Katolisk cerkven list.
V lijuhljani 3. smsca 1859.	t Asi 5*
Tečaj XII.
Iz Amerike pišejo v. č. gospod Pire do gosp. imida v Šiški silno žalostno novico, rekoč: Pristavim še žalostno naznanilo, de moj ljubi duhovni pomočnik, v. č. gosp. Lorenc* Lavtižar. iz Krajnske gore na Krajnskim, poslednjič kato-liško-apostoljski misijonar pri Hudečim jezerji v mojim indijanskim misijonu. je 3. grudna z nekiga misijonskiga pota nazaj grede zmerznil in n-merl. Iz mojih naznanil do leopoldinske družbe in do preč. kneza in škofa ljubljanskiga boš to bolj natanko zvedil.	Pire s. r.
JMili spominek,
na zgodnji grob gorečiga duhovna in misijonarja visokočastitiga gospoda Lorenra lavtižarja. ki je uuierl 3. grud. IH5H pri Kudeeiui jezerji v Ameriki.
Ze petkrat drevje ho cvetelo, Kar oiaja dan je bil deveti. Ko šel je v cerkev rumenčlo Duhoven vžgan po sveti veri; Je klecal, zrel v nebes Kraljico. Daril ločitve ji eolzico.
Večerno solnce je sijalo, Od rožic ljubih se slovilo. In dobrovsko d' lioco zalo Je v hladno senco zagernilo. — Služabnik Božji se napoti Na dolgo pot. poklicu proti.
Ravnaje se po Božjim vkazu:
„Vse pojdite učit narode !a —
Vda vročini se in mrazu.
Gre v daljni svet preganjat zmote.
Tam divje serca če žlahtniti
In v sveto Cerkev jih voditi.
Nadloge, revMDO. težave Pohlevno in voljno prenaša; Vse dela ic svetosti prave. Ko zvest poslanec se obnaša: Ljubezen dvojno v eno združi, Bogu in bližnjimu le služi.
Njegovih svetih del število Visoko že je prikipelo, Pa tudi križi z mnogo silo So terli mu obličje velo. Gospod prikrajša pa mu daeve, Ga k sebi vzame, reši reve. —
Na merzli. Lorenc! ti gonili Prižgana luč scer ni svetil«, Pa rajski žarki na te lili, !■ rajska družba te ostopila;
aageli ti vence vili, V plačilo večno te spremili.	A. Praprotaik
JMladim za pust in za vselej.
(Konec.)
Dosti je še tacih skopcov za starost in mladost, imenovati pa hočem tukaj le še eniga. ki ima krokodilove zobe in je strah iu groza za mladost. Ime mu je pregrešne zaveze in znanja. Ako sebe, svojo nedolžnost in zveličanje ljubiš, varuj se drušine z drugim spolam. Ne pozabi, de nisi modrejši od Salomona, ne pobožtiiši od Davida, ki sta oba iz premale skerbljivosti v hude pregrehe zašla. Sv. Alojzi je bil več let za blaguiča ali žlahtniga strežnika pri cesarici, in ni vedil povedati, kakošniga o-braza de je cesarica. Sc tudi svoji lastni materi ni hotel v obraz pogledati, in ko so ga vprašali, zakaj de ne, ker je vender njegova mati, je rekel: rKcr jc ženska". S temi besedami ti je dal angelski mladeneč ta-le lepi nauk: Bodi p r e v i d i n v ti r u ž b i z osebami druziga spola, ko bi bile tudi nar p o bo ž niši in nar svetejši, zakaj znanje, ki se začne v duhu. se le prevelikrat konča v mesu, pravi sv. Gregori papež.
Varuj se prav posebno tistih zaupljivih ali zaljubljenih znanj in zavez, zakaj one so pravi pekel za mladost. Pri takim znanji na duši in na telesu čist ostati, bi bil tolik čudež, kakor pri babilonskih mladenčih v ognjeni peči. ki od ognja niso bili poškodovani. Nikar se ne izgovarjaj in ne reci, de se hočeta vzeti, zakaj če jc to tudi res, si vender pod smertnim greham zavezan, se priložnosti greha varovati; in ta nevarnost je šc tolikanj veči. ako sta si zakon res že obljubila, lahko te utegne hudo nagnjenje v pregreho pogrezniti, ki ti bo vse tvoje žive dni sen-e stiskala in bo mlinski kamen za tvojo dušo ua zadnjo uro Sploh bodi previden in nikomur se lahkovoljno v zakon ne obetaj, ker silo veliko hudiga je že iz tega vstalo. tAb. Stelzig.)
Duhoven Verras. iz Jezusove družbe, to le dogodho pripoveduje. Nekiga večera, ko sim se bil s popotvanja domu vernil, sim bil k hudodelniku poklican, ki so ga imeli naslednji dan očitno ob glavo djati. Stopim v ječo; — tode, o moj Bog! kdo bo popisal mojo grozo? — Vidil sim pred seboj mladenča, ki je bil poprejšnje leta moj nar boljši in nar pobožniši učenec. Začel je nesrečni na glas stokati, potem pa ho se mu solze vderle in je rekel: r('astitljivi oče! nikar me ne zaklinjajtel Slišal sim, de ste danes prišli, hotel sim vam še enkrat roko kušniti, in zgodbo svojiga življenja razložiti, de z mojim strašnim zgledam nespre-mišljene mladenče svarite, in jih časne in večne pogube otevajte. Pod vašim vodstvam sim bil svoje nižji šole dopolnil, in podal sim se z vašim blagoslovam z naj boljšimi sklepi v Bolonjo, se tamkaj popolnama olikat". Pripoveduje nadalje duhovnu, kako so ga bili prijatli, ali de prav rečem — sovražniki v neko pregrešno znanje zapletli, de je kil zmiraj bolj in bolj zaslepljen v nesrečno osebo svoje pregrešne strasti. Ker sam ni imel zadosti denara. se je zavoljo pregrešnih daril v dolgove zakopal. Vse o-
pomiuovanja in prisercue pisanja njegove matere niso nič izdale. Kakor ho sploh pri nečistnikih velikrat poboji in puljave. »ako je bilo tudi tukaj. Ko enkrat neprevidama pride v hišo svojiga pregrešniga znanja, najde tamkej druziga mlad iga človeka, in ne vpraša, kdo je in kaj tu dela, temuč v jezi in razdraženosti mu bodalo v serce zasadi. ..Bežal *imtt, pravi nadalje, „kakor Kajn, noč in dao, de bi pravici v roko ne zašel. V nekim gojzdu sim se struden na tla zgrudil, neki moški so me našli, so ini dali jesti u piti. ter mi obetali varnost in veselo življenje, ako pri njih »stanem in z njimi potegnem. — Bili so razbojniki, in i udi je-t ž njimi. Naj molčim od neštevilnih svojih hudodelcev. Jutri bom prejel svoje zasluženo plačilo!" — „ Osi a I sim vso noč pri hudodeluiku", pravi duhoven nadalje. Jii zjutraj sim ga na moriše spremil. Njegove poslednje besede so bile: O de bi zamogel vsim inla-denčem klicati: Varujte se vsaciga nečistiga znanja, bežite, za Božjo voljo! pred vsako zaljubljenostjo!44
JMlatleneč in vrag.
Ver dni so neprijazni oblaki soluce zakrivali, zdaj pa jame zopet liubeznjivo sijali na zemljo, ki se je ravno s stopljenim siiegam napajala. Spi še narava, le sem ter tje kak zvonček zarciija iz zemlje siliti. Že skakljajo nedolžni otročiči m- prehaja je ob strani svojih varhov. Tam pa tam varno -topa starec k. kakor pomlajen v lepim dnevu, in pozabljivši prestani h \darcov skoz tek življenja, se spominja svojih de-liiiskili let in st- veseli nad jasnim nebam in prijaznim soln-cam. kakor bi ga sc le pervikrat vidil. V takim stanu se poda tudi si,i Modručin. ali po krajusko rečeno, šolsk mla-deneč. v nar «vo proti kraju, ki je z mnogoterim drevjem prekrižan in •repasau. Iloče si pod milim nebam nekoliko glavo razvedriti, ki mu je bila prenapolnjena z različnimi opravili. Tudi uasiga mladenča oživljajoča narava razve-seluje in povzdigne ga od posvetniga tuhtanja nakvisko. de se ves zamisli v prečudne dela Božje dobrote in vsemogočnosti. So pa sovražne moči, ki enacih blažili misel nič rade ne terpe. in že posebno v mladostnim sercu ne. ter ga išejo hitro zmesti :n » posvet nosi zatopiti. Mladencč kar neprevidama zasliši v bližnji gošavi neznan glas, ki ga iz njegovih misel prebudi. Se ozira in gleda, pa nikogar ne zapazi.
rKje in kdo si? I»ridi na beli dan!"' reče mladeneč, ne vedoč prav dobro, če je bila sanja, ali resnica.
„Nc pokažem >c ti rad. in morebiti bi ti ne bilo ljubo: daj pa mi uektere besede spregovoriti s labo!"4
rt>ovori le, ali povej mi. kdo dc si?a reče modricar. „Sim zmed njih. ktere je Bog — — (nekaj pre-molkuc. iu nadalje bolj s tihim glasam reče) — zaver-gel zavoljo napuha."
Spočne se med njima naslednje ta-le pogovor: Mladeneč. Kaj pa imaš tam v gošavi opraviti? Vrag. ..Hotel sim le samo vprašati, zakaj si neki nikdar kaj veselja ne privošiš. in ne prideš nikoli na ple-sisf. ua veselice? Saj jih tje tudi tvoje starosti in stanu marsikaj hodi. iu vsj smo prav zidane volje. Nikar ne zamudi lepe priložnosti, glej de ze moji naj veči prazniki k koncu g rej o !"*
Mladeneč. r^lej! sam mi daješ orožje v roke zoper svoje vabilo. Pervič praviš, de ste tam prav dobre volje, tedaj si ti sam tudi vines! lia/.uii tega pa imaš še tudi veliko druzih sebi enacih vragov, ki ti pomagajo loviti; zakaj pri laki veliki množici kratkočasniearjev so ti poinagači kaj zlo potrebni. Pa ti je tudi beseda ušla, ki kaže, de ni dobro v tvoji drušiui biti: ti si „n a p u h n j e n !u Dobri se družijo k dobrim, slabi k slabim, napuhnjeni k napuhiijenim; tega mi ne moreš utajili tudi pri vaših drušinah. Koliko lišpanja po obrazih, v obleki! Tudi serce ni brez njega. Moja obleka pa se ne vjema z njihovo; ni ošabna in na-lerličena; pač pa snažna in čedna, kakor se spodobi. Drugič,
si tudi rekel, de bi mi ne bilo ljubo, ko bi tvojo podobo vidil; in res, še tukaj pri belim dnevu, ko le samo tvoj glas slišim, že trepečem, kaj bi počel šc le na plesiši, kjer le v noči pri luči, in ne pii belim dnevu plešete, in — noč ima svojo moč: in tam nisi le ti sam temuč tudi veliko tvojih tovaršev; tam bi ne slišal samo vaših glasov, ampak bi bil clo med vami — med hudobami
Še dalje mladeneč vraga vpraša: rZakaj pa ti po tej večidel prazni dobravi hodiš, zdaj, ko svoj lov v mestih naj bolj lahko dobiš ?u
Vrag. nHm, hm — — vidim, pri tebi z lovam nič ne opravim, nečem zapeljivo s teboj govoriti, kakor je kača naša z Kvo. hočem ti na vprašanje odkrito odgovoriti. Vzrok tega. de sim jest tukaj, je letašnji dolgi predpust. Druge leta. ko je bil predpust kratek, nisini imel toliko časa, ampak sim mogel vedno loviti, ako sim hotel v kratkim času dober lov storiti: letaš pa imam dovolj časa. tudi v mnozih krajih nastavljene tičuice, in mi ni treba ljudem dolgo ber-lizgati. kot neumnim pticam, temuč sami vedno v ličnice lete: tode ne pomislijo, dc so nastavljene in se prav hitro sprožijo. Tebe pa nisini mogel tako vjeti; zato sim prišel, te posebej k temu nagovarjat, in ker bi te v gerdim vremenu niorde ne bil našel dobre volje, sim imel danes, ko je prijeten popoldan, na tem kraji priložnost k tebi priti. Nadjal sim se namreč, ako nisi bil nikdar dobre volje, moraš saj danes biti, iu mi torej veliko raji v moje povabilo dovolili. Naj ti povem: saj tebe bi tamkaj ne bil nič zapeljeval in skušal: le malo dobre volje siniti privošil. Tode vsi konopici so mi pri tebi popokali, kakor se mi zdi; pa boš vidil. de zato ne boš nič holji, Bog za take mračne samotnjakc nič ue mara. Tudi moji poinagači hodijo po dnevu suntat uektere ljudi, ki so taki dvomljivci kakor ti. pa uni jih rajši poslušajo, iu spravimo jih zvečer skupaj, de je kej! I.e poslušaj: sim rekel, de je kej!! in oni veseli domu gredo, in še vriskajo. Veš, de bi bilo vse drugač, ko bi to bilo res pregrešno in bi jih vest pekla. Meniš kaj, de so vsi ti neumni, in si ti sam moder? Ti si še lc pravi napuhnež! In kdo mi more utajiti, koliko dobriga z veselicami storim, na pr. prodajavcam, ki spečajo toliko drage obleke in svečave; zdravnikam. krajačem in čevljarjem, kerčniarjem iu godcam gre njihovo rokodelstvo dobro spod rok! Te vse šmenlaj! kdo bo moje reči grajal? <*ak ti svojoglavcc. ravno ti boš v peklu gorel!14
Mladeneč tiho do zdaj posluša : ko mu jc pa že vse preveč, mu reče: „Ti kremplež! znaš dobro modrovati in zapeljevati: ali nisi rekel ravnokar, de nočeš z mano zapeljivo govoriti? Doptisti mi. ti veliki očauec lažnikov in laži, de te le še eno samo reč poprašam: Kak oš ni h imaš več v peklu.—u n i b p lesa ve o v in r a z g r a j a v c o v. ali pa tacih. ki delajo kakor sim jest sklenil?tt
Vrag sam pri sebi notri v gošavje zašundra, rekoč: Z modrim študenta m s e ne da n i č opraviti! Na to tako zaperši. de se ves hrib strese. Šolski sin pa pokriža hrib in samiga sebe ter urno od ondot beži. — Mladost! ki te moti pohlepnost do posvetnih veselic, posnemaj v tej basni stanovituiga mladenča.	L. K. Nožarjev.
Čakaj, plačat bon!
V mestu Ncapelnu so trije učenci ali študenti skupaj prebivali, piše neki pisavec, ko od pohujšanja govori. Kden zmed njih zboli za smert, se spove, prejme sv. zakramente za umirajoče in unicrje. Pustivši ga slegnjeniga na postelji — se vernejo čez nek' čas k njemu tovarši z druzi-mi, de bi po navadi mcrliča opravili. Najdejo pa v svoje začudenje. de je na stran ohernjen, z glavo nekoliko vzdignjeno in z roko podperto. Mislijo, de ni zares umeri, ler ga na glas kličejo in tresejo; pa vse je bilo zastonj. Pridejo zdravniki, mu žilo tipajo, persi poskušajo, z lučjo gledajo pri ustnicah, če šc sope; ali nikakoršniga znamiija življenja ne najdejo, ter sklenejo, de je res vender le umeri;
pustijo ga pa iz previdnosti tako do druziga dne. L'ez kako uro pridejo tovarši na ogled k vratam, kjer je ležal, in — najdejo ga sedeti na postelji. Stermeči, de nikoli tega — gredo ljudi klicat. V novo iu še bolj poskušajo. če jc živ; pa ni nobeniga znamnja od njega. Naslednji dan gredo preplašeni in z velikim straham v stanico, in — vidijo ga sedeti z nogami zunaj postelje; — in v tem ko ga gledajo, neprevidama na noge stopi, odpre oči in strahovito pogleda, oberne jih serdito proti enimu zmed njih, se ugrizne vperst, in mu požuga z njim, kakor mu ho-tevsi reči: „Čakaj , plačal boš !w Na to se zverne na posteljo, in se več ne gane.
lTni mladeneč, ki ga je bil merlič tako pogledal, je potlej spoznal in povedal, de je bil malo pred boleznijo uniga umerliga zapeljal v neki greh, ki spodobnost veleva, ga ne imenovati, ter ga je bil pohujšal. — Gorje, gorje pohujšljivcam!
Bogat (tusni zaklad,
ali odpustki, ki si jih zamorejo verni kristjanje vsak dan pridobivati.
(konec.)
28.	Kolikor krati se človek spoved uje, zadohi osemdeset dni odpustkov; kolikor krati gre k sv. Obhajilu, tudi osemdeset dni; iu vselej ko se posti, ravno toliko. Kolikor krat kdo k a k i m u duhovnu spoštovanje skaže, zadohi pet dni odpustkov. Kolikor krati se kdo z blagoslovljeno (žegnano) vodo pokropi, si izbriše en odpustIjiv greh.
29.	Ako človek v cerkvah ali krajih, kjer so štacioni križeviga pota po cerkveno napravljeni, od štaciona do šta-ciona pobožno in skesano gre. iu posamezne skrivnosti križeviga pota prevdarno premišljuje, zamore vsak dan vse tiste popolnama iu iiepopoliiama odpustke zadobiti, ktere bi zadobil. ko bi do Jeruzalema romal, in tamkaj križev pot molil, t Bcned. XIII.) Bolniki ali sicer zaderžani zamorejo vsak dan ravno tiste odpustke doseči, ako z mesinga-stiin križem v roki. blagoslovljenim od frančiškanskiga prednika (gvardiana) 14 ečenašev in češenamarij molijo, in na koncu 5 očenašev, češenamarij in čast bodi.. za povišanje sv. Cerkve, in še en očenaš, češenannrijo in čast bodi., za sv. Očeta papeža pridenejo. (Klemen XIV.)
30.	Duhoven zadohi vsak dan 50 let odpustkov, ako pred sv. mašo pobožno moli „Ego volo ce 1 e b ra reu etc. (Greg. XIII.) Kolikorkrat koga spoveduje, 80 dni; kadar moli Miserere 80 dni; pri Confiteor40 dni; pri pesmi: (Juem terra, pontus, sider a etc. 10 let; ravno toliko pri pesmi: O gloriosa virginuni. Pri razlaganji evangelija v farni cerkvi ob nedeljah in vikših praznikih vselej 7 let in 7 štirdesetdnevuic. (Bcned. XIV.)
Veliko veliko odpustkov tedaj zamore slehern verin kristjan vsak dan dobiti. Torej obudi vselej zjutraj pobožni namen, de bi se čez dan vsih odpustkov vdeležil, kteri bi utegnili s tvojimi dobrimi deli sklenjeni biti. Vsakteri pa vedi, de tisti ne morejo nobeniga odpustka doseči, kteri so v smert ii i m grehu, v napuhu, nečistosti, sovraštvu, preklinjevanji itd. Imej tedaj pri vsih svojih delih skesano in poterto serce in vari se greha! Imej v spominu neštevilne grehe, s kterimi si od svoje mladosti Boga žalil, in pomisli, koliko kazin imaš zanje zasluženih, ako bi tudi ne bili smertni grehi, in spoznal boš. kako po-trebin de si odpustkov. Potrebne so jih pa tudi uboge duše v vicah, kterim jih nikoli zadosti pridobiti ne moreš.
Opomnimo še, de je sveti zbor v Rimu nektere odpustke zavergel ali pa overgel, in de se mora kristjan le tega deržati, kar je pravo ter cerkveno.
Juri Dolinar.
(Konec.)
Dolinar je imel priserčno ljubezen do svoje domovine, in prav zadovoljniga se je čutil doma; bil bi dobil večkrat
lahko veči in boljši službe, ki jih pa ponižni mož ni iskal in jih ni sprejel. — Dokler je ložej mogel, je ob šolskih praznikih svoje duhovne prijatle po deželi obiskoval, kteri so ga povsod z velikim veseljem sprejemali. Sploh in nar rajši je le peš hodil, ker bil je prav čverst hodeč. Veselilo ga je tudi stopati na visoke hribe.
Vse, kar je posebnišiga doživel, je v pisnih koledarjih lastnoročno zapisoval in ob kratkim pozuamnoval. Z letam 1840 jenjajo lastnoročne zapisovanja po koledarjih, ker so mu oči zmiraj bolj pešale; vender je bil pa še le poslednji čas popolnama zgubil pogled. Med drugim je v njegovih zapisih skoz več let natanko poznamnjauo vsakdanje vreme, na koncu vsaciga mesca in vsaciga leta pa je pregled vremena. Pa tudi tukaj se razodeva, de je mož vse z Bogani delal, ker na perviin listu sleherniga koledarja je postavljen kak rek iz sv. pisma ali pa iz cerkvenih očetov; ravno tako je na koncu kak bogoljubin rek. Vidi se iz njegovih pisanj, de mu je bila vera globoko v serce vsajena iu vse njegovo življenje je bilo od nje prevzeto in presijano. Globoka vdauost v nar svetejši voljo Božjo se je pri vsih pri-godkih razodevala, ker žalost in veselje, britkosti in tolažila je sprejemal s hvaležnim sercam iz roke Božje. Od tod je izhajala vedna jasnost njegove duše skoz vse življenje. Vse drugači je namreč stanovanje, skoz kteriga okna prijazno solnce sije, kakor pa osojna jama. ki je let iu dan ne vidi solnčui žark. Tako se loči v svojim življenji človek, ki živi v prijaznim sijanji gnadc llozje. od uniga, ki z grehain obseden čepi v dragi siuertne sence.
Iz taciga dušniga stanu se pa tudi lahko razume, kako je Dolinar dosegel tako visoko starost, desiravno ni bil močue in čverste in tudi ne kitaste postave. Ze v svoji mladosti je bil namreč hudo bolan, zlasti I. 1818 ko je neprevidama jel veliko kervi iz sebe metati, in I. 1822. ko ga je bila huda pljučnica položila. Ou pa ni imel tiste prazne vere, kakor marsikteri preokušenci. češ. de mora človek potlej umreti, ako se da previditi s svetimi zakramenti za umirajoče. Obakrat je bil za smert previden, in bil se je potem tako pozdravil in vterdil. de se je od ti-stiga davniga časa do visoke starosti zmiraj zdraviga čutil To je tolikanj bolj čudno, ker je bil v mladosti tudi siccr močno boleneu; oči so ga že takrat zmiraj nadlegovale, sc mu pozneje večkrat vnele in mu vid bolj in bolj oslabile, in tudi druge slabosti so mu takrat prizadevale; vender je bil naslednjič doživel tako visoko starost. — Poslednje dni grudna 1857 se je bila tudi njega polastila takratna hri-pavica, pa jo je bil še premagal, in skoz leto 1858 je bil tako lepo okreval, de je še vsak dan v cerkev hodil. Tudi še v god cerkveniga posvečevanja (17. oktob.^ je bil \ cerkvi; tode še tisti dan — ne mara zavoljo premrazenja — ga je opadla poslednja bolezen, ki ga jc bila naglo spravila. 20. ravno tistiga mesca s sv. zakramenti previden. je že naslednji, 21. kozop. dopoldne o poli dvanajstih pohlevno in zveličano zaspal v Gospodu.
Njegova žeua, iz žl. Kitzberg-ske rodovine. posebno bogoljubna gospa, je bila umerla že pred njim. o pervi koleri; ravno tako tudi Ana, njegova hči. Živi pa še njegov sin, blagorodni gospod Janez Kerst. Dolinar. svetova-vec višji deželne sodnije v Terstu. Kakor je bil blagoserčni sin s svojo drago deržino vselej v nar tesnejši zavezi n svojim preljubim očetam, in ga je pogosto obiskoval; tako je imel tudi na zadnje veselo tolažilo, de je še do časa pri-hitel iz Tersta in prejel še poslednji blagoslov od njega. „Moj dobri sin!" je izdihnil starček, ko je vidil priti svojiga hvaležniga otroka k smertni postelji, in mu je poslednje minute svojiga življenja ginljivo spričevanje dal. de ga n i-koli v življenji ni žalil. Tako rekoč v naročji svojiga sina je tedaj silno lepo in spodbudno svoje življenje sklenil, močan v veri. svest v upanji in v goreči ljubezni je šel Boga gledat, po kterim je vedno hrepenel, in s kterim se je tolikrat v svojim življenji sklenil. Pomnimo žc
veliko let preti njegovo smertjo, de ga je bilo vsako ne-de'jo vidili pri Božji mizi v šenklavški stoljni cerkvi.
/e več let poprej si je bil dal narediti mertvaško o-bleko. ki je rekel, de naj ga vanjo oblečejo, ko bo ležal na mertvaškim odru, in de naj mu denejo na persi bukve od nj-dedovanja Kristusoviga sv. Tomaža Kemp. Tako je tedaj ležal na odru, in po njegovi želji je gorelo osem sveč na okrog, v znamnje osmerih zveličanskih čednost. De so hodile obilne množice kropit moža, ki je slehern le s spoštovanjem govoril od njega, in je bil vsak njegov prijatel, kdor koli ga je poznal, ui treba praviti in popisovati.
2.'!. kozop. je bilo častitljivo telo vzdignjeno in neseno i/, hiše. v kteri je dr. Dolinar .VI let prebival. Obilne množice mestnjanske iz vsaciga stanu so ga spremljale v novo stanovanje k sv. Krištofu. Tamkaj počiva v ravno tistim grobu, kamor ste bile /.e davno pred pokopani njegova bo-goljubua soproga iu njegova ljubljena in pobožna hčerka. Tako je ranjki želel, in tudi v tem so sc mu želje spol-nile. Naj v miru počivajo, in večna luč naj jim sveti! Nam pa daj Bog kaj ver Doliuarjev tudi v dandanašnjih mračnih časih!
Lučica.
(Tihe misli na Švecnicni večer IS.*>9.) Oj miU lučica!	Oj mila lucica!
Pr«-d i.tt«-rn.ikrljnam ;«»ris.	Cerkvenim šegaiu (i v pomoč.
In J«-zu-u daviti:	Odganjaš dušno noč;
l.e sla*i »j»S* isoč in dan.	I.e »luži cerkvi noč in dan.
•»j mila lucica!	Oj mila lučica!
Oj mil* lucica!	Oj mila lučica!
"Marij t.- v easi prižigajo.	Tud rajnim večno svetis ti.
l esenje ji daj«»:	duh jim to želi.
l.e lival' Harju noč in dan.	l.e sveti rajnim noč in dan.
Oj mila luoi.»!	O j mila lucica!
Oj mila lun..«!	Oj mila lučica!
>vetmkam k ca»ti tu.J migljaš.	O smermi uri ko prizmo.
Jon p»>lavit<-% daš.	Te v roke nam dado.
l.e h>al S*»-tnike noč in dan. Posveti nam pred Božji tron. Oj mila lucica!	Oj mila lučica! Jož. Levičoik.
Zaslran prenašanja Knobleherjerig a trupla ia njegoriga spominka
smo bili ua Dunaj si. odboru Marijne družbe naznanili želje naših deželanov iu znani odgovor v. č. Ijublj. školijstva od 11. pros. t. I.. iu smo dobili takile odgovor:
rOdbor je ravno te misli, kakor ku. škofija v Ljubljani. de namreč ni posebno (elitnih vzrokov za prenašanje ranjciga apostoljskiga p ro vika rja dr. Knoblcherja iz Nea-pclna v Ljubljano. zlasti ker bi ta rcc tudi v zdravniško-policijnim o/.iru zadela na zaderžke; in lo še tolikanj manj kaže, ker se po določnim izreku kn. škofijstva ne more doseči prevagliiva želja, de bi se kosti ranjciga gospoda pro-vikarja sbtanile v mestni farni cerkvi pri sv. Jakopu.**
^Tukaj se veliko primerniši dozdeva, dc naj bi sc spomin gospoda provikarja in vsih v Afriki umerlih duhovnov iz Krajnskiga ohranil z grobnim spomenikam in z vedno obletnico y.a njih duše. kakor tudi kn. škofijstvo omeni. K temu naj bi se zadevni darovi obernili. in s tem bi se na-slediiikam naj primerniši ohranil spomin, kako so se njih rojaki z ljubeznijo darovali v razšir sv. vere v daljnih krajih.u To so misli 2 visokih veljavnost, s kterimi se tudi misli prav veliko deželanov strinjajo, kakor se je vidilo v ^g I a s i hu zastran lega v Danici naznanovanih; ne vemo vender. če ni večina pri unih. ki žele drage košice svojiga visokozasluzuiga rojaka med seboj imeti.
Naslednji dopis nam skuša ludi misli samiga ljubiga .Načela Knoblehcrja o ti reči razodeti. Poslušajmo!
O prcpcljavi ranjciga provikarja dr. knoblelierja.
Priča k »vaje sklepniga razsodka o mnenji zavolj prenašanja ali prepcljave trupla ranjciga visokoslavniga provikarja dr. Ignacja Knoblelierja v njegovo rojstno deželo na Krajnsko. sim jez. desiravno z ranjkim od nekdaj v oseb-
nim prijatclstvu, svoj posebni donesek k vpeljani naberi do te dobe uderževal, sklenivši ga častitimu vredništvu Danice poslati, ako bi se položenje imenovaniga častitljiviga trupla v šent-jakopske, ali klere druge cerkvene rake določilo.
Ker pa po razglasu Z g. Danice v 2. listu t. I. vi-Hokočastito ljubljansko škofijstvo ne more dovoliti, de bi se po večini glasov truplo ranjciga provikarja v šent-jakopske cerkvene rake položilo, naj mi bo dovoljeno o tej zadevi izreči misel, ki se mi vnuja, in je ta: de je bolje, n3j o-Htane ranjciga provikarja truplo v avguštinskih menihov cerkvenih rakah v Ncapelnu, kot pa, de bi se k sv. Krištofu v zemljo zakopalo iu morebiti kedaj v časih, od Božje previdnosti napeljanih, njega častitljivi ostanki z nezanesljivostjo v zemlji iskali.
Bog bo v tem milostno ohranil afrikanski misijon, kteriga je ranjki provikar dr. Knobleher s prevelikim trudam in z gorečimi prošnjami k Bogu vtemelil. in priprošnji ne-oniadeznc Device Marije zročil; vera se bo tam vkoreuinila; verni in kedaj njih domorodni duhovni, za duhovski slan že od kuohleherja v rimsko propagando poslani zamurski mladenči. bodo želeli častitiga vtemelitelja telesne ostanke pri sebi imeli. * |
De bi mnogozaslužno truplo, ktero je za večni in časni blagor zapušeniga Kamoviga rodu vso gorečo dušo tolikrat prenašalo po nuhiški pušavi, po nagibu bogoljubne duše se vsi mu ojsirimo zatajevanju vdalo, vročino in žejo preterpelo, po ločitvi duše v rojstni deželi počivalo: niso bile nikoli Knobleherjeve misli, ne želje.
Od leta 1841. ko je Knobleher, zapustivši ljubljanske bogoslovske šole. bil v Kini odšel, sini bil z njim v tesnih listnih pogovorih, in iz 22 listov je ne razvidim druge želje, kot to: življenje v spreobernjenje ne vernikov in malikovav-cov darovati, svojo kri preliti, itd. — Že v pervim prevelikim živežnim pomanjkanji v Bimu. kjer v ojstro poskušiijo, po obljubi tističasniga papeževiga poslanca na Dunaju, kneza Altierija, o prihodu v Bim ni bil sprejet v propagando. ga po lahnih besedah ni nikoli obhajala misel, de bi se v domovino vcrnil. Ostal je že v tisti presilni stiski zvest svojimu notranjimu poklicu; — bi li bilo zdaj njegovim željam primerno, ko se njegov po vernim upanji zveličani duh z nebeške višave ozira na pcrvence svojiga truda, ktere je povsod svoje otroke imenoval, in za nic Boga prosi. — de bi pa njegovo truplo v rojstni zemlji, in ne v zemlji svoje truda polne delavnosti vstajenja pričakovalo?
Ne bomo torej v svoj lastni ponos, kteriga ranjki nikoli iskal ni. nasprotvali Božjim sklepam, po kterih je vi-sokozaslužnimu truplu ranjciga našiga rojaka ravno v rakah v Ncapelnu začasni počitek odločen; temveč od naše slrani bi bilo poskerbeti. de se truplo v nestrohljivi trugi s primernim uczhrisljivim napisani v rakah cerkve avguštinskih menihov v Ncapelnu hrani, in se kadaj tam njega ostanki nczgubljeni zanesljivo najdejo.
Pri kerstnim kamnu šent-kocjanske farne cerkve, kjer jc bil ranjki Knobleher v Božje kraljestvo prerojen, naj se mu pa primerili spominek napravi in obletnica naj se tam vtemeli, v kar hočem tudi jez o določnim času svoj donesek prid jat i.
Tako sim zdaj s prav umnimi besedami gospoda Kr—ga (izrečenimi v 22. listu Danice lela 1858 stran 172) po vsim ene misli. Le v oziru spominka v Ljubljani bi bilo v spodbud mladih duhovnikov, in tudi za zgodovino nar bolj primerno. de bi se kje v scmeništi vzidal velik kamen ali plošič vlitiga železa z zlatim napisani v latinšnici: ..Iz tega semeuiša so 1. 1831 in 1853 šli v vročo Afriko spreobračat
•) Vse na to kaže. de je Neapel. v kterim je že tako zamorsko sobivališe. odmenjen tudi za mladenče knoblcherjeviga misijona. Ilosihmal je v njem le en sam zmed njih. Jakob Habeši. ki je bil prišel s knobleherjem is Hartuma. Tako bi tedaj ranjkimu provikarju bila saj nekoliko želja »polnjena: počivati med s\<>-jimi černimi otroci.	Vr.
zapušeni Kamov rod pod vodstvam apostoljskiga provikarja dr. Ignacja Knobleherja. rojeniga itd. Martin Dovjak, Matevž Milharčič, Janez Kocjančič in Jožef Lap. K vsakima bi se pridjal rojstni kraj, dan in leto; pa tudi kraj, dan in leto, kdaj je vsakteri umeri.
Svoje večje spoštovanje in ljubezen do ranjciga bomo verh tega pa še nar bolj skazovali, ako od njega začeto zveličavno delo po svoji moči obilno podpiramo.
V Slavini 3. svečana 1859.
Jožef Pa r t e 1, farni kaplan.
OgieU po Siorenshim in dopisi.
Iz Ljubljane. Prečastitljivi gospod veliki namestnik so prečastitljivimu korarju in odvoljcncu deželnih stanov, gospodu Janezu Kriz. Pogačarju zročili predsedništvo pri škofijski zakonski sodnii. Izpraznjeno mesto zakousko-sodnijskiga svetnika so podelili visokočastitimu gospodu dr. Andreju Cebašek-u, bogoslovskimu učeniku; in namestnika pri zakonski sodnii so postavili visokočastitiga gospoda Janeza Poklukar-ja, učenika pastirstva.
Iz Ljubljane. Te dni je bil razposlan poslednji pastirski (postni) list ranjciga mil. škofa Antona Alojzja, ki ga bo tudi Danica z nar pervo priložnostjo razglasila. Prečastitljivo veliko iiamestništvo ga spremlja z naslednjimi besedami:
Malo dni pred smertjo so \j. milost naš ranjki knez in škof še vse moči povzeli, de bi za bližnji lOdanski post pastirsk list spisali svojim ljubljenim ovčicam. Kakor de bi se jim bilo dozdevalo, de bo to poslednji nagovor do njih čede, so to pastirsko pisanje izdelali s težkim sercam iu z očitnim trudam. Dober in skerbin oče, ki se loči od svojih ljubih otročičev ter pred njim odhaja v boljši življenje, jih še enkrat krog sebe zbere in jim z zamolkujočim glasam še prav živo priporoča molitev, kakor kerpek poinoček. de bi ne zgrešili poti y.a njim v bližnjo domačijo. Kavno tako nam milosti, knez in škof, naš preljubljeui ranjki vikši pastir, v svojim poslednjim nagovoru do nas priporočajo molitev, in na vse strani ter obširno razkazujejo, kako potrebna in koristna je molitev in kakošna de naj bode. V krajnskim pastirskim listu so presunljive, potrebam časa in kraja primerne opominovanja. Naj se vernim živo k sercu ženejo, kakor poslednji opomini ranjciga vikšiga pastirja, ki jih bodo pri vesoljni sodbi ali zagovarjali ali pa tožili, potem ko bodo tc nauke ali sprejeli in spolnovali, ali pa, kakor njih veliko, nehvaležno jih zavergli.
Iz Ljubljane, (Koliko dobriga j c ljubljanska hranilnica ali šparkasa storila od letal850.) Ta preblaga naprava ni le samo za to silno dobra, ker zamore v nji nepremožni in revni človek pridobljeni krajcar popolnama varno in še z dobička m ter obrestmi prihraniti za dneve sile in potrebe, temuč ona tudi s svojo jistino ali kapitalam dobrote skazuje, na ktere morebiti malo kdo misli. Nagovorili smo ondotni slavni in priljudni vrad za pregled tih dobrot, ki bo častitim bravcam zanesljivo prav po volji.
Ze od letašnjiga noviga leta je hranilnica darvala 2,000 gold. a. v. v dobrotne namene, namreč: Do ljublj. magistrata pripomoček za ubožnico . 800 gold. Do deželniga predsedništva za učeniške vdove . 500 „ Dog.dr. Cuber-ja za ubožne, ki bolnišnico zapustijo 300 „ Do g. M.Peternela za risarske potrebe realnih šoleov 100 „ Do g. prof. Vončiua za rokodelsko družbo . .100 „ Do ljublj. gitnnaz. vodstva za ubožne lat. šolce 200 „
Od leta 1850 do konca lanskiga leta pa zneso mili darovi ljubljanske hranilnice 21,948 gold. 41 kr. st. d. Naj imenujemo tukaj posamezne darove: Leta 1850: Za zaklad obnemoglih vojakov (lnvalidenfond~)...... 1,000 gold. — kr.
Leta 1851: Za narodovno stražo	50 „ — „
Leta 1852: Za Metličane id. s točo poškodovane ....................4,000	gold.	—	kr.
Za mestne ubožne..............200	„	—	«
Leta 1853: Zaspominsko cerk. na Dunaji	500	v	—	n
Leta 1854: Magistratu odpušeniga dolga	24S	v	41	^
Za mestne ubožne..............200	-	„
Za deželne ubožne..............200	„	—	..
Za Elizabetino napravo..........425	—	^
Leta 1855: Za ubožoico..........200	r	—
Za ubožne 5 mestnih fara ....	500	„	—	„
tj	*>
Za novo cerkev v predmestji Ternovim 2.000 n — „
Leta 1856: Za ubožnico..... 200 _ — „
j* i
Za ubožne ob godu uj. veličanstva	500 „ —
Leta 1857: Za pogorele l.ašieane .	500 r —
Za rokodelsko družbo...... 25 . — „
Magistratu prepustila hiši št. 4 in 5 v ceni 2.000 .. -- „
Leta 1858: Za ubožnico..... 200 .. — „
Do c. k. predsedništva v razne namene 1.000 ,, — „
Iz končniga poštevka ljubljanske hraniliiicc za leto 1858 se vidi. de je ta dobrotna deželna naprava ze 3'.». leto svojiga bivanja nastopila. Pretečeno leto je T Iti? deležnikov vložilo 737.517 gold. 19 kr.; 3349terim pa je bilo 2l»8.0fi'.l gold. izplačaniga. Vse obresti t einži | /a leto 1858 so znesli ^7.142 gold. Iti kr.. zmed kterih je bilo ravno tisto leto 52.111 gold. 31 kr. izplačanih. 35.00I «j|. 15 kr. pa jistiui ali kapitalu prištetih. Vse gotovine deležnikov v hranilnici je bilo konec leta 1V»7: 2.022.3fi5 gold. 51 kr.; konec I. 1858 pa: 2.52U.HI5 gold. 25 kr. Tedaj je gotovina minulo leto narasla za 504.119 gobi .TI kr. To je spričevanje. koliko zaupanje de ta naprava pri občinstvu po vsi pravici ima. Vsih deležnikov, ki v hranilnici kaj imajo, je bilo konce leta IV>s: ||.|ti|. Ilranil-čini prejemki in oddajki so znesli leta IV»s nad 't milijone. Kar se poprej v 30 letih ni doseglo, se jc doseglo v malim času skoz s let; ker konec leta |V>o je imela hranilnica 5.943 deležnikov z vso gotovino 1.025.000 gld. in ll.t.ooo prihranine ali lastniga premoženja. Konce leta 1^5h pa 11.11!I deležnikov z vso gotovino 2.52«i.OOO gl. in 207.000 golti, prihranine.
\a Dobrovi so bile danes, t. j.. 3. sušea. dopoldne ob devetih duhovne molitve za uckdaiijiga ondolniga kaplana. g. L oren ca Lavtižarja. ki se je 3. grudna v Ameriki preselil v boljši življenje. Bilo je pričujočih nekoliko sošoleov ranjciga Ijtibiga Lorenca /. v. č. korarjem g. J. Voleani id. Dobrova je tedaj v kratkim (od 51. do 55. letal dala dva svojih globoko pobožnih gospodov v milijon, g. M i I-harčiča v Afriko, iu g. Lavtižar ja \ \ meri ko. Kes. de tamkaj nista dolgo delala, pa sta povsod v kratkim veliko storila, posebno veliko pa tudi doma. prcjdcii sla -e v misijon podala, tako de njun spomin živi in bo živel lam in tukaj, v lem ko zanesljivo obilno plačilo vzivata \ kraljestvu Božjim.
— V jjNeuvorkcr Kirehztg." so pi-ali g. Pire pros. med drugim otl ranjc. g. Lavtižarja. de je zmerznil na misijonskim popotvanji čez zamerznjeno jezero v stekleno merzli noči, in sv. Štefana dan je bil v Cro\v \Ving- u pokopan. Mehko vreme ob lepim jutru v god sv. Frančiška ga izvabi, de ne misli na nevarnost, gre po zgledu velikiga misijon-skiga očaka — ves goreč za zveličauje duš. med molitevjo iu poštam, 12 angl. milj deleč k bolnim divja kam in jim nese telesniga in dušniga zdravila. Nazaj gredociga pa prehiti vihar otl severja s tako silnim mrazam. de jc mogel pobožni popotnik omagati, ker ni bil vajeti tolikiga prczc-bovanja.
V Loki je pretečeno nedeljo ena ondotnih zamurk uraerla.
Z Dolenskiga smo dobili 84 novih družuikov ss. Cirila in Metoda; lepo število njih s Krasa, in nekaj tudi od drugod.
Iz Lj obiti ga pri Gornjim gradu. 30. pros 1659.
J. S. Praznik slad k iga Imena Jezusa, to je, 16. prosenca tekočiga leta je bil zlo vesel praznik za našo ljubniško faro. Farmani so napravili dolgo zaželene ino potrebne, čisto nove ino verle orgle s 14 registri k romarski cerkvi Matere Božje ua Kosu lah. in ta dan so bile cerkveno blagoslovljene. De bi veseli dan pri ljudeh v spominu ostal, ino de bi se farmani prihodnjič za cerkev še bolj vneli, miiio želeli ta god še s posebno častjo obhajati. —
Prečastitljivi duhovski svetovavec, gospod Mihael P laska n. dekan pri sv. Frančišku, so peli veliko sv. mašo med strežbo povabljenih in domačih gg. duhovnov.
Kdo je pa nove orgle naredil, ino alj kaj veljajo? — Mi. ki o takih rečeh nismo učeni, le toliko sploh povemo, de sum mojstru pri obdelu orgel na perste gledali in se prepričali, de zvesto ino vestno, lepo in terdno dela. Toliko zc spoznamo, de on ni mojster skaza. kakor nekteri sem ter tje. Kar pa tiče znotranjo orgelsko umetalstvo: lij lepih ciuastih. in oblikovanje leseuih pišal. primer in čistost glasov. vredenje ino vezanje vsega cevovja med seboj po novi umetaluosti od stopaluika gori do verha. za to reč smo gospode in ^orgeltiparje*4 povabili, ki so v takih rečeh znajdeni; pa vsi so jih enoglasno ino brez graje pohvalili. Naredil pa jih je Martin Zeichen. rojen v Trebovljah (Trifail) na Štajerskim, mlad mož. ki ima na Polzelah (lleilensteiii) blizo Braslovič svojo umetaluo delavnico. Martin je učenec imenitniga ino daljec po svetu slovečiga orglarskiga mojstra Alojzja llerbiger-ja iz Tirolskiga, ki zdaj na Dunaj stanuje. Leta je Martinu spričevanje dal, de se je pri njem „v t> letih popolnama izučil, in druzih 6 let se pii njem bil za pomočnika iu desno roko.u Torej ga priporoča vsim in povsod kakor popolnama zurjeniga in dognaniga človeka za vse takošne reči. ki zadevajo orglar-sko umetnost. ( Obkrajšano. ker je že tako drugej ravno to naznanjeno. Vr.)
Iz Islrije. v dau sv. Polone. Ljuba Danica! Mislil sim ti /e davnej kaj pi>ati od verhovske farne cerkve, ki je v bu/.etski dekanii. in je že ene leta. kar jo večkrat obiskujem. Bil sim tudi dostikrat v prejšnji stari cerkvi, ktera je pa kazala živo potrebo, de naj se podere in nova sozida. Prijazni hrib. obrašen z vinsko terto in oljko, zavoljo svoje prijazne lege zares zasluži ime. h kterim se ponaša, namreč, Verh. Vidiš od tukaj, kakor iz kaciga zvonika, mnogo bližnjih duhovnij ali fara. pazinske, buzet-ske. keršanske in inoiitovunske dekanije. Kakor sim že omenil, se je potreba bolje cerkve vseskozi spoznala, ali mnogi /aderžki niso pripustili do leta 1850 se lotiti tega potrebniga dela. Oinenjeniga leta pa so koj po malem vazmu ( Dominica iu Albis) odločili podružnico sv. Antona v farnem selu za očito Božjo službo. Staro cerkev so tedaj večidel poderli, in postavili novo. nekoliko daljši in bolj visoko memo poprejšnje stare, potem so v novi cerkvi al-tarje bolje vmestili. vse tri novo pomalali, in napravili tudi prižnico. ktera se je pogrešala v stari cerkvi. Bila je tako cerkev že zadnje dni mesca vinotoka (oktobra) 1856 slovesno blagoslovljena. — Fara na Verhu je bila leta 1631 vstanovljeiia iu ima 3 podružnice, to je, sv. Antona v farnim selu. sv. Petra ( kjer je bil nekdaj velik samostan, ne vem. kteri? mislim de Pavlinski). in sv. Helene. Poslednji 2 ste v selu Marceuigla. in ji bodo tudi nekoliko popravili.
V 18 letih so verhovski fajmošter, v. č. g. Matevž N o v a k. že dosti noviga poskerbeli za farno cerkev, zlasti mašnili oblačil; popravili so podružnico sv. Antona v farnem selu. iu še marsikaj druziga si bodo omislili, ako jim Bog zdravje, in tudi Istrii bolje leta da.
Svetlo iu prijazno farno cerkev so pa želeli omenjeni g. fajmošter še nekoliko bolj ozališati ter svojim duhovni-janam ali faranain priložnost nakloniti, de bi se njih po-božnost še bolj vnemala. in so torej poskerbeli v Ljubljani lep nov križev pot, kteri je bil 4. nedeljo po razglašenji Gospodovim t. I slovesno blagoslovljen, po tem ko so bili
g. fajmošter privoljenje od Visokočastitiga teržaško-koper-skiga škofijstva za to dobili. Povlast ali privilegijo blagosloviti sv. križeve pote z odpustki iiuajo mašniki iz reda sv. Frančiška, kakor je znano, ker oni so varhi sv. mest v Palestini že od leta 1342. Torej so g. fajmošter za bla-goslovljenje povabili č. O. Vilhelma, vikarja v pazinskim frančiškanskim samostanu. Povzdiguila sta omenjeno slovesnost s svojo nazočuostjo bližnja gg. fajmoštra iz Draguča in Sovinjaka, in privrelo je bilo tudi iz kakih 4 bližnjih fara dosti ljudi, akoravno se je k dežju pripravljalo. Po blagoslovu se je pervikrat obmolil sv. križev pot, nasledvala je peta sv. maša z leviti, med ktero so omenjeni č. O. frančiškan imeli slovesnosti primerjen govor. Vidilo se je nad vsimi pričujočimi nekako duhovno oživljenje in veselje. Omenili so pridigar, kako je želeti, de bi si tudi v bližnjih farah kaj euaciga omislili. Lepa in priserčna je bila slovesnost; Bog daj, de bi se še večkrat v naši škofii ponavljala, kar tudi uaš milostljivi gospod višji teržaško-koper-ski pastir želijo.	Prijatel Zg. Danice.
Z Dunaja, 27. svečana, -j- Nemirni časi so nam prišli, kterih si pač o novim letu nismo vošili in želeli. Ni še sicer mir razdert, ali kdo zamore reči, de bo ali ne bo? Zdi se mi. de je zdanji čas, kakor morje pred nevihto, ki je sicer tiho in mirno viditi, ali na enkrat ga vzdigne neznana moč, in lepo poveršje ti zgine spred obličja. Tema nastane, valovi se penijo iu kakor z divjo močjo butajo. Kar posebno današnji čas poznamlja, je to, de z omiko in izobraženjem v versti hodijo mnogi zlegi, kakor: lagati se, skrivaj ali očitno krivico delati, v zakotji tavati in druge tako dolgo slepiti, dokler se da. Nemec bi temu z eno besedo rekel „Verlogenheit.u Tu se sreča obeta, tam se zlati gradovi zidajo in vse priprave delajo, kakor bi se spet tisti stari zlati vek imel verniti, ki bi človeka popolnama seboj in s svetam spravil. To je pot, cilj in konec današnjih krivih prerokov, kterim je le omika na jeziku, serce pa je gadje rodovine. Niso pak z malim številam zadovoljni, žele in delajo, de bi tudi nižji ljudstvo „svojo staro šaro1' po-pustivši se k njim pridružilo in se. češ de, osrečilo. De bi to šlo od rok, mu je treba v pervo naj svetejši reč, vero, spodkopati in vzeti, se ve de, samo katoliško, ker ta mu po njih mislih brani, vesvoljne, prerokovane in zagotovljene sreče deležnimu biti. Ceznatorniga vladarja, Stvarnika vsiga sveta bi po tem takim ne bilo treba več. Tako se je pa modrovalo že nekdaj in se modruje današnje dni prav očitno, seje se seme, iz kteriga ne inore dobro žito izrasti, ako Bog očitno ne pomaga. Šesta velika vladna moč, kakor so jo nedavno kerstili, nam pač očitno priča, kakošno de je zdaj sploh po svetu mnenje o verskih rečeh, o pobožnim in lepim življenji, in kako bi se rado vprihodnje vstrojilo -ni tedaj samo mnenje in govorica, kaj posameznim vladam tekne in kako naj bo njih vzajemno obnašanje. — Ni se mu pa treba bati, kdor bo tudi zanaprej dajal Bogu. kar je Božjiga, in cesarju, kar je cesarjeviga. Ce so tudi časi nemirni, vsaj so bili vedno, ker na svetu ni stanovitne sreče najti, nikomur se ni treba bati ali obupati, kaj de bo, ker previdnost Božja nad vsimi čuje; — bati se je treba ediuo krivih prerokov, ki s sladkimi besedami v abijo in srečo obetajo, ki je sami nimajo, je še poznajo ne.— Dunajskiga nadškofa in kardinala pričakujejo, kakor se sliši, zdaj kmali nazaj iz Rima. Švedski duh. in mestni fajmošter v Štokholmu, v. č. Bernhard, je zdaj tu pobiral prostovoljne darove, za kat. bolnišnico v Štokholmu. Odšel je unidan drugam po deželi, gotovo bo tudi na Slovenskim usmiljenih sere nijdel. Kako so vender Švedje omikani! in z ljubeznijo navdani proti katoličanam! —
Vreme je tu spremenljivo, bolj gerdo, viharno, kakor pa lepo. Zato se pa tudi z zdravjem nič kej ne hvalijo, pa sej ni čuda, ker ga nekteri nič ne varujejo, posebno zdaj o pustnim času. Veselice jim morajo biti, vse drugo naj bo, kakor če!! —
Iz Prage, Ž. Zastran dopisovanja hočemo po zmožnosti Vašim željam vstreči. Začnemo dopise s kratkim po-pisam todniga vstava, knežje nadskofove mladen-šnice ( kniž. areib. semenište). Že je mnogo let, kar je v tukajšnjim knežjim semeniši navada, de je nekaj nadovnih mladenčev dobivalo živež za posebno postrežbo, ki so jo bogoslovcam skazovali, niso pa sicer bili uikakoršnimu redu podveiženi. Leta 1855 pa se je iz tih majhnih začetkov s pomočjo milostnima našiga vikšiga pastirja in častitiga duhovstva napravil posebiu vstav ali sobivališe, kteri se od tega časa stanovitno razcveta, iu bo zanesljivo rodil blage nasledke za prihodnje. Letašnjiga leta jc v njem 56 rejen-cov iz vsih latinskih razredov, razuu perviga. Neposredni vodnik te naprave je v. č. gosp. bogoslovski vodja, iu posredni častiti gosp. bogoslovski podvodja s svojim g. pre-fektam. Ker je pa ta dobrotna naprava zavoljo pičlih po-niočkov še zmiraj na bogoslovsko semenišč odkazana. iu se ne more samosvojno ohraniti in vravnavati, torej se inočuo in prizadevno na to dela, de bi se obojna vstava ločila, ler se napravilo za mladenško semeuiše posebno poslopje. Mnogo se je že obravnavalo zavolj mesta, kje naj bi to poslopje stalo, vender je znati, de se dosihmal še nič ni razločilo. Treba bo še mnoge zaderžke premagati, prejden se ta vstav tako povzdigne, kakor žele njegovi goreči dobrotniki. Zaupajmo pa, de bo Gospod Bog blagoslovil prizadevanje tih mož, — in z njegovo pomočjo je vse mogoče.
Iz llartuma dopovedujejo pisma od mesca grudna de je 19. grud. odrinil g. misijonar Alojzi V i e h \v e i d e r iz llartuma proti gornjim misijonam, z enim rokodelcam in S mornarji vred. Nekaj rokodeleov se je zopet v Evropo povernilo. Parobrod, ki je bil mesca kozoperska na Belo reko odjadril, se je 28. grud. v Ilartum vernil in prinesel naznanila, de je v Gondokori in pri sv. Križu vse zdravo. G. Giovanni Beltrame je še pri sv. Križu, in zamurci so tamkaj prav vdani misijonu. V Gondokori pa so se mogli z močnim zidam obdati, de bi bili varni pred lačnimi iu roparskimi zamurci. kterih pa ne žene sovražnost k takim napadam, ampak le samo lakota zapeljuje uboge černuhe k takim pregreham, pravi dopisnik. Tudi nični, dc se je huj-šiga bati, kadar zvedo, de Abuna Solirnana več ne bo; ker njega so ljubili in sc ga bali. „Ko se vernejo ladije. ki so živež nesle, bo prišel tudi Klančuik z njimi, in se misli na ljubo Krajnsko nazaj podati, kar mu nihče ne bo zameril, ker je že (> let v srednji Afriki.1* Toliko Spanring. — Klančuik pa piše, de misijonarji v Gondokori hočejo ou-dotno misijoniše zapustiti in de so jim že pisali, naj z ia-dijami po nje pridejo, ker de se z unim Ijudstvam nič ne da opraviti. Pri sv. Križu je bilo nekaj razuzdanih otrok iz misijona pobegnilo, ki so se nazaj prosili; g. Lanz pa de jc le eniga keršeniga zopet sprejel. Gg. Lanz, Beltrame, Danici, in Klančuik so bili šli 5 ur deleč od tam h Kikam sveto vero oznanovat; in so jih še dosti radi poslušali. In tudi zdaj, ko so tukaj bližej(?). pravi on, jih g. Lanz vsak dan grejo učit, in pravijo, de jih radi poslušajo. Bog daj. de bi saj tukaj zastouj ne bilo! Tudi g. Mozgan so imeli tukaj veliko veči upanje, kakor pa na Baijane, ki so jih bolj poznali, kakor pa g. provikar. Ranjciga g. Mozgana namen je bil ta, de bi bilo nar bolje, ko bi bilo kacih 20 pobožnih deržin, de bi se čemi od njih učili delati in vsiga druziga, kar je treba. Morebiti, de jez letaš v Evropo pridem. Zdaj moram pa berž skleniti, ker „bapira fvapor) že gre.	Klančnik.
Iz Jahiuilkc smo prejeli 23. u. m. list od častite prednice ondotne elizabetinske cerkve in bolnišnice, v kterim se s priserčnimi besedami zahvaluje za darove, po Danici prejete. Bili so sicer prav majhni, pa hvaležno serce tudi malo za dobro sprejme. Pravi med drugim: ..Spoštljivo podpisana se prav spodobno in priserčno zahvali, Vam častiti gospod, in vsim blagim dobrotnikam za darove, ki «o bili zbirani po čislani Danici." Zanesljivo steguje Je-
žušek svoje ročice v veliko daljavo, ter sprejema mile darove, de bi se dokončala njegova hiša, ki je dosihmal le še z nekako streho za silo prevideua. Dolžna Him bila 240 za cerkveuo tvarino, in vsa gotovina je šla. Želela bi na spomlad delo nadaljevati; je pa v Božjih sklepih, če bo to mogoče, ker v velikim pomanjkanji pri hribovcih ni nikakoršue pomoči pričakovati.
Prav ponižno se še vnovič zahvalim in priserčno k Bogu molim za časno iu večno srečo blazih dobrotnikov, in prederznem se, jih še prav priserčno poprositi, de bi tudi še dalje iz ljubezni do Deteta Jezusa nc zapcrli svoje pomagljive roke; vsak dan se bo v m vi veži Božji pri sv. maši goreče za nje molilo. (Za take-lc človekoljubne iu bogomiic naprave - bodi si pri Petru ali Pavlu sej smo vsi bratje — bi bilo nar bolje, ko bi kilo. ki mu ta i britko za 2. 3 solde, kar nektere 100 ali 1000 goldinarjev vergel. in bilo bi konec nešteviliiih prošinj : nešte\iliiini bližnjim pa z enim mahljejein pomagano. Vr. )
M. Bonaventura Sohotka s r. prednica.
Hazffieft po keriianskhn *retu.
Za popotvanje v J e r u z a I e m se te i udi letaš zadosti romarjev glasilo, in scvcriiiska družba bo tedaj popotvanje napravila.
V	Pragi imajo gospe hvale vredno bratovšino sv. LudmiSe, ki zastran ubogih, de le od njih revšine sliši. p«» hišah poprašuje in jih podpira, ko sc od n jih revšine prepriea. z živežem, obleko in v posebni sili tudi z denaram. Zraven tega tegne tudi šolo zastonj za ubožne deklice. Konec i 1858 je imela ta družba 204 družnice. iu jc vsak teden 213 ubozih — veči del vdov z otroci -- podpirala. Delavno šolo je obiskovalo IKi deklic. — Zares lepa družba!
V	II e r n u je g. ¥ r. P o i m o n , vred ni k cerkvcniga lista rlllas-aw in duhovni pomočnik pri sv. Tomažu, do-bivši drugo službo, izročil vredovanjc tega hvale vredniga tednika g. Dragotinu Smidck-u. gimii. veroznausk. učeniku
V	Pelfoez-u na Ogerskim je nek grozovitim/, on-dotniga TOlctniga katoliškiga duhovna J. Ovarv-a neusmiljeno utnorii in oropal. Trinoga so že dobili in sodbi izročili. — Zmiraj se sliši, dc sc tu pa tam hudobne/, ozori in veči del tudi že na tem svetu svoje plačilo prejme; vender si hudodclniki nc vzamejo k sercu!
Sklepi ostrogo n skiga okrajniga cerkvcniga zbora, od papeža poterjeni, so 10. u. m. prišli iz Rima v Ostrogon, in so se imeli v kratkim nato razglasiti. — 13. u. m. so bili v Ostrogonu posvečeni prečast. g. dr. Mihael llaas v satmarskiga škofa.
V	Fcldkirch-u so 2. u. m. pričeli novo rokodelsko družbo. Posvečeni škof in veliki namestnik so bili novo družbo obiskali in ji svoj blagoslov podelili.
Za n o v o cerkev sv. M a v r i c j a v K o I i n u so dobili vkladni kamen iz Jeruzalema i/, verta Gctsemani.
Pr o t c s t a n š k i pastor DiefTeubach jc spisal proie-stanšk brevir po rimsko katoliškim brevirji in ga svojim to-varšem naztianuje in ponuja. Zmiraj kerpajo ti zmotenci svojo strašno praznoto, tode zastonj — dokler se k nam ne povernejo. Za krivo ver ca ni miru. kakor sploh za grešnika ne!
Sveti zbor rimske propagande, kakor pise „Schtzztg.w je 2(5. pros. zastran afrikanskiga misijona tole sklenil: 1) Srednje-afrikanski misijon se bo ohranil. 2) Tri misijoniša (v Hartumu, pri sv. Križu in v Gondokori ) o-stanejo in za zdaj se ne bodo nove vstanavljale. 3 ) Misijonarji v Mazzatovi napravi v Veroni. ki so hotli nov misijon napraviti, naj bodo pri unih 3 misijoiiiših pomagali. Zamurska vstava v Neapeluu in v Veroni naj bota misijonske mladenče sprejemala in odgojevala. V Veroni jc žc zdaj 8 zamurskih mladenčev in 15 dekličev, v Neapeluu pa skorej tri tucate zamureov.
kako de se katoliška Cerkev razcveta, kaže tudi to. dc so sedanji papež Pij 1\. že 51» novih škofij napravili, katoliška Cerkev ima zdaj '.»00 škofij, iu 117 apostoljskih iiamestnij ali vikarij. —
Sv. Oče so 16. u. m. v šen-peterski cerkvi posvetili altar. ki jc nad njim prižnica sv. Petra. Bila jc mende to prava prižnica sv. Petra. Ker je bila pa poslednji čas ne-previdama nekaj poškodovana, so jo popravili, in potem je bil obnovljen tudi altar. pod kterim počiva sv. Janez Zla-toust. .Med sv mašo potem so sv. Oče več ljudi obhajali. Bili so med obhajanci ptujci iz Kvrope, Amerike in eden iz Afrike. Med gospemi so bile nektere spreobernjenke iz greukiga razkolni>tva z naj višjih stanov. Cerkev je bila napolnjena kakor oh naj večih praznikih.
V	K i mu je kardinal Antonelli poslancama avstrijan-skiinu iu francoskimu naznanil, de so Njih svetost prav po-M-hno hvaležni za pomoč*, ki sta Jim jo oba cesarja dosih-mal .-kazovala s >vojo voja>ino: zdaj pa de je rimska vlada dosti močna, de se mir ohrani, torej so papež pripravljeni, z oht-oia vladama se dogovoriti, kako hi. nar pred ko je moč. obojna voja-ina ob enim papeževe dežele zapustila. — 17. u. in. so prečastiiljivi olomovški knez iu vikši škof v Kim dospeli —Tudi paderboinski škofsu prišli v Rim 21. u. m.
I/, m eb i t a r i > k i h naznanil zastran katol. misijonov na .In 11 u se \idi. de je \ Ca rji m gradu v enim letu čez 30 dt-rzin z enim duhov nam iz razkoluiske armenske občine v katoliško Ceikev prestopilo, v turških pokrajnah ali provin-cijaii pa nad 50O derzin. in de je zmiraj več okrajiu. ki zeli- kaioli-kiga duhovna. de bi )ih v veri podučil, Katoliško - armenski pervostolnik v Ca rji m gradu vedno nagovarja mehitarisko društvo na Duuaji. de nai pošilja misi|o-narje\ v naj daljni-i turške okrajne, in pošiljajo jih po IO do 2<» dni deleč od glavniga mesta. — V Smirni imajo šolo, v kteri se mladost v 8 jczicih vadi. Tudi v daljni Pcrsii imajo bueni Arnieni prečudno nagnjenje, se zopet s katoliško Ccrkevjo zediniti. Preil 2 letama sta prišla tje 2 mc-hitarista in čez en mesec sta imela že kacih 20 spreobcr-njeticov. Kazkolniki pa jim nagajajo in zaderžke delajo, kakor morejo. Dva iz Carjiga grada sta bila že I. 1S,"> t tam tje na potu. in bila sta z g. kirchuerjeni in druzimi v Afriko namenjenimi gospodi vred ua morji skupaj.
Xa \nglcskim so bili pred nekaj časam po ukazu vojniškiga ministra Pcel-a (r. Pila) katoliški vojniški duhovni /.miiožeiii iu angleškim v časti in plači enaki storjeni; /daj v veliko veselje angleških katoličanov minister zopet hoče I i novih kat. vojniških kaplanov, in že so začete vrav-nave s škofi. To je novo znamnje. kako se na Angleškim razširja katoliška vera. -— Katoličanstvo ima ua Angleškim sedanji ras 7 10 eerkev. H»3ti duhovnov. 138 samostanov iu lo vstavov (kolegij), razun nadškofov, škofov itd. —
V	Briigg-u na Belgijauskim se napravlja semeniše. de se bodo v njim odgojevali duhovni za angleško.
J u z n o-a m e r i k a n s k e samovlade ali republike so v velikim /.notranjim razdjanji in razpertii. Vzrok temu je. ker spaceni demagogi, lažnjivi osrečevavci. ljudstvo za nejevero iu versko vnemarnost obdelujejo, cerkev in pobožno duhovstvo iu škofe sovražijo in ohjcdajo. I pajo pa, de ho pobožni dtih in učenost oudotuih škofov zmagala nad spačeno-tjo in hudobijo človeških moči. ker lin ne bo zapustil svoje Cerkve, ki je obljubil do konca sveta pri nji ostati.
I z I'a t ne pišejo znani ondotni skof Alan. Zubcr. de so biii hudo bolni in mesca kimovca prečudno bolezni rešeni. Torej so še zmiraj slabi ter morajo biti silno previdni. de se ohranijo in vender svoje dolžnosti spolnujejo, ktere so tolikanj veči. ker nimajo ne tajnika ne kaciga po-možniga duhovna, in morajo ob nedeljah in praznikih po dvakrat maševati in po dva- ali trikrat pridigati — zraven tolikih težkih druzih opravil daljne svoje okrajine.
V	Japanu je novi cesar Foer-Tzigo v posebnim razpisu dal prostost katoliški veri v primorskih mestih Si-inoda, llakodadi, Nangasaki in Decima. ki so se po novih zavezah oilperle tudi evropejcain.
MMrofdiae. kurji jastreb.
Med nečiste živali, ki so bile judain prepovedane, sc šteje tudi k u r j i j a s t r e b . ki le kokoši in druge domače živali zalezva, do zver v logih si pa ne upa. ker je k temu preleti in preplah. Ta jastreb je podoba krivovereov: ti gerdini zalezvajo naj raji katoliške kristjane, ki jih je Kristus hranil pod peruti njih matere, sv. katoliške Cerkve Te išejo oni v svoje mreže vjeti. zamotati in v večno pogubljenje vleči, malo pa jim je ležeče, de bi divjake spre-obračali, ki so v temi sinertne sence: boje se truda misijonarjev in inarterstva. Njim velja, kar Gospod govori: „Gorjc vam, vi hinavci, ki deželo in morje prebrodarite. de bi le eniga verca za sc pridobili, in ko je taki postal, ga storite otroka pekla, ki jc še enkrat tako hudobin. kakor ste vi (Mat. 23, 15). — Ta nauk iz Filoteje mi je prišel v misel, ko sim bral. kako se neki podkupljeni hinavci na severnim Francoskim v fabrike med delavce plazijo in jih pregovarjajo, de naj se k protestanštvu zapišejo. Za vsaciga. ki ga prekanijo, dobe 50 frankov. Ko imajo ti me-šetarji neko število podpisov, potem pa nadlegajo za pro-testanški tempelj in pastorja. Takim jastrebam pa ne diši p. v vroči Sudan in gori pod vreli solnčni pas. ker tamkej se ne devajo franki v žep. teinuč se življenje daruje za vero in nesrečno človeštvo.
Jtiti darovi.
Za misijon gosp. Lavtižarja:*) Sv. I.orcucu in sv. Frančišku k časti 5 gl. V. č. dekan gospod Fr. Kramcr 5 gld. Svojimu nekdanjimu pastirju hvaležne ovčice v Trebclnim 32 gold. G. Fr. Zavcršnik 2 gold. Mina Zaveršnik 30 kr. Apolonija Zavcršnik 20 kr Peter Zaveršnik 2o kr.
Za m i s i j o n gosp. Olivieri-a: Dve dobrotnici 2 gl. Neka dobrotnica 25 gl. (J. J. Ii. iz st. M. 1 gl.
Za afrikanski misijon: Ci. Jož. Zupančič 1 gold. G. J. G. iz st. M. 1 gold.
Pogovori z gg. dopisovavci.
G. Fr. Z. v P.: S tem listam jih morate 5 v rokah imeti; ako ni vsih, poprašajte ua pošti, in ako jih tam ni. pa nam naznanite. Z dopisani ste nas prav razveselili; tedaj le še dalje! — O. V.: llvala lepa iu pozdrav! — G. J. B.: Tudi uiio za sv. Detinstvo prejeli. — G. G. iz st. M.: 1 gold. za sv. Detinstvo, drugo kakor je zaznamnjano. — Nt ki dobrotnici: Po Vaši dobroti: Nar manjšima našima ubožčkama Gregorju in Aleksandru vsakimu 10 gld. kakor mala zaloga v hranilnico, 5 gold. pa za cerkev in bolnišnico v Jablunki. ker tam inende posebno molijo za dobrotnike. — Več naročn.: Zastr. pomank. list. smo poskerbeli. — G. RS'1*: Pisemno.
#>9ihovshe zadere.
V	ljubljanski škofii. Duhovnimu pomočniku v Cernomlji. g. Sim. Zadniku je podeljena farna vikarija Verh. Prestavljeni so naslednji gg.: Peter Kristofič iz Mengša na Brezovico; Ani. Klemen z Brezovice v Mengeš: Jo/.ef Bo nce I j iz Polhoviga gradca v Cernoinelj; Andr. Sare z Vač v Trebelno.
*) ker j t- za ranjciga Lavtižarja precej denara zbraniga, ki ga imajo prečast. korar gosp. Juri Vole h ranjen iga. je zdaj vprašanje: Kako in kaj s tem denaram? Od modrih gospodov smo slišali, de naj bi se naspol razdelil med vv. gg. Baraga in Pire a. Saj taki. ki so po veliko dali. naj bi preč. gosp. korarju Jurju \ olcu svojo misel zastran tega rasodeli, ako
se jim primerno ali potrebno zdi.	Vr.
—————
Odgovorni vrednik: Lllka Jeran. — Založnik: Jožef Bl&inik