozdravila sta jih predsednica KO RK Meta Habicht in predsedik DU Anton Pleterski st, s priložnostnim programom pa tudi Senovski oktet, mladi člani RK na OŠ Senovo, harmonikar Alojz Zvar in ansambel, ki je skrbel za dobro počutje. Med udeleženci sta bila najstarejša Marija Jevšnik, stara 93 let, z Malega Kamna in Jože Golob, star 92 let, s Senovega. Vabljeni so bili vsi krajani, starejši od 75 let. Precej dobro znanih obrazov se srečanja ni moglo udeležiti zaradi bolezni. Manjkala je tudi najstarejša krajanka, 99 letna Hruševarjeva mama s Senovega. (Toni) Akcijska prodaja od 10. 10. do 30. 11. 1995 V času akcijske prodaje vsak kupec motorne žage prejme darilni paket. POOBLAŠČENI PRODAJALEC 68270 Krika. Hočevarjev trg 5 SLO • lelelon. ta« 0608/33 359 filmmet s slovenskimi podnapisi tudi v Krškem Ob trenutnih 22 programih bodo naročniki KOS Krško v prihodnje lahko gledali še nekaj novih, med katerimi je tudi FILMNET s slovenskimi podnapisi. Za paket programov, ki ga prodaja MULTICHOICE, bo moral naročnik nabaviti poseben dekoder (enkratna cena okoli 2.500 SIT), posebej pa bo moral plačevati mesečno naročnino v višini okoli 1.300 SIT. Kvaliteta slike bo žal za te programe nekoliko slabša (približno kot Z videorekorderjev VHS). čas dobave dekoderjev je približno 3 mesece. Naročniki, ki ste zainteresirani za gledanje najnovejših filmov s slovenskimi pod-napisi, pokličite Franca Dobravca vsak delovni dan med 11. in 13. uro na telefon 0609/618-056! (Pagtluca) Labodova prodajalna v Krškem tetikpopolnosti: kreatorJem pomagaJo Uveljavljati elegantno Ello Vrivaldi, športni Swan aetion in oplehe za poslovne moške Za november in december pripravljajo akcije z ugodnostmi, zagotavljajo, da boste s kupljenim še vedno zadovoljni, saj sledijo najnovejšim kreatorskim zapovedim, hkrati pa poudarjajo, da je njihova marža še vedno nizka, 40-odstotna za vrhnja oblačila in 37-odstotna za srajce ali bluze. Krško, 3. novembra - Že»na jesenski tiskovni konferenci, ob predstavitvi kreacij za spomlad/poletje in jesen/zimo leta 96, so v novomeškem Labodu poudarili potrebo po večji oprtosti na lastno prodajno mrežo. Sedaj imajo lastne prodajalne v Novem mestu, Krškem, Ljubljani, na Ptuju in najnovejšo v Idriji. Pogovor s poslovodkinjo prodajalne ob Labodovi tovarni Libna v Krškem, Marijo Kastelic, in s Francko Primožič, vodjo drobne prodaje v novomeškem Labodu, je tekel o modnih trendih in o vsem, kar lahko kupci najdejo na 280 kvadratnih metrih Libnine trgovine, in o akcijah, ki jih pripravljajo za konec leta 95. Podaljšali so delovni čas, prodajalna je odprta med osmo in devetnajsto uro, ob sobotah pa med osmo in trinajsto. Imajo dobre prodajne pogoje in popust na gotovinsko plačilo, brezplačno popravijo vso pri njih kupljeno blago. Pravijo: "To sicer danes ni več posebna prednost, ampak sodi k samoumevni ponudbi, vendar opravimo delo hitro in kakovostno. Naše cene so konkurenčne tudi v našem kakovostnem razredu. Sodi pa Labod le v višji kakovostni in cenovni razred, ker smo priznano konfekcijsko podjetje v Sloveniji. Verjetno smo res dragi v primerjavi z italijanskim blagom, ki ga je po prodajalnah dosti, imamo pa tudi določene prednosti. V Labodu upoštevamo vsako upravičeno reklamacijo, italijn-skega blaga pa ni kam reklamirati." Labodova prodajalna je po novem odprta vsak dan med osmo in devetnajsto, ob sobotah pa med osmo in trinajsto uro. Za cel november in december so pripravili tedenske akcijske prodaje bluz, moških srajc, kril in kostimov. Izdelki, ki bodo na akciji, bodo znižani za 30—40 odstotkov in nakup takega izdelka v kombinaciji z blagom v redni prodaji bo omogočal še dodatni gotovinski popust. Širokih reklamnih akcij za te popuste ne bo, objavili jih bodo predvsem v prodajalnah. Posamezna akcija bo tekla v novembru od ponedeljka do sobote. Za decem- ber pripravljajo tradicionalni Miklavžev popust, ki se bo iztekel v božično-novoletnega. Marija Kastelic, poslovodki-nja Labodove prodajalne v Krškem: "Pri nas lahko kupci nabavijo ženske bluze, kostime in hlače. Ob ženskem programu imamo tudi moškega. Ta je nov, tako kot je nov tudi športni program Swan aetion. Izbira bluzic, kril, kostimov je zelo široka, ponujamo hlače iz lepih materialov in cele barvne palete." Poleg bluz in ostalega standardnega Labodovega programa vsekakor kaže poudariti novo znamko ženske konfekcije, Ello Vivaldi, ki ji že nekaj časa utirajo pot. Pripravljena je za poslovno žensko, ocenjujejo jo kot ženstveno. mladostno in svežo. Prednost Elle Vivaldi je v sestavljivosti, modnosti in barvnih kombinacijah. Pri sestavljivosti bi lahko rekli, da se elementi kolekcije sestavljajo tako, da se ženska lahko brez težav obleče v njihovem lokalu. Sogovornici zagotavljata: "H kostimom imamo usklajene bluze, ženska si lahko izbere krilo in hlače, telovnik, k zimski kolekciji sodita še plašč ali jopa. Vse to je na voljo tudi v naši prodajalni. Hlačni kostimi so v zadnjem času zelo moderni in to so Labodovi kreatorji tudi upoštevali. Na zalogi imamo kombinacije s hlačami ali krili ali . pa kar z obojim." Vedo, da poslovna ženska dejansko potrebuje kombinacije in zato so nekateri modeli temu prirejeni. Možno jih je nositi po ves dan, le da se zamenja bluza popoldne in nato še zvečer. Bluze štejejo med modne dodatke in so iz različnih materialov, od viskoz do svile s čipkami za večere. Poleg sodijo še prijetni pasovi. Da, pasovi so sedaj v modi, so ozki usnjeni, iz umetnega usnja ali česa drugega, zaponke so drobne, po možnosti barvno usklajene z gumbi ali ostalimi oblačili. Hlače so normalno dolge, z ožjimi hlačnicami za čez dan in širše, ohlapnejše za zvečer. Večina oblačil, krojenih po sedanjih modnih zapovedih, je oprijetih, imajo pa seveda tudi ohlapnejše modele, ki ne terjajo idealne postave, saj se zavedajo, da večina ljudi prav te potrebuje. Tel.: 0603/41-110, 41-370 Fax: 0608/41-110 GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA, Tre svobode NOVO! NOVO! NOVO! Osem sob, vključno z recepcijo in stopniščem, v celoti prenovljenih v višji standard, s šestnajstimi ležišči, apartmajem, prho, kadjo, kabelsko TV (30 programov), hladilnikom, konferenčnim salonom z do 25 sedežev, restavracijo z bogato ponudbo in posebno sobo z do 15 sedeži. ¦:"- ti**** Zaposleni bomo poskrbeli, da se bodo gostje (tudi Vaši poslovni partnerji) pri nas počutili prijetno. Cene so zelo konkurenčne. fla sviictijt r hotelu J/Jtfrrr. Labod je prisiljen ponovno uvajati na tržišče moški program, čeprav je bil do leta 1980 kar priznani izdelovalec moške konfekcije. Ponovno utiranje poti moškemu programu gre pač počasi in vedo, da bo treba vztrajati. V kolekciji imajo suknjiče in obleke. Eleganten poslovni moški danes ponovno ob suknjiču in kravati nosi telovnik. Suknjiči so v karo in pepita vzorcih iz volnenih ali kombiniranih materialov, lahko enoredno zapeti, če so samostojni, k obleki pa sodijo dvoredno zapeti. Marija Kastelic: "Pri nas kupljeni suknjič lahko moški lepo dopolnijo z Elkrojemvimi hlačami, ki jih imamo tudi v prodajalni, s srajcami (vendarle smo največji srajčar v državi), kravatami in nogavicami." Poudarjajo pa športni program, ki ni specializiran za tekmovanja in treninge, ampak je namenjen predvsem prostemu času. Gre za blagovno znamko Swan aetion: "Želimo jo uveljaviti, sledimo modnemu trendu, v kreacijah in materialih, a čutimo, da nam manjka uveljavljena blagovna znamka. Mladi namreč kupujejo uveljavljene blagovne znamke in zato bo treba nekaj časa kar vztrajati. Naš program Swan aetion ie dober, poudariti je treba, da to ni blago iz kontejnerjev, kot bi morda nekdo pričakoval. Program je kakovosten, izdelan tako dobro, kot to počnemo v lohn poslu za naše tuje partnerje z uveljavljenimi blagovnimi znamkami. Končno oboje šivajo isti ljudje, zato lahko trdimo, da je program dobro sešit in kakovostno kreiran." Večina blaga v Labodovih prodajalnah je iz njihove proizvodnje, ponudbo pa dopolnjujejo s tistim, za kar mislijo, da bi njihove stranke še potrebovale. Imajo kravate, rute, nogavice, žensko perilo, poleti ponudijo tudi kopalke in Svila-nitove brisače ali kopalne plašče, pozimi pa bunde in še kaj, kar sodi k športnemu programu. Skušajo pač biti zanimivi. Nekdanji časi, ko so v t.i. industrijskih prodajalnah prodajali ceneno blago z napakami, so že zdavnaj mimo. Tudi zakon jih več ne opredeljuje tako. Blago z napako mora stati na ločeni polici, mora biti posebej, vidno označeno. Ceno določi, v skladu z napako, že glavna kontrola v proizvodnji, osnovno merilo pa je: "Izdelek mora biti še vedno povsem uporaben, saj skladišče samo vpraša: 'Ali bi vi to nosili?' Seveda, oblačila z luknjo (na primer) ne bi nosil nihče C NAŠ GLAS 36, 8. NOVEMBER 1995 PO NAŠIH KRAJIH 13} Otvoritev razstave "Trgatev Mlada ustvarjalka ob svojem delu Brežice, 28. oktobra - V slavnostni dvorani Posavskega muzeja na gradu Brežice je bila otvoritev razstave del otroške likovne kolonije "Trgatev". Letos že peto srečanje je organizirala OŠ Marije Broz Bistrica ob Sotli, pokrovitelj pa je bilo Vino Brežice. 42 mladih ustvarjalcev iz 11 osnovnih šol je pod mentorstvom akademskega slikarja doc. speč. Petra Krivca in 19 likovnih pedagogov slikalo in risalo v kleti Orešje in tamkajšnjih vinogradih, v ambientu Pleteršni-kove domačije v Pišecah ter v kleteh gradu Brežice. , Razstavo so odprli direktor Vina Brežice Karel Recer, ravnatelj OŠ Bistrica ob Sotli Jože Uršič in podžupan Brežic Tone Zorko, za kulturni program pa so poskrbeli učenci glasbenih šol Brežice in Rogaška Slatina ter dramska skupina z deklamacijami. (Pagliuca) Avtosejem In Europcar "Kjekoli ste, smo mi i vami** Krško, novembra - Samostojni podjetnik Drago Petakovič je v Krškem znan po organizaciji avto-sejma pri Kovinarski, ki ga pripravlja že od leta 1992, dve leti kasneje pa H je posatal tudi njegov lastnik. Krški A7tosejem deluje vsako nedeljo od H 8. do 13. ure. Lani se je Petakovič usmeril še v komisijsko prodajo vseh vrst vozil, sedaj pa to še do-poljnjuje z agencijsko prodajo novih vozil (Peugeot, Fiat, Honda, KIA...). V začetku oktobra je svojo dejavnost popestril še z otvoritvijo poslovalnice Europcar inter rent s sedežem v krškem hotelu Sremič. Europcar inter rent je trenutno eno največjih evropskih podjetij, ki se ukvarjajo z najemom vozil. Prisotno je v 89 državah po Evropi in tudi širše. V Sloveniji ima podjetje sedež v Ljubljani, pokriva pa vso državo. Odslej tudi Krško in okolico, zato bo slogan "Kjerkoli ste, smo mi z vami" zagotovo držal. Poslovalnico v krškem hotelu vodi prikupna gospa Jožica Avguštin. Pri njej lahko najamete vozila Renault in Peugeot vseh razredov, od osebnih do tovornih vozil. Poskrbljeno je tudi za mladoporočence, ki se želijo na svatbo odpraviti kar z belim Mercedesom 180 C. Ob enodnevnih najemih (najemnina + prevoženi kilometri z zavarovanjem) se lahko odločite tudi za najem vikend paketa (plačaš dva dni, voziš tri). V poslovalnici Europcar inter rent zagotavljajo, da so njihove cene povsem konkurenčne ostalim slovenskim podjetjem, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Za najem manjših vozil je tudi možno plačilo z gotovino. V mesecu novembru pa nudijo še 10-odsto-ten promocijski popust za prvi najem. Po dobrem mesecu obratovanja so s poslovanjem zelo za-dovljni, saj je v veliki meri preseglo pričakovanja. Tega si želijo tudi v bodoče. Podjetnik Petakovič želi svojo ponudbo še obogatiti, saj načrtuje prodajo novih vozil Peugeot, odpreti avtosalon in servisno delavnico, kmalu pa bo zaživela tudi turistična agencija TANGO v sklopu poslovalnice Europcar. Za začetek so za avionske vozovnice že poskrbeli. (Gaiex) AUTOCVri dSL7LM Europcar ra 0608/22-6*9 T*l/hut: 0608/22412 Agencijska prodaja novih vozil Peugeot, Fiat, Renault. Komisijska prodaja vozil. Staro za novo, novo za staro. Rent a car. V hotelu SREMIČ v Krškem. Sneguljčica v Kulturnem domu Krško Prva predstava za rumeni - sončkov abonma prihaja iz Lutkovnega gledališča Maribor. Kulturni dom Krško vas vabi v ponedeljek, 13. novembra, ob 17. uri, da pridete in si ogledate vabljivo predstavo po motivih Grimmove pravljice o lepi .Sne-guljčici in sedmih palčkih. Lutkovna igrica je tudi za izven (600 SIT.) OŠ Raka: Med dvema svetovoma in Nova stara šola Raka, 28. oktobra - Šola na Raki je tik pred jesenskimi počitnicami, po več kot letu dni križevega pota, slovesno odprla vrata prenovljenega starega dela šole. Novi prostori so za kraj velika pridobitev, saj je šola prvi nosilec lokalnega javnega življenja. Staro zgradbo so obnovili, pridobili pa so tudi nekaj dodatnega prostora na preurejenem podstrešju: dve sodobni učilnici, računal-nico in večnamenski prostor. V lanskem šolskem letu so prostorsko stisko reševali na vse mogoče in nemogoče načine. Nesmiselno je pedagoško delo postavljati na tehtnico, ko pa se morajo celo v osnovnih šolah ubadati več z organizacijskimi in tehničnimi rečmi kot z otroki. Vprašanje prostorov so na Raki za nekaj časa rešili (čeprav imajo še druge - nujne! - potrebe), vprašati pa se je treba, kako je drugod v Posavju. Slovesno soboto so na Raki začeli s poukom. Na nižji stopnji so imeli še dan odprtih vrat, na kar se starši navadno radi odzovejo. Ob enajstih so pripravili nekaj programa, ki so ga zasnovali nekoliko drugače, kot je ob takih prilikah v navadi; učenci od prvega do četrtega razreda in učiteljici Lucija Kuntarič ter Jadranka Kržan so obiskovalcem predstavili modernizirano različico Janka in Metke - Med dvema svetovoma. Šolski hodnik je zaživel v razstavah, ki so jih postavili člani šolskih krožkov. Ogledati si je bilo moč tudi rezultate šolskih projektov. Popolnoma preurejeno podstrešje je odprla načelnica oddelka za družbene dejavnosti občine Krško Vlasta Zupančič, ki je že v nagovoru obiskovalcem izrazila upanje, da se to, kar so prestali na Raki, ne bo več dogajalo, (nic) Harlekinke spet navdušile Kostanjevica, 3. novembra - Plesna skupina Harlekin je postala v dolenjskih Benetkah ža kar institucija. Dekleta največjo poslastico - letni koncert --prihranijo za domačine. Tudi letos je bila predstavitev njihovega celoletnega truda pravi spektakel, ki je obiskovalce v do zadnjega kotička polni in čudovito dekorirani dvorani kulturnega doma dobro uro in pol držal v napetosti. Program sta uspešno dopolnila mladi plesalec Mitja Stanič in pevka Patricija Kuhar, (nic) Harlekinke spet navdušile Slika: Urša Kuplenik Cvetlični aranžmaji za prvi november Krško, 26. oktobra - Kmetijska svetovalna služba Krško je pred prazniki pripravila prikaz izdelave cvetličnih aranžmajev za vse, ki jih tematika zanima. Demonstracijo so pripravili skupaj z vrtnim centrom Kerin, aranžmaje pa je pripravljala Metka Kerin. Obiska je bilo precej. Kmetijska svetovalna služba je zaradi velikega zanimanja za tovrstno znanje podobne prikaze že večkrat organizirala, (nic) MDULAR MIZARSTVO Proizvodnja in Trgovina** ckž 41, krško Tel.: 0608/21-637, Privat: 0608/21-498 -Opremljate gostilno aH lokal? -Potrebujete vrata ali okna? -Potrebujete knjižno omaro ali polico kar tako?. Skratka: karkoli potrebujete, pa če je to samo razrez letve, izdelava stavbnega pohištva ali celovita opreria gostinskega lokala: vedno Vam bomo na voljčr z vrhunsko in hitro storitvijo in s konkurenčnimi cenami. Pokličite nas ali pa nas poiščite v prostorih nekdanjega podjetja SOP Oprema. Ne bo vam žal!! Gasilsha zveza Sevnica ima nor statut Mamen in cilji določeni Na izrednem občnem zboru CZ Sevnica so sedanje predsedstvo zveze s sklepom preimenovali v upravni odbor Sevnica, oktobra - Po sklepu predsedstva GZ Sevnica je bil sklican izredni občni zbor GZ Sevnica, na katerem so člani razpravljali, nato pa sprejeli nov statut GZ Sevnica. Predsedstvo se s sklepom preimenuje v Upravni odbor, vodil pa ga bo dosedanji predsednik predsedstva Branko Derstvenšek. V okviru Oktobra - meseca požarne varnosti so v GZ Sevnica pripravili večjo taktično gasilsko vajo, ki je potekala pred ho-telsko-trgovskim centrom na Trgu svobode v Sevnici. Namen vaje je bil preveriti požarnovar- nostni sistem alarmiranja operativnih enot, preveriti odziv operativnega članstva v popoldanskem času, preveriti delovanje gasilske tehnike in načrtovanje požarne vode za primer večje intervencije. Vaja, kot to gasilci radi povedo, je seveda uspela, v njej pa so sodelovala vsa občinska gasilska društva. Po vaji so se gasilci udeležili tudi izrednega občnega zbora GZ Sevnica, kjer so sprejeli nov statut Zveze in se tudi uradno poslovili od GD Bučka, ki od lani deluje v novonastali občini Ško-cjan. (dama) Oaza žur s koncertom Senovo, 30. oktobra - V OAZI so pripravili žur, ki so ga popestrili s koncertom kar dveh glasbenih skupin. Prireditev so pripravili skupaj z Društvom zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega in ob podpori Zveze plemenskih skupnosti in vračev. Nastopili so: Žambo žoet orkestrao in gledališko-glasbena skupina iz Nizozemske - Distrat wibes in primitive aktion. V odmorih so vrteli animirane filme Zagrebške šole iz 70-ih let. Nizozemci so nastopili s kombiniranimi nastopi gledališke skupine in glasbenikov. Ob glasbi so se predstavili z igro gibov in mimike brez glasov, ki zaradi glasnosti tako ali tako ne bi prišli do izraza. Koncerta se je udeležilo okrog 100 mladih. Organizacija je slonela v celoti na ramenih prostovoljnega dela glasbenih zanesenjakov. (Toni) Sivi dim r Bistri Uprava rodu je pripravila obsežen načrt dela Krško, Bistra, 3. in 4. novembra - Taborniki rodu Sivi dim so se zadnji dan počitnic odpravili na izlet v Tehnični muzej, ki je v gradu Bistra pri Vrhniki in od tam je tudi fotografija. Sicer pa je imela uprava rodu v soboto sestanek, na katerem so se domenili za sodelovanje s taborniki Dolenjske in Posavja. Pripravili bodo skupno orientacijsko tekmovanje, vodniški tečaj in novoletno zabavo 16. decembra. Rod Sivi dim pripravlja tudi zimovanje za svoje člane in ustanovni sestanek za Grče, ki bo 25. novembra. Grče so odrasli taborniki, ki bi jih Krčani radi organizirano vključili v svoje vrste, saj je že Taborniška zveza Slovenije ugotovila, da se potem, ko prerastejo mladost, za nekdanje tabornike ne zmeni nihče več, čeprav z leti njihovo navdušenje za taborništvo ni nič tnanjše. Decembra se bodo člani uprave Sivega dima odpravili tudi na pogajanja o najemu travnika, kjer bo v prihodnjem letu stal tabor. (Ika) Žalna komemoracija padlim borcem v Podbocju Podbočje, 1. novembra - Kot že vsa leta nazaj je tudi v tem letu KOZZB Podbočje v sodelovanju s šolsko mladino in člani prosvetnega društva organizirala žalno komemoracijo ob spomeniku padlim borcem na domačem pokopališču. Ob spremljanju skrbno izbranega programa je bilo najbolj ganljivo slišati pesem treh učenk: Padel je mlad partizan... Mamica čaka, sinka pa ni... (J. Zupančič) (u PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 36, 8. NOVEMBER 1995 J Srečanje podjetnikov Slovenije i- Okrogla miza: Sodelovanje v korist malega gospodarstva Mokrice, 28. oktobra - Združenje podjetnikov Slovenije, ki zastopa več kot 30.000 malih podjetnikov, je v Termah Čatež proslavilo prvo obletnico delovanja. Ugotovili so, da so našli svoje mesto v zbornici, da že postajajo spoštovan partner in sogovornik tudi z državnimi ustanovami. Razprave se se udeležili: Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti, Staša Ba-loh-Plahutnik, sekretarka za malo gospodarstvo, Cvetka Ti-nauer, direktorica Sklada za razvoj malega gospodarstva, Anton Filipič, sekretar OZ Slovenije, Franc Zavodnik, predsednik združenja podjetnikov, in številni člani združenja. Minister Tajnikar je omenil štiri naloge, pomembne za malo gospodarstvo: priprava gospodarske strategije države (makroekonomski dokument); ponovna postavitev Sklada za razvoj malega gospodarstva, ki ga je potrebno zaradi napak prejšnjega vodstva in sedanjih finančnih te- žav kot posledice prejšnjega slabega dela dokapitalizirati (proračun, kupnine in tuja sredstva); gospodarska politika, ki zaradi slabe fiskalne politike ni v funkciji razvoja gospodarstva in tudi malega gospodarstva ter vzpostavitev močne in učinkovite pospeševalne mreže (PCMG). Vztraja pri decentralizaciji in povezovanju vseh, ki lahko pri razvoju malega gospodarstva pomagajo. Država bo pomagala s kadri na UE, ti bodo imeli predvsem koordinacijsko vlogo. Ministrstvo ima kadre, prostore in denar, da svoj del naloge izpelje. Anton Filipič, OZS: "Gospo- darstvo in malo gospodarstvo imata enake probleme, ki izvirajo iz dejstva, da nimamo sprejete gospodarske strategije. Sedaj je čas, da se vsi vključimo v pripravo te strategije in jo naredimo po naši meri. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Obrtna zbornica na tem področju dobro sodelujeta, moti pa me, da vedno manjkajo nekateri drugi re-sorji, ki tudi vplivajo na gospodarsko politiko (davčna politika, naložbe...). Upam, da je Sklad za razvoj malega gospodarstva končno rešen. Izpolnjena je naša zahteva po zamenjavi vodstva in po- stavitvi novega. Narediti moramo vse, da popravimo hude napake prejšnjega vodstva, denar pa moramo dobiti tudi iz tujine, vendar ne za vsako ceno. Strategija in cilji pospeševalne mreže so pravilni, saj mali podjetniki potrebujejo zelo konkretne odgovore." Ošvrknil je Zakon o izvršilnem postopku, ki je naravnan v napačno smer, saj ščiti dolžnika, kar je skrajno neresno in ne tako kot drugod v svetu, ko ščitijo predvsem upnika. Če bi tak sistem uveljavili v Sloveniji, bi imeli več reda in drugačen odnos do kapitala in dela . V razpravi so nekateri podjetniki poudarili pripravljenost na sodelovanje in ob tem kritično ocenili gospodarsko politiko in prevelike obveznosti, ki preveč izčrpavajo drobno gospodarstvo. Zahtevali so točno razmejitev dela med državnimi organi, GZS in OZS in ostalimi. Le tako se bo vedelo, kaj mora kdo narediti. To je temelj za za sodelovanje in odpravo podvajanja. (Toni) Pri Petretieevih Dobra letina s presenetljivimi pridelki posebno presenečenje: "Ko je mamica pripravljala vrt, sem ji tudi jaz rekla, da bi imela svoj vrtiček. Lepo sem ga uredila, vanj posejala nekaj semen, ga Pri Petretičevih v Jablan-cah, ki imajo mešano kmetijo, je bila letošnja letina zares dobra. Imajo okoli 7 ha zemlje, ki je raztresena vse do Kostanjevice in bližnje okolice. Gospodar Lado se ukvarja tudi s prevozništvom in gradbeno mehanizacijo, saj meni, da je samo od kmetije težko živeti. "Cene vseh kmetijskih proizvodov so prenizke. Preveč uvažajo tistih stvari, ki jih kmetje pridelamo doma, nam pa cene zbijajo." Ima svoj ro-vokopač in dela preko Kosta-ka, uporablja pa ga tudi za lastne potrebe na kmetiji. Na kmetiji dela vsa družina. Otroci hodijo še v osnovno šolo, popoldan pomagajo pri raznih opravilih, poleg tega pa najdejo tudi še čas za učenje. Suzana, ki je stara 6 let, je letos doživela negovala in zalivala. Najbolj sem spremljala rast bučk. Ena sadika je imela pet majhnih bučk in vsak dan sem jih hodila gledat. Ena pa je zrasla v ogromno bučo, ki je sploh nisem mogla dvigniti. Ima obliko živalske glave in tehta 26 kilogramov, kakor je rekla mami." Suzanin brat Ladi, ki je star 12 let, pa je ob puljenju korena in pese doživel nekaj nenavadnega: "En koren je bil nekako čuden. Prvi dan ga nismo mogli spuliti. Vsi smo poskusili, pa ni šlo. Drugi dan smo na njivo vzeli vile in smo ga dolgo izkopavali, preden smo ga dobili iz zemlje. Tehtal je 2 kilograma. Ko sem doživljal puljenje tega korena, sem se spomnil na tisto pravljico o babici in vnučkih, ki so pulili peso." Tudi njuna sestra Katja je bila presenečena nad pridelki, prav tako mama Bojana, ki pravi, da je bila tudi pesa nekaj posebnega, saj je najdebelejša tehtala blizu 5 kilogramov. Tako pač rodijo sadovi, če jih gojiš z veseljem in ljubeznijo. (Lea) Slikanje na svilo, ki blažilno deluje na človekovo psiho in ga pomirja Prosti čas, ki ga imamo dandanes bolj malo ali skorajda nič, izkoristimo vsak po svoje. Tisti bolj utrujeni ležejo in prebirajo časopise ali knjige, kreativni ljudje pa morajo vedno kaj početi. Vsakdo ima pač svoj konjiček. Lidia Černoša iz Kostanjevice je letos poleti v delavnici na morju našla nekaj, kar zelo blažilno deluje na človekovo psiho. To je slikanje na svilo, česar ustvarjanje je mehko in nežno. ¦p Lidia: "Pri slikanju na svilo se je potrebno najprej seznaniti z različnimi tehnikami, ki so se najprej razvile na Kitajskem, in sicer z barvno in brezbarvno konturo, tehniko prelivanja, premaza, tehniko soli, v končni fazi pa moraš veliko raziskovati sam, saj tako odkriješ še mnoge druge stvari. Spoznati moraš material, barve, nagib stojala, saj je vse dosti nepredvidljivo in imaš težko pod kontrolo. Slikanje na svilo je pravzaprav igra narave in naključja. V bistvu nastane umetnina in velika lepota tudi tedaj, kadar sam ne moreš vplivati na vse. Preden začnemo slikati, je najbolje, da si naredimo skico, saj popravki niso možni. Svilo s posebnimi žebljički napnemo na stojalo in slikamo s čopičem, ki mora biti kvaliteten, z dobro izdelano konico. Čas slikanja je odvisen od velikosti tkanine in predvsem od tehnike, kjer moraš imeti vedno malo domišljije. Ko končaš, pustiš izdelek, da se posuši, nato pa ga fiksiraš z li-kalnikom okoli 15 minut. Izdelek spereš, da odstraniš odvečno barvo, ki ne gre v vlakna, in ga še enkrat polikaš. S temi barvami se da risati tudi na bombaž in tako z lastno noto dobiš tisto, kar želiš in česar ne najdeš v še tako veliki trgovski hiši." Lidia ustvarja iz lastnega veselja na rute, robčke, kot umetnine za na stene, zase, včasih pa svoje izdelke podari prijateljem. Meni, da je slikanje na svilo zelo enostavno, hkrati pa tudi zakomplicirano, vendar pa to pomirjujoče delo z mehko in nežno svilo priporoča vsakomur z vsaj malo ustvarjalne žilice. Če kdorkoli želi kakršnekoli informacije, lahko pokliče v uredništvo Našega glasa. (Lea) Pod Zdolami Je gorel mlin Za gasilce in krajane priprava na gradnjo doma Zdole, 28. oktobra - Tukajšnje gasilsko društvo je v Zgornji Pohanci pripravilo uspešno vajo. Udeležila so se je prostovoljna gasilska društva z Zdol, iz Vidma, Krškega in krška Poklicna gasilska enota. Ni sicer bilo povabljenih gasilcev iz Dolenje vasi in z Gore, a vseeno se je ob poklicnih zbralo še 38 prostovoljnih gasilcev. Vaja? Zagorel je valjčni mlin in mlinar je bil v njem. Seveda so ga rešili in pogasili "požar", ob tem so (kar je najpomembnejše) še enkrat preigrali vsa potrebna opravila in preizkusili tehnično opremo. Dolkazali so se tudi krajani, saj so pokazali veliko pripravljenost za pomoč. Zdolski gasilci upajo, da se bo dobra volja sosedov ohranila in še utrjevala tudi naslednje leto, ko bodo potrebovali pomoč pri gradnji novega gasilskega doma v nastajajočem vaškem jedru, (ika) Ureditveni načrt naselja Kapele Kje bo nova telovadnica? Kapele, 24. oktobra - V po- pravijo, da v Kapelah nove nedelje k je bil v prostorih Ga- šole še dolgo ne bo, sklicevali sitskega doma Kapele zbor pa so se na varnost otrok na krajanov, kjer so največ časa poti v oddaljeno telovadnico namenili javni obravnavi ter na omejena denarna sred- osnutka ureditvenega načrta stva. Kakorkoli že, projektanti naselja Kapele. Najprej je vo- so v ureditvenem načrtu pred- dja projekta za ureditveni videli obe možnosti, Kapelci načrt Špela Gosak predstavila pa so po treh urah razprave osnutek, ki predlaga okoli 20 sklenili: "Člani odbora za iz- novogradenj z ureditvijo infra- gradnjo telovadnice Kapele, strukture in namembnosti ravnatelj podružnične osnov- prostora. Potem se je vnela ne šole Kapele Marjan Vu- burna razprava glede lokacije čajnk ter predstavnik občine predvidene telovadnice. V igri Brežice pristopijo na Ministrs- sta lokacija "sejmišče" in to- tvo za šolstvo in šport z va- kacija ob sedanji šoli. Tisti, ki rtanto gradnje šole, telovadni- se zavzemajo za "sejmišče" ce za večnamensko uporabo pravijo, da bo Kapelam kmalu in zunanjega igrišča na "sej- potrebna tudi nova šola ter zu- mišču". V primeru zavrnitve se nanje igrišče, za to pa je naj- pristopi h gradnji ob sedanji bolj primerno "sejmišče", s šoli. Potrebno je pridobiti fi- tem pa bi ostal trg, ponos Ka- nančna zagotovila." (Pagliuca) pel, nedotaknjen. Nasprotniki Špela Gosak, vodja projekta za ureditveni načrt naselja Kapele Cestna povezava Prevor je - Turno dviguje pritisk Kozje, 30. oktobra - Cestna infrastruktura je eden od osnovnih pogojev za normalno življenje, še posebno v krajih, kjer dnevna migracija rešuje brezposelnost. Kozjansko je področje, od koder se dnevno veliko ljudi vozi v večja industrijska središča - Šentjur, Štore, Celje, Rogaško Slatino - in s tem rešuje svojo eksistenco. Številni sestanki v preteklosti in vsemogoče akcije tudi v sedanjem času ne pripomore]o k odpravi ovire, ki jo predstavlja 3,6 km dolg makadamski odsek ceste od Prevorja do Turna, ki je povrh še ves zverižen od plazov. V letošnjem letu je bilo že pet brezplodnih sestankov. Rezultat tega je, da bodo funkcionarji kozjanske in šentjurske občine na pomoč poklicali televizijsko ekipo. Upajo, da bo javno mnenje omehčalo odgovorne v državi. Državni proračun v letošnjem letu zagotavlja 21 mio SIT, s čimer lahko Cestno podjetje Celje popravi le 220 m ceste (škarpe in ureditev cestišča). Po besedah svetnika Potočnika, ki je tudi poslanec v Državnem zboru, bi v letošnjem letu lahko iz različnih naslovov dobili še 29 mio SIT, kar skupaj znese 50 mio SIT. Problem pa nastane takoj v naslednjem letu, saj bodoči proračun za sanacijo tega odseka ceste predvideva le 5 mio SIT. Potrebovali bi vsaj 170 mio SIT. Izdelan imajo proiekt za obnovo ceste v dolžini 1.6 km, za 2km pa še tega nimajo. Obremenitev ceste je zelo velika, saj tu dnevno pelje 21 avtobusov, 50 tovornjakov in več kot 350 osebnih vozil. Vse to je osnova in razlog za čedalje hujše negodovanje prizadetih ljudi. Situacijo ocenjujejo vse prej kot optimistično, zato odločitev za TV ekipo ni presenetljiva, saj vsak dan vidijo, da s ponižnim čakajijem ne dosežeš nič. Upajo, da se bo pod bremenom javnega mnenja kdo v Ljubljani le malo omehčal in jim pomagal. (Toni) Kostanjevica, turizem in okolje Kostanjevica, 27. oktobra - V dvorani kulturnega doma je potekalo predavanje z diapozitivi na temo Kostanjevica, turizem in okolje, ki sta ga pripravili Turistično društvo in Turistični podmladek OŠ Jožeta Gorjupa. Matej Suhač je s 360 diapozitivi prikazal mesto Kostanjevica, ki ima ohranjeno naravno okolje - zeleni amfiteater, kulturne znamenitosti, s tem pa tudi ogromne potencialne možnosti za turizem. Preko diapozitivov smo se lahko sprehodili po krakovskem gozdu, ki ga bo potrebno znati ohraniti, po nekoč zeleni reki Krki in še marsičem. Z Leopoldom Colaričem pa sta pokramljala o tem, kako turisti občudujejo Kostanjevico z okolico in ugotovila, da denar praktično leži pod nogami, le pobrati ga ne znamo. Spregovorila sta tudi o problemu pitne vode, ki je posledica mnogih odlagališč odpadkov, ki hkrati tudi kvarijo estetski videz okolja. Za to pa je kriv nihče drug kot človek. In preden se bomo šli turizem, bo moral najprej vsak sam pri sebi razčistiti to zadevo. (Lea) C NAŠ GLAS 36, 8. NOVEMBER 1995 KULTURA Ž) Ernest Ferk, predsednik ZKO Brežice, pravi: "Kultura je vedno utirala pet politiki in gospodarstvu** Brežiška Zveza kulturnih organizacij obnovila stike s Kulturnim društvom Mura iz Bonnigheima v Nemčiji Brežice, novembra - Pred petnajstimi leti je takratna SZDL predlagala ZKO Brežice, da vzpostavijo stik tudi z društvi, ki delujejo zunaj matične domovine. Nekaj pobratenih društev je imela ZKO Brežice v republikah nekdanje države, ni pa bila povezana s slovenskimi zdomci. KD Mura iz Bessigheima že nekaj let deluje v Bonnigheimu, kjer so pogoji za delo veliko prijetnejši. Predsednik ZKO Brežice Ernest Ferk in tajnik Franc Kene sta skupaj z županom Jožetom Avšičem obiskala rojake v občinah Bessigheim in Bonnigheim v Nemčiji. Namen obiska je bil ponovno vzpostaviti kulturne in gospodarske vezi med omenjenima nemškima občinama in občino Brežice. Predsednik ZKO Brežice Ernest Ferk: "Brežiška občina je nekako pred desetimi leti vzpostavila prve stike s KD Mura iz Bonnigheima, ki letos praznuje 15-letnico delovanja. Pred leti je Športno-kultumo društvo Mura delovalo v občini Bessigheim, vendar so postajali pogoji za delo vse bolj neznosni. Slovenci v Bessigheimu niso imeli sreče, saj jim je, po njihovih besedah, bessigheimski župan zelo nagajal in onemogočal druženje in kakršno koli kulturno ustvarjanje. Zato so se s prošnjo obrnili na župana sosednje občine Bonnigheim in ga prosili za razumevanje. Takratni župan Bonnigheima (in tudi današnji) je zadevo razumel in Slovencem ponudil zapuščeno, staro strelišče, ki so si ga kmalu uredili v lep slovenski kulturni hram." Brežiška delegacija je v Nemčiji dosegla svoj namen. Župan Jože Avšič se je srečal z županom Bonnigheima, pogovarjala pa sta se o sodelovanju med občinama, kakor tudi z nekaterimi gospodarstveniki iz regije, ki bi morebiti bili zainteresirani za gospodarsko sodelovanje s po- djetniki iz Brežic in širšega Po-savja. Tudi tajnik ZKO Brežice Franc Kene je povedal, da brežiška organizacija v zadnjih letih sodeluje z veliko slovenskimi kulturnimi društvi na Hrvaškem, Koroškem in v Italiji, pa tudi s kulturnim društvom v Zakopanih na Poljskem, kjer ni Slovencev. Kene je opozoril, da bo 17. in 18. novembra v Termah Čatež potekalo delovno srečanje predsednikov in tajnikov ZKO Slovenije, kjer naj bi se pogovorili tudi o načrtih in usmeritvah v naslednjem letu. (dama) V gradu Podsreda zaključujejo razstavno sezono Kipar Masayuki Nagase se predstavlja s svojim kamnom Grad Podsreda, 27. oktobra - Številni prijatelji umetnosti, gradu Podsreda, pa tudi prijatelji kiparja Masavukija Nagaseja z Obale so se zbrali na zaključni razstavi, s katero se zaključuje letošnje bogato kulturno poletje na gradu Podsreda. Ogledali so si lahko odlično izdelane eksponate, zlite z grajsko arhitekturo. Obiskovalce je pozdravil Franc Zidar, direktor Kozjanskega parka, še posebej prisrčno je pozdravil razstavljajočega kiparko, w )e razpet med Japonsko in Istro. V svojem drugem domu ustvarja umetniške izdelke iz istrskega kamna. Grad in prostori v njem so ga zelo vznemirili in iz tega vznemirjenja so nastala dela, ki jih razstavlja. Umetnika in njegovo delo je predstavila kustosinja Marja Lo-renčak: "Masavuki Nagase je umetnik, ki je našel kamen, svoje lastno mesto v nekem nedoločenem območju med dušo in materijo, v nekem notranjem prostoru med svojo fizično in duhovno domovino Japonsko ter hrvaško Istro, ki je postala njegov življenjski prostor. Na Podsredi Nagase s svojimi ki- parskimi fragmenti, ki sledijo zelo določni, čeprav neskončno subtilni zasnovi, opozarja na starodavno kamnito arhitekturo gradu in na življenje, ki je tako dolgo spalo med njegovimi zidovi, pričami starodavnih duhovnih in kulturnih stremljenj. Ta dela so sad skrbno premišljenega notranjega načrta, kako umestiti med stare kamnite zidove gradu, ki je sam poganjek človekovega tisočletnega razmerja s kamnom, svoje videnje življenja kamna. Nagase išče izrecno intimno razmerje med kamnom in ambientom; zato njegova dela praviloma zrcalijo določni in neponovljivi utrip izbranega arhitekturnega okolja. Kamen je v pravem pomenu skala, na kateri počiva človekova vnanja zgodovina. Ob elementih, ki nam dajejo življenje - zlasti voda, ki je umetnikova nepogrešljiva nav-dihovalka - je kamen tisti, ki hrani in ohranja življenje človekovega duha." V kratkem kulturnem programu se je predstavil kitarski duo Boris Stih in Monika Kranjc. Odlično izdelani katalog o razstavi je izdal Kozjanski park. (Toni) Komunalna infrastruktura v gorjanske vasi Gorjanci, oktobra - V predelu Gorjancev so pričeli izvajati dela na odseku ceste Mladje-Prušna vas. Investitor je občina Krško, izvajalca pa podjetje UNI iz Podbočja in Kostak Krško ob pomoči KS Podboč-je. Po pogodbi je zaključni rok konec leta, vendar so izvajalci pohiteli, saj se zavedajo, kakšne težave lahko povzroči zima ali celo sneg ljudem, ki živijo v teh krajih. Pričakujejo, da bodo uspeli cesto urediti in asfaltirati že v začetku novembra. Vrednost del bo okoli 1.000.000 SIT. Novega asfalta bo približno 1,5 km. Na odseku je bilo po- trebno cesto zaradi plazu prestaviti in urediti odvodnjavanje. Postavljajo tudi protiprašne prevleke skozi vasi Gradec, Brlog in Hrastek. V Hrastku so ob pripravah podlage za asfalt položili še 150 m kanala in javno razsvetljavo. Najbolj urejena vas v tem predelu Gorjancev je Gradec, ki že ima elektriko, vodovod, telefonijo, kanalizacijo, v kratkem pa dobi še javno razsvetljavo in asfalt. Morda se bodo zaradi takšnih akcij mladi le odločali ostati v teh krajih, v hribih, kjer je življenje precej drugačno, a tudi lepo. (Lea) Humano dejanje Štefke Vuh Varovanci izredno veseli obiskov članov Sožitja in skromne obdaritve Štefka Vuk iz Brestanice je podarila 10.000 SIT Sožitju, društvu za duševno in telesno prizadete v občini Krško, saj meni, da se v tem društvu čuti velik napredek, predvsem zadnji dve leti, odkar je formiran nov upravni odbor, ki ga vodi Dane Mižigoj. Gospa Štefka ni članica društva, vendar skrbi za enega od varovancev Sožitja. Je upokojenka s povprečno pokojnino in se čudi ljudem, ki zelo slabo sprejemajo ljudi s težjim načinom življenja. Ko smo s kombijem Sožitja obiskovali varovance na področju KS Brestanica, smo ob pogovoru z najaktivnejšo člani- co, Majdo Kos, upokojenko, ki je nekoč delala na centru za socialno delo v Krškem, izvedeli, da je tudi na terenu viden napredek v standardu in življenju teh varovancev na domu, predvsem odkar od države dobivajo skromna nadomestila za invalidnost. Njihova hvaležnost, ki jo pokažejo ob minimalni obdaritvi društva Sožitja, je izredna; videti te obraze, ki se jih ne da opisati z besedami niti prikazati s fotografijami - to je potrebno doživeti. Izredno presenečenje in psihični vpliv je pokazal varovanec Leopold Jurkovič z Arme-škega, star 78 let, predvsem, ko mu je varovanec Cico vročil skromno darilce. (Lea) Oskar Gerjerič razstavlja na Čatežu Predstavil se Je foto amater stare šole Čateške Toplice, 27. oktobra - V sklopu prireditev ob brežiškem občinskem prazniku se je v avli hotela Terme v Termah Čatež s 5. samostojno razstavo fotografij predstavil Oskar Ger-jevič, foto amater II. stopnje iz Brežic. Otvoritveni govor je imel predsednik Obrtne zbornice Brežice Franc Bratanič, kulturni program pa je izvedel pevski zbor VIVA Brežice. Razstavo pa je iz ZDA po telefonu pozdravila tudi Oskarjeva nečakinja Renata Juill, ki je tudi generalna pokroviteljica razstave. Amaterski fotograf II. stopnje Oskar Gerjevič letos praznuje svojo 25-letnico samostojne krojaške obrti in 35-letnico ukvarjanja z amatersko fotografijo. Strokovno oceno 27 raz-stavljnenih del je podal Olaf La-vrenčič, amaterski fotograf I. stopnje, ki je poudaril: "Oskarje foto amater še stare šole, ki hodi po svetu z odprtimi očmi. Zna gledati skozi oko svoje kamere in to tudi ovekovečiti. Srečen je tisti, ki zna to vse združiti in s $ sliko za večno ustaviti ter zabeležiti trenutek." Besede o razstavi ne povedo vsega o ustvarjalnosti Oskarja Gerjeviča, zato je najbolje, da si 5. samostojno razstavo Gerjevičevih fotografij ogledate v avli hotela Terme. Odprta bo do 10. novembra. (Galex) I Razstava slik Oskarja Von Pisterja Brežice, 7. novembra - V galeriji Posavskega muzeja Brežice je potekala otvoritev gostujoče retrospektivne razstave slikarja Oskar Von Pistorja. Razstavo je posredovala Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec in bo odprta do 3. decembra, vsak dan od 8. do 13. ure, ob nedeljah od 9. do 12. ure. Vstopnina za odrasle je 100 tolarjev, za otroke vstop prost. Slikar Oskar Von Pistor se je rodil leta 1865 na Dunaju. Odraščal je v svetovljanski družini, zato se je tudi sam odločil za študij slikarstva. Poti so ga vodile v Gradec, Munchen, Celovec in drugam, dom pa je našel v Vuzenici, kjer je tudi živel. Umrl je leta 1928 v Vuzenici. Pistor je slikar, zazrt v preteklost, saj je njegovo slikarstvo imelo globoke korenine v realistični tradiciji 19. stoletja. Kot odličen portretist je s portretiranci vzpostavil pristno vez in odlično prikazal njihov značaj. V žanrskih motivih je iskal vzore pri tirolskih slikarjih in ostal na ravni solidnega akademskega znanja, ki sta mu ga dali tako dunajska kot muenchenska akademija. Nekatere sveže poskuse pleneristične krajine je zapisal v skicirkah s tehniko akvarela. Slikal je tudi tihožitja in motive z nabožno vsebino. Najmikavnejše pa so Pistorjeve skicirke. "Njegova dela, ki jih je čas neusmiljeno razredčil, nam spregovorijo neposredno in živo ter nam odkrivajo slikarjevo osebno poetiko. Ta se ponekod kaže kot epska pesnitev, drugje zopet kot drobna misel, kakor po naključju zapisana na rob papirja, vendar globoka v svojem sporočilu," je zapisala kustodinja Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec Milena Zlatar v povzetku o življenju in delu slikarja Oskarja Von Pistorja. (Galex) Brežiški pevci gostovali v Trstu Brežice, oktobra - Mešani pevski zbor Kulturno-umetniškega društva Brežice je začel novo sezono z gostovanjem v Proseku pri Trstu, kjer se je udeležil tradicionalnega, letos že 23. srečanja pobratenih zborov iz Slovenije in zamejstva. Nastopili so MePZ Svoboda Stražišče pri Kranju, MePZ Slovenskega prosvetnega društva "Zarja" iz Železne Kaple na avstrijskem koroškem, MPZ "Vasilij Mirk" iz Proseka pri Trstu in MePZ KUD Brežice. Med zbori, pobratenimi v štiriperesno deteljico, so se ustvarile prijateljske vezi, ki pomenijo mnogo več kot zgolj lepo petje. Po besedah predsednika KUD Brežice Janeza Avšiča bodo brežiški pevci začeli z novim programom in rednimi vajami v mesecu oktobru. Zato k sodelovanju vabijo nove pevce in pevke. Vaje so dvakrat tedensko v pevski sobi prosvetnega doma v Brežicah pod vodstvom Elizabete in Draga Križaniča. (Galex) Y Galeriji Mehe zaključujejo projekt za * projektom Razstavljena dela - Brežice na platnu V malem avditoriju brežiškega gradu so tudi uradno odprli razstavo umetniških del, ki so nastala na ko' loniji na Žlegerju Brežice, oktobra - Galerija Meke je prodajno-razstavna galerija, ki si prizadeva popestriti kulturno življenje mesta s Številnimi prireditvami. Konec meseca septembra se je končala njihova slikarska kolonija, dela, ki so na njej nastala, pa so v dnevih brežiškega občinskega praznika v Galeriji Meke postavili na ogled. Po mnenju likovnega kritika prof. dr. Milčka Komelja je slikarska kolonija Meketovih na Žlegerju dosegla svoj namen. K ustvarjanju je pritegnila znana umetniška imena, kot so Jure Cihlar, Jože Kotar, Jože Marinč, Marjeta Godler, Milan Todič, Cvetka Miloš in še nekatera. Njihova dela so razstavljena v Galeriji Meke v Brežicah, otvoritev razstave umetniških del, nastalih od 27. 9. do 30. 9., pa je sovpad-la s praznovanjem brežiškega občinskega praznika. Ob otvoritvi razstave je kulturni program prispevala glasbena skupina Avtodafe, njeno izvajanje glasbenih del pa je podobno francoskemu šansonu oziroma glasbi pariških uličnih glasbenikov, (dama) r» OBVESTILA - REKLAME NAŠ GLAS 36, 8. NOVEMBER 1995 1 Oblcial hudo poSkodovan Na lokalni cesti Brestanica-Anže se je 29. oktobra ob 11.30 zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodoval G.D. (1977) z Žigrskega vrha. G.D. je vozil motorno kolo Jawa 350 približno 15 metrov za M.J. (1976), voznikom motornega kolesa znamke MZ-250, prav tako z Žigrskega vrha. Voznika sta vozila iz smeri Anž proti Sto-lovniku. Ko sta pripeljala izven naselja Anže, kjer vozišče poteka v ostrem nepreglednem ovinku, je G.D. z motorjem zapeljal proti sredini vozišča. Ravno takrat je iz smeri Stolovnika pripeljala voznica kombiniranega vozila Ž.A. (1951) iz Ljubljane, v katero se je zaletel G.D. in zaradi udarca z glavo v stranico tovornega prostora obležal na vozišču hudo telesno poškodovan. V Jelovcu eden mrtev« trije hudo poškodovani 31. oktobra ob 12.55 je devet-najstletni Aleš Štruc iz Selnice ob Dravi vozil osebni avto po regionalni cesti iz smeri Tržišča proti Boštanju. Ko je zunaj naselja Jelovec pripeljal v ostrem levem nepreglednem ovinku prehitro in preblizu desnemu robu cestišča, ga je začelo zanašati. Z desnimi kolesi je zapeljal v ko-ritnico za odtok meteorne vode in treščil v dvignjeni robnik. Avto je pri tem obrnilo in je drsel po nasprotnem voznem pasu. V tem trenutku pa je nasproti pripeljal Boris Slapnik (1962) iz Slovenskih Konjic, ki je sicer močno zaviral, vendar se trčenju ni mogel izogniti. V nesreči je bil Štru-cev sopotnik, Aleksander Zeti-ček iz Selnice ob Dravi tako hudo poškodovan, da je v celjski bolnišnici umrl. Hudo ranjena, poleg voznika Štruca, sta bila tudi sopotnika v Slapnikovem avtomobilu, medtem ko se je drugi sopotnik v Štrucevem avtomobilu, Hemonio Ketiš, prav tako iz Selnice ob Dravi, lažje poškodoval. ju>o\ UPRAVA in TRGOVINA: B. Milavcev 3. Brežice TelVFax: 060B 61-629 RAČUNALNIŠKI TEČAJI VVindovvs 95 VVindovvs 3.1 x MS Office 95 MS Office Hudo poškodovan v pešec Na regionalni cesti v bližini stanovanjske hiše Cesta svobode 37 v Brežicah se je 26. oktobra ob 21.30 zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodoval pešec J.Z. (1950) iz Brežic. V.B. (1961) iz Brežic je vozil osebni avtomobil po Cesti svobode v Brežicah iz smeri Ceste bratov Milavcev proti Bizeljski cesti. Kofe pripeljal v bližino stanovanjska hiše na Cesti svobode 37, kjer vozišče poteka v blagem desnem preglednem ovinku, je dohitel pešca J.Z., ki je hodil po vozišču, ob desnem robu v smeri proti Bizeljski cesti. Ko je V.B. pripeljal do pešca, je tega nenadoma zaneslo proti sredini vozišča. V.B. se mu je skušal umakniti in ga zaobiti, vendar ga je kljub temu zadel. V trčenju se je Z.J. hudo telesno poškodoval in je bil pripeljan v bolnišnico. Izpraznil mu je avto Neznanec je 2. novembra ponoči prišel do parkiranega avtomobila CE B5-407, ki ga ima v uporabi Š.F. (1961) iz Sevnice, in z neznanim predmetom razbil trikotno okno na zadnjih desnih vratih ter tako odprl zaklenjena vrata. Z zadnjega sedeža je od- Ljulija, Krško 9M8h sob. 830-13h Prodaja konfekcije Mustang. MUSTANG* TELEVIZIJA NOVO MESTO s Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH Športni pregled vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV vsah dan ob 19. in II. uri NOVICE ^v0 s% Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 .-^^r^ čas oddajanja: K^ Ob sobotah oddaja- r, ^Hir mo dokler nas bost* <*L ^\ klicali. 7 -^ Vsak dan oddajamo 'e Mm mod 5.30 in 24.00 uro. tujjJ dve kartonski škatli, v kate-ririje bilo nekaj deset moških hlač znanih svetovnih znamk, L petdeset pasov, deset usnjenih jaken in telovnikov, več moških srajc, puloverjev, rokavic, majic in en fotoaparat. Neznanec je lastnika oškodoval za okoli 2,5 mio SIT. Prijet vlomilec v vikende V zadnjih petih letih je bilo na območju Sevnice vlomljeno v več kot 80 vikendov. Ker gre za mejno območje med UE Trebnje, Litija, Laško in Sevnica, je bila na podlagi skupnega dela policistov 21. oktobra pri K.I. (1939) iz Radeč opravljena hišna preiskava, pri kateri so policisti našli večje število različnih predmetov, ki izvirajo iz vlomov v vikende. K.I. je na svoje "pohode" hodil peš iz Radeč in iz vikendov odnašal predvsem tehnične predmete manjše vrednosti in živila. Pri tem vlomilec niti ne bi povzročal večje materialne škode, če ne bi razbijal vhodnih vrat in oken. To je namreč počel s krampom ali železnimi palicami. K.I. je bil priveden na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki pa ga je po zaslišanju izpustil. Srečanje s policisti je lahko tudi prijetno Krško, 26.oktobra - Ne morem mimo tega, da ne bi napisala svojega občutenja in seveda navdušenja otrok ob doživeti lutkovni predstavi Svetlane Ma-karovič Devet in dva, ki sta jo otrokom podarila Ministrstvo za notranje zadeve republike Slovenije in Policijska postaja Krško Že pred predstavo so bili na voljo otrokom policisti in z njimi seveda motor BMW, policijski avto in dva psa, eden za iskanje sledi, drugi za iskanje eksplozivov. Otroci so doživeli srečanje na motorju, v avtomobilu in pogovoru s policisti. Mislim, da je neposreden stik s policisti prelomil marsikateremu otroku strah pred njimi. Vsebina lutkovne predstave je bila ves čas navezana na pomoč otrokom v težavah, saj lahko otroci pokličejo v taki situaciji po telefonu številki devet in dva. Ni otroka, ki si teh številk ni zapomnil, saj smo v predstavi doživeli, kako so zajček, piščanček in miška po klicu teh dveh številk dobili medveda policista v pomoč. Želim,; da bi takšna srečanja postala tradicionalna, obenem pa se še enkrat zahvaljujem Ministrstvu za notranje zadeve republike Slovenije in Policijski postaji Krško za prijetno in res domiselno srečanje, (vzg. Jožica Pavlin in otroci iz enote Kekec) Previdnosti nikoli dovolj Krško, 3. novembra - Ob 7.50 je neupoštevnje prednosti povzročilo prometno nesrečo na CKŽ. Ena oseba je dobila telesne poškodbe, na vozilih pa je po nestrokovni oceni nastalo škode za milijon sto tisoč tolarjev. Voznica S.T. (1962) iz Le-skovca pri Krškem je peljala osebni avtomobil po Leskovški cesti proti Krškemu. Na križišču s prednostno CKŽ je sicer ustavila, tako, kot to veleva prometni znak, nato pa je zavila na levo in se skušala vključiti v promet BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 23. oktobra pa do 6. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Martina Budič z Brvi - Matejo, Jožica Gnidica z Raven - Valentino, Helena Pšeničnik iz Brežic - Gregorja, Darja Rihl iz Brežic - Roka, Marija Vegel-Miler iz Leskovca - Roka, Mulina Brajdič iz Leskovca - dečka, Jožica Volčanšek iz Arnovih sel - Nejca, Erika Umek iz Artič - Klemena, Vida Savnik iz Brežic - Žana in Erika Bogovič z Loč - Anjo. Čestitamo! rlPAPIROTI Nudimo usluge GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA IN TISKANJA V KNJIGOTISKARSKI IN 0FFSETNI TEHNIKI v eno- ali večbarvnem tisku: prospekti, brošure, katalogi, časopisi, koledarji, etikete, različni obrazci... • Porabniki nevtralnih ŠPECERIJSKIH IN MANUFAK- TURNIH VREČK lahko vrečke naročijo kadarkoli, saj jih imamo vedno na zalogi. Za potiskane vrečke pa se bomo dogovorili o dobavnem roku. Enako velja za ponudbo VREČK ZA KRUH iz 40-45 gramskega rjavega rebrastega natron papirja, kijih lahko tudi potiskamo. • Potiskamo OVOJNE IN DARILNE PAPIRJE za potrebe trgovskih hiš, manjših trgovin in cvetličarn v eno do pet barvnem tisku v fleksotehniki. Prav tako ustrežemo vašim potrebam po fleksotisku na tripleks folijah. • Vsem uporabnikom SPIRALNO NAVITIH KARTONSKIH CEVI lahko ponudimo kakovostno izdelane kartonske cevi različnih dimenzij po zahtevah kupcev. • NOSILNE VREČKE v treh osnovnih formatih ter vrečke brez ročajev v ENO ali DV0SL0JNI izvedbi nosilnosti od 0,5 do 10 kg iz belih ali rjavih kraft papirjev. Zaradi spoznanj o prijaznosti papirja je povpraševanje tolikšno, daje potreben predhodni dogovor za rok dobave. • Zagotavljamo vam dober servis in ugodne cene. • Česmopri Vas vzbudili zanimanje za našo ponudbo, prosim pokličite nas in potrudili se bomo, da zadovoljimo vaše potrebe iz papirnega dela sveta. PAPIROTI, Vse iz papirja, Krško d.o.o. Tovarniška 14, 68270 KRSK0 Telefon: 0608/22-002, 22-009 ¦ Telefax: 0608/22-284 na CKŽ. Očitno je spregledala polpriklopnik - cisterno, ki ga je po CKŽ vozil Z.F. (1937), rojen v Baču. Ta je tovorno vozilo sku- šal zavreti in se osebnemu avtu umakniti na levo, a je kljub poskusom s sprednjim delom trčil vanj. .VUIKRNIZČASTVO / DEl°VN/ča^ jT7Th rflvTQMflftK6T CKŽ 132 b. Kfl§H0 Tel.: 0608/21-046 UGODNA PRODAJA ZIMSKIH GUM: NOKIA, MICHELIN, SAVA, DUNLOP, BARUM... Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Sevnica Vabi dijake in študente, ki v tekočem šolskem letu prejemajo republiško ali Zoisovo štipendijo, na sestanek s štipenditorjem, ki bo: v SEVNICI v petek, 10. novembra 1995, ob 17. uri v dvorani Gasilskega doma, v KRŠKEM v soboto, 11. novembra 1995, ob 8. uri v dvorani Kulturnega doma, v BREŽICAH v soboto, 11. novembra 1995, ob 10. uri v dvorani Prosvetnega doma. Dnevni red obsega seznanitev z aktualnostmi na področju razvoja občine, izvajanje štipendiranja v šol. letu 95/96 in predstavitev rezultatov dela v kreativni delavnici "Od ideje do realizacije", organizator pa vabi štipendiste, njihove starše in ostale, ki jih tematika zanima. g^j\v^\" MiR d.o.o., inženiring, trgovina, servis razpisuje prosti delovni mesti vzdrževalca merilno-regulacijskih naprav Pogoji: - V. stopnja izobrazbe elektro ali strojne smeri - najmanj 3 leta delovnih izkušenj - pasivno znanje angleškega jezika - vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje bomo s kandidatoma sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev ter kratek življenjepis naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: MiR d.o.o., Stermeckijeva 16, 68270 KRŠKO. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po končanem razpisu. UhETlČ ******* VULKANIZERSTVO, OPTIKA, POPRAVILO GUM, TRGOVINA Rostoharjeva 62, 68270 Krško, Slovenija tel.:(0608) 21-407, fax:(0608) 32-410 AVTO OPTIKA, VULKANIZERSTVO, UGODNA PRODAJA ZIMSKIH GUM, ALUMINIJASTA PLATIŠČA C NAŠ GLAS 36, 8. NOVEMBER 1995 RAZPISI W REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRŠKO Cesta krških žrtev 14 Številka: 2-122-33/95 -> . Datum: 6.11.1995 UPRAVNA ENOTA KRŠKO RAZPISUJE prosto delovno mesto VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC I za nedoločen čas, za opravljanje del v pospeševalni mreži, spodbujanje regionalnega razvoja ter svetovanje v Oddelku za gospodarske dejavnosti in kmetijstvo. POGOJI: 1. končana visoka izobrazba družboslovne smeri in 5 let delovnih izkušenj ali končana višja izobrazba družboslovne smeri in 7,5 let delovnih izkušenj 2. poznavanje programa za oblikovanje besedil na PC Kandidati vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni kadrovski službi Upravne enote Krško. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. NAČELNIK: PODGORŠEK ANTON, dipl.iur. Občina Krško, Občinski svet, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi 7. člena Odloka o organiziranju PGE Krško (Ur.l. RS št. 24/91-1) razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA - POVELJNIKA POKLICNE GASILSKE ENOTE KRŠKO Kandidati za direktorja - poveljnika poklicne gasilske enote morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: - visokošolska izobrazba tehnične smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih mestih, - strokovni izpit za delo na področju varstva pred požari in varstva pri delu, - izkušnje na področju zaščite in reševanja, - aktivno znanje enega svetovnega jezika (angleščina, nemščina), - uporabno znanje računalništva, - organizacijske in vodstvene sposobnosti. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za zasedbo pošljejo v 8 dneh od dneva razpisa na naslov: Občina Krško, Občinski svet, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Cesta krških žrtev 14, 68270 Krško. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem izboru. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Branko Jane l.r. predsednik KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA KRŠKO C.K.Ž. 30 68270 KRŠKO TEL./FAKS 0608/22-352 PROJEKT PROMOCIJE IN PRODAJE KONJSKEGA MESA SE ŽE ZAČENJA IZVAJATI Posavsko konjerejsko društvo, ki deluje na področju vseh treh posavskih občin in združuje vse rejce hladnokrvnih konj, je s svojim dosedanjim delom dokazalo, da gre za izrazito strokovno društvo, katerega rezultati se že kažejo na področju selekcije konj in tudi izobraževanja rejcev in tesnega strokovnega povezovanja z ostalimi konjerejskimi društvi po Sloveniji kakor tudi izven meja Avstrije in Hrvaške. Rejci se močno zavedajo, da je bila konjereja kot kmetijska panoga do sedaj nekako zapostavljena in neenakovredno obravnavana v primerjavi z ostalimi kmetijskimi panogami v živinoreji, zato so se rejci povezali v društvo, kar jim omogoča doseganja boljših rezultatov prireje konj. V društvu smo si priborili, da se je ponovno po 30 letih legalizirala posavska pasma konj, za kar smo v lanskem letu uvozili 4 plemenske žrebce, ki že plemenijo na našem področju, tako da se je začelo intenzivno selekcijsko delo tudi na področju te pasme hladnokrvnih konj. Rejci se močno zavedajo tudi problema trženja konj, ki zelo niha in so cene v primerjavi z govejo živino zelo nizke in neprimerljive. Odkup konj na našem področju je nekako podvržen odkupnim firmam za izvoz konj in žrebet za Italijo in se cene zelo spreminjajo, glede na nihanje lire v Italiji, povrh tega pa je konkurenca konj iz vzhodnih držav zelo velika, tako da naši rejci težko dosegajo konkurenčno ceno. Sami pa vemo, da je prodaja konjskega mesa v Sloveniji zelo nizka, povrh tega pa konjsko meso nekako Slovenci zavračamo. Zaradi omenjenih vzrokov je ministrstvo za kmetijstvo R Slovenije v letošnjem letu objavilo natečaj v uradnem listu za možnost delnega sofinanciranja projekta promocije in trženja konjskega mesa v Sloveniji. Društvo je omenjeni razpis zasledilo, se nanj takoj javilo in dobilo v sredini leta tudi pozitiven odgovor. Tako je sedaj glavno delo društva usmerjeno k izdelavi kompletnega projekta, kakor tudi k postopnemu izvajanju. V nadaljevanju pa še par besed, kaj vse omenjeni projekt vsebuje: 1. kompletna raziskava trga in potrebe po konjskem mesu v Sloveniji 2. kompletne kemične in biološke raziskave glede hranilne vrednosti konjskega mesa 3. pomen konjskega mesa v kvalitetni in pravilni prehrani ljudi z vidika zdravstva 4. izdelava kompletnih navodil in receptov priprave hrane iz konjskega mesa 5. izdelava brošur, zgibank, plakatov itd. o pomenu konjskega mesa 6. snemanje televizijske oddaje o reji konj s poudarkom in predstavitvijo posavske konjereje 7. organiziranje strokovnih predavanj in seminarjev o pomenu in kvaliteti konjskega mesa 8. postopno izvajanje projekta, trženje in promocija prodaje Zgoraj prikazane točke so le ključne naloge, ki jih bo projekt vseboval, trdno pa smo v društvu prepričani, da ga bo potrebno še bistveno dopolniti. Glede nato, da je omenjeni projekt prodaje in promocije konjskega mesa zelo zahtevna naloga, ki si jo je društvo zastavilo, ter da v društvu nimamo dovolj strokovnega kadra, naj omenimo, da si je društvo že izbralo podjetje DOMUS d.o.o. iz Ljubljane, ki bo omenjeni projekt izdelalo po zgoraj omenjenih smernicah, izvajalec projekta pa bo naše društvo. Omenimo naj še to, da kompleten projekt izdelave znaša 6.300.000 SIT in se bo izvajal več let, država pa nam je v okviru ministrstva za kmetijstvo obljubila 1.480.000 SIT, kar pomeni, da preostala sredstva priskrbimo sami. Upamo, da nam bodo v pomoč tudi občine, ki so nam določena sredstva v okviru občinskih proračunov za kmetijstvo že obljubile, da bi se projekt začel v praksi že počasi odvijati. Vemo, da je to projekt, ki bo trajal in se izvajal več let in se vedno dopolnjeval, dosegal pa bo polno moč, ko bo omogočal tudi lastno prodajo in boljše trženje konjskega mesa tako v Posavju kakor tudi v vsej Sloveniji. Mislimo, da smo začeli na pravilen način razvijati in širiti konjerejo kot kmetijsko panogo, saj je ključni segment pri slehernem produktu v kmetijstvu danes trg oziroma prodaja, ta pa še danes v konjereji še zdaleč ni urejena. Tako nameravamo z omenjenim projektom, ki smo ga začeli že izvajati v letošnjem letu, izdelati kompletne kemične in biološke analize ter pripraviti televizijsko oddajo, kjer bomo prikazali dosedanji razvoj posavske konjereje ter cilje za naprej. Krško, 5.11.1995 Kmetijska svetovalna služba Krško Jože Kramar ing.agr. Prodam Vamaho DT 125 RE letnik 1992, registrirano do oktobra 1996, v odličnem stanju, ali zamenjam za cestni od leta 1992 dalje. Tel.: 78-365 (po 15. uri). Prodam CD plaver Univer-sum 3001, 6-kanalni D J mi-xer, kabel Tara Labs CD in-terconneet. Cene po dogovoru. Tel.: 31'856. V Krškem kupim ali najamem dvosobno stanovanje. Tel.: 31-154. Ugodno prodam dvosobno stanovanje s telefonom v Brežicah. Tel.: 0608/64-608. Prodam ali oddam v najem obnovljen klavir. Pri nakupu možnost plačila na obroke. Tel,: 33-608. Knjigovodske storitve -vodenje poslovnih knjig za d.o.o. in s.p. in izdelava raznih poročil in obračunov. Kvalitetno in po ugodnih cenah. Informacije na telefon 0606770-105. Oddam dvoinpolsobno stanovanje. Opremljeno, telefon, centralna kurjava. Tel.: 32-327. f©> DTfflš^Oas Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ................. izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: .............. (poln naslov n podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:..................... (podpis naročnika in žig) FILMSKI SPORED "Kino servis" Brežice 8., 9. in 10. XI. Ob 20. uri: PRET-A-PORTER, satira 9. in 10. XI. Ob 18. uri, 11. in 12. XI. ob 18. in 20. uri in 13. XI. ob 20, uri: TUJA VRSTA (dts), Z/F akcijski 14. XI.: ni predstav (dts); 6-kanalni digitalni ton Kulturni dom Krško 9. in 10. XI. ob 20. uri in 12. XI. Ob 18. uri: NAJINI MOSTOVI, melodrama 14. XI. ob 19. uri: HITRI IN MRTVI, vestem Kino Kostanjevica 11. XI. ob 20. uri: KAZNILNICA ODREŠITVE 12. XI. ob 20. uri: ROMANCA V MIAMIJU, romantična komedija V SPOMIN 20. oktobra 1995 je minilo 8 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi, nepozabni sin in brat MILAN MIŽIGOJ Zahvaljujemo se vsem prijateljem, ki se ga še vedno spominjajo, mu prinašajo cvetje na grob in prižigajo sveče ter vsako leto organizirajo memorial v ruskem kegljanju v njegov spomin. Še enkrat iskrena hvala. mama, ate in sestra z družino POSLOVNE PRILOŽNOSTI ZA PODJETNIKE Občina Krško, članica pospeševalne mreže za razvoj malega gospodarstva, objavlja ponudbe in povpraševanje iz EIC BORZE za vse podjetnike in obrtnike v občini oz. regiji, in sicer: špansko podjetje, ki proizvaja ventile in medenino, primerno za vodo, plin, ogrevanje, hlajenje itd., išče partnerje za komercialno podporo. Špansko podjetje, ki ima 30 tovornjakov za prevoz pohištva, želi kontak-tirati s podobnimi podjetji zaradi medsebojnega sodelovanja pri logistiki. Zanimajo jih tudi izvozniki pohištva, ki jim ponujajo distribucijo v Španiji in Portugalski. španski proizvajalec zelo kvalitetnega pohištva je zainteresiran za medsebojno sodelovanje s partnerji, ki se ukvarjajo s sorodnimi dejavnostmi. Kot sodelovanje pride v poštev vzajemna distribucija ali kakšna druga oblika sodelovanja po dogovoru. Špansko podjetje, ki proizvaja pecivo in kreme, predvsem za hotele, išče distributerje in zastopnike. španski proizvajalec in distributer novega izdelka, zasnovanega na mehanskem principu brez kemičnih dodatkov, ki je namenjen odmaševanju odvodnih cevi v gospodinjstvih, išče distributerje in ponuja proizvodne pravice. Irsko podjetje je zainteresirano za distribucijo in skupna vlaganja s po- tencialnimi partnerji, ki so že uveljavljeni na področju optike/optometrike in bi lahko nudili tudi ustrezen servis. Izraelsko podjetje, ki se ukvarja z zvijanjem in oblikovanjem metalnih cevi, išče zastopnike na področju metalne proizvodnje in želijo nastopiti kot podizvajalci za večje proizvajalce. Španski proizvajalec jeklenih delov za avtodele išče distributerje. Italijansko podjetje, ki se ukvarja z uvozom in izvozom oblačil, išče distributerje in prodajalce z oblačili na debelo. Italijansko podjetje, ki predeluje in globoko zamrzuje hrano in izdelke za hitro pripravo (zviti rezanci, pasta, pizza, jedi iz zmletega mesa...), išče kupce za svoje izdelke. Italijansko podjetje je zainteresirano za izvoz pletenin in obutve (moške, ženske, otroške). Angleški proizvajalec pletenin želi kontaktirati s prodajalci na drobno in debelo ter zastopniki z namenom izvoza svojih izdelkov. !j Nemško podjetje je razvilo nov izdelek na področju kozmetike (Čistilni preparati). Izdelek je uporaben za umivanje rok, obraza in tudi za prahje avta brez uporabe vode. Iščejo distributerje za svoj izdelek. Angleško podjetje, ki proizvaja tekstil in usnjena oblačila, išče partnerje. Zainteresirani so za skupna vlaganja kot tudi za sodelovanje pri drugih izdelkih. Angleško podjetje išče distributerje za svoj visokokvalitetni jabolčni juice in tradicionalno hrano. Išče pa tiidi prodajalce na debelo z jabolki. Angleški proizvajalec industrijskih kontrolnih sistemov na daljavo išče podjetja za trženje svojih izdelkov. Zainteresirani so tudi za povečanje števila svojih izdelkov, zato se zanimajo za podjetja, ki proizvajajo druge vrste opreme za vodenje v industriji. Angleško podjetje, ki proizvaja zdravila za živali in imunološke izdelke, išče distributerja. Proizvajajo in prodajajo pa tudi drugo opremo za živali. Angleško podjetje, ki je vodilni distributer obrtniških izdelkov in materialov, išče dobavitelje, ki bi jih lahko uveljavil na angleškem trgu. Majhno nemško podjetje, ki je aktivno na področju trženja in distribucije, išče: 1.) proizvajalce otroških oblačil, predvsem tiste, ki še ne nastopajo ria* nemškem trgu in 2.) partnerje na področju prodaje na debelo in na drobno, za distribucijo jeansa iz Italije. Belgijsko podjetje išče proizvajalce metalnih konstrukcij. Podjetja in obrtniki, ki ste zainteresirani za sodelovanje na objavljeni ponudbi oz. povpraševanju, prosimo, da izpolnite obrazec (EIC BORZA - Prijava), ki ga lahko dobite na občini Krško (soba 212 oz. tel.22-771 int.293). Izpolnjeni obrazec boste nato poslali na naslov: POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO, KOTNIKOVA 5, 61000 LJUBLJANA (za Ireno Rezec ali Teo Mrkovič) ali po faxu.: 061/132-42-10. Rok prijave za sodelovanje velja 7 dni od objave. Za vse morebitne nadaljnje informacije lahko pokličete Pospeševalni center za malo gospodarstvo (tel.061/171-32-30). (Te ZADNJA NAŠ GLAS 36, 8. NOVEMBER 1995 J Naša anketa: Manifestacija moči« Neureuroa nekje drugje« samo ne pri nas doma! Francoski jedrski poizkusi na otočju Mourouroa so po svetu dvignili prah na več načinov. Uprlli so se domačini in sploh ves tamkajšnji tihomorski bazen. Uprl se je Greenpeace in mednarodne ekološke organizacije. Uprl se je praktično ves svet. Francoski politiki, s predsednikom Chiracom na čelu, sicer stoično prenašajo vse pritiske - v dobro krepitve obrambne moči svoje države. Predsednik Chirac se je (po njegovih izjavah sodeč) pripravljen požvižgati celo na lastno javno mnenje, saj če v grobem povzamemo, trdi, da ni predsednik zato, da bi bil priljubljen. Očitno je predsednik zato, da iz Francije naredi jedrsko silo, da se enkrat končno tudi ta država, po svoji dokaj megleni vlogi ene izmed zmagovalk druge svetovne vojne, po blokadi svojih kadrovskih kombinacij v mirovniških posredovanjin^na bojiščih BiH in nekako neopredeljeni tekmi za primat z večnimi rivalom s sosednjega Otoka, uveljavi kot svetovna sila. Silo je potem seveda treba drugače upoštevati in spoštovati. Vendar! Ko je že vse kazalo, da se je zoper Francijo in njene jedrske poskuse v resnici zarotil ves svet in da za gospodom Chiracom stoji samo njegov domači in morda še mednarodni jedrski lobby, se je nad vrati, kjer piše "Svetovna politika", ponovno prižgala rdeča lučka. V tem primeru rdeča lučka pač ne pomeni zaustavitve, ampak nekaj čisto drugega. Po svetu so se razlezli diplomati in državniki - s takšnimi in drugačnimi izgovori, nalogami, cilji. Niti ni bistveno, kaj govorijo v javnosti in (končno tudi) med seboj. Pomembno je, da so trenutno v svetu potekala pogajanja okrog imenovanja vodilnega moža v NATO paktu, Claesovega naslednika, da ima vsaka država, še tako velika, močna in pomembna, svojo (vsaj skrito in majhno) bolečino, neizsanjan sen. "Gospodje! Mi smo sklenili iti do konca svojega načrta in kot vidite, to tudi počnemo. Kaj, ko bi se nekako domenili..." Sanje postajajo bližje, ambicije politikov uresničljivejše in vsakdo ali vse ima nekje svojo ceno. Kaj končno gospoda Majorja v Londonu briga neki oddaljeni atolček. V resnici lahko izjavi, da sme Francija pri sebi doma početi tisto, kar se ji zdi potrebno. Gotovo na koncu britanski premier ne bo edini. Kar precej je držav, ki diskretno gledajo vstran in do nevtralnih izjav jim manjka le še malo. Protesti ostajajo predvsem na ravni nevladnih organizacij in ekologov. Tudi Slovenija je še kar lepo tiho. Normalno, saj je dovolj že težav, ki nam jih ob vstopu v Evropsko unijo povzroča Italija. Kaj bi še radi! In vsaka država ima nekje svojo Unijo. Problem je samo v tem, da neodvisni ekološki strokovnjaki trdijo, da bo radioaktivnost skozi osteklenele kamnine slej ali prej prodrla v ocean, da je njen del verjetno že tudi v ozračju in da je Zemlja s tem dobila še eno gnojno rano, s katero se bodo morali ubadati naši potomci. Tudi oni ljubki otročaji, ki so pri srcu gospodu Chiracu. Menda ima tudi možakar, ki je vso svojo kariero označil z dokajšnjo mero brezobrirne in nepopustljive odločnosti, nekje v svoji bližini mularijo, na katero je navezan. Pregovor pravi: "Bog odpušča vedno, človek včasih, narava nikoli." (Ika) Dr. Mario Secondi iz Milana, na dopustu v Krškem: "Francoskih jedrskih poskusov ne obsojam zaradi treh razlogov: njihova vlada je naredila vse, da bi zmanjšala vplive eksplozij na okolje, tako da posledice niso večje od posledic delovanja jedrskih elektrarn. Poskusi so potrebni tudi za strategijo miru na svetu, kajti mir se lahko zagotovi le s pravilno strategijo svarila. Nenazadnje, rezultati meritev so na razpolago vsem članicam EU." Mimica Rozman, kuharica v OŠ Raka: "V glavnem sem proti jedrskim poskusom. To ni dobro ne za zdravje na za naravo. Morda bi tem ljudem lahko s pametnim razmišljanjem in osebnim pristopom pokazali, kakšne so posledice njihovega početja. Ta energija se ne ustvarja po naravni poti in bi jo morali drugače uporabljati in drugače nadzorovati. To, da samo pritisneš na gumb, je pa čisto umetno." Franc Urek, predsednik GD Kapele: "Sem proti francoski obnovi jedrskih poskusov, ker je s tem ogroženo človekovo okolje. S tem si Francija pridobiva nasprotovanje. Velesile bi se morale bolj povezovati, da bi skupaj nastopale pri reševanju problema jedrskih poskusov. Greenpeace je po mojem mnenju premajhen, da bi uspel, čeprav do neke mere pozdravljam njegova dejanja." Roman Pleterski, profesor geografije in zgodovine, z Rake: "Glede na to, da sem zelo ekološko usmerjen človek - tudi moja diplomska naloga je bila iz podobne teme - jedrskih poskusov ne odobravam. Čudim se svetovni javnosti, Evropski uniji in institucijam, ki nekaj pomenijo, da ob koncu tisočletja to dopuščajo. To je velika nemorala ljudi, ki bi morali drugače ukrepati." Franci Babic, novinar Radija Posavja - Studia Brežice: "Jedrski poskusi, zlasti, kadar gre za proizvodnjo orožja, so vsekakor obsojanja vredni. Zato tu ni opravičila. Drugo je, kadar gre za mirnodobno uporabo nuklearne tehnike, ker zaenkrat pridobivanja alternativnih energij niso na takšni ravni, da bi lahko pokrila vse potrebe. Absolutno sem proti jedrskemu orožju in menim, da bi morala Francija za to odgovarjati." Ivan Čakar iz Brežic: "Osebno sem proti jedrskim poskusom, ki jih izvaja Francija, civilizirana država z dolgoletno tradicijo. S tem absolutno pada njen ugled. Takšne procese bi bilo potrebno ustaviti. Kar pa se tiče aktivnosti organizacije Greenpeace pri nastali problematiki, pa menim, da delajo preveč improvizirano, stran od realnih učinkov. To je posledica ignorantskega odnosa svetovne javnosti do tega problema." Ob kofetku Sonja Stopar iz Črneče vasi pri Kostanjevici, prodajalka: "Francoskih jedrskih poskusov ne odobravam, sploh pa ne jedrske energije. Ljudje s stavkami in protesti niso dosegli nič, zato mislim, da bodo poskuse še nadaljevali. Protesti bi morali trajati dalj časa, biti bi morali bolj ostri, protestirati bi moralo več ljudi. Zal to delajo verjetno le tisti, ki jim jfe kaj do narave, ostali pa le od daleč opazujejo nastale situacije." Spoštovana vodstva šol Na področju, ki ga s svojim delovanjem pokrivamo, se trudimo predstaviti tudi delo šol; deloma jih obiščemo sami, deloma pa nam učenci (oziroma njihovi mentorji) pošiljajo svoje pisne izdelke. Vendar še vedno opazimo, da nam kaj "uide". Šole so precej aktivne (dnevi odprtih vrat, tekmovanja, predstavitve projektov, sodelovanje v krajevnih aktivnostih in drugo), za kar zvemo včasih prepozno ali sploh ne. Zato se obračamo na Vas s prošnjo, da nam pravočasno pošiljate obvestita o dogodkih, s katerimi bi radi seznaniti javnost. Vsega si morda ne bomo mogli ogledati, vendar se bomo kar najbolj potrudili. Najbolj ugodno je, da dobimo informacijo teden dni pred dogodkom. Za sodelovanje se Vam že vnaprej zahvaljujemo. Uredništvo # KMEČKA ZADRUGA KRŠKO, z.o.o. 68270 Krško . CKŽ 52 Te).: 0608/62-905,82 Xhun& v kateri je prostor za izražanje človekove solidarnosti za vse generacije in katere cilj je blažiti človekovo trpljenje O b j a v I j a na podlagi sklepa Upravnega odbora JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO HAJUGODMEJŠEGA PONUDNIKA ZA NAKUP NEPREMIČNINE (Objava v Ur.l. RS št. 62 z dne 30.10.1995) 1. Predmet prodaje: - Poslovni prostor - upravna zgradba se nahaja v sklopu treh poslovnih stavb na Cesti krških žrtev 52, Krško. Izhodiščna cena za nepremičnino znaša 1.000.000 DEM. Trgovina v pritličju ni predmet prodaje. 2. Pogoji: - ponudba mora vsebovati: predmet nakupa, ponujeno ceno ter finančno realizacijo plačila: - fizične osebe morajo predložiti potrdilo o državljanstvu RS, pravne pa izpisek iz registra: - do dneva odpiranja ponudb morajo interesenti vplačati varščino v višini 10 % cene na ŽR 51600-601-19553: uspešnemu ponudniku bomo varščino vračunali v ceno, ostalim pa vrnili. 3. Pisne ponudbe sprejemamo na gornji naslov in morajo prispeti najkasneje 18. dan po objavi v Ur.l. RS št. 62/30.10.1995. 4. Najugodnejši ponudnik bo izbran komisijsko, s tem, da se bo upoštevala ponujena cena, način in rok plačila. 5. Prometni davek in stroške prenosa lastništva nosi kupec. KMEČKA ZADRUGA KRŠKO d.o.o. Gospa Marta Bosina, ki živi v Leskovcu pri Krškem, je že s 16. leti pričela delati kot aktivistka Rdečega križa na raznih društvenih dejavnostih in kdo bi si takrat mislil, da bo njeno življenje za vedno prepleteno s to humano dejavnostjo. Že kot mlado dekle je bila zelo aktivna, saj je delala v prosvetnem društvu, nato se je vključila v Društvo prijateljev mladine, kasneje pa je že odprla vrata Rdečega križa. V društvenih dejavnostih je pričela v Koprivnici in potem nadaljevala v Leskovcu. Leta 1977 je postala vršilka dolžnosti sekretarja takratne občinske organizacije RK, dve leti kasneje pa je bila imenovana za sekretarko RK v Krškem, kar je še danes. Svoje delo opravlja še vedno z veseljem in strpnostjo, kar je pri vsem najvažnejše. Vaše delo je prav gotovo zelo pestro. Kaj vse opravljate kot sekretarka RK? "Dnevno se srečujem z raznovrstnimi področji. V bistvu pa bi vsa ta področja nekako razdelila v tri veje. Kot prvo - vodenje organizacije. Tu gre za razne priprave, izvedbe krvodajalskih in zbiralnih akcij, izobraževanja na področju prve medicinske pomoči, predavanj o zdravem načinu življenja po krajevnih organizacijah in osnovnih šolah, tekmovanj osnovnošolcev na področju prve medicinske pomoči, vaje v smislu Nič nas ne sme presenetiti in drugo. Druga veja bi bila koordiniranje dela s krajevnimi organizacijami. Ta zajema področje socialne dejavnosti (pomoč ostarelim, bolnim), materialno pomoč materialno šibkim družinam, razna predavanja, • koordiniranje dela z mladimi na osnovnih šolah in srednjih šolah, izobraževanje... Pri koordiniranju dela z nacionalnim društvom pa so programi skupni, saj ima RK enoten nacionalni program, ki je zbirka vseh dejavnosti v območnih organizacijah." Delo v območni organizaciji pa se je v zadnjih letih prav gotovo korenito spremenilo. Res je. Od leta 1990 so vse aktivnosti močno povečane in razširjene. Zlasti 10-dnevna vojna je bila za nas velika preizkušnja, ko smo bili dobesedno 24 ur na dan vključeni v razne dejavnosti, zlasti v poizvedovalno. Takrat smo zaradi obsežnosti dela zaposlili tudi strokovno delavko. Dela pri nas še vedno potekajo v povečanem obsegu, saj še sedaj iščemo pogrešane svojce, zlasti na področju BIH, ukvarjamo se z družinskimi sporočili, ki so ena od oblik dopisovanja svojcev in potrjujejo, da so ti ljudje še živi. Vse od leta 1991 imamo tudi veliko dela z začasnimi begunci, ki živijo na območju naše občine. V to delo (zlasti pri delitvi humanitarne pomoči) se vključujejo aktivisti iz krajevnih organizacij RK, predvsem iz Brestanice, kjer imamo tudi centralno skladišče, saj so blizu in lahko ob vsakem vremenu in času priskočijo na pomoč. Ob tej priložnosti bi se jim želela zahvaliti, saj bi bilo brez njihove pomoči težko izvajati takšne aktivnosti." Kakšni so cilji RK? "V prvi vrsti izboljšati položaj najbolj prizadetim z uveljavljanjem človeškega dostojanstva in humanih vrednot, uveljavljanje kvalitete življenja, razvijanje sposobnosti najbolj ogroženih posameznikov, skupin in skupnosti pri premagovanju vsakodnevnih težav in kriz z razvijanjem samopomoči, iniciativnosti in človeške dejavnosti. Moto rdečega križa pa je biti človek za človeka; to je lahko le misel, lahko pa je tudi humano dejanje, kakršnega izražajo darovalci krvi ali darovalci materialnih dobrin. In kot mlajša oblika tudi delov človeškega telesa po smrti, kar pa je odraz medsebojne solidarnosti." In kako vi doživljate svoje delo, ki prav gotovo zahteva "celega človeka", z veliko posluha, razumevanja, strpnosti... "Delo z ljudmi zahteva določeno stopnjo poznavanja ljudi in terena. Je zanimivo, imeti pa moraš res veliko mero strpnosti in še marsičesa. Toda to delo je pač takšno, kakršno je, s tem sem bila seznanjena in ga takšnega tudi sprejela. Imamo pa težave, ker ne razpolagamo s tolikšno količino materialne pomoči, kot ljudje pričakujejo. Razpolagamo le s tistim, kar ljudje darujejo. Želim pa, da bi naše sodelovanje z vsemi institucijami, centrom za socialno delo, zdravstvenim domom, občino Krško, z osnovnimi šolami in s srednjo šolo, delovnimi organizacijami, krajevnimi organizacijami RK, društvi, ki delajo na območju naše občine, s članstvom RK ostalo takšno, kakršno je in da bi se nam uresničila dolgoletna želja, ki pa ni le želja, temveč tudi potreba, da bi dobili službeni avto, kar sem že poudarila na 5. obletnici obnovljenega delovanja krajevne organizacije RK Kostanjevica." (Lea)